18. lanuar 1990 • številka 3 • leto XLI¥ • cena 7 dinarjev
Sem živa
priča Teharii
Pretresljivo pričanje Vinka Žibelnika iz Polho-
vega Gradca. Stran 12.
Trojane do leta
2000 ali nikoli
Celjski svet občin, regijski cestarji, gospodarstveniki in politiki že deset-
letje pisarijo republiški vladi, da mora čimprej zgraditi avtocesto med
Celjem in Ljubljano. Lani so se zadeve z mirnim demonstriranjem
zahtev lotili tudi regijski mladinci. Pa ni nič zaleglo. Janez Zemljarič je
prejšnji4;eden spregovoril o vladni politiki do gradnje avtocest v Slove-
niji. Stran 6.
Ozna je bila
prepozna
Spektakularna zgodba o pobegu industrialca
Маха Westna leta 1945 v prihodnji številki
Novega tednika.
Teharje v živo
v četrtek, 25. januaija
ob 17. uri bo v celjskem
Narodnem domu pred-
stavitev knjig, ki burijo
tudi duhove na Celjskem;
trilogije »Vetrinje - Te-
haije - Rog« in knjige Ro-
mana Leljaka, «Krvava
rana Teharij«. Izmed av-
toijev se bo predstavitve
udeležil Roman Leljak, ki
je na slovensko promoci-
jo v Celje povabil tudi ne-
katere znane Slovence.
Pokrovitelja dogodka sta
celjska ZSMS ter NT in
RC.
Zdravilišče
Dobrna
vabi na tradicionalni
ANTONOV VEČER
v soboto, 20. 1. ob 20.
uri, v Hotelu Dobrna.
Dnevi ITALIJANSKE
KUHINJE od 20. 1.
do 10. 2., v restavraciji
Zdraviliškega doma.
Z Mustangom
v novo kvaliteto,
Evropo in svet
Počitnice
šolski koledar je počitnice določil - mi pa se
zdaj sprašujemo, ali imramo resnično izbran
najprimernejši čas. Zakaj otroke po božičnih
in novoletnih praznikih za dobrih 14 dni vra-
čati v šole? Prav veliko se takrat najbrž'ne
naučijo več. Tudi to, da imajo mariborski in
ljubljanski šolarji svoje, ostala slovenska mla-
dež pa svoje počitnice, najbrž ni najbolj pri-
merno. Stvari, ki jih bomo odrasli premlevali
do naslednjega leta, je torej dovolj - otrokom
pa ostaja 14 brezskrbnih dni, ki jih bodo po
svoje najbolje izkoristili. Nekateri celo na
Golteh, kjer so z umetnim snegom poskrbeli
za pravo zimsko razpoloženje in kar je najvaž-
nejše, obljubljajo, da se boste lahko tudi na-
smučali. Več o počitnicah pišemo na strani 6.
Foto: EDI MASNEC
Kaj seje dogajalo v Celju v noči od 10. na 11. januar? To se sprašujejo številni Celjani, ki so se dušili
v belem smogu in so za razmere okrivili proizvodnjo titanovega belila v Cinkarni. Društvo za varstvo
okolja zahteva pojasnilo republiških organov, sicer bo organiziralo protestni shod in zahtevalo
ukinitev proizvodnje TÌO2 kot ostanka prijateljskega sodelovanja s Honeckerjem. Več o tem na
strani 5.	-
2. STRAN - 18. JANUAR 1990
DOGODKI
VOLILNA NAPOTILA
V družbenopolitične zbore
Nadaljujemo v prejšnji številki pričeto pojasnjeva-
nje spomladanskih volitev. Tokrat si oglejmo, koliko
delegatov in kje v regiji bomo volili v različne družbe-
nopolitične zbore.
Za družbenopolitični zbor skupščine SRS bomo
v Sloveniji tokrat izvolili le 80 delegatov. V ta namen je
Slovenija razdeljena na 16 volilnih enot, naša regija pa
v dve. V prvi volilni enoti^ ki obsega, občine Celje,
Laško, Slovenske Konjice, Šentjur in Šmaije pri Jel-
šah, bomo morali aprila izvoliti v republiški DPZ
6 delegatov, 2 pa še v zvezni družbenopolitični zbor.
Druga volilna enota v regiji z^ema občine Moziije,
Velenje in Žalec, v njih pa bomo v republiški DPZ
izvolili 4 delegate ter še enega v zvezni DPZ.
V družbenopolitične zbore vseh osmih občin regije
bo treba izvoliti po 25 delegatov, za njihovo voljenje pa
so občine svoja območja razdelile v več volilnih enot.
Tako naj bi imeli recimo v Celju za ta zbor občinske
skupščine 3 vohlne enote; v dveh bi izvolili po 8 dele-
gatov, v eni pa 9.
BP
Zahteve opozicije so brez odziva
Prvi teden po novem letu je območ-
ni odbor Demosa vsem regijskim ob-
činam poslal zahtevo, da njihovega
člana vključijo v vse občinske volil-
ne komisije, območni odbor SDZS
pa, da občine izločijo denar za plače-
vanje dveh profesionalcev SDZS na
Celjskem. Kaj o tem menijo po posa-
meznih občinah?
V šmarski občini pojasnjujejo, da pri
njih Demosa še ni in tako jih v volilno
komisijo ne bodo vključili. Na zaseda-
nju občinske skupščine, ki bo predvi-
doma marca, naj bi Demos dobil mož-
nost vključitve, vendar bo do takrat
volilna komisija morala večino svoje-
ga dela že opraviti. Kmečka zveza, ki
v tej občini deluje predvsem na Koz-
janskem, bo morda vendarle za samo-
stojni nastop na volitvah dobila nekaj
denarja iz občinskega proračuna.
Tudi v šentjurski občinski volilni
komisiji ni nikogar od opozicije, o zah-
tevi po sofinanciranju SDZS pa se še
niso pogovarjali. Francu Zabukošku,
predstavniku Demosa v občini, pa so
poslali vsa, z volitvami povezana gra-
diva.
V	Laškem so dejali, da sicer podpi-
ггуо vse novo ustanovljene zveze, ven-
dar se moreyo registrirati, če želijo do-
biti k^ sredstev in prostor v volilni
komisiji.
V	Žalcu so najprej menili, da je za
reševanje obeh vlog pristojna SZDL,
ki pa se je potem preimenovala
v strankarsko SZ. Tako bodo v krat-
kem o obeh zahtevah sklicali pogovor.
BP
Zeleni za uicinitev
titanovega belila
Ustanovljeni v regiji in Celju

Ustanovna skupščina Ze-
lenih Celja in celjske regije
je v Narodni dom privabila
le približno 50 ljudi, pa še
od teh je bilo precej pred-
stavnikov drugih zvez in or-
ganizacij. Kljub temu so iz-
volili izvršna odbora Zele-
nih Celja in regije, sprćjeli
program dela in napovedali
so delovanje na spomladan-
skih volitvah.
Vane Gošnik, član izvršne-
ga odbora Zelenih Slovenije
je najprej pojasnil nekatere
smernice delovanja. Zeleni
Slovenije so bili po njego-
vem mnenju ustanovljeni tu-
di zato, da nastopajo v poh-
tičnem prostoru in da skuša-
jo zasesti del oblasti. Samo
osveščanje ljudi je premalo,
da bi prišlo do sprememb.
Ugotavljajo, da so tudi druge
politične organizacije v svoje
programe uvrstile ekologijo
in Zeleni bodo podprli tudi
kandidate drugih organiza-
cij, ki imajo za cilj znosnejše
ekološke razmere. Gošnik je
govoril o razmerju med dru-
štvom za varstvo okolja in
stranko Zelenih. Ocenil je,
da društva v Sloveniji niso
posegala v politično odloča-
nje, zato so praznino hoteli
zapolniti Zeleni. Izjema je
celjsko društvo, zato bi lah-
ko kdo mislil, da pomeni
ustanavljanje Zelenih kon-
kurenco društvu. Vendar po
besedah Gošnika, pa tudi
predstavnikov društva za
varstvo okolja, ne gre za to,
pač pa bodo pri akcijah tudi
sodelovali.
Podpredsednik društva
Peter Kavalar je sicer menil,
da ima trenutno najboljši
ekološki program partija,
svojim članom pa bodo sve-
tovali, nqj volijo tisto stran-
ko, ki bo imela v programu
ukinitev proizvodnje titano-
vega dioksida kot enega naj-
večjih problemov v Celju.
Tako so to zahtevo v svoj
program vključili tudi Zele-
ni s Celjskega, poleg tega pa
še zahteve za čistejši zrak,
zemljo in pitno vodo brez ni-
tratov. Zahtevajo tudi zaprt-
je Nuklearne elektrarne
Krško.
V razpravi so se oglasili
občani, ki so govorili o pro-
blemih v Emovi proizvodnji
frit in tamkaj šnih nevzdrž-
nih delovnih pogojih. Opo-
zorili so tudi na problem ra-
dona v bivalnem okolju in
reševanje tega vprašanja
uvrstili v program Zelenih.
TC
Izvršni odbor Zelenih celj-
ske regije sestavljajo: Jože
Jarh, Vane Gošnik, Dušan
Polenšek, Nataša Jan, Pavel
Kavšek in Rudolf Kerš. Iz-
vršni odbor Zelenih Celja
pa Milan Kovačič, Jože
Jarh, Ivan Volf, Stanislav
Pirnat, Robert Hostnik, Na-
taša Jan in Mojca Krajšek.
Več radovednežev kot privržencev
žalski Demos ustanovljen, Dobnlk vodja demokratov
V petek je bil v Žalcu ustanovni
zbor Demosa obenem pa so ustanovi-
li tudi krajevni odbor Slovenske de-
mokratične zveze. Dvorana gasilske-
ga doma je bila polna, dogajanja
v njej pa so spremljali tudi vsi vodil-
ni možje žalskih družbenopolitičnih
organizacij in družbenopolitične
skupnosti.
Udeležencem so spregovorili pod-
predsednik Slovenske demokratične
zveze Janez Janša, predsednik Demo-
sa na Celjskem Silvo Drevenšek in
predstavnika celjske demokratične
zveze ter socialdemokratov. Janez
Janša je med drugim dejal, da se spre-
membe v naši družbi vrstijo tako hitro,
da ljudje tem spremembam komaj sle-
dijo. Z ustanavljaryem novih zvez in
gibanj pa skušajo v zadnjih tednih na-
domestiti vse tisto, kar so pogrešali 40
let. Potem, ko je na kratko predstavil
program Slovenske demokratične zve-
ze, je zavrnil očitke vseh tistih, ki so
menili, da zveza nima prepričljivega
programa. Po njegovih trditvah je
zmaga neke stranke na volitvah odvis-
na predvsem od preteklosti, organizi-
ranosti, kandidatov, javnih medijev in
propagande, šele na petem mestu pa
so programi.
Silvester Drevenšek je Žalčane oka-
ral zaradi tega, ker je moralo miniti kar
leto dni, da je nov veter zavel tudi po
Savinjski dolini. Obenem je od posa-
meznih občin zahteval, naj zagotovijo
vsaj enega profesionalca ter admini-
strativnega delavca ter administrativ-
nega delavca, ker bi po njegovem edi-
no to omogočilo novim zvezam vsaj
približno enak štart na volitvah kot
sedanji oblasti.
Oglasili so se tudi predstavniki osta-
lih zvez, vsi pa so bili enotni, da opozi-
cija ponuja nekaj novega, boljšega
v primerjavi s sedanjo oblastjo ali kot
je dejal Miro Gradič: »Poskrbeli bomo,
da bo država osrečevala državljane.«
Eden izmed udeležencev je zahteval
konkretne odgovore na vprašanja,
kakšni so programi, kako je s financi-
ranjem opozicije, kako se članstvo
Zveze komunistov pojavlja v teh zve-
zah. Prevladalo je prepričanje, da ni-
ma smisla kvariti tako lepega večera in
prijetnega vzdušja s takšnimi vpra-
šanji.
Polna dvorana se je skorajda izpraz-
nila, ko so ustanavljali krajevni odbor
slovenske demokratične zveze. V dvo-
rani je ostalo le kakšnih deset ljudi, za
predsednika odbora pa so izvolili Mila-
na Dobnika. Očitno zanimanje za nove
zveze je v Žalcu, da se bodo ljudje
v zveze tudi vključevali, pa jih bo po-
trebno vendarle še prepričati.
IRENA BAŠA
KOMENTIRAMO
Žrebanje kandidatov
V" svoji primitivnejši (lahko
bi rekli tudi izvirnejši) obliki
se seveda vsi zapetlj^ji v politi-
ki - zdaj, koje sprejeta vsa vo-
lilna in politična zakonodaja
- kažejo tudi na Celjskem.
Kaj bo o tem, kako naj Novi
tednik in Radio Celje sprem-
ljata predvolilno dogajanje sto-
rila stranka Socialistične zve-
ze, ki še vedno trdi, da je naš
ustanovitelj, obveznosti pa že
dolgo (razen celjske SZ) ne iz-
polnjuje? S svoje republiške
konference so namreč vse ob-
činske SZ prejele navodila, ki
SZ ne zavezujejo v predvolil-
nem sistemu obveščanja k ni-
čemer, medije pa k marsiče-
mu. Tako n^ bi ustanovitelji
(SZ regije) tudi za NT in RC
imenovali organ, ki ho sprem-
ljal »kršenja teh navodil in pro-
gramov javnih glasil*. V nače-
lih je še nekßj zanimivih zah-
tev. Recimo, da morßjo javna
glasila storiti vse, da bodo vo-
lilci imeli možnost spoznati
kandidate in organizacije. Kaj,
če uredništva ocenijo, da o vo-
litvah več ne bodo pisala, ker
gre za nepotrebno farso? Bodo
»ustanovitelji«, ki to povsod
niti več niso, sprožili mline ka-
zenskih členov, kijih sami želi-
jo ukiniti? Še več, po navodilih
RK SZ naj bi v naši hiši žreba-
li vrstni red uvrščarija kandi-
datov v programski čas in ča-
sopisni prostor. SZ se torej
zavzema za loterijo, ne za ob-
veščanje. To je torej ena plat
meda^e, interesov SZ. Druga
plat je očitna kar na lokalni
ravni. Regijski Demos (glej Pi-
sma) se zavzema za volitve
v DPZ po načelu volitev
strank, ne kandidatov. To pa
pomeni, da bi najraje videli, če
bi občani volih proti listi ZK in
tako izvolili Demosovce. Koli-
ko si torej te volitve zaslužijo
spremljanja, bo brez žrebanja
določeno na relaciji redakcija
NT in RC- bralci in poslušalci.
BRANE PIANO
Pučnik navdušil Veleničane
v strokovni knjižnici v Ti-
tovem Velenju je prejšnji te-
den Kulturni center Ivan Na-
potnik pripravil pogovor
z dr. Jožetom Pučnikom,
predsednikom SDZS, De-
mosa in kandidatom za pred-
sednika slovenskega pred-
sedstva. Pogovora se je ude-
ležilo okoli dvesto občanov.
Pučnik se je najprej predsta-
vil, razložil volilni program
združene demokratične opo-
zicije in nato odgovarjal na
vprašanja. Potrdil je, da je
spreten govornik in podko-
van tako v poznavanju politi-
ke kot gospodarstva.
L. OJSTERŠEK
Partija za zmago na volitvah
Ta teden je celjski komite ZKS pričel pogovore s sekre-
tarji svojih osnovnih organizacij, na katerih bodo predstavili
volilno zakonodajo, volilno strategijo OK ZKS Celje in
vodenje kandidacijskih postopkov. H geslu Za evropsko
kakovost življenja so celjski komunisti ta čas dodali tudi Da
na volitvah zmagamo. Na pogovorih s sekretarji bodo razjas-
nili tudi načrte o reorganizaciji osnovnih organizacij ZK, saj
naj bi do konca leta v podjetjih le-teh ne bilo več.
BP
Poziv Socialistične zveze
z zadnje seje je Republiška konferenca Socialistične
zveze naslovila vsem članom zveze in posameznikom
v družbenih organizacijah in gibanjih ter zvezah, poziv, da
se aktivno vključijo v kandidacijske postopke, ki bodo pote-
kali v okviru organizacij Socialistične zveze na vseh ravneh.
V pozivu opredeljujejo tudi pogoje, ki jih morajo izpolnje-
vati kandidati Socialistične zveze. Da so torej pripravljeni
uresničevati program SZS, da so s svojim delom pridobili
zaupanje ter uživajo podporo in ugled in da so pri svojem
delu prodorni.
BP
CelIskI socialisti kandidirajo
Prejšnji ponedeljek se je vodstvo celjske socialistične
zveze sestalo s krajevnimi aktivisti. Dogovorili so se, da po
krjyevnih skupnostih takoj ustanovijo volilne štabe in čim-
prej oblikujejo predloge za kandidiranje v vse tri zbore
občinske skupščine. Do danes naj bi jih že posredovali OK
SZ. Končno so sprejeli tudi odločitev, da 30. januarja skli-
čejo do sedaj nesklepčno programsko konferenco, ki bo
hkrati tudi kandidacijska konferenca Socialistične zveze
Celje.	BP
Socialdemokrati v Konjicali
v soboto so v Slovenskih Konjicah ustanovili iniciativni
odbor socialdemokratske zveze Slovenije, ki ga vodi gospod
Petan, sicer zaposlen v Uniorju. V dveh tednih bodo sklicali
ustanovni zbor ter na njem predstavili svoj program in
ustanovili občinski odbor SDZS Slovenske Konjice. gp
Stare in nove cestne afere
Po pričakovanjih je raz-
prava ob predstavitvi knji-
ge Igorja Omerze »CESTNA
AFERA«, ki je bila v torek
zvečer v celjskem Narod-
nem domu, zavila tudi
v smeri današnjih cestnih
afer, konkretno na (ne-
uspešna) prizadevanja, da
bi le zgradili avtocesto
Celje
-Arja vas.
Cestna afera, ki je izbruh-
nila leta 1969, je bila le po-
vod, ki si gaje izmislila urad-
na politika, da je lahko tri
leta kasneje obračunala
s Stanetom Kavčičem, po
Omerzinih besedah je imel
glavno vlogo Edvard Kar-
delj, katerega prizadevanja
za Kavčičevo odstavitev se-
gajo že v leto 1957, koje v ne-
kem nedolžnem Kavčiče-
vem članku že bilo mogoče
začutiti sledi neuklanjanja
Kardeljanstvu.
Predstavitev knjige Cest-
ne afera je pripravila celjska
ZSMS, poleg avtorja pa sta
se je udeležila še Igor Bav-
čar, redaktor Kavčičeve knji-
ge Dnevnik in spomini, ter
Bojan Korsika, direktor ljub-
ljanskega Magellana, ki za
v bodoče napoveduje še ne-
kaj knjig s področja odkriva-
nja temnih plati naše bližnje
preteklosti.
V razpravi, ki se je sprva
nanašala le na omenjeno
knjigo, so udeleženci (zbrali
so se v velikem številu) pre-
težno zastavljali vprašanja
glede vloge Mitja Ribičiča,
Josipa Broza in še nekaterih
vidnejših politikov v cestni
aferi. Igor Bavčar je razmi-
šljal tudi o krivdi bivšega
slovenskega vodstva, ki je
zaradi dajanja prednosti raz-
redni in ne nacionalni ravni
izgubljala številne bitke.
,Za vse stvari, ki so se v mi-
nulih letih in še sedaj dogaja-
jo v Sloveniji, ni mogoče ob-
soditi le federacije in Tita', je
dejal Bavčar.
Zeljko Cigler pa je razpra-
vo preusmeril na izgradnjo
avtoceste Arja Vas-Ljublja-
na, na cestno afero, ki trenut-
no najbolj teži Celjane. Da si
ta odsek zasluži prednost
v republiških načrtih, je po-
trdil tudi Jože Zimšek iz Za-
voda za izgradnjo in planira-
nje, Tomaž Jeglič, pa je vzro-
ke, da te ceste še vedno ni-
mamo, našel v politiki, ki da
ima še vedno prednost pred
stroko.
NATAŠA GERKEŠ
Demos in
demokrati
v Laško in
Šentjur
V torek, 23. januarja ob 18.
uri bo v jedilnici hotela Hum
v Laškem ustanovljen občin-
ski odbor združene demokra-
tične opozicije. Demosa, ki
združuje Slovensko demokra-
tično zvezo. Socialdemokrat-
sko zvezo Slovenije, Sloven-
sko kmečko zvezo. Slovenske
krščanske demokrate in Zele-
ne Slovenije. Predstavili bodo
skupne predvolilne načrte in
izvolili svoje vodstvo v občini
Laško.
Že jutri p^a bo v skupščinski
dvorani v Šentjurju ob 18. uri
ustanovni zbor krajevnega od-
bora Slovenske demokratične
zveze. Demos je sicer v Šent-
jurju že ustanovljen.
Ustanovitev Demosa se pri-
pravlja tudi v občini Šmarje
pri Jelšah, vendar datum še ni
znan.
EP
DOGODKI
18. JANUAR 1990 - STRAN 3
Politično večbarvna NT in RC
Ustanowiteißstvo brez nujnega gmotnega deleža nI spreßemUlvo
Da marela SZDL pušča na večih
mestih, je dokaz tudi petkov posvet,
ki ga je o ustanoviteljstvu in poslov-
nih usmeritvah Novega tednika in
Radia Celje pripravila medobčinska
SZDL v Celju.
Na posvetu naj bi - takšna so bila
predvsem pričakovanja naše časopis-
ne in radijske hiše - ugotovili prihod-
nje ustanoviteljske dediče NT in RC
v regijskem prostoru. Po ustavnih do-
ločilih naj bi ustanovitelj stvo nad me-
diji prevzele družbeno politične skup-
nosti - občine, saj je ustanovitelj stvo
SZDL od proglasitve za samostojno
politično stranko postalo vprašljivo.
Edino, kar ni vprašiljivo je, da mora-
jo imeti vsi mediji, torej tudi naša
skupna hiša NT in RC, svojega ustano-
vitelja. Problem pa nastopi takoj, čim
hočemo ustanoviteljstvu pripeti logič-
ne materialne obveznosti za opravlja-
nje javne funkcije časopisa in radia.
Po mnenju občinskih predstavni-
kov, večinoma iz SZDL, kajti na po-
svetu so manjkali predvsem predstav-
niki občinskih izvršnih svetov, v zača-
ranem krogu proračunskih beraških
malh namreč denarja ni nikjer. Poleg
tega je še kup nejasnosti, kako preži-
veti obdobje, ko stara oblast ne sedi
več trdno v sedlu, nova, politično plu-
ralna, pa se še ni oblikovala.
Dejansko je razprava izzvenela v slo-
gu zgodbe o kmečki nevesti, ki bi se
sicer poročila, vendar hkrati obdržala
nedolžnost. Tudi socialistična zveza bi
zadržala nekdanji vpliv nad mediji
- kakršenkoli je že bil - hkrati pa nima
niti približno cvenka, s katerim bi ta
vpliv opredmetila.
Edini pametni zaključek se je ponu-
dil šele na koncu razprave, in sicer, da
se izvršni sveti občin na Celjskem čim-
prej izjasnijo, ali bodo občinske skupš-
čine kot prihodnja ustanoviteljice No-
vega tednika in Radia Celje za njuno
funkcijo javnega obveščanja prispeva-
le še nujni gmotni delež za enostavno
reprodukcijo NT in RC, ali pa ne. In,
če obvelja zadnja varianta, se bomo
kot hiša NT in RC pač prepustili izzi-
vom in zlasti potrjevanju na informa-
cijskem trgu, ki naj bi bil politično
barvit, kot bodo to pokazale spomla-
danske volitve. Z drugimi besedami:
gre za politično večbarven in neodvi-
sen časopis in radio!
MITJA UMNIK
Za praznik
slovenstva
v ponedeljek, 15. janu-
arja se je iztekel rok za
prijavo imen posamezni-
kov in društev, ki naj bi
na naslov Kulturne skup-
nosti Celje prispela za le-
tošnje nagrajence ob slo-
venskem kulturnem
prazniku.
Prijav je bilo letos manj
kot leta poprej.
Za letošnje nagrajence
so predlagani: Drago Ka-
stelic, Bogomir Veras,
Franci Klinar, Vera Kol-
šek, Rolanda Germadnik,
Društvo urbanistov celj-
ske regije in KLjUB.
Osrednja prireditev bo
6. februarja ob pol osmih
zvečer v Narodnem domu
v Celju. Slavnostni govor-
nik bo predsednik skupš-
čine občine Celje Anton
Zimšek.
MP
Poslej odloča odbor za mleko
Skupščina Slovenije je
kljub pripombam zadružne
zveze, mlekarn in rejcev
sprejela zakon o ukrepih za
zagotavljanje predelave in
oskrbe z mlekom in mlečni-
mi izdelki. V tem zakonu je
med drugim določeno obli-
kovanje posebnega odbora.
Z odločbo ga je imenoval
republiški izvršni svet.
V tem odboru je zdaj osem
članov, v njem sta predstav-
nika izvršnega sveta, pred-
stavniki organizacij, zadrug,
mlekarn, govedorejskih or-
ganizacij ter rejcev. S Celj-
skega je v odbor imenovan
direktor Mlekarne v Arji vasi
Andrej Čulk, ki je obenem
tudi edini predstavnik mle-
karn v tem odboru.
Škarje in platno tako
v svoje roke prevzema na
tem področju republika.
Centralizacija je celo tolikš-
na, da bo poslej lahko repu-
bliški izvršni svet imenoval
ali odstavljal direktorje mle-
karn. Mlekarne nad takšnim
ukrepom niso najbolj navdu-
šene, po drugi strani pa jih
ravno ta sprejeti zakon ščiti
pred mnogimi upravičenimi
in tudi neupravičenimi na-
padi. Tako je npr. prejšnji te-
den bila v Celju seja poslov-
nega odbora Mlekarne, kjer
so se kresala mnenja okrog
odkupnih cen, deleža, ki ga
za svoje delo dobijo zadruge,
plačilnih rokov in plačil rej-
cem. Mlekarna ima zdaj ma-
lo maneverskega prostora,
kajti določila zakona so jas-
na. Odkupne cene se obliku-
jejo po tržnih pogojih, pri
tem se upošteva analiza stro-
škov, ki jo izdeluje Kmetij-
ski inštitut Slovenije. Mleč-
no predelovalne organizacije
plačajo kmetijskim zadru-
gam, ki mleko odkupujejo,
vse količine mleka najmanj
enkrat mesečno. Mleko pla-
čajo po ceni, ki velja v mese-
cu oddaje mleka, ta cena pa
se revalorizira glede na giba-
nje drobnoprodajnih cen
v Jugoslaviji v obdobju 15.
v mesecu pa do plačila.
Kmetijske zadruge in druge
organizacije in druge organi-
zacije, ki odkupujejo mleko,
morajo opraviti prenos sred-
stev za mleko rejcem prvi
dan po prejemu plačila od
mlečnopredelovalnih orga-
nizacij.
Še manj maneverskega
prostora dopušča zakon rej-
cem, saj bosta dva kmeta
v odboru težko zastopala in-
terese vseh slovenskih
rejcev.	IREN4 BAŠA
SVET MED TEDNOM
Piše Darlian Košir
Spopati brez konca?
Sovjetska zveza, imperij, ki je nastajal kot vse najbolj
znane kolonialne združbe, je v zadnjih letih, posebej po
javno razglašenem odpiranju in demokratizaciji družbe,
končno spoznal, s kakšnimi problemi se bo treba soočiti.
Nacionalno vprašanje je pri tem najbolj usodno, čeravno
ne edino takšno vprašanje. V sovjetski imperij so namreč
združeni tako različni narodi, da je kar težko verjeti, da
lahko sodijo skupaj. Na eni strani je »evropski« Pribaltik,
ki je že javno oznanil, da mu ni več živeti v SZ, na drugi
strani Zakavkazje, kjer svoje zobe kaže islamski funda-
mentalizem in azijatsko prebivalstvo, ki je tudi že začelo
govoriti o odcepitvi, na tretji strani pa so Rusija, Beloru-
sija in Ukrajina (čeprav bo morda še najhuje pri Ukrajini,
ko se bo to vprašanje odprlo, kajti potem pridejo na vrsto
sovjetske zahodne meje); sedaj je zelo popularna hipoteza,
da bo sovjetski imperij v resnični nevarnosti takrat, ko bo
neslovanskega prebivalstva več kot ruskega. Tudi sicer je
prevladujoča ugotovitev, da bo zaradi te eksplozivne
mešanice sovjetski kolonialni imperij nekoč moral razpa-
sti in se konstituirati na povsem novih temeljih, kar pa je
tudi sicer porblem drugih na silo združenih federacij.
Problem Armenije in Azerbajdžana in s tem povezano
vprašanje avtonomne pokrajine Gorski Karabah ah avto-
nomne republike Nahičevan, nedvomno sodi v ta zakav-
kaški kontekst, ki ga potencira dolgoletna napačna naci-
onalna politika Moskva, ki je vse narode tlačila v en,
proletarski koš; ko seje ta ideološka konstrukcija s pere-
strojko podrla, so prišla na dan vsa dotlej na silo prikri-
vana in zideologizirana nasprotja. Armenija je sovjetska
zvezna republika, v kateri živi skoraj v celoti armensko
prebivalstvo krščasnekga izvora, Azerbajdžan paje zvezna
republika s pretežno etnično čistim azijatskim musliman-
skim prebivalstvom. V sestavu Azerbajdžana je tudi ta
sporna avtonomna pokrajina Gorski Karabah, kije nase-
ljena večinoma z armenskim prebivalstvom (75 odstotkov,
čeprav jih je bilo ob oktobrski revoluciji še kar devet
desetin); Armeniji so Karabah vzeli leta 1923, proti volji
Lenina in proti volji armenskega naroda, čeprav je dotlej
bolj ali manj pripadal nekdanji matici. Po priključitvi
Karabaha Azerbajdžanu pa seje pričela azerbajdžanizacija
prebivalstva in v nekaj desetletjih so zaradi vioskega pri-
rastka prebivalstva uspeh zmanjšati delež Armencev za 15
odstotkov. Nekaj podobnega je muslimanom uspelo
v avtonomni republiki Nahičevan, kjer je ob začetku sto-
letja živela še polovica Armencev, danes pa jih ni več niti
dva odstotka. Tej politiki je seveda kimala tudi Moskva,
v samem Karabahu - pokrajine so podrejene zveznim
republikam - pa so postavljali, takšne voditelje, ki so to
politiko uspešno izvajali. No, februarja 1988 paje počilo in
oblastni sovjet Gorskega Karabaha je sklenil izstopiti iz
Azerbajdžana in se priključiti Armeniji.
Ob takrat naprej v Gorskem Karabahu in v okolici, kjer
je mešano armensko-azerbajdžansko prebivalstvo, divja
državljanska vojna, s krajšimi ah daljšimi predahi, ki jim
botruje bolj ali manj oster pristop Moskve, kije v teh dveh
letih že trikrat razglasila izredno stanje v tej pokrajini in tja
pošiljala najprej vojsko notranjega ministrstva, sedaj pa še
redno vojsko. V zadnjih dneh so se spopadi najbolj razši-
rili in državljanska vojna je dosegla svoj vrhunec. Na tej
točki pa lahko pade ah obstoji tudi sovjetska oblast na
čelu z Gorbačovom: spopadi pač ne morejo trajati večno,
brez konca in brez pametne rešitve.
Parlamentarizem po bolgarsko
Medtem, ko ima Gorbačov doma vedno večje težave
s svojo perestrojko - marsikdo muže prerokuje skorajšnji
padec - pa gre proces reform v Vzhodni Evropi (za kate-
rega je »Gorbi« najbolj zaslužen) nezadržno naprej. Nika-
kor ne brez težav, (ta hip zlasti v Romuniji in NDR),
vendar bi zdaj vendarle že lahko govorili d »nepovratno-
sti« - poti nazaj v staro ni več.
Trenutno je prišlo do največje spremembe v Bolgariji.
Poslanci skupščine so sprejeh vrsto pomembnih odloči-
tev, katerih skupno jedro je - Bolgarija naj bi postala
demokratična, pravna država s parlamentarnim sistemom.
Iz ustave naj bi po sprejetih odločitvah najprej črtah partij-
ski monopol na oblast in tudi določili o socialistični druž-
beni ureditvi. Uzakonili bodo politični pluralizem in ločili
zakonodajno, izvršno in sodno oblast. Nadalje bodo pomi-
lostili tudi več kot osem tisoč zapornikov, preučili dom-
nevne zlorabe (politične, fmančne...) bivšega voditelja
Todorja Živkova idr. Vse to, kar velja tudi za druge »novo-
reformirane« vzhodnoevropske države, pa mora dobiti
šele pečat s svobodnimi večstrankarskimi volitvami, ki so
v Bolgariji napovedane za junija.
V Vzhodni Nemčiji še vre
v NDR pa sta bila v množičnih demonstracijah (mar-
sikje so se izrodile tudi v nerede in nasilje) v Berlinu in
drugih mestih »na tapeti« zloglasna tajna policija Stasi in
nova-stara partija. V Berlinu so demonstranti prešli
v »neposredno akcijo« in v pravcatem jurišu dobesedno
demolirah sedež Stasi (še tajne' policije niso več. kar so
bile!). Na zidove so napisali gesla zgovorna kot »Stasi-
Gestapo-Securitate« idr.
Koje na prizorišče dogodkov prišel premier Modrow, so
ga demonstranti sprejeh z vzkliki »Partija ven«!, kajti tudi
Modrow je njen član. Demonstracije so pojenjale šele čez
nekja ur. Vlada je, zaskrbljena nad dogodki, pozvala ljud-
stvo, naj ohrani red, mir in razsodnost. Skrb nad tem, da bi
se demonstracije utegnile sprevreči v velike družbene
nemire z nepredvidljivimi posledicami je razumljiva,
ravno tako pa tudi razlog za takšno stanje. Očitno je, daje
Enotna socialistična partija Nemčije - stranka demokra-
tičnega socializma (ESPN-SDS) zamudila ne le z razpusti-
tvijo zloglasne Stasi, temveč tudi z lastnim »sestopom
z oblasti«. Več kot jasno je namreč, da med Nemci tudi po
spremembi imena ne more računati prav na nikakršno
podporo.
Ulica Bačke Palanke: da ali ne
Vodstvo žalske mladinske organi-
zacije je v teh dneh poslalo stanoval-
cem ulice Bačka Palanka v Žalcu pe-
ticijo, ki naj bi jo ljudje podpisovali
in s tem potrdili stališča nekaterih,
da je treba ime ulice spremeniti.
Žalska občina je namreč pobratena
s to srbsko občino, zato je ena izmed
ulic v novejši soseski, v glavnem so to
stanovanjski bloki, dobila ime Bačka
Palanka. Zaradi skrhanih odnosov
med Srbi in Slovenci so nekateri sta-
novalci pač predlagali drugačno ime.
Mladinsko vodstvo pravi, da samo
uresničuje zahteve ljudi. Če bodo zbra-
li dovolj podpisov, bodo v občinski
skupščini tudi uradno zahtevali spre-
membo. Predlog mladincev seveda
v občini ni naletel na dober odziv, ne-
kateri jim očitajo politizacijo proble-
mov. »Mi se te politizacije ne bojimo,«
pravi sekretar mladih Gregor Vovk.
»Če predlagamo spremembo imena
ulice, to še ne pomeni, da zahtevamo
prekinitev odnosov s srbsko občino.
Mi ljudem samo omogočamo, da pre-
ko nas pride njihova zahteva v skupš-
činske klopi.«
Da ne bi ostali samo pri peticiji, so
mladi predlagali tudi ime ulice. Name-
sto Bačka Palanka naj bi se ulica ime-
novala po Henriku Tumi. »To je bil
zaveden Slovenec, nenehno se je boril
za uveljavitev slovenskega jezika. Ni-
smo iskali imen, povezanih s Savinj-
sko dolino, kajti teh imen imamo v žal-
ski občini po naši oceni že dovolj,« je
dejal Vovk.
V tem tednu naj bi se mladi sestali
s stanovalci. Med njimi je odziv razli-
čen. Nekateri se s pobudo mladih stri-
njajo, spet drugi menijo, da ime niko-
gar ne moti, tretji se zavzemajo za
kakšno lepše ime, četrti pa so pred-
vsem praktični. Če bodo spremenili
ime ulice, bodo stanovalci morali me-
njavati tudi osebne dokumente. To pa
je vse prej kot prijetno opravilo.
i	IRENA BAŠA
Srečanje z duhovniki žalske občine
Predsednik skupščine občine Žalec Ludvik Semprimožnik je minuli konec
tedna pripravil v Hotelu Rubin v Žalcu sprejem za duhovnike žalske občine, ki
so, se ga udeležili v polnem številu. V govoru je predsednik orisal gospodarski
položaj, kije bil lani v občini vseskozi zaskrbljajoč. Precej časa so se duhovniki
pogovarjali s predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Beseda je nanesla
tudi na nove stranke, volitve in drugo. Ob koncu srečanja so si bili enotni, da
komisija za verska vprašanja pri SO Žalec ni imela pretežkega dela, saj so bili
medsebojni odnosi v občini dobri, s tem, da so vsa odprta vprašanja v odnosih
med cerkvijo in družbo reševali sproti.
Podobno srečanje bodo imeli duhovniki mozirske občine 24. januarja v Gor-'
njem gradu.	-p -p
Priznanja
profesorjema
Zadnje dni decembra so na
Srednji pedagoški šoli v Celju
podelili državni odlikovanji,
Red dela s srebrnim vencem.
Prejela sta ga dr. Anton Sovre in
prof. Ladislav Pavliha. Prizna-
nji sta prejela za štiridesetletno
delo na področju vzgoje in iz-
obraževanja ter za velik prispe-
vek k razvoju in uveljavitvi
Srednje pedagoške šole v Celju.
4. STRAN - 18. JANUAR 1990
GOSPODARSTVO
Markovič je na Brdu dobil
tudi podporo direlctorjev
Ante Markovič si je v teh dneh, po-
dobno kot se to dogaja z našo valuto,
pridobil še nekaj več zaupanja javno-
sti. Koliko točk je dobil za program,
koliko pa za »umetniški vtis«, je tež-
ko ocenjevati, vsekakor pa se je saldo
povečal tudi po zadnjem nastopu
pred slovenskimi direktorji na Brdu.
Nekateri direktorji, ki so pač imeli to
srečo, da so v poldrugi uri lahko za-
stavili kakšno vprašanje, so namreč
dali Anteju Markoviču podporo kar
v imenu vseh.
Vtis je, da so tisti redki oz. »posveče-
ni« slovenski gospodarstvepiki in poli-
tiki kar tekmovali, kdo bo dal treriutno
enemu najbolj priljubljenih Jugoslo-
vanov več podpore v stilu: »vzdržite
- mi smo z vami«! A tudi tem je Ante
Markovič z njemu svojstvenim humor-
jem in malce arogance vrnil žogico,
češ, če boste vzdržali vi, bom tudi jaz.
Nesporno je med vsemi dosedanjimi
predsedniki vlade Ante Markovič po-
nudil gospodarstvu največ. Bolj kot
predhodniki se namreč zaveda, da je
gospodarstvu prej kot kaj drugega po-
trebna samostojnost, odgovornost in
poznavanje pravil igre. V podjetjih se
lahko sedaj začne boj za mikroekono-
miko, je dejal Markovič, ki se ni dal
zmesti z nobenim vprašanjem. Prav
s tem tako močnim zaupanjem v svoj
program si je predsednik zisa pridobil
največ simpatij, neomajanost pri od-
govorih in prepričanje v lastni prav pa
sta zmedla tudi večino direktorjev, ki
so se prejšnji teden ná Brdu kdaj pa
kdaj zadovoljili tudi s površinskimi
odgovori.
Zakaj se bojimo večjih
pristojnosti ZiS-a?
Zvezna vlada meni, da so osnovni
gospodarski pogoji dani in da je torej
vse skupaj v rokah gospodarstva, ki
naj bi bolje izkoristilo svoje notranje
rezerve (programi, organizacija, števi-
lo zaposlenih itn.). Ante Markovič je
trdno prepričan, da" bo potrebno tudi
precejšnje znižanje cen. Po njegovem
so na tem področju rezerve v večini
podjetij 50-odstotne. Vlada tudi ob-
ljublja znižanje davkov, zmanjšanje
carin, pa tudi to, da bo dvignila roke
s plač, takoj ko bo to mogoče. V zad-
njem mesecu jim je namreč skoraj na
vseh področjih uspelo znižati napeto-
sti, le pri plačah ne, zato se tutorstvu
na tem področju še ne morejo odreči.
ZIS bo podprl tudi iniciative za uva-
janje evropskega delovnega časa. Več
bi lahko naredil (če, bi imel ustrezne
pristojnosti) tudi v zvezi z gospodar-
skim bojkotom na relaciji Srbija-Slo-
venija. Prav tega, namreč večje centra-
lizacije, ki bi začasno morda rešila pro-
blem, pa se bojijo slovenski gospodar-
stveniki. Prvi so na to sicer že opozori-
li socialdemokrati, ki pravijo, da cen-
tralizacija pomeni tudi večji odliv de-
narja iz gospodarsko uspešnejših re-
publik. Poleg tega pa bi se lahko po
mnenju nekaterih tudi zgodilo, da pro-
gram ne bi bil uspešen, ostala pa bi
centralizacija, kakšna druga vlada in
izguba suverenosti. To bojazen so po
ovinkih izrazili tudi na Brdu. Ante
Markovič je skušal gospodarstvenike
prepričati, da mu je še najmanj do
oblasti in da zahteva zgolj ustrezne pri-
stojnosti, da bo lahko vlada sploh od-
govorna za to, kar počenja.
V tem, da vedno ni časa za skupščin-
sko proceduro, je gotovo nekaj resni-
ce, kot je res tudi to, da Ante Markovič
ne bo večno predsednik zvezne vlade
in da utegne kdaj krmilo prevzeti tudi
kdo, ki mu parlamentarna demokraci-
ja, večstrankarski sistem itn. ne bosta
tako blizu kot sta sedanjemu predsed-
niku. Ta se namreč strinja, da sta bor-
ba za večjo učinkovitost in demokraci-
jo dve plati iste medalje in da tega ne
gre ločevati. Dokler ne bodo dane
ustrezne ustavne rešitve in dokler ne-
kateri ne bodo nehali kazati očitnega
zanimanja za oblastništvo, potrebnega
konsenza ne bo. Tudi na Brdu je to
ostala neizpeta tema, pri čemer sta obe
strani (vlada-gospodarstvo) dalr vede-
ti, da rabita boljše pogoje za svoje delo.
Sloveniji je očitno dovolj polnjenja
vreče brez dna. Že sedanje obremeni-
tve pa so po mnenju republiške vlade
skrajno kritične.
Lilcvidnostna zenica
Osnova sedanjega stabilizacijskega
šok programa je v prvi vrsti dober de-
nar. Ante Markovič je poudaril, da od-
slej ne bo tiskanja novega denarja in
da ga bo mogoče dobiti le na tržišču
- pri kupcih. Kdor ne bo pravočasno
znižal cen, ne bo uspel prodati izdel-
kov. Tisti, ki bodo svoje cene znižali
prepozno, pa četudi za polovico, bodo
po njegovem kmalu propadli.
A vprašanje je, kolikšen del gospo-
darstva je sploh sposoben kaj več kot
životariti. To se sprašuje tudi Jure Po-
kom, direktor Konusa, ki je sicer šele
na Brdu spoznal, da je Markovičev
program bolj dodelan, kot je sprva mi-
slil. Kljub temu pa se boji, da je seda-
nja nelikvidnost gospodarstva v kom-
binaciji s tem, da ima gospodarstvo le
desetino lastnih sredstev, premalo, da
bi lahko samo splavalo: »Kljub stabili-
zaciji tečaja in kljub temu, da veliki
R odpade, bodo obresti pri dobrem
denarju še vedno tolikšne, da jih bo
gospodarstvo težko zmoglo. Drži sicer,
da si mora gospodarstvo samo poma-
gati, vendar je po mojem to izvedljivo
na daljši rok. Kratkoročno namreč to
za marsikoga pomeni pokop. Verjetno
bodo med temi tudi takšni, ki imajo
dober program, a jih bo zlomila likvid-
nost. Pa tudi tisti, ki bodo prodajali in
izvažali in bodo torej še lahko najemali
kredite, ob 26-odstotni obrestni meri
ne bodo mogli zagotavljati rentabilno-
sti,« je dejal Jure Pokom, koje ocenje-
val Markovičev nastop na Brdu.
Med redkimi s celjskega območja se
je srečanja na Brdu udeležila tudi Mi-
lena Sedovnik, podpredsednica KPO
Kovinotehne Celje: »Z razgovorom ni-
sem preveč zadovoljna, saj nam ni dal
odgovorov na vsa vprašanja, ki v tem
času tarejo gospodarstvo. Preveč je bi-
lo slavospeva vladi in programu, pre-
malo tistega, zaradi česar smo se sesta-
li. Temu smo seveda krivi tudi gospo-
darstveniki, ki nismo vprašali vsega,
kar bi morali. Sicer pa, vprašanje je,
kako bi se na vse odzval, predsednik,
saj je tako prepričan v svoj program,
da ne jemlje resno, vsaj takšen vtis
imam^ nikakršne kritike.
Vsekakor velja, da doslej tako do-
brega programa še nismo imeli, a vse
v njem gotovo ni idealno. Prav gotovo
ne drži podatek, da imamo v gospodar-
stvu 50 odstotkov rezerve pri cenah.
Strinjam pa se s temeljno ugotovitvijo
Anteja Markoviča, da bo vlada pač mo-
rala poskrbeti za monetarno pohtiko,
v gospodarstvu pa naj skrbimo za našo
likvidnost,« je srečanje komentirala
Milena Sedovnik.
Tiskanja denarja v bodoče torej ne
bo več. To med drugim pomeni tudi
konec bančnih kreditov za plače, za
saniranje tistih, ki jih ni pomoči. Ban-
ke, ki si bodo vseeno privoščile takšno
pomoč, ne bodo imele podpore. Ofen-
ziva proti t. i. sivim tokovom se torej
nadaljuje. Vendar gospodarstveniki
tudi zahtevajo, da se program sproti
usklajuje, da se tudi izogibamo akci-
jam, ki zmanjšujejo kredibilnost, zah-
tevajo pa tudi, da se zaključni račun
naredi po starem obračunskem siste-
mu, s tem, da naj bi se indeks revalori-
zacije za industrijsko proizvodnjo
spremenil. Trdijo pa tudi, da novi
obračunski zakon stimulira tiste, ki ni-
m^o kapitala.
Kakorkoli, nekaj vsebinskih in po-
membnih pripomb so Anteju Marko-
viču prejšnji teden na Brdu le natrosi-
li, koliko pa jih bo vlada upoštevala, je
odprto vprašanje. Najbolj ob tem za-
skrbljuje Markovičeva trditev, da se
konvoj pač giblje tako hitro, kot zmore
naj počasnejša ladja. To pomeni, da bo-
mo po tem blatu bredli še lep čas, če
seveda predsednik vlade s to trditvijo
ni hotel pred zadnjim viharjem (iz poli-
tično taktičnih nagibov) potolažiti ti-
stih, ki se v Jugoslaviji gibljejo z mr-
tvim hodom.
RADO PANTELIČ
Ljubijansici zmaj
gre na Polzelo
Največji proizvajalec ženskih nogavic v Jugosla-
viji, tovarna nogavic Polzela, je lani dobro poslo-
vala. Za uspeh se imajo zahvaliti predvsem tržni
usmerjenosti in kvaliteti svojih izdelkov. Slednja je
bila nagrajena tudi na danes se iztekajočem sejmu
mode v Ljubljani, kjer so prejeli Ljubljanskega
zmaja.
»Vedno hujša konkurenca na domačem in tujem
trgu nas je že pred leti prisilila, da smo upoštevali trg,
kar se nam je še posebej obrestovalo lani, ko je začel
veljati zvezni odlok o prostem uvozu nogavic. Trg smo
zadržali zaradi kakovosti in specializacije proizvod-
nje,« je komentiral poslovanje polzelskih nogavičarjev
direktor tovarne nogavic Alojz Došler.
Tudi v prihodnje bodo uspešni le z nadaljevanjem
tehnološke posodobitve, povezovanjem z razvitimi fir-
mami in z izobraževanjem kadrov. Za konkurenčnost
pa bo razen preverjanja in dopolryevanja strategije
potrebno tudi znižanje stroškov, zmanjševanje števila
neproduktivno zaposlenih delavcev in znižanje cen
izdelkov. Država pa bi morala po mnenju Alojza
Došlerja znižati visoke obremenitve z uvoznimi daja-
tvami, davki in prispevnimi stopnjami za splošno in
skupno porabo.
Prihodnje leto nameravs^o povečati tudi neto
devizni učinek na zaposlenega, sćg nameravgj o izvoziti
polovico proizvodnje.	TT
V metki stavka za
plače in prilaznost
štiri Izmene so  petek zahte¥ale
Izplačilo plač
v petek bi morali v celjski
Metki imeti izplačilo oseb-
nih dohodkov. Ker do tega
ni prišlo, je dopoldanska iz-
mena opoldne prekinila de-
lo. Sklicali so zbor delavcev,
na katerem so zahtevali, da
podjetje čimprej izplača
osebne dohodke, od vodstva
Metke pa so terjali, da raz-
mere med zaposlenimi pre-
neha urejati s pomočjo gro-
ženj.
Z vodstvom podjetja se je
nato sestal delavski svet, ki
se je do pol petih popoldne
odločil, da sprejmejo mož-
nost, da se v torek izplačajo
akontacije osebnih dohod-
kov, razlika pa do konca tega
tedna. V nasprotnem mora
vodstvo podjetja odstopiti.
Stane Mele, direktor Metke,
je menil, da je nezadovolj-
stvo delavcev razumljivo, saj
so ji obljubili, da bodo plače
v petek, zaradi likvidnostnih
težav pa nato niso uspeli
V torek so v Metki ven-
darle izplačali celotne oseb-
ne dohodke za mesec de-
cember. V povprečju 3 tisoč
171 dinarjev. Tudi v bodoče
naj bi imeli v Metki izplači-
lo OD 18. v mesecu.
zbrati potrebnega denarja.
Vodstvo podjetja je nato do-
govor moralo razložiti še iz-
menama, ki sta na delo prišli
v petek zvečer in v soboto
zjutraj, saj v Metki ta čas de-
lajo v štirih izmenah. Naročil
imajo namreč toliko, da jih
ne morejo izpolniti.
BRANE PIANO
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
»Rentgensica stanovanja«
Po dolgem času in prvič letos se je Celje pojavilo v hrva-
škem tisku. Vzrok: »Rentgenska stanovar^a, kot je Vjes-
nik naslovil nepodpisan prispevek, datiran z - Ljubljano:
»Okrog sto stanovanj v Celju bo verjetno ostalo brez
lastnika prej, preden se bodo pristojni dogovorili o tem,
koliko so stanovan^ja zares zaplinjena z radioaktivnim
radonom. Že бкоггц en mesec teče v slovenskih javnih
glasrKh polemika med celjskim društvom za varstvo oko-
lja in strokovnjaki ljubljanskega inštituta Jožef Stefan
o tem, kolikšna je nevarnost zaradi žarčenja v teh stanova-
njih, ni pa še videti konca tega prepira.
Društvo za varstvo okolja je v začetku decembra ugoto-
vilo, da so določena stanovanja v Celju podobna pravim
rentgenskim aparatom inje o tem obvestilo stanovalce. Po
podatkih društva so v nekem stanovanju v Drapšinovi
ulici izmerili 94 bekerelov v kubičnem metru zraka, v dru-
gem trikrat več ali 14 milisivertov na leto. Društvo ima
tudi podatek, daje zgornja dovoljena meja 1,2 milisiverta
na leto in je s tem izzvalo oster odziv strokovnjakov z inšti-
tuta Jožef Stefan. Z inštituta očitno društvom, da po
nepotrebnem straši javnost in da se ne spozna na to
področje. Strokovnjaki inštituta ne zanik^o ugotovljenih
meritev, trdijo pa, da je zgornja dovoljena meja žarčenja
v stanovanjih skoraj desetkrat višja od tiste, ki jo navaja
društvo za varst\-o okolja.«
Kongres v dveh polčasih?
v centru Sava v Beogradu tečejo še zadnje priprave na
14." izredni kongres ZKJ, ki se bo začel v soboto. Zagovor-
niki zamisli, da bi kongres preložili - zaradi kopice odprtih
in neuskl^enih vprašanj - so bili premagani, nekateri
kolektivi so z denarjem omogočili, da kongres sploh bo,
vendar skromnejši kot dosedanjih 13 (brez tujih gostov).
Za kongres je, recimo, pripravljena Deklaracija ZKJ
(Novi projekt razvoja za demokratični socializem in za
Jugoslavijo), ki jo podpirajo kot temeljni dokument ZK
Slovenije, Hrvaške, BiH in Makedonije, zavračajo kot ne-
ustreznega, preživetega, kot papir zgolj za zunanjo rabo (v
stikih z drugimi partijami in gibanji) ali z očitkom, da
o njem ni razpravljalo vse članstvo ZKJ (ni jasno, ali ima
ZKJ še 2 milijona članov ali le še polovico tega števila), ZK
Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore.
ZK Slovenije in Hrvaške.sta proti demokratičnemu cen-
tralizmu kot preživeten^u načelu, ki sodi v boljševiško
partijo ne pa v sodobno zvezo komunistov, pri njem pa
vztrajajo vsi drugi sestavni deli ZKJ.
V	Sloveniji - kasneje se ;po to zgodilo tudi na Hrvaškem
- že ukinjajo osnovne organizacije ZK v sodstvu, upravi,
v podjetjih, v marsikaterih delih Jugoslavije pa si ne znajo
predstavljati podjetja brez močne in vplivne partijske or-
ganizacije.
ZK Slovenije je na vrsti za predsednika CK ZKJ, hkrati
predlaga, da bi ZKJ po novem bila zveza zvez ZK; drugje
vztrajajo pri tem, da je ZKJ še naprej monolitna organiza-
cija, v kateri morajo vsi misliti in delovati enako, če ne
drugače - po nareku večine. Vprašanje je tudi, k^ se bo
zgodilo, če nihče od kandidatov za člana predsedstva CK
ZKJ iz ZKS ne bo dobil potrebne večine pri glasovanju na
kongresu in ne bo izvoljen v CK ZKJ; tako bo avtomatično
ZKS brez možnosti, da bi sploh dobila predsednika CK
ZKJ.
Skratka, kongresno dogajanje bo razburljivo, k^ lahko
pa se zgodi ena od dveh radikalnih različic: ali bo 14.
izredni kongres ZKJ prekinjen in se bo nadaljeval poleti,
ali pa bodo delegati iz ZKS primorani zapustiti kongresno
dvorano, še zlasti, če jih bodo hoteli disciplinirati s pregia-'
sovanjem.
Zemljani v Beogradu za seks
Medtem pa so zelo aktivni v Beogradu tisti, ki jih ne
zanima kongres ZKJ in usoda bivše prvobojevniške orga-
nizacije. V mestnem sekretariatu za notranje zadeve so že
registrirali 12 združenj državljanov, ki se ukvarjajo z zbira-
гцет poštnih znamk, z rejo golobov, s psihoenergijo itd.
Registriranih je tudi 81 družbenih organizacij, dovoljenja
za dejavnost pa nista dobila Združenje za jugoslovnsko
demokratično pobudo (UJDI) in gibanje za zaščito člove-
kovih pravic; prepovedali so dejavnost združenja Joga in
zdravje. Po mnenju pristojnih ljubiteljev demokratične
pobude in človekoljubi ne smejo delovati, ker imago za cilj
politično nastopanje (to je po srbskem zakonu prepove-
dano), jogarji pa so »žalili javno in socialistično moralo«.
V	tolažbo nekaterim pa bodo v Beogradu dovolili (ko
bodo prinesli zahtevane papirje) Svetovno združenje za
prijateljstvo, zakon in spolnost. Znak tega^ združenja bo
»združena slika spolnih organov moškega in ženske pri
občevanju«, člani pa se bodo s poimenovanjem spolnih
organov in dejanj s »pravim imenom« borili za duševno
zdravje Zemljanov. Lahko jim zaželimo le - dober seks!
280.000 jugosov z denarci
Dobre odnose so - proti pričakovanju - imeli lani izdelo-
valci jugoslovanskih avtomobilov s kupci. Lani je bilo
prodanih v Jugoslaviji okrog 280.000 avtomobilov, kar je
70.000 več kot leta 1988. Prav neverjetno, če vemo, da se
širi krog tistih Jugoslovanov, ki se s plačo ne morejo
preživeti od prvega do prvega v mesecu.
Rekorder med srečneži je Crvena zastava z 205.000
domačimi kupci, za njo so Novomeščani z 20.388 proda-
nimi avtomobili, pa sarajevski TAS z 18.062, nato je na
vrsti Cimos s 6.000 vozili (dvakrat več kot leto prej), tik za
njim je IDA iz Kikinde s 5.000 opli, na dnu pa Peugeot iz
Prištine s 500 prodanimi avti. K temu je treba dodati še
najmanj 10.000 uvoženih avtomobilov, pa okrog 8.000 uvo-
ženih iz Vzhodne Evrope in okrog 4.000, prodanih v kon-
signacijah.
Strokovnjaki menijo, da se tako bogato leto za jugoslo-
vanski avtomobilski trg ne more ponoviti in da bo proda-
nih najmanj 60.000 . avtomobilov manj kot leta 1989.
Tovarne se sicer zanašajo na to da bodo morda s posojili le
pritegnila kupce, ki jih šokirajo vsak teden višje cene.
Domači avtomobilski lobby pa je še premočan, da bi
potrošniki dosegli zmanjšanje carin, sćg bi s ten prizadeli
predvsem srbsko Crveno zastavo...
dogodki
18. JANUAR 1990 - STRAN 5
Kdo kuha smog v celjskem kotlu
Mnogi sumilo, tia /e šlo za večjo Izpuste v Industriji, dokazov pa nI
Prejšnji teden so se Celja-
ni duâili v onesnaženem
zraku. Prekomerne koncen-
tracije žveplovega dioksida
so namerili vse dni v tednu,
najbolj onesnažen zrak pa
so Celjani dihali v četrtek,
11. januarja, ko je izvršni
svet v skladu z odlokom
o varstvu zraka uvedel
alarm prve stopnje. Mnogi
sumijo, da je šlo za večje
izpuste v industriji, čeprav
dokazov ni.
V času od 5. do 12. januarja
je bil po podatkih Zavoda za
socialno medicino v Celju
zrak v povprečju najbolj
onesnažen glede na nekaj
zadnjih kurilnih sezon. Zara-
di stabilnega hladnega vre-
mena se je zgradila močna
večplastna inverzija, ki se ni
porušila. Inverzija, nizke
temperature, onesnaženje
zraka zaradi močnega kurje-
nja in industrijskih emisij,
vse to je povzročilo močno
onesnaženje zraka v Celju.
V torek, 9. januarja so delav-
ci Zavoda začeli obveščati
občane o povišanih koncen-
tracijah in izdali navodila,
naj otroci in bolniki ost^ajo
v zaprtih prostorih, lastniki
in upravljalci kurilnih na-
prav pa naj upoštevajo navo-
dila o pravilnem kuijenju.
V četrtek, 11. januarja pa so
polurne izmerjene koncen-
tracije v postaji ANAS pri
bolnišnici dosegle 1,08 mili-
grama žveplovega dioksida
v zraku, na merilni postaji
v Miklošičevi pa so izmerili
celo 1,14 miligramov. V skla-
du z odlokom o varstvu zra-
ka v občini Celje je zato iz-
vršni svet odredil uvedbo
ukrepov I. stopnje, saj so
koncentracije več kot eno
uro presegale 1 miligram.
V ukrepih so priporočili
zmanjšanje uporabe trdih in
tekočih goriv v vseh kuriš-
čih, omejitev vožnje z motor-
nimi vozili, opustitev zrače-
nja prostorov, zadrževanje
bolnikov in otrok v zaprtih
prostorih in takojšnjo kon-
trolo energetskih objektov
v industriji, ki naj bi jo opra-
vili inšpektorji- Ta dan so bi-
li občani posebno vznemirje-
ni zaradi belega dima, ki se
je pojavil v mestu in okolici.
Omenjali so nesrečo v Cin-
karni in celo namerni izpust
titanovega prahu. Na osnovi
podatkov delavcev Zavoda
za socialno medicino, pred-
stavnikov občinskih uprav-
nih organov ter vodstva Cin-
karne ni teh trditev nihče po-
trdil. V Cinkarni so zatrdili,
da so piritno linijo ustavili že
pred tedni, da obratuje fero-
sulfatna s tretjinsko zmoglji-
vostjo in da pri proizvodnji
titanovega belila ni bilo ok-
var. Tega dne so tudi v Emu
ustavili popoldansko izmeno
v proizvodnji frit in s tem
emisije fluoridov.
Delavci Zavoda za social-
no medicino in higieno so na
osnovi ugotovitev ocenili, da
je bil bel dim v Celju smog,
ki se pojavi nad močno ones-
naženimi mesti v lepem vre-
menu pod inverzijo. Delci
onesnaženega zraka delujejo
kot kondenzacijska jedra in
pomagajo k tvorjenju ali zgo-
stitvi megle.
Vendar pa vsi Celjani s to
razlago močnega četrtkove-
ga onesnaženja niso zado-
voljni. Društvo za varstvo
okolja je medtem že sestavi-
lo dopis, v katerem zahteva
od republiške sanitarne in-
špekcije in Hidrometeorolo-
škega zavoda v Ljubljani po-
jasnilo o tem, кгу seje resnič-
no zgodilo v noči od 11. na
12. januar. Ugotavljajo, da je
bilo Celje pokrito z meglo,
polno belega prahu, da je bil
promet tako rekoč nemogoč
zaradi slabe vidljivosti in da
je prah napolnil tudi zaprte
prostore. Zato zahtevajo, da
obe inštituciji odkrito pove-
sta, kje so vzroki za takšno
onesnaženje in kako je to
vplivalo na zdravje ljudi.
Sprašujejo tudi, ali je Inšti-
tut Jožef Stefan meril radio-
aktivnost prahu in zahtevajo
pojasnilo, zakaj ni bil alarm
zaradi onesnaženega zraka
sprožen že v sredo, 10. janu-
ara in zakaj niso z obvešča-
njem zaščitili vsaj otroke.
Društvo zahteva javne in ar-
gumentirane odgovore in
odgovornost za krivce, sicer
bo organiziralo protestni
shod Celjanov in zahtevalo
ukinitev proizvodnje TÌO2
kot ostanka prijateljskega
sodelovanja s Honeckerjam.
Glede na pretekle izkušnje
lahko že sedaj zatrdimo, da
marsikdo ne bo verjel stro-
kovni razlagi, tudi če jo bodo
posredovale republiške usta-
nove. Dvomi bodo ostali, ta-
ko kot vselej; morda bo ko-
mu v tolažbo, da se tudi dru-
god po Sloveniji ne morejo
pohvaliti s čistejšim zrakom,
vsaj ko primerjamo indu-
strijska središča.
T. C VIRN
Ekološki zakon bo prizadel večino
Veliki onesnaževalci so Jo zaenkrat še kar dobro odnesli
Pred tednom je republi-
ška skupščina sprejela za-
kon o zagotavljanju in upo-
rabi sredstev za varstvo
okolja ali zakon o ekolo-
škem dinarju, kot ga imenu-
jejo na kratko. Gre za prvo
tovrstno zakonsko urejanje
sistema zbiranja in porabe
denarja za reševanje naj-
bolj perečih ekoloških pro-
blemov v Sloveniji. Način
zbiranja denarja v poseben
sklad v republiki pa je tak-
šen, da bo prizadel tako re-
koč vsako gospodinjstvo.
Zakon namreč določa, da
naj bi vsak, ki porabi več
kot 100 kilovatnih ur elek-
trike na mesec, plačeval
ekološki davek: 4 pare za
vsak porabljen kilovat.
V Sloveniji že vrsto let
ugotavljamo, kako veliki so
problemi z onesnaženim
okoljem, denarja za sanacijo
razmer pa ni. V razvitem sve-
tu so že pred leti ugotovili,
da je treba za obsežne naci-
onalne programe zagotoviti
širšo družbeno pomoč v de-
narju. Takšen sistem so žele-
li uveljaviti tudi z novim za-
konom. V poseben sklad se
bo denar namreč zbiral iz
več virov: kot povračilo za
izv^anje vodnogospodar-
skih storitev in dejavnosti,
povračilo organizacij, ki pri-
spevajo k onesnaževanju
zraka in proizvajalcev poseb-
nih odpadkov, pa tudi tako
imenovni ekološki davek na
osnovi porabljene električne
energije. Denar bi v nasled-
njih petih letih porabili za
sofinanciranje sanacije oko-
lja v republiki. Med pred-
nostne naloge uvrščajo var-
stvo voda in s tem čiščenje
Save, Drave in Reke, varstvo
zraka in s tem sanacijo to-
plarn in termoelektrarn kot
so Šoštanj, Ljubljana in Tr-
bovlje ter urejanje problema
odlaganja in ravnanja z od-
padki. Petletni program sa-
nacije okolja naj bi zahteval
1,7 milijarde mark. Približno
20 odstotkov zbranega de-
narja bi namenili za progra-
me v občinah in podjetjih na
podlagi razpisa.
Že ob sprejemu zakona
v skupščini je bilo precej pri-
pomb, da prispevek obremet-
njuje družinske proračune,
da ni sprejemljiva linearna
obdavčitev in da bi morali
obdavčiti zlasti energetske
razsipneže, ki s porabo ener-
gije na enoto proizvoda bi-
stveno presegajo evropsko
povprečje. Kljub temu so za-
kon sprejeli, ker naj bi po-
menil vsaj začasen in zače-
ten korak pri reševanju eko-
loških problemov v republi-
ki. Izračunali so, da bodo
plačila ekološkega davka
oproščeni le redki, saj naj bi
samo nekaj več kot 170 tisoč
gospodinjstev v Sloveniji
porabilo manj kot sto kilova-
tov elektrike na mesec. Po
podatkih celjskega Elektra
porabi povprečno gospo-
dinjstvo od 300 do 500 kilo-
vatov na mesec, na položni-
cah za elektriko pa bodo ta
davek prikazali posebej.
Kratka anketa med podjet-
ji na Celjskem je pokazala,
da večinoma še ne vedo, kaj
zakon prinaša in da tudi ni-
mico izračunov, kaj to pome-
ni za velike porabnike elek-
trične energije. Tako v štor-
ski Železarni, kjer so med
največjimi porabniki elektri-
ke in tudi med največjimi
dolžniki, še niso izračunali,
koliko jih bo to stalo. Podob-
no ugotavlj^o v Emu, kjer
sicer niso med največjimi
porabniki elektrike, vendar
pa se strinjajo, da ngj tisti, ki
onesnažuje, prevzame stro-
ške sanacije. Na ravni celj-
ske občine je pristojni komi-
te za luejanje prostora in var-
stvo okolja pozdravil spre-
jem zakona. Kot pravi nje-
gov predsednik Jure Sadar,
so zlasti veseli sprejema
amandm^a, ki so ga sami
predlagali in po katerem bo-
do lahko tudi v občinah pri-
pravili ustrezne odloke za
zbiranje ekološkega dinarja-
To pomeni, da bodo lahko
v Celju zbirali sredstva za ta-
ko imenovane kolektivne
ekološke programe, kjer
onesnaževalec ni znan, kjer
gre za razne raziskovalne na-
loge in podobno. To pomeni,
da bodo občani plačevali na
dve strani, posebej v republi-
ški sklad in še v občinskega,
če bo predlog sprejet
v skupščini. Celjska občina
pa kandidira tudi za sofinan-
ciranje programov iz repu-
bliškega sklada in sicer se
bodo potegovali za del sred-
stev za hitrejšo toplifikacijo
in plinifikacijo mesta, za re-
šitev problema posebnih od-
padkov, za gradnjo centralne
čistilne naprave, za odstrani-
tev nitratov iz pitne vode in
za raziskave kot so radon
v stanovanjih in druga faza
raziskave o onesnaženosti
tal.
Zakon je torej sprejet in
s tem so ustvarjene vsaj za-
četne možnosti za boljše
ekološke razmere v Sloveni-
ji. Na žalost pa še ni zadel
bistva problema in sicer, da
bi obdavčil predvsem velike
onesnaževalce in porabnike
energije, ki je niti ne plačuje-
jo in ki bi jih po mnenju ne-
katerih morali postopoma
zapreti.
T. CVIRN
Bo zemlja bolj
zaščitena?
V Sloveniji naj bi že
v kratkem spremenili in
dopolnili zakon o kme-
tijskih zemljiščih, s kate-
rim n^ bi bolj kot doslej
zaščitili najboljša kme-
tijska zemljišča in jih
obvarovali pred nespa-
metno pozidavo. O pred-
laganih spremembah bo
svoje povedal najprej re-
publiški izvršni svet, za-
tem pa še delegati repu-
bliške skupščine.
Predlagane spremem-
be v zakonu o kmetijskih
zemljiščih so usmerjene
k večjim odškodninam za
spremembo namembno-
sti kmetijskih zemljišč in
gozdov. Te naj bi poslej
bile določene z zakonom
in ne več z odlokom ob-
činskih skupščin. Višina
odškodnine bo po novem
odvisna od kakovosti in
lege zemljišča. Odškodni-
no пгц bi plačali v prora-
čun občine v petnajstih
dneh od prejema odločbe
in njeni odmeri. Občine
bi nakazale 80 odstotkov
zbranega denarja za spre-
membo namembnosti
najmanj enkrat na mesec
na poseben račun pri re-
publiškem komiteju za
kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano. S predlaganimi
spremembami se torej
ukinja pošiljanje dela de-
narja Zvezi vodnih skup-
nosti. Večja koncentraci-
ja den^a na enem mestu
pa пдј bi pomenila tudi
bolj določeno usmerjanje
denarja za delo in naloge
dosedanjih kmetijskih
zemljiških skupnosti, za
hitrejši razvoj hribovskih
območij, usposabljanje
nadomestnih zemljišč in
za ekološko sanacijo
kmetijskih zemljišč ter
gozdov. Po predlagani za-
konski spremembi bi se
za desetkrat povečale tu-
di denarne kazni za more-
bitne gospodarske po-
stopke in prekrške.
Dogovor občin o osno-
vah za določanje odškod-
nine in sprotni odloki ob-
činskih skupščin o dolo-
čitvi odškodnin tako ne
bi bili več potrebni. Po-
enostavljen bi bil tudi po-
stopek valorizacije od-
škodnine, saj bi jo po po-
datkih Zavoda za statisti-
ko mesečno popravljal
pristojni organ v občini,
ki to odškodnino odmerja
v upravnem postopku.
Z novim načinom obra-
čunavanja odškodnine bi
se bistveno povečale od-
škodnine za nigboljša
zemljišča, gradnja pa пгц
bi se usmerjala na slabša
zemljišča.
IB
Kruh je cenejši
»Mislim, da smo v tem
tednu ponudili potrošni-
kom dve najlepši stvari
v zadnjih desetih letih,« je
napol za šalo napol zares
dejal v ponedeljek direktor
Mlinskopredelovalnega po-
djetja Edi Stepišnik.
V torek so namreč v tem
podjetju znižali cene kruha
in moke. Kruh je cenejši od
13 do 16 odstotkov, moka za
13 odstotkov, cene peciva pa
se niso spremenile. Edi Ste-
pišnik je tudi zanikal očitke.
da so bile cene v zadnjih me-
secih napihnjene.
»Bile so takšne pač zaradi
revalorizacij, teh zdaj ni, zato
smo lahko cene nekoliko
znižali. V prihodnje dvo-
mim, da bomo cene še lahko
zniževali, ksyti pri peki soci-
alnega kruha že zajedamo
lastno substanco, pa tudi po-
dražitve ne mirujejo. Letos
so se podražili prevozi, prav
tako nam obljubljajo podra-
žitev kvasa in še drugih suro-
vin. Če pa bodo cene zniže-
vali vsi v reproverigi, potem
se кдј lahko zgodi, da bo
kruh še cenejši,« je dejal Ste-
pišnik.
To nedeljo pa bodo potroš-
niki lahko v dežurnih trgovi-
nah kupovali tudi svež kruh.
Doslej so namreč kruh za ne-
deljo pekli ob sobotah. Sed^j
bo v MPI posebna skupina
pekla kruh ob nedeljah zju-
trai.
IRENA BASA
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
NOVO!
24-402
le nova telefonska
številka r oglasnem
oiltielku Novega
tednika, na katero lahko
oúsiei naročite mali
oglas.
Bolj ali manj požrešne občine
Najbolj so povečali prispevke Iz bruto osebnih dohodkov v Laškem
če ste imeli decembra 6 tisoč konver-
tibilnih dinarjev bruto plače, januarja
pa prav toliko, ste januarja (pač odvis-
no, v kateri regijski občini živite) dobili
med 69,60 in 252 dinarjev manj osebne-
ga dohodka. Za toliko so se namreč z ja-
nuarjem v regiji povečali prispevki iz
bruto osebnih dohodkov za skupne
družbene potrebe.
Ob zmedi, ki je nastala s prenosom zbi-
ranja nekaterih prispevkov na republi-
ško raven, so bili občinski odloki o pri-
spevkih za skupne družbene potrebe se-
veda neprimerljivi z dosedanjimi. Tako
javnost do samega sprejetja ni natančno
vedela, koliko bodo prispevki višji ali
nižji od dosedanjih. K dejstvu, da burnej-
ših in pravočasnih reakcij po občinah ni
bilo, je pripomoglo tudi to, da se prispev-
ki iz dohodka podjetij niso skoraj nič
povišali.
Analitiki in direktorji iz delovnih orga-
nizacij so bili torej tiho, delovno ljudstvo
pa je večinoma za višje d^atve izvedelo
šele iz proučevanja lastnih plačilnih ku-
vert. Sicer pa so povišai^ja prispevkov po
občineih na Celjskem sila različna.
BRANE PIANO
PRISPEVKI IZ BRUTO OSEBNIH DOHODKOV
6. STRAN > 18. JANUAR 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Šolarji se bodo znašli tudi brez snega
Dva tedna zimskih radoživosti bodo otroci Izkoristili po svoße
Občinske zveze prijateljev mladine so
na našem območju v sodelovanju s šola-
mi, vrtci, vzgojnoizobraževalnimi zavodi,
Delavskimi univerzami in kar je še po-
dobnih institucij, letos pripravile nekaj
zanimivih počitniških programov za čas
od 20. januarja do 4. februarja. Ponekod so
bogati in pestro sestavljeni, otrokom da-
jejo možnost, da v počitnicah najdejo ne-
kaj zase, drugod pa so se glede na izkušnje
iz prejšnjih let odločili, da počitniške pro-
grame zastavijo le okvirno.
Vprašanje, kako bo s snegom, še vedno
ostaja. Po novem letu so nam vremenarji
sicer že nekajkrat obljubljali belo odejo šo-
laiji pa še vedno zaman čakijo. Pa vseeno
- tudi, če snega ne bo, se bodo počitničarji
že znašli. Malce skrbi pri starših, ki nimajo
babic in dedkov, da bi poskrbeli za njihove
najml^še šolarje, pa bo tudi letos. Tudi
kombinacij z dopusti bo precej, a letos pr-
vič malce glasneje razmišljamo o tem, ali so
zimske počitnice resnično v pravem času.
Nekateri se zavzemajo, da bi jih prilagodili
času, uveljavljenemu v Zahodni Evropi (to-
rej takoj po Božiču in novem letu).
Poglejmo si, kako so se na počitnice pri-
pravih v občinah na našem območju.
Celje
v Kinu Metropol bodo vsak dan ob 10.
uri filmske matineje, v kinu Dom pa od
četrtka do nedelje ob 16. uri otroške in
mladinske filmske predstave. Delavska
univerza pripravlja tečaje tujih jezikov za
predšolske otroke in osnovnošolce ter teča-
je šivanja za srednješolce. Plesni forum pa
je poskrbel za plesne aktivnosti počitničar-
jev. Pestro bo tudi v Pionirskem domu,
kjer pripravljajo v ponedeljek, 22. januaija
lutkovno igrico in spoznavanje z računalni-
kom, dan kasneje pa likovno delavnico in
plesno druženje. V Pionirski knjižnici bodo
j^o prav danes (v četrtek), v zvezi prijate-
ljev mladine pa razmišljao o urah pravljic,
šahovskem tekmovanju in še čem.
Šmarje pri Jelšah
od ponedeljka do srede izposojali knjige
popoldne, od četrtka do sobote dopoldne,
ob torkih pa pripravljajo ob 16. uri še raču-
nalniški urici.
Za rekraativno dajavnost bo poskrbljeno
v Mestnem parku, kjer bodo lahko šolaiji
brezplačno drsali, od 9. do 12. ure pa bodo
prav tako zastonj odprli svoja vrata v ŠRC
Golovec.
Laško
Ure pravljic za najmlajše v knjižnici ter
dopoldanske filmske matineje bodo v kinih
Laško in Radeče, šolarje pa v občini vabijo
tudi na drsanje v Celje. Če pa bo sneg, bodo
v Laškem, Rimskih Toplicah in Radečah
poskrbeli za organizirano smučanje. Za ob-
veščanje bodo v občini pravočasno poskr-
beli - kakršnekoli druge počitniške dejav-
nosti pa se v Laškem niso nikoli dobrô
obnesle, smo izvedeli.
Slovenske Konjice
Dopoldanske filmske matineje bodo
v Domu kulture ter ure pravljic v občinski
knjižnici, zraven pa bo še od 8. do 13. ure
odprta vrata šolskih telovadnic. Če pa bo
sneg, bodo tudi za konjiške šolaije pripra-
vili smučarske teč^e. Dodajmo še to, da
konjiški taborniki pripravljajo v času počit-
nic zimovanje na Skomaijih.
Šentjur
o tem, кгц bodo šentjurskim šolarjem po-
nudili v času počitnic se v občini dogovar-
Šmarske šolarje letos resnično ne skrbi,
kako bo s snegom. V Zdravilišču v Rogaški
Slatini so jim namreč ponudili svojega
Trimčka in umeten sneg, tako da je za smu-
čarijo poskrbljeno, pogovarjíyo pa se še
o možnostih kopanja v bazenu hotela Do-
nat. Če pa bo ostalo še kaj časa, je mladež
vabljena tudi na dopoldanske filmske mati-
neje v kinih Šmarje in Rogaške Slatina.
Velenje
Enega najbogatejših počitniških progra-
mov so ponudili šolarjem v velenjski obči-
ni. Izbirali bodo lahko med tekom nä rol-
kah, drsanjem, plavanjem, zimsko roko-
metno šolo, številnimi krožki, video filmi in
urami pravljic, filmskimi matinejami, lut-
kovnimi igricami, tečaji kuhanja, strojepis-
ja, športnimi tekmovanji, planinskimi po-
hodi, likovno delavnico, pionirsko olimpi-
ado, gledališko dejavnostjo - in še smo naj-
brž кгц izpustili. Če bo sneg, bo poskrbljeno
tudi za smučanje - od alpskega do teka na
smučeh - najpomembnejše pa je to, da so'
v občini poskrbeli za dobro obveščenost in|
bodo šolarji resnično lahko izbirali.
Žalec
številne športne aktivnosti, ogledi video
filmov, likovna in tehnična delavnica, ure
pravljic, lutkovne predstave, igranje z di-
daktičnimi igračami, zraven pa še številni
tečaji tujih jezikov, šivar^a - za piko na i pa
še zimovanje na Gozdniku ропијдјо šolar-
jem v žalski občini.
IVANA STAMEJČIČ
Trojane po letu
2000 ali nilfoli
Ceste za tujce In po vojaških načrtih
če ste se s slovenske strani kdaj
vozili na Madžarsko, ste lahko opazi-
li, da do meje z naše strani vodijo
ozke vijugave poti, onkraj državne
meje pa se prične široka magistralna
cesta. Menda je bilo nekoč oboje na-
menjeno Rusom. Tudi o tem, da je
zastarelim vojaškim predvideva-
njem v prid prometni zamašek v Ba-
bi pod Trojanami (cesto se da povsem
zapreti z enim samim miniranjem), bi
veljalo resno razmisliti.
Sicer pa so to le špekulacije. Vendar,
če poznamo načrte slovenske vlade, ki
avtoceste preko Trojan ne bo gradila
vsaj še naslednjih petnajst let, tudi
takšne predpostavke dobijo na teži.
Zakaj?
Prejšnji teden je Janez Zemljarič,
pri republiškem izvršnem svetu pose-
bej zadolžen za slovenske avtoceste,
novinarjem pojasnjeval vladine načrte
v zvezi s slovenskimi avtocestami.
V več kot polurnem uvodu ni niti z be-
sedico omenil avtoceste med vzhodno
in zahodno Slovenijo. Menda, je pojas-
njeval Zemljarič, avtocesta med Ce-
ljem in Ljubljano dohodkovno ne za-
nima tujih vlagateljev, ki naj bi na zdaj
že gr^enih ali zgolj načrtovanih slo-
venskih avtocestah pridobili tudi pra-
vico pridobivanja dohodka. Ker je
Zemljarič dodal, da bo v Sloveniji av-
toceste mogoče graditi le z interesnim
vlaganjem tujega kapitala, je torej po-
vsem jasno, daje in bo večji del naložb
vanje pomenil le gradnjo tranzitnih hi-
trih cest preko Slovenije, od česar re-
publiško gospodarstvo in prebivalstvo
ne bosta imela nikakršnih koristi. Če-
prav naj bi »po novem« pri načrtova-
nju avtocest upoštevali zgolj stroko,
ekonomijo in ekologijo ter večinske
interese, zaenkrat očitno še ne gre zà
to. Republika je namreč že ničkoliko-
krat prejela zahteve vzhodnosloven-
skega gospodarstva (nazadnje oktobra
89), da naj do leta 95 zgradi avtocesto
med Celjem in Ljubljano, Zemljarič pa
na pogovoru z novinarji prejšnji teden
ni niti potrdil niti ovrgel napovedi, da
se cesta ne bo gradila še n^manj pet-
najst let. Tako gre Zemljariču sicer
verjeti, da se ob načrtovanju avtocest
sooča cel kup različnih interesov, očit-
no pa ne prevladajo tisti, ki so po-
membni za Slovenijo v celoti.
Nekaj malega možnosti, da se bo
o avtocesti preko Trojan vendarle pri-
čelo resneje razmišljati, sicer obeta
Zemljaričeva izjava, da so za avtocest-
no povezavo med Trstom in Madžar-
sko zainteresirani nekateri italijanski
poslovneži, vendar to le še bolj potrju-
je tezo, da Slovenci gradimo ceste za
sosede, ne za lastno industrijo, gospo-
darstvo, trgovino, turizem in - če hoče-
te - tudi za lastno kulturno povezavo
prebivalstva vzhodne in zahodne Slo-
venije.
Opozoriti bi veljalo še na nekaj:
v predvolilnem obdobju skuša marsi-
katera politika (ne le opozicijska) pri-
dobivati simpatije volilcev tudi s pro-
grami, ki se zavzem^o za takojšnjo
gradnjo problematične avtoceste. Kdo
bo na volitvah zmagal, koliko bo držal
besedo in ali bo dosledno odpravil
uradno neobstoječ republiški cestni
lobi (na relacijah SCT-SCS-IS) pa je
seveda zapisano v zvezdah.
BRANE PIANO
Kdo pravi, da nI snega?
Medtem, ko je dolina zavita v meglo in dim, se
nekoliko višje kopajo v soncu in svežem zraku, na
Golteh pa se celo smučko. Umetno so namreč zasne-
žili del proge ob sedežnici.
Golte so tako eno redkih smučišč v Sloveniji, kjer se
lahko vs£o za silo nasmučamo. Še vedno pa čaka na
svoje prve goste nova dvosedežnica, ki je že drugo leto
zaman pripravljena. Hotel bo zaseden le med počitni-
cami, izgube pa so ogromne. Zato tudi odgovorni na
Golteh pritiskao na slovenski izvršni svet, ki mora
čimprej pričeti z reševanjem večjih centrov, sicer
lahko pričakujemo ogromno škodo na zaprtih smučiš-
čih od katerih navsezadnje živijo tudi tisoči delavcev
v Elanu, Topru, Korsu...
EDI MASNECv
REKLI 80:
Jože Zupančič, ravnatelj
Srednje družboslovne šole
v Celju, o naših zimskih po-
čitnicah:
Tako kot obstaja dnevni
bioritem, obstaja tudi letni,
torej čas, obdobje, ko si bolj
in ko si manj sposoben za
delo. Tako je tudi pri nas,
v šolstvu. Točno vemo, da je
ta bioritem, sposobnost uče-
Srečanje sodelavcev
NT in RC
Minuli četrtek smo se po. dolgolet-
nem .premoru končno spet sestali
s svojimi sodelavci, brez katerih časo-
pis niti radio ne bi mogla oblikovati
svojih dokončnih podob.
V gostoljubnern gostišču Novak
v Gotovljah pri Žalcu smo si znova
prisegli zvestobo, predstavniki hiše
NT in RC smo obljubili bolj redno iz-
plačevanje avtorskih honorarjev, ki so
po višini še vedno balkanski, ne pa
evropski in pojasnih velike ambicije,
ki jih imamo z obema medijema.
Našemu Juretu Krašovcu smo izre-
kli javno priznanje za 10-letnico pri-
ljubljene oddaje »Iz domačih logov« in
se mu vsi skupaj podpisali še na hrb-
tno stran grafike, ki ga bo spominjala
na ta jubilej.
UM
Kmetijcí ustanavljajo svojo baniio
Danes v četrtek dopoldne bo v Celju ustanovni
zbor Zadružne kmetijske banke. Kmetijci želijo
lastno banko zato, da bodo z lastnim denarjem
sami gospodarili in sami krojili svojo usodo tudi
na denarnem področju.
Ustanovitev Zadružne kmetijske banke naj bi za-
gotovila dolgoročno finančno neodvisnost kmetij-
stva in gozdarstva od drugih bank. Kot je zapisano
v predlogu poslovne politike banke, se le-ta ne
namerava zapirati v svoj agroživilski in gozdarski
prostor. Kot vsaka druga banka bo sodelovala na
trgu denarja. Cilji banke kot delniške družbe so
predvsem ustvarjanje dobička, združevanje vseh
finančnih tokov in prostih sredstev kmetijstva, goz-
darstva, predelave in trgovine, ki oskrbuje kmetij-
stvo, z zbranimi sredstvi pa nameravajo odločujoče
vplivati na razvoj dejavnosti. Trenutno je v tej ban-
ki vplačanih 391 delnic po 20 tisoč din. Banka na-
merava pridobivati kapital z delnicami ustanovite-
ljic banke, prodajo vrednostnih papirjev, sredstvi
družbeno pravnih oseb, prebivalstva ter drugih
sredstev, ki so namenjena kmetijstvu. Vsem organi-
zacijam s področja zadružništva ter družbenega
kmetijstva in gozdarstva bo banka predlagala vode-
nje sredstev žiro računov, dinarska sredstva kme-
tov pa bodo posredno vključena v banko preko
sistema hranilno kreditnih služb. Letos kmetijska
banka sicer ne računa na devizno poslovanje, ven-
Zakaj ustanovni zbor Zadružne kmetijske ban-
ke v Celju? Ravno to mesto namreč velja za rojst-
ni kraj slovenskega hranilništva in posojilništva.
V Celju je bila ustanovljena ena prvih slovenskih
zadružnih posojilnic; 21. januarja 1883 pa je bila
v Celju ustanovljena tudi Zveza slovenskih poso-
jilnic.
dar so priprave na to že stekle, pri tem pa računajo
tudi na sodelovanje hranilno kreditnih služb.
Banka bo svoja sredstva usmerjala v kredite ko-
mitentom in naložbe v vrednostne papirje ter druge
naložbe, pač v interesu banke. Pri kreditiranju in-
vesticijskih naložb namerava ta banka dati pred-
nost naložbam, ki jih bodo podprli tudi republiški
in občinski skladi za intervencije v kmetijstvo.
IB
nja, konec decembra in na
začetku januarja, n^nižji, se
pravi, da smo v tem času naj-
manj učinkoviti. In ker je
v tem času še vrsta prazni-
kov, je normalno, da je naše
delo še manj kakovostno.
Zato ves razviti svet progra-
mira šolske počitnice prav
v omenjenem času, nekako
od 22. decembra do 6. janu-
arja. Pri nas pa imamo
v prednovoletnem času pra-
zen tek, čez teden ali dva pa
že sledijo zimske počitnice.
Torej imamo nekako od 20.
decembra pa do konca janu;
arja obdobje neučinkovitosti
v našem šolskem sistemu.
Zato se že vrsto let zavze-
mam, da bi imeli spet enotne
zimske počitnice in to v času
omenjenih praznikov. Nam
tudi v šolskem sistemu priz-
navajo učinkovitost, kdaj
smo néybolj učinkoviti pa je
stroka že povedala. Te pobu-
de so stare že dobri dve leti,
naletele pa so na bolj ali
manj gluha ušesa. Letos so
jih podprli ravnatelji vseh
šol, vseO v grobem. In če bo
tu še pritisk mednarodne
javnosti, da se poenotimo
z Evropo, bo prihodnje leto
čas zimskih počitnic enoten
za celotno Slovenijo, in to
v času, kot smo ga predlaga-
li, recimo od 25. decembra
do 8. januarja.
M. A.
(MALI OGLASI - INFORMACIJE
18. JANUAR 1990 - STRAN 7
Vroča kri zaradi peci
ni ogrela stanovalcev
V uUcI Florjana Pohllna ¥ Žalcu so doset dni zmrzovali
Minuli teden je stanoval-
cem v ulici Florjana Pohli-
na tri in štiri v Žalcu preki-
pelo, Nič čudnega. Vse od
starega leta pa do desetega
januarja je okrog sto stano-
valcev živelo v stanovanjih,
kjer so termometri kazali
po štiri, pet stopinj. Bloka
imata namreč lastno kuril-
nico, oziroma peč, ki pa je
tokrat, menda že tretjič
v letošnji sezoni, odpove-
dala.
Hladna stanovanja so v teh
blokih že kar tradicija, pravi-
jo stanovalci. S stanovanjsko
skupnostjo se namreč ne
uspejo dogovoriti, da bi kot-
lovnico popravili alijo zame-
njali. Poleg tega se stanoval-
ci jezijo nad kupom drugih
stvari - nad tem, da so stano-
vanja zaradi neurejenih zrač-
nikov vsa črna in umazana,
v bloku imajo enofazni tok,
vrata in okna se sploh ne za-
pirajo več. Ljudem je kri za-
vrela tudi ob novici, da so
bloki zgrajeni iz radioaktiv-
ne opeke, zato zahtevajo me-
ritve s strani republiških in-
stitucij. Sicer pa, besedo
imajo stanovalci.
Milica Kitak: »To, da nas
zebe, se tako ponavlja vsako
zimo. V stanovanju imamo
okna enostavno zabita z žeb-
lji, ker nam jih veter drugače
odpira. Tudi kljuke so po-
vsem zanič. V bloku živimo
že enajst let; prosimo stano-
vanjsko, naj vendar obnovi
dotrajane stvari, pa ni iz vse-
ga skupaj nič«.
Desa Ješič: »V tem bloku
živim 26 let. Poleti smo sta-
novanjsko prosili, naj popra-
vijo peč, ker smo že lani bili
brez ogrevanja. Septembra
smo spet prosili, naj peč pre-
gledajo. No, rezultat je bil
desetdnevno zmrzovanje
v lastnih stanovanjih. Jezi
nas, da druge, mlajše bloke
obnavljajo, nas pa enostavno
ignorirajo. Kurilnica je
v obupnem stanju, zračniki
tudi, ker je mestna kanaliza-
cija višje kot naša, imamo
v bloku včasih po 20 cm fe-
kalij. Skratka, obup. Zahte-
vamo, da nas priklopijo na
skupno kurilnico. Naj blok
uredijo ali pa bomo stvari
vzeli v svoje roke. Za pre-
mog, kurjača, skratka za vse
skrbimo sami, od stanovanj-
ske zahtevamo le, da je kuril-
nica v zadovoljivem stanju
in da se peč ne bo pokvarila
vsako zimo.«l
Cirila Korber: »Ker sem
bila nekaj časa blagajnik,
vem, da ljudje redno plačuje-
jo stroške, dolžnikov ni. Se-
veda so zdaj ljudje ogorčeni
in nič čudnega ni, če razmi-
šljajo o tem, da stanarine ne
bodo več plačevali. Ne le za-
radi ogrevanja. Tudi okna se
ne zapirajo, vrata prav tako,
parket nam plava, zračniki
so neurejeni, pri odvozu pe-
pela imamo zaprašena stano-
vanja. Tudi parkirni prostori
še danes niso urejeni. Tako
se z ljudmi ne dela, tukaj pa
vendarle živi sto ljudi.«
Anka Haladeja: »Vse dni
smo bili v tem mrzlem stano-
vanju. Midva z možem, pa
dva meseca star dojenček in
štiriletna hči. Ogrevali smo
z električno pečjo, plenice
smo sušili pri starših in sose-
dih. Za stanarino pa plačuje-
mo po 700 dinarjev.«
Na zboru, ki je bil prejšnji
petek, se je zbralo okrog 30
ljudi, prišel je tudi predstav-
nik stanovanjske skupnosti.
Po sklepih sodeč tudi tokrat
niso našli skupnega jezika.
Predloga, naj bi stroške last-
nega ogrevanja v času okva-
re pokrili z enomesečno sta-
narino, niso sprejeli soglas-
no. Tudi predlog, da naj bi
sami skrbeli za bloke, ni bil
sprejet. Stanovalci so menili,
da je blok v tako nemogo-
čem stanju, da denar, zbran
s stanarino, ne bi zadoščal za
popravila. Stanovalci so za-
vrnili tudi predlog stano-
vanjske o sofinanciranju po-
vezave njihove kurilnice
s skupno kurilnico v Žalcu.
Za stanovanjsko skupnost
pripombe stanovalcev niso
bile prav nič neznanega, po-
dobnih primerov pa je v ob-
čini precej. Kot je povedal
tehnični vodja Vojko Pri-
slan, plan prenove uresniču-
jejo le polovično, predvsem
zato, ker denarja ni. Problem
ogrevanja v ulici Florjana
Pohlina nameravajo po Pri-
slanovih besedah letos rešiti
tako, da bodo tamkajšnjo
kurilnico povezali s central-
no kurilnico v Žalcu. Koliko
bo to stalo, ni znal pojasniti,
gotovo je le, da bo v osrednji
kotlovnici treba povečati in-
stalacijsko moč, kupiti še en
kotel, urediti tako imenova-
no kineto in speljati tudi
upravni postopek. Za obno-
vo starih stanovanj pa zbira-
jo na stanovanjski oziroma
po novem pri izvršnem svetu
denar iz stanarin; lani je pre-
cejšen delež prispevala tudi
tovarna nogavic Polzela iz
sklada skupne porabe, za ob-
novo pa namenjajo v občini
še sredstva za prenovo in del
sredstev za solidarnost. Po-
dobne vire bodo iskali tudi
letos, lani pa so v žalski sta-
novanjski skupnosti name-
nili za obnovo dva tisoč sta-
rih milijard dinarjev.
Tudi na Komunali scTizde-
lali načrt povezovanja drob-
nih kurišč oziroma manjših
kurilnic z osrednjo kotlovni-
co. Toda zaenkrat so o tem
lahko povedali le, da je plan
do leta 2000 pač plan, vse bo
odvisno od količine denarja.
Kdo bo torej obnavljal sta-
ra stanovanja? Morda delov-
ne organizacije, ki so lastniki
stanovanj? Najbrž bodo kak-
šen dinar morali primakniti
tudi stanovalci, čeprav že se-
daj plačujejo visoko stanari-
no. A če bodo na stanovanj-
ski to želeli doseči, potem
s takšnimi predlogi o sofi-
nanciranju ne bodo smeli
prihajati na dan nekaj dni po
tistem, ko so ljudje zmrzova-
li v svojih lastnih stanova-
njih.
IRENA BASA
V Šentjurju stanovalci tudi zmrzujejo
Ali Je krivda ¥ kurilnem sistemu ali ¥ ljudeh?
stanovalci stotih stano-
vanj v štirih šentjurskih
blokih na Pešnici so na no-
voletni dan in pozneje osta-
li ob mrzlih ali mlačnih ra-
diatorjih. Odgovornost za
novoletni dan je prevzel iz-
vajalec, domača komunala,
ker so za novoletni dan
kljub 6 kurjačem ostali na
mrzlem. Težave z ogreva-
njem blokov Na Lipici niso
nove in stanovalci, ki so se
letos sestali že trikrat, ome-
nj^o da se pojavljajo pri-
bližno od takrat, ko so s te-
kočega prešli na trdo gori-
vo. Zato so se v blokih Na
Lipico odločili za vnovično
ogrevanje na tekoče gorivo.
Dnevne temperature so bi-
le od 13 do 16 stopinj. Iz iste
kurilnice v ulici Miloša Zi-
danška se ogrevajo tudi v tej
ulici, kjer se prav tako prito-
žujejo. Na prvem sestanku
stanovalcev Na Lipico
v prejšnjem tednu so stano-
valci od komunale in stano-
vanjske skupnosti s sklepi
zahtevali zagotovljeno ogre-,
vanje na 19 stopinj, omenjali,
da se bodo poslužili v sili tu-
di protestnega shoda ter zah-
tevali za 4 bloke ponovno
usposobitev kotlovnice na
tekoče gorivo. Na nasled-
njem sestanku je direktor
komunale menil, da sedanji
sistem ogrevanja onemogo-
ča ogrevanje na 19 stopinj.
Predstavnik stanovanjske
skupnosti je zagotovil, da
bodo skušali znova usposo-
biti kotlovnico na tekoče go-
rivo. Zadnje dni je v ulici Na
Lipico toplo, mnogi pa si po-
stavljajo vprašanja ali je
krivda v kurilnem sistemu
ali-v ljudeh, ki so zadolženi
za primerno ogrevanje.
Direktor komunale je pred
zaključkom redakcije pove-
dal, da imajo skupino 8 kur-
jačev in da šo dodatno zapo-
slili še enega. Toliko delav-
cev sicer ne potrebujejo,
vendar so se tako organizira-
li, da ne bo težav z ogreva-
njem. Meni, daje sistem zelo
zastarel ter ne deluje primer-
no že več let, komunala pa
opravlja kurilne storitve šele
2 leti. Kineta za bloke Na Li-
pico je dotrajana in je od ku-
rilnice tudi prevelika razda-
lja. Po odločitvi kurilnega
odbora Na Lipici za ogreva-
nje s pomočjo kotlovnice na
tekoče gorivo, bi naj ne bi
bilo več težav tudi v blokih
v ulici Miloša Zidanška. Ku-
rilnica je potrebna tudi poso-
dobitve, meni. Stanovalci iz
ulice Dušana Kvedra, kjer je
tudi kurilnica, se ne pritožu-
jejo. V tej kurilnici imajo de-
ponijo premoga pod streho,
v kurilnici v ulici Miloša Zi-
danška, kjer ogrevajo tudi
bloke Na Lipico pa so brez
deponije. Gorivo, ki je na
prostem, daje manj kalorij.
Tako v komunali.
Predstavnik stanovanjske
skupnosti pravi, da je način
ogrevanja odvisen od odloči-
tve kurilnega odbora Na Li-
pico in da že opravljajo pre-
glede več let prazne cisterne.
Meni, da preusmeritev ne bo
draga, sicer pa da tudi seda-
nji sistem ogrevanja zagotav-
lja zahtevano ogrevanje na
trdo gorivo z zahtevano tem-
peraturo, vendar je potrebno
odgovorno kurjenje.
Na ponedeljkovem sestan-
ku hišnih svetov Na Lipico
so ugotovili, da je ogrevanje
boljše, vendar ne dosega
zahtevanih 19 stopinj. Orga-
nizirali so se za nov način
ogrevanja s tekočim gori-
vom in sklenili, da vse dejav-
nosti vodi namesto hišnih
svetov kurilni odbor. Pro-
testni shod so preložili. Za
spremembo načina ogreva-
nja so potrdili »najkrajši
možni« rok, to je 14 dni, kar
je ponudil predstavnik sta-
novanjske skupnosti.
BRANE JERANKO
NOVO!
24-Ш
ie nova telefonska
številka v oglasnem
očdeikii Novega
tednika, na katero lahko
odslej naročite mali
oglas.
Pohod
»Zdravju
naproti«
Planinsko društvo Pol-
zele prireja v nedeljo, 21.
јагшагја že osmi pohod
»zdravju naproti« na Go-
ro Oljko.
Pohodniki bodo krenili
izpred železniške postaje
v Titovem Velenju takoj
po prihodu vlaka, ki od-
pelje z železniške postaje
v Celju ob 8,30. Pot bo
vodila mimo velenjskega
gradu in Sv. Jakoba do
Stanovška in od tam po
stari planinski poti iz Šo-
štanja do doma na Gori
Oljki.
Vsak pohodnik prejme
žig pohoda, čaj in trdo ku-
hano jajce. Možen bo tudi
ogled cerkve.	-p
Odlikovanja železarjem
Nekaj dni pred koncem starega leta je podpredsednik
skupščine občine Celje petim delavcem Železarne Štore
izročil državna odlikovanja. Srečko Senčič je prejel red dela
z zlatim vencem, red dela s srebrnim^ vencem pa so dobili
Enver Bajramovič, Jurij Šumej, Jože Škoberne in Ivan Ven-
gust.
Vida vidim v Somborn
Da kultura s srbskim gospodarskim bojkotom nad Slove-
nijo nima zveze, priča tudi napovedano gostovanje Sloven-
skega ljudskega gledališča Celje. Na povabilo somborskega
gledališča, ki je v Celju z uspehom že dvakrat gostovalo,
bodo Celjani vrnili obisk s tipično slovensko predstavo.
Ansambel celjskega gledališča se bo v Somboru predsta-
vil s slovensko noviteto in prvencem Zdenka Kodriča Vida
vidim, v režiji Francija Križaja. V sodobnem in obnovljenem
somborskem gledališču bodo to predstavo o »propadu halo-
ške družine«, odigrali 27. januarja. Celjsko in somborsko
gledališče vežejo dolgoletne prijateljske vezi dveh pobrate-
nih mest in, kakor pravijo Somborčani, je njihovo gledališče
»daleč od Beograda«, pri čemer ne mislijo samo na politično
razmišljanje, temveč tudi na visoko kakovostno raven tega
gledališča. Celjsko gledališče bo v Somboru gostovalo prvič.
MP
V SPOMIN
Gustav Grobelnilc
Ob koncu preteklega ted-
na je nepričakovano za
vedno odšel še eden najbolj
vidnih celjskih kulturnih
delavcev: Gustav Grobel-
nik. V svojem triinsedem-
desetem letuje bil še vedno
neugnano delaven. Kot šol-
nik je bil že nekcú let v po-
koju, a je še vedno rad
vskočil, kadar je bilo treba
nadomeščati obolelega
mlajšega kolego ali kole-
gico.
Predvsem pa je svoje
znanje in svoje organizacij-
ske sposobnosti posvečal
Celjskemu zborniku, s^ je
bil tako rekoč pobudnik te
publikacije, ki že vrsto let
predstavlja Celje in celjsko
krajino ter njun delež v slo-
venskem družbenem raz-
voju, ji bil prva leta
(1951-1968) pa spet zadnja
leta (1982-1989) odgovorni
urednik, vseskozi pa eden
od najbolj delavnih soured-
nikov (odgovorno uredni-
štvo je odložil le začasno
- 1969-1981 -, ko je kot
predsednik Sveta za kultu-
ro moral prevzeti naloge iz-
dajatelja). Z vestnostjo, ki
je bila zanj tako značilna, je
pripravil še lanski Celjski
zbornik (1989) in ga ob izi-
du sredi decembra na se-
stanku sodelavcev in časni-
karjev predstavil javnosti.
Takrat nihče od nas ni niti
pomislil, da bi utegnilo biti
to tudi slovo, Sc(j je le naj-
bližjim prijateljem na rahlo
potožil, da se ne počuti naj-
bolje.
Ob tej nepričakovani iz-
gubi obudimo spomin na
njegovo družbeno, šolni-
ško, publicistično in kul-
turniško delavnost. Ko se
je narodno zavedna Gro-
belnikova družina, ki je
morala zbežati pred nem-
škimi okupatorji, leta 1945
vrnila v Celje, je mladi ab-
solvent zagrebške ekonom-
ske fakultete nadaljeval
svoje predvojno dijaško de-
lovanje v kulturnih in na-
rodnih društvih in se aktiv-
no včlanil v gledališko sku-
pino, ki je na ruševinah
med vojno zbombardirane-
ga celjskega Narodnega do-
ma uprizorila Gobčevo
kan tato Hej partizan! To je
bilo oživljanje celjskega
ljubiteljskega gledališča,
katerega je Gustav Grobel-
nik pomagal sooblikovati
kot ljubiteljski igralec, kot
organizacijski tajnik in kot
urednik Celjskega gledali-
škega lista od 1946 do 1952,
ko je to delo prepustil po-
klicnim gledališčnikom. Za
uveljavljarije pravega,
žlahtnega kulturnega Ijubi-
teljstva pa si je tudi poslej
prizadeval kot sodelavec
v Zvezi kulturnih organiza-
cij, zlasti pa kot član in
predsednik celjskih druž-
benih svetov za prosveto in
kulturo (občinskega in
okretnega). Kot tak je bil
leta 1970 med tistimi, ki so
organizacijsko pripravili in
utirili samoupravno Kul-
turno skupnost v Celju, ter
v njenih odborih in delov-
nih skupinah sodeloval
prav do konca lanskega le-
ta. Med najboljše sadove
njegovega kulturnega Iju-
biteljstva pa sodi njegovo
delo v celjskem Komor-
nem moškem zboru (kot
pevec, vrsto let organizacij-
ski t^nik, nekaj let pred-
sednik). Uveljavljanju kul-
turne kvalitete v celjskem
družbenem ozračju ter pre-
zentaciji celjskih kulturni-
ških prizadevanj v širših
slovenskih družbenih okvi-
rih paje služilo njegovo pu-
blicistično pisanje v Celj-
skem zborniku, lokalnih
celjskih in drugih sloven-
skih časnikih in revijah,
prav tako pa tudi delo
v društvih (turističnem,
planinskem, raznih stro-
kovnih in stanovskih). Gro-
belnikov prispevek h kvali-
tetnemu družbenemu raz-
voju Celja je dobil doslej
samo eno vidnejše družbe-
no priznanje: Šlandrovo
nagrado mesta Celja (1966).
Njegovi sodelavci in prija-
telji pa se zavedamo teže in
vrednosti njegovega dela.
Izročilo Celjskega zborni-
ka, ki ga je utrdil, ne sme
usahniti. Prav je, da tudi
mlajši rodovi ne pozabijo
nanj.	vin.
Ferdo Videnšelf
številni krcani in mnogi
duhovniki so pred dnevi
pospremili na zadnjo pot
Ferda Videnška, župnika
na Polzeli. Njegova živ-
ljenjska pot se je začela leta
1924 v Galiciji pri Žalcu. Že
kot študent je moral med
okupacijo bežati na Hrva-
ško. Po osvoboditvi pa so
ga doletela razna zasliševa-
nja in prepričevanja, ven-
dar je njegova odločitev
ostala neomajna. Leta 1956
je pel novo mašo, potem pa
je služboval v Braslovčah,
Prevarah, Kristan vrhu.
Rogaški Slatini in 17 let na
Polzeli.
Čas njegovega delovanja
med polzelskimi krajani
pomeni čas skupnega sode-
lovanja. Že leta 1974 je or-
ganiziral nabavo dveh no-
vih zvonov, šest let kasneje
je na Gori Oljki zrasel nov
župnijski dom, kasneje pa
še nova cerkev na Polzeli,
kije v lanskem letu dobila
tudi nove orgle. Čeprav je
bil zelo obremenjen z go-
spodarskimi zadevami
- zbiranjem sredstev za
gradnjo, pa je vendarle vse-
skozi ostal zvest svojemu
poklicu. Do zadnjega je po-
učeval verouk, obiskoval
bolnike, posebno pogosta
pa so bila njegova romanja
v dom počitka v Šenek.
Da je ves živel s kr^em,
potrjuje dejstvo, da je bil
pripravljen pomagati in so-
delovati v humanitarnih or-
ganizacijah. Bil je vrsto let
krvodajalec, rad je priporo-
čal in se udeleževal kultur-
nih prireditev. Še zlasti mu
je bila pri srcu slovenska
pesem pa пг^ si bo cerkve-
na ali posvetna.
Prav na Dan miruje tudi
on našel večni mir.
TONE TAVČAR
8. STRAN - 18. JANUAR 1990
FOTOREPORTAŽA
POGOVORI MED  PRIJATELJI
Cankarjev dom, 23. In 2U. december 1989
Ne sekiraj se, Jokl. Tudi meni obračajo hrbet«
»Matija, za Koroščevim hrbtom si lahko dava roki, saj naju ne vidi/o
»Milan, zdaj ko nisi več prvi moz slovenskih komunistov,
se kakšen dan oglasi na zagovor.«
»Jaz sem si natoči! čistega vinca. Kar bo pa bo...«
»Mladina, če ne boste poslušni in ubogljivi - lamle so
vrata!«
»Milan, imaš sanse, da zmagaš na prvih demokratičnih
volitvah.«
»Lolič, ne sekiraj se zaradi tistega povabila Ceausescuju
na kongres ZKJ. Ljudstvo v Romuniji ga že lovi...«
Pnirra in Áf tinea vem. da oloskata. Kai na Dolane, Kraigher in Ribičič?«
TEKST IN FOTO: LOJZE OJSTERSEK
ŠPORT
18. JANUAR 1990 - STRAN 9
Jurak in
Mikčeva
športnika Celja
v petek zvečer ob 18. uri
bo slovesno v delovni or-
ganizaciji Aero, kjer TKS,
ZTKO in NT-RC priprav-
ljajo tradicionalno progla-
sitev najboljših športni-
kov in športnic Celja za
preteklo leto, zraven pa
bodo dobili priznanja tudi
perspektivni športniki,
šolska športna društva,
trenerji in klubi.
To bo prvi primer, da bo
takšna prireditev v prosto-
rih celjske delovne organi-
zacije, ki že vrsto let posve-
ča ves napor in pozornost
športu, rekreaciji in zdrav-
ju ljudi. Celotna prireditev
se bo začela z nastopom
Aerovskga pevskega zbora
pod vodstvom Pavla Bu-
kovca. V programu bodo
poleg pevskega zbora sode-
lovali še kvartet kitar iz
glasbene šole in plesna
skupina COŠ F.Roš. Med
celotno prireditvijo bo veli-
ko govora tudi o jubilej-
nem letu, ko slavimo 100
let športa v Celju, sama pet-
kova prireditev pa bo ena
izmed prvih kot uvod v to
slavje, ki bo sicer no-
vembra.
V anketi smo izbrali tudi
najboljše športnike in
športnice za leto 89: šport-
niki - 1. Gregor Jurak, PK
Klima Neptun Celje, 2. Mi-
ro Kocuvan, AD Kladivar,
3. Dejan Tešovič, PK Klima
Neptun Celje, športnice - 1.
Sonja Mikac, 2. Tanja Go-
bec, (obe) KK EMO Celje,
3. Nataša Erjavec, AD Kla-
divar Celje.
T. VRABL
Tokrat 34 Celjskili Kerlcev
Danes, 18. januarja, bo
v zgornji dvorani zavoda Go-
lovec. zaključna slovesnost,
ki jo pripravlja ZTKO Celje,
strokovni svet za športno re-
kreacijo. Priznanja bodo do-
bili tisti, ki so bili na področ-
ju športa oz. rekreacije naj-
uspešnejši v lanskem letu.
Poglejmo rezultate in uvrsti-
tve: košarka moški: Gradiš,
BC Merx, RC: m. nogomet st.
člani: Železarna, ŽTO, Klima;
šah: Ingrad, ŽTO, EMO; roko-
met: Aero, Cinkarna, Libela;
kegljanje (borbene partije):
Obnova, Kovinotehna, BC
Merx; balinanje: Emo, Železar-
na, Žična, tenis LB-SB, Cin-
karna, Aero; tenis ženske posa-
mezno: Vučer, Predlog, Bu-
kovnik; namizni tenis ekipno
moški: Ingrad, Aero, Hmezad,
CMI; ženske: Aero, Kovinoteh-
na, BC Merx; st. člani: Obrtni-
ki, Cinkarna, Železarna; na-
mizni tenis posamezniki mo-
ški: Herič Hmezad, Zorko Za-
pori, Dronjak Hmezad; žen-
ske: Podbrežnik Ingrad, Štruc
Aero, Zilli Aero; st. člani: Gaj-
šek Aero, Turk Kovinotehna,
Kvas Obrtniki; kegljanje ekip-
no moški: Železarna, Cinkar-
na, EMO; ženske: BC Merx, In-
grad, Obnova; st. člani: EMO,
Klima, Obnova; kegljanje po-
samezno moški: Salobir Žele-
zarna, Brglez Kovinotehna,
Topič ŽTO; ženske: Zimšek
BC Merx, Grušovnik Obnova,
Vengust Cinkarna, st. člani:
Beve Izletnik, Šrot EMO, Šu-
hel Klima; odbojka moški: In-
grad, Aero, EMO; ženske: In-
grad, Tehnična šola, Klima; st.
člani: Ingrad, Železarna, Kli-
ma; streljanje ekipno moški:
Ingrad, ŽTO, Libela; ženske:
Obnova, Cinkarna, BC Merx;
st. člani: Cinkarna, Ingrad,
EMO; streljanje posamezno
moški: Gorišek ŽTO, Kobale
Ingrad, Arčan Ingrad; ženske:
Jager Ingrad, Umek Cinkarna,
Grušovnik Obnova; st. člani:
Ahtik Ingrad, Krajne Ingrad,
Todorovič Ingrad; tek kros čla-
ni: Ejup Obrtniki, Golčman
РТГ, Nunčič Aero; st. člani:
Brečko Komunala, Lorbek
Zdravstveni center, Vehovar
PTT; veliki nogomet: Zvezda,
Klima, Aero; mali nogomet ob-
činska 1. liga; Penal Zvezdaš
A, Umetniki, MNK Grafika
Gracer; 2. liga: Cakani Metal-
na, Ingrad IGM, Pelikani; 3. li-
ga: Aero AC, Prijatelji, Triglav;
4.	liga: STC, TIO2, Gabeije 62;
5.	liga: Veflon, Zdravstveni
center DOC, Lokrovec; 6. liga:
Lopata, PM, Občina in liga ve-
teranov: Trim Aškerčeva, Pe-
nal in Obrtniki.
Končano je tudi tekmovanje
za Celjskega kerlca ali »razgi-
bamo življenje«, kjer je lani
sodelovalo 100 udeležencev, 34
pa jih je izpolnilo predpisane
norme. Akcija je bila četrtič in
za štirikratno udeležbo prej-
mejo priznanja: Hubert Ra-
utar, Alojz Vehovar (oba PTT),
V petek, 19. januarja, bo
strokovni svet za športno re-
kreacijo pri ZTKO Celje pri-
pravil pogovor s športnimi
rekreatorji, ki skrbijo za to
področje v delovnih organiza-
cijah. Namen pogovora je, ka-
ko s športno rekreacijskimi
igrami v bodoče v celjski ob-
čini. Pogovor se bo začel ob
12. uri v prostorih hotela Ce-
leia.
Srečko Audič (EMO), Igor
Golčman (PTT), Edo Pepee,
Tatjana Rizmal-Ravnikar, Go-
razd Lesničar, Terezija Jeršin
(vsi Zdravstveni center Celje),
Tomaž Polak, Igor Nunčič,
Aco Ibraimov (Aero), Emil
Brečko (Komunala), Ivan Ju-
hart (Center). t. VRABL
S hokejem gre navzdol
Po neprijetnem srečanju
v Kranju s Triglavom, kjer je
prišlo do prekinitve tekme, bi
morali celjski hokejisti Cinkar-
ne gostovati v Sisku, kjer naj
bi se v nadaljevanju 1. B zvez-
ne lige srečali z domačo INO.
Do srečanja ni prišlo, ker so
Celjani v Sisak sporočili, da je
večina igralcev bolnih in ne-
pripravljenih za igro. Vse pa
kaže na to, da so razmere
v celjskem hokejskem klubu
izredno napete. Igralci so sami,
uprava zdesetkana, denarja ni,
vse gre navzdol...
Če bo vse po sreči, bodo ho-
kejisti Cinkarne nastopilu
v soboto, 20. januaija doma, ko
se bodo v Mestnem parku sre-
čali ob 18. uri z ekipo Spartaka
iz Subotice.
Pionirji Cinkarne so doma
premagali INO iz Siska 5:1
(0:0, 4:1, 1:0). Strelci za Cinkar-
no so bili Mardženovič 2, Kel-
gar. Kolar in Poznič po enega.
Pred 70 gledalci sta sodila Ce-
ljana Pinter in Zorko. Kazen-
ske minute Cinkarna 12, Ina 4.
Pionirji Cinkarne bodo v nada-
ljevanju lige igrali v soboto, 20.
januarja, doma proti Medveš-
čak Gortanu. Srečanje se bo
začelo ob 12. uri.
M. SORŠAK
Zadnji rezultati so voda na mlin Korsa
Kors Rogaška je v nadalje-
vanju tekmovanja v 1. B ZKL
v prvem letošnjem kolu doma
visoko nadigrala povprečno
ekipo novosadskega Partiza-
na z 99:47, ki pa ga je v prvem
delu na gostovanju tudi pre-
močno ugnala. Novi trener
Korsa je sedaj Matej Jamnik
iz Ljubljane, ki ga je v Roga-
ško Slatino pripeljala Mojca
Ciglar, kapetanka ekipe.
V soboto bo Kors znova igral
doma. Gostil bo ekipo Zagreba
88. Glede na to, daje ekipa bila
že skoraj v razsulu in da se
igralke še vedno pričkajo s tre-
nerjem in med sabo, bo sreča-
rije z Zagrebom težka preiz-
kušnja. Prav smešno pa je že,
kako izidi na drugih igriščih še
vedno ustrezajo Korsu. Vodil-
na Splitska trgovina (11 zmag)
je izgubila pri Topolčanki,
Bosna pa je premagala Rijeko,
tako da imata obe ekipi po de-
set zmag kolikor tudi Kors, ki
je tako ujel priključek z vodil-
nimi.
SKL-moški: tudi trinajsto
srečanje za Celjane ni bilo ne-
srečno, čeprav so bili v dosed^
n^težjem položaju, že na robu
poraza, vendar so se spretno
izvlekli. Po 18 točkah zaostan-
ka (66:48) so Celjani rezultat iz-
enačili, »ukradli« žogo Kopr-
čanom, Aničiču pa je uspelo
tik pred zvokom sirene zadeti
z razdalje osmih metrov (78:81,
37:33). Strelci za Celje: Gole 8,
Buntič 28, Urbanija 14, Pipan
6, Medved 4, Cerar 5, Pučko
2 in Aničić 14.
Comet je v Slovenskih Ko-
njicah premagal ekipo Novole-
sa 116:105 (51:48). Vseh deset
konjiških košarkarjev se je
vpisalo v listo strelcev, naj-
uspešnejši pa je bil Železnikar
23.
Rogaška je bila doma prešib-
ka za domžalski Helios (73:81).
N^več košev sta za Rogaško
dala Tišma in Čovič, oba po 20.
V naslednjem kolu bodo Sla-
tinčani gostovali pri trbovelj-
skemu Rudarju; to bo derbi za-
čelja, neporaženi Celjani pa
bodo v lokalnem derbiju gosti-
li konjiški Comet, ki je sedmi
na lestvici (sobota ob 19. uri).
SKL-ženske: Comet je izgu-
bil na gostovanju pri ekipi
Kranja 64:46. N^več košev za
Konjičanke, ki bodo v soboto
igrale doma z zadnjeuvrščeno
ekipo Jesenic, je dala Zdovče-
va (10).
Na območnem prvenstvu so
se v Preboldu pomerili pionirji
selekcij Celja, Spodnje Savinj-
ske doline in Laškega. Rezul-
tati: SSD : Laško 91:23, Celje
: SSD 16:78 in v borbi za 2.
mesto Celje : Laško 40:24. Pod
vodstvom Mojmirja Cilenška
je prvo mesto očitno premoč-
no osvojila selekcija Spodnje
Savinjske doline, za katero so
koše v obeh tekmah dosegli:
Ahčan 14, Herman 30, Grešak
10, Fejfer 8, Pilih 21, Steiner
23, Cvar 20, Rovšnik 37, in
Čmak 6. Pri Celju so koše dali
Kobe 38, Aleksovski 9, Udovč
4 ter Cigler in Zupančič po 2,
pri Laškem pa se je še najbolj
izkazal Jager 15._ Meseca marca
bo selekcija Savinje (Celje, La-
ško, Žalec) nastopila v četrtfi-
nalu tekmovanja za Pokal
Šumi.
DEAN ŠUSTER
Uspešen nastop
Mateja Sivke
v avstrijskem Altenmarktu
je bila tekma za evropski po-
kal v akrobatskem smučanju,
kjer so v jugoslovanski repe-
rezentanci nastopili tudi trije
Celjani.
Žal se je pred tekmo na re-
kreacijskem smučanju poško-
doval Jože Ivačič, kar mu je
preprečilp nastop na uradnem
tekmovanju, nastopila pa sta
Franci Grahek in Matej Sivka.
Slednji je osvojil 24. mesto in
prvi dve točki v evropskem po-
kalu. Uspeh je toliko večji, ker
je nastopil prvič na snegu po
prihodu iz JLA ter dokazal, da
se razvija v izredno dobrega
tekmovalca. Zd^ se fantje pri-
pravljao za evropsko prven-
stvo, ki bo tudi v Altenmarktu
od 27. januarja do 4. februarja.
Zlasti je optimist Jože Ivačič,
ki bi po poškodbi na tekmova-
nju rad prikazal takoimenova-
ni trojni salto, ki ga trenutno
v tej športni panogi skače kot
edini Jugoslovan in med izred-
no redkimi v Evropi.
Na posnetku je Matej Sivka
med zadnjo tekmo za evropske
točke v Avstriji.
T. VRABL
ABC POMURKA
Podjetje MESOIZDELKI
TRBOVLJE
ponuja v Trbovljah, Trg svobode 14,
diskontno prodajo svežega mesa in
mesnih izdelkov
lastne proizvodnje in dopolnilnih programov
znanih proizvajalcev, kot je Mesna industrija
Primorske iz Nove Gorice in Kras iz Sežane ter
drugi
Pri prodaji svežega mesa priznamo 10%, za
mesne izdelke pa 20% popusta.
Diskont je odprt vsak dan, razen nedelje in
ponedeljka, od 7. do 18. ure, in ob sobotah od
7. do 12. ure.
Telefon (0601) 23-016.
NA KRATKO
Trim Aškerčeva
znova zmagala
v Ljubljani je bilo tradicional-
no tekmovanje v malem nogo-
metu za pokal Ljubljanskega
dnevnika. Med veterani je znova
zmagala ekipa Trim Aškerčeva,
kije v finalu po streljanju sedem-
metrovk premagala ekipo 820
s 3:2.
Turk tretji, IVIotoh
peti
Na Ravnah na Koroškem je bil
kvalifikacijski turnir severoza-
hodne regije za mladince v na-
miznem tenisu, kjer sta nastopila
tudi dva predstavnika iz ŠD In-
grad, sekcija za namizni tenis
v Celju. V vsaki skupini je nasto-
pilo po deset najboljših tekmo-
valcev. V prvi skupini je Celjan
Jure Turk osvojil odlično tretje
mesto, v drugi pa Matej Motoh
peto.
Vodijo Žalec,
Petrovče in Celje
v Petrovčah je bilo 4. kolo re-
gijske karate lige, kjer so bili do-
seženi naslednji rezultati: Celje
-	Žalec 6:4, Žalec - Oplotnica 6:4,
Oplotnica - Petrovče 4:6 in Celje
-	Petrovče 7:3. Po 4 kolih vodijo
s po osmimi točkami ekipe Žal-
ca, Petrovč in Celja. Tokrat je bil
za borbe izredno razpoložen
Branko Cimperman iz Žalca, ki
se je po vrnitvi iz JLA uspešno
vrnil v vrste karateistov. Nasled-
nje kolo bo v Celju.
Zanesljiva zmaga
Kovinarja
Na strelišču Ingrada v Celju je
bilo 3. kolo v občinski strelski
ligi z zračnim orožjem, kjer so
zanesljivo zmagali predstavniki
SD Kovinar Štore. Ti tudi vodijo
pred Celjani in Ingradom. Med
posamezniki je po treh kolih naj-
boljša deseterka: Branko Malee,
ViU Ravnikar, Jože Jeram, Ervin
Seršen, Franc Hočevar, Tone Ja-
ger, Ivan Kočevar, Vili Dečman,
Vili Petek, Marko Kobale itd.
Dvojna zmaga
jildoistov
v četrtem kro^ republiške ju-
do lige so celjski judoisti Ivo Re-
ya v popolni postavi zlahka dose-
gli dvojno zmago. Premagali so
ekipo Murske Sobote 12:2 (60:10)
in svojo drugo ekipno 12:2 (57:5).
Murska Sobota pa je bila boljša
od mlade ekipe Celja 10:4 (38:20).
Pri celjskem prvem moštvu, ki
ima še možnosti za osvojitev re-
publiškega naslova, so bili izvrst-
ni Anderle, Cuk, Mihelčič, Pli-
beršek in Pungaršek, v drugi eki-
pi pa z dvema zmagama Dja-
kovič.	J.K.
Strelci v Rečici pri
Laškem
Na strelišču v Rečici pri La-
škem je bilo četrtfinalno tekmo-
vanje občinske lige z zračnim
orožjem, kjer so bili doseženi na-
slednji rezultati. Ekipno: 1. SD
D. Poženel Rečica pri Laškem, 2.
SD S.Rozman Laško, 3. SD
A. Kerše Pivovarna Laško, 4. SD
T. Bostič Z. Most, 5. SD Papirni-
ca Radeče, posamezniki 1. Boris
Gorišek, 2. Damjan Pader, 3. Ja-
nez Sašek, 4. Roman Erazem, 5.
Marina Pokleka itd.
Stanko Mareks
medobčinski prvak
v Žalcu se je sklenilo letošnje
medobčinsko kegljaško moško
prvenstvo na katerem je naslov
najboljšega osvojil z odličnim
zadnjim nastopom član EMO Ce-
lje, Stanko Nareks, ki je skupaj
podrl 2605 kegljev. Na drugem
mestu je Jakopovič iz Prebolda
2595, sledita pa Salobir (EMO)
2575 in Rošer (Dobrna) 2567, ki
sta si prav tako priborila pravico
sodelovanja na republiškem pr-
venstvu. Sledijo še člani Hmeza-
da iz Žalca Rotar 2556, Brglez
2552, Gmajner 2547 in Kompan
2542 podrtih kegljev.
J.K.
Odiični pionirji ivo
Reye
Izvrstna pionirska ekipa celj-
skega judo kluba Ivo Reya je
znova opozorila nase. V Sloven-
ski Bistrici je bil turnir, na kate-
rem so Celjani osvojili med eki-
pami četrto mesto. Med posa-
mezniki pa sta zmagala Jernej
Petrak (do 38 kg), in Vojin Mlina-
revič (do 60kg), drugo mesto je
osvojil Matej Kolenc (do 67 kg) in
tretje mesto Klemen Ferjan (do
34 kg).	J.K.
REKLI SO:
Vlado Gobec, predsednik Keg-
Ijaškega kluba EMO Celje: »Po
krajšem premoru nas čakajo no-
va tekmovanja. Lahko rečem, na-
porna. Tako bomo že v soboto in
nedeljo, 20. in 21. januaija, nasto-
pili v 1. kolu republiškega prven-
stva za posameznice, ki bo tokrat
na kegljišču v Litiji. Moški se bo-
do v soboto in nedeljo pomerili
na podobnem tekmovanju
v Medvodah in v Ljubljani. Zlasti
uspešni smo med tekmovalkami,
kjer imamo v 1, kolu kar 22 tek-
movalk s celjskega območja ali
tretjino vseh sodelujočih. Med
moškimi imamo štiri tekmoval-
ce. Vesel sem, da si mesto na
takšnih tekmovanjih priborijo ti-
sti, ki so najboljši, to pa so keglja-
či iz Celja in okolice. Upam, da
bodo tudi tokrat uspešni ter da
bodo najboljši napredovali v viš-
je tekmovanje.«
Partizan Škale
Partizan Škale v T. Veleryu je tisto društvo, ki si je večinoma
z lastnimi žulji in delom priborilo nov športni objekt, telovad-
nico. To je tudi pravilni odgovor za nagradno igro 15. Dobili smo
45 dopisnic s kuponi, med njimi pa so bile samo štiri nepravilne.
Nagrade domačega ansambla Avsenik prejmejo: Amalija Her-
man, Na zelenici 14, СеЏе, Mihaela Sedovšek, Skale 52, T. Vele-
nje, Vikica Pintar, Lipa 22, Frankolovo. Vsi bodo nagrade dobili
po pošti. Še vedno pa velja vabilo Videoteke Panda, ki bo vsak
mesec podarila eno nagrado (izžrebano) enemu izmed tistih, ki
bodo predlagali osebo, društvo ali neko zanimivo športno rekre-
ativno aktivnost za predstavitev v naši oddaji »Iz življenja in
dela društev Partizan.«
METOD TREBIČNIK
Nagradna igra Partizan 16
Kakšen jubilej letos slavi telesna kultura
v Celju?
10 let nagradne igre Partizan
100 let športa v Celju
00 let Partizana Gaberje
Odgovore na kuponih sprejemamo do
petka, 26. januarja 1990, nagrajuje pa Libela
Celje.
10. STRAN - 18. JANUAR 1990
PISMA BRALCEV
PREJELI
SMO
Stališča Export
Importa
O problematilfì
hmeljarstva
Pred dvema letoma smo
pristopili k analizi poslova-
nja s posebnim poudarkom
na osnovno dejavnost, to je
hmeljarstvo. Na osnovi ana-
liz smo kratkoročni in dolgo-
ročni plan razvoja razdelili
na dve področji: področje
zunanje trgovine za potrebe
Poslovnega sistema Hmezad
in področje zunanjetrgovin-
ske dejavnosti izven Poslov-
nega sistema Hmezad.
V okviru dejavnosti za po-
trebe poslovnega sistema
smo dali poseben poudarek
naši osnovni dejavnosti, pro-
daji hmelja. Naši zaključki
so bili naslednji: potrebno je
skrajšati čas pakiranja hme-
lja in s tem zadržati kvaliteto
hmelja. Zagotoviti je treba
večje skladiščne prostore in
izgradnjo financirati iz last-
nih virov zavedajoč se, os-
novna proizvodnja nima
sredstev, ki bi jih lahko
ustvarila na drugih področ-
jih dejavnosti naše delovne
organizacije in zato je po-
trebno ostalo dejavnost moč-
no povečati. Gradnja skla-
dišča je končana. Razmerje
v strukturi prometa pa je
spremenjeno iz 70:30 v korist
hmelja na 70:30 v korist osta-
le zunanjetrgovinske dejav-
nosti in inženiringa.
Glede na nestabilnost de-
viznega tečaja in možnost,
da pride do hiperprodukcije,
smo začeli razmišljati o usta-
novitvi firme v tujini, ki bi
lahko nastopala kot financer
proizvodnje z avansi in od-
kupila hmelj tudi v letih hi-
perprodukcije. Tako zago-
tavljamo trajno ves odvzem
hmelja in odpravljamo tečaj-
ne šoke, istočasno pa bi do-
segli boljše informacije na tr-
žišču hmelja, zagotavljali ce-
ne, uvoz repromateriala in
dali možnost povezovanja
s svetom tudi ostali zunanje-
trgovinski dejavnosti, s tem
pa nedvomno vsem člani-
cam Poslovnega sistema
Hmezad. Rezultat tega je iz-
grajena zunanjetrgovinska
mreža z osnovnim podjetjem
v Mainburgu (direktor Igor
Vovk) in filijali v Parizu (di-
rektor Roman Cizej) in na
Dunaju (Direktor Slavko
Steiner). Mreža že razpolaga
z obratnim kapitalom 5 Mio
DEM in lahko zasleduje po-
stavljen cilj, to je avansiranje
hmeljske proizvodnje oziro-
ma plačil.
Naslednji naš cilj je pove-
čati kvalitetni razred sloven-
skega hmelja in s tem tudi
ceno. Naš predlog je bil dvo-
jen: uveljaviti sistem boljše
tehnične prodaje hmelja
v pivovarnah v Jugoslaviji
ob istočasnih zakonskih
spremembah o minimalni
kvaliteti hmelja, zlasti z vidi-
ka neoporečnega hmelja. Za
ves slovenski hmelj se na-
mreč pri zaščitnih sredstvih
uporabljajo ameriške norme.
Drug cilj, ki ga zasledujemo,
je povečati imidž znamke
slovenskega hmelja. V pri-
pravi je publikacija ob 45 let-
nici Hmezad Export Impor-
ta, ki bo prevedena v svetov-
ne jezike, njen cilj je poveča-
ti renome slovenskega hme-
lja v svetu. Jasno nam je, da
je to dolgotrajna naloga, ki
zahteva trdo delo.
Zavedajoč se, da je hmelj
blago, da je hmeljska trgovi-
na specifična, ne borzna in
ne klasično tržna, smo že
pred letom dni glede na slab
položaj proizvajalcev priča-
kovali določene probleme.
V. predlogih nismo hiteli,
smo pa probleme spremljali.
S spremembo naše zakono-
daje, preobrazbo sozda so ti
problemi v časopisju. Naša
delovna organizacija je na te
probleme reagirala tako, da
je že v mesecu oktobru pred-
lagala, da na osnovi samo-
upravnega sporazuma Po-
slovne skupnosti za hmeljar-
stvo čl. 13, pristopimo k pod-
pisu pravno formalne po-
godbe, ki bo regulirala med-
sebojne pravice in obvezno-
sti vseh članic. Cilj takšne
pogodbe bi bil predvsem ta,
da se ohrani Poslovna skup-
nost za hmeljarstvo Sloveni-
je, kot asociacija, ki nastopa
v Jugoslaviji in v svetu ter da
ta pogodba zagotavlja prav-
no formalno varnost vseh,
istočasno pa precizira mate-
rialno odgovornost pösa-
mezne članice v primeru kr-
šitve členov pogodbe. Delov-
ni osnutek takšne pogodbe
smo v Hmezad Export Im-
port izdelali. Upamo, da je
naš osnutek narejen tako, da
bo interesanten za vse udele-
žence in da bomo skupaj na-
redili dokončno pogodbo
v zadovoljstvo vseh. Osnu-
tek pogodbe predvideva, da
je Hmezad Export Import še
naprej v vlogi komisionarja,
da izvršni odbor Poslovne
skupnosti za hmeljarstvo
Slovenije še naprej potrjuje
minimalne prodajne cene,
da je lahko udeležene skup-
ne prodaje vsakdo, ki je član
Poslovne skupnosti. Skrat-
ka, delovni osnutek je nare-
jen tako, da naj bi bil spre-
jemljiv za članice Poslovne
skupnosti.
Prepričani smo, daje samo
v korektnih odnosih možno
dolgotrajno sodelovanje. Da
pa je korektnost osnova vse-
ga, nam potrjujejo naši od-
nosi z inopartnerji, ki tudi
v bodoče pričakujejo izpol-
nitev pogodb sklenjenih za
pet let vnaprej, pa čeprav so
le-te sklenjene po telefonu
ali teleksu.
Hmezad Export Import pri
prodaji hmelja nima poslov-
nih skrivnosti pred člani Po-
slovne skupnosti. Seveda pa
daje informacije le na osnovi
sprejetega dogovora v Samo-
upravnem sporazumu in tu-
di vsakemu članu posebej,
v kolikor kdo zastavi direkt-
no vprašanje.
Poslujemo na osnovi ko-
misijske provizije 6,25% od
prodajne cene in ta provizija
služi za pokrivanje prevze-
ma, predelave, pakiranja
hmelja, plačila prevoza do
jugoslovanske meje, stroške
prodaje hmelja ter istočasno
garantiramo vsa plačila za
celotno hmeljsko proizvod-
njo. Ob upoštevanju vsega
tega menimo, da so stvari
povsem jasne.
HMEZAD
EXPORT IMPORT
Zatiteva po
spremembi
Občinskega odioica
O določitvi volilnih
enot za volitve
delegatov v zbore
Skupščine Občine
Celie
Na seji razšiijene politične
koordinacije med OK ZSMS
Celje in DEMOS Celje smo
poenotili stališče glede ob-
činskega odloka o določitvi
volilnih enot. Zahtevamo
spremembo 7. člena, ki dolo-
ča, da se v dužbenopolitični
zbor Skupščine občine Celje
voli v treh volilnih enotah.
Po Zakonu o volitvah
v skupščine so volitve
v DPZ občinske iñ seveda
tudi republiške skupščine
proporcionalne po načinu
volitev in načii^ ugotavlja-
nja rezultatov. Praktično to
pomeni, da bodo politične
organizacije pri volitvah
v DPZ nastopile s popolnimi
listami kandidatov, v Celju
je ta številka 25, od dobljene-
ga odstotka glasov pa bo od-
visen odstotek sedežev
v zboru.
Zaradi tega, pa tudi zaradi
lažjega ugotavljanja rezulta-
tov, je najbolj smiselno, da
obstaja za volitve v DPZ ena
volilna enota, ki jo tvori
ozernlje celotne občine. Ob
predpostavki, da bo na voli-
tvah vsaj pet političnih orga-
nizacij postavilo celotne li-
ste, bo to predstavljalo za vo-
lilce velik problem, saj bodo
volilni listki vsebovali naj-
manj 125 imen.
Zato predlagamo rešitev,
ki je običajna zunaj naših
meja. Celotne liste z imeni
strank in kandidatov naj se
objavijo na plakatih, ki naj
bodo izobešeni na za vsako-
gar dostopnem mestu, na vo-
lilnih lističih pa naj bodo na-
pisana samo imena strank,
ki se jih voli.
Predsednik OK ZSMS Celje
Robert Polnar
DEMOS Celje
Silvester Drevenšek
ODMEVI
Ob dvajsetletnici
celjskega
karateja
članek v Novem tedniku
(26. 10. 89, str. 16) z naslovom
»Dvajset let karateja v Ce-
lju« temelji na dveh netočno-
stih, ki nepoučenega bralca
zavajata. Kot eden od nosil-
cev razvoja karateja v Celju
-	in daleč preko občinskih
meja - ki mu je celjsko kara-
te društvo preko Zveze kara-
te organizacij Slovenije za
njegovo delo pred nedavnim
izreklo priznanje, ob teh ne-
točnostih ne morem molčati.
Prva netočnost: »Karate
društvo Shotokan iz Celja
praznuje v teh dneh dvajset-
letnico uspešnega delova-
nja.« (Citat.)
Po tem uvodnem stavku
dobi bralec vtis, kot da dru-
štvo s tem imenom uspešno
deluje že od svojega nastan-
ka. Vendar je stvar bistveno
drugačna. Prvo in dolgo časa
edino karate društvo v Celju
je nosilo ime Karate klub Ce-
lje. Pozneje se je preimeno-
valo v Društvo za karate-
aikido-jujutsu Jugokaj, po
letu 1980 pa v Društvo za ka-
rate Celje. Najnovejše ime
Shotokan nima nič z veliki-
mi uspehi - na slovenski,
zvezni in mednarodni ravni
-	ki jih je celjsko karate dru-
štvo dosegalo do leta '80. Na-
sprotno. Takratni uspehi
društva so temeljili prav na
doslednem odklanjanju dog-
matične tradicionalne shoto-
kan usmeritve v karateju in
lastnem razvijanju sodobnih
metodičnih prijemov in
prožnejših organizacijskih
oblik, kar je tudi v skladu
z vse močnejšo težnjo na
mednarodni ravni po evro-
peizaciji karate športa. Z no-
vim imenom društvo sedaj
manifestira, da je dokončno
prekinilo to dosedanjo raz-
vojno pot in se odločilo iti
v nasprotni smeri.
Druga netočnost: »Vse do
lani so bili člani celjske kara-
te sekcije pod okriljem stro-
kovne borilne organizacije
Jugokaj, vendar z organizira-
nostjo in strokovnim izvaja-
njem mentorja niso bili za-
dovoljni.« (Citat.)
Kot strokovni vodja in
s tem mentor Jugokaja že od
1980 ne sodelujem več s celj-
skim karate društvom.
V tem času se je Jugokaj me-
todika organizacijsko in vse-
binsko razvijala dalje. Osvo-
jilo jo je Mednarodno zdru-
ženje za moderni športni ka-
rate s sedežem v Luxembur-
gu; uporabljajo jo v vsaj sed-
mih različnih državah; v ZR
Nemčiji je med drugim
Zvezna univerzitetna šport-
na zveza objavila mojo knji-
go Sodobni športni karate.
ki bo izšla tudi pri nas. Pri
vsem tem pa, žal, celjsko ka-
rate društvo ni soudeleženo.
Od 1980 do danes nihče od
njih (razen nekdanjega tre-
nerja Karla Tramška, moj-
stra 3. dan, ki živi trenutno
v Švici) ni sodeloval na mo-
jih seminarjih. Tudi niso
zahtevali nikakršnih infor-
macij o dopolnitvah v izo-
braževalnem, tekmovalnem
in trenerskem programu.
Kako bi naj pri vsem tem
lahko bili »pod okriljem« Ju-
gokaja, ne da bi jaz kot men-
tor za to vedel, in kako so
lahko nezadovoljni z mojim
strokovnim izvajanjem, ko
nismo sodelovali že skoraj 10
let, ne nameravam ugibati.
S tem pojasnilom namreč ne
želim z nikomer polemizira-
ti, temveč le postaviti stvari
na svoje mesto - v širši raz-
vojni perspektivi celjskega
in slovenskega karate
športa.
dr. RUDI JAKHEL
Slomškov ^muzej
In kino v Žalcu
Ob notici »Slomškov mu-
zej?« - Novi tednik 2. 11.
1989 - zapišimo še, da je škof
Anton Martin Slomšek dne
22. VI. 1856 odkril in blago-
slovil Marijino znamenje na
sedanjem Tomšičevem trgu
v Celju. To izpričujejo napis-
nç table na znamenju. Napis-
ne plošče so v zelo slabem
stanju in težko berljive. Po-
leg tega je ena v latinščini in
druga v nemščini. Predla-
gam, da se v »Slomškovem
letu« plošče obnovijo in da
strokovnjaki najdejo način,
kako bi se predstavili prevo-
di v slovenščini.
Ob notici »50 let kina
v Žalcu« sprašujem avtorja
zakaj se je izognil dejstvu, da
je bila piva predstava v So-
kolskem domu v Žalcu?
To niso bile prve kino-
predstave v Žalcu. V zapisni-
kih »Elektrarne Žalec« naj-
demo med drugim sklepe:
7. 7. 1918
»Sklene se, da se dovoli
obratovanje Kinematografa
šele tedaj, ko bo dobila elek-
trarna ono množino surove-
ga oglja, glasom dobavnega
dovoljenja, ki je v ta namen
določeno in sicer tako dolgo,
da bode porabljena ona
množina olja, katero je po-
djetnica izposlovala svoj čas.
30. 8. 1918
Podjetnici kinematografa
se izjemoma dovoli, z ozirom
na njeno eksistenčno vpraša-
nje, da se vrše predstave po
enkrat vsako nedeljo in sicer
samo v času, kadar je motor
za razsvetljavo v obratu.«
Torej kino je bil v Žalcu že
pred več kot 70 leti, nepretr-
goma pa deluje 50 let in od 1.
1942 je v njem ista blagajni-
čarka!
FRANC JEŽOVNIK
Griže
Komu zvoni
Vsi ljudje se obnašamo ra-
cionalno. Se več, vse je LAH-
KO racionalno, torej tudi od-
ločitev vodstva Ekonomsko-
poslovne fakultete, da ukine
odelek rednega študija v Ce-
lju, nosi v sebi predznak ra-
cionalnosti.
Toda kavelj je v izvirnem
grehu, ki se imenuje: sociali-
zem in kar je še huje, sistem
je v celoti skregan z raz-
urnom.
Študentje smo torej »po-
tegnili ta kratko«, kot pravi-
hoteli riviera
porloroz. Slovenija, jugoslavija
Podnebje ob obali je prijetnejše!
Ugodne cene v ucjobnem hotelu, bazen
z ogrevano morsko vodo, otroški bazen, sav-
na, (jobra hrana in zabava. Cena polpenziona
za osebo na cian že 132 DIN v dvoposteljni
sobi.
Ugodnosti:
-	poseben popust za upokojence v določe-
nih obdobjih ali
-	10 dni bivanja za sarno 9 dni plačila v dolo-
čenih obdobjih
-	popust za otroke
-	možnost plačila v obrokih.
Informacije po tel: 066/73-051 ali 73-072 ali na
naslov: Hoteli riviera Portorož, Obala 33, Por-
torož.
JUTEKS
je v Žalcu odprl
specializirano trgovino
PVC talnih oblog.
Otvoritveni 25% POPUST
bo trajal do 31. januarja.
Pričakujejo vas z veliko izbiro kakovostnih
PVC talnih in stenskih oblog.
Dober dan
Potrošnik ni kakšen neznan bedak. Potrošriik
je vaša žena, ki zna in uživa v zapravljanju. Še
Dosebno, če potuje z agencijo DOBER DAN
Doste na koncu ugotovili, da e za potrošen
denar dobila več kot kjer koli cirugje. Si upate
dobiček deliti z agencijo DOBER DAN.
Nekaj predlogov:
TAJSKA, 28. januar, 10 dni, 740 USD
TUNIS, 26. januar, 8 dni, 424 USD
MÜNCHEN (razprodaje) 1 dan, 65 DEM
UGODNO
POČITNICE NA MORJU, tedenski paket, pla-
vanje v pokritem bazenu, že za 810 dinarjev.
Za maturante in zaključene skupine imamo
pripravljen program izletov po domovini in
tujini.
DOBER DAN, Šempeter, telefon: 701-305.
PISMA BRALCEV
18. JANUAR 1990 - STRAN 11
mo po domače. Ta trditev je
napačna, kajti: John Donne,
sicer paje te besede uporabil
tudi E. Hemingway, pravi
nekako takole: »... nikdar ne
pošiljaj vpraševat komu zvo-
ni: zvoni vedno tebi...«.
Pravzaprav bi bilo idealno,
ko bi z ukinitvijo odelka iz-
gubili samo študentje, ven-
dar izgubljamo vsi, pa ne za-
radi naše »pomembnosti« za
nadaljnji razvoj tistega, česar
več ni (t.j. socializma), pač
pa, ker take neumnosti zara-
di lokalnih in vsesplošnih
slovenskih kompleksov po-
čenjamo (še) vedno in posod,
na vseh področjih.
Pomisleke o tem, da celj-
ski oddelek omejuje znan-
stveno delo, po besedah de-
kana fakultete prof. dr. Du-
šana Radonjiča, je imel tudi
prof. dr. Dane Melavc, redni
predavatelj na tej ustanovi.
No, na koncu je bila kriva,
kot je pri nas že v tradiciji,
neodvezana mošnja odgo-
vornih institucij.
Zame osebno ni problem
v jutranjem spancu, ki se mu
bom odpovedal zaradi vož-
nje v Maribor, pač pa v tem,
ker bom sedaj postal sociali-
stično racionalen: za isto
kvaliteto bom namreč dal
več denaija.
Sicer pa denar ni vse. Važ-
na je socialistična ideja...
MARJAN CVIKL
Celje
PRITOŽNA
KNJIGA
Ogorčena bralka
Najprej vam želim srečno
novo leto 1990. Ne vem pa,
če bomo celo leto skupaj, ker
mislim, da bom prej odpove-
dala vaš časopis. Kaj si pa
mislite, da bomo vsak mesec
hodili na pošto plačevat No-
vi tednik in da boste sproti
navijali cene, kolikor boste
rabili. Včasih smo dvakrat
na leto plačevali in še takrat
je prišel poštar, da nam ni
bilo potrebno iti na pošto.
Čudim se, da vas je toliko
delavcev (novinarjev), list pa
vedno slabši. Poglejte prvo
januarsko številko - večino
prevladuje šport, kar pa ni za
starejše kmete in delovno
ljudstvo.
Pa še nekaj me jezi in ne
samo mene. Po radiu so bila
žrebanja, a nismo mogli so-
delovati, ker nimamo telefo-
na. Spomnim se za nazaj, da
je bilo tudi v Novem tedniku
dovolj nagradnih vprašanj.
Vprašala bi še, kje je Jure
Krašovec, ki ga vsi tako radi
poslušamo.
Sicer pa sem na vaš list na-
ročena že odkar izhaja in bi
bila rada še v naprej vaša na-
ročnica, če bo list tudi malo
po želji bralcev.
Podpisala se ne bom, ker
ne maram, da bi bilo moje
ime v časopisu.
Prizadeta
Nepodpisanih pisem pra-
viloma ne objavljamo, zato je
gornje pismo (objavljeno
v skrajšani obliki) izjema.
Bralki sporočamo, da lah-
ko plača naročnino za Novi
tednik tudi za celo leto na-
prej, da ji ne bo treba vsak
mesec stati v vrsti na pošti.
Za mesečno plačevanje na-
ročnine smo se odločili, da bi
lahko tudi tisti z manjšimi
dohodki zmogli plačilo, obe-
nem pa smo še vseeno obdr-
žali dovolj velik popust za
naročnike.
Kar se bralnosti časopisa
tiče; merilo so bralci (tudi vi,
seveda), ki pa imajo različne
okuse. Prva letošnja številka
je bila res malo skromnejša;
kot v opravičilo n^ povem
le, da smo jo morali napisati
med novoletnimi prazniki.
Da pa smo vendarle na pravi
poti in da je Novi tednik vse
bolj bran, govori podatek, da
smo v zadnjih dveh mesecih
povečali naklado časopisa za
približno 3.000 izvodov in
kljub temu večkrat zmanjka
Novega tednika v časopisnih
kioskih. Skratka, smo eni
redkih časopisov, ki smo
v zadnjem letu povečali na-
klado in smo eni redkih ča-
sopisov, ki so večkrat raz-
prodani. Zagotovo pa boste
v Novem tedniku tudi v tem
letu našli dovolj branja, ki bo
po vašem okusu, torej tudi
»za starejše kmete in delov-
no ljudstvo«.
Kar se žrebanj tiče; precej
jih je bilo res samo »telefon-
skih«, ker to pač zahteva na-
rava medija (radia), vseeno
pa smo v ta žrebanja vključi-
li tudi bralce Novega tednika
s kuponi. Sicer pa imamo
poleg nagradne križanke še
nekaj manjših nagradnih
iger v Novem tedniku in to
skoraj vsak teden, razmišlja-
mo pa, da bi v kratkem času
vpeljali še kakšno nagradno
igro v časopis.
Priljubljeni novinar Jure
Krašovec je res že upokojen,
z nami pa sodeluje občasno
(bolj redno na radiu v oddaji
»Iz domačih logov«).
Uredništvo
Nesolidno
poslovanje
Naneslo je tako, da sem
zadnji delovni dan v prete-
klem letu potreboval večjo
vsoto denarja. Nič ne de,
sem si mislil, saj imam pri
Slovenijalesu nekaj prihran-
kov in ne bo težav. Pa sem se
krepko zmotil; ni mi uspelo
dvigniti denarja.
Ko sem vstopil v posloval-
nico Slovenijalesa v Celju,
me je pričakal na linicah,
kjer tako radi sprejemajo de-
nar, napis - zaprto. Torej za-
prto na navaden delovni
dan.
Ker sem nujno rabil denar
sem zoper zaprtje protestiral
in zahteval, da mi moj denar
izplačajo. Od delavke za
okencem sem sprejel odgo-
vor, da je zaprto, ker je pač
zaprto in naj se obrnem na
poslovodjo, ker oni ne bodo
ničesar izplačevali. Počasi
mi je začela vreti kri in mi je
tudi pošteno zavrela, dokler
se ni pred menoj pojavil
mlad in nadut poslovodja, ki
mi na vsa moja vprašanja ni
odgovarjal nič drugega, kot
da denarja ne morem dvigni-
ti, ker je zaprto, istočasno pa
mi je grozil, da me bo iz trgo-
vine odstranil, če ne bom ti-
ho. Pri tako svojevoljnem
ravnanju res nisem mogel bi-
ti tiho. Sicer pa tudi, kako bi
lahko bil, ko vse druge trgo-
vine in banke poslujejo po-
polnoma normalno, meni pa
Slovenijales ne more izpla-
čati mojega prihranjenega
denarja. Ko sem ga vprašal,
kje je bilo objavljeno, da hra-
nilnih vlog ne bodo na ta dan
izplačevali, mi je odgovoril,
da na vratih trgovine. Po tej
logiki bi morali hoditi varče-
valci gledati vsak dan kaj na
vratih trgovine Slovenijales
piše. Ker pa mije poslovodja
še kar naprej grozil, da me
bo iz trgovine odstranil, sem
mu svetoval naj to poizkusi,
navsezadnje pa sem si njego-
vega poizkusa odstranjeva-
nja že kar žčlel, saj bi si ta
nadutež takšno odstranjeva-
nje zapomnil celo življenje.
Sedaj pa prosim, da mi
hranilna služba Slovenijale-
sa javno odgovori, kje je
4,6% obresti v mesecu no-
vembru, ko bi morala vloge
obrestovati s 45,6%, obresto-
vala pa jih je le po 41% ali
slabih 0,9R. Menim, da gre za
navadno prevaro, ki ji druga-
če pravimo tudi goljufija.
Naj vas spomnim na tč.
4 vrednostnega bona, ki pra-
vi, da se bodo obresti obra-
čunavale v skladu s predpisi
po veljavni obrestni meri, ki
bo sproti objavljena ob vsaki
spremembi revalorizacijske-
ga odstotka (R). Prav zani-
malo bi me, v katerih sred-
stvih javnega obveščanja je
to bilo javno objavljeno. Če
se pri vseh sredstvih obveš-
čanja Slovenijales poslužuje
televizije kot medija, bi se ga
tudi tu morali, ali pa so to
zopet le nalepili na vrata tr-
govine in še to po možnosti
s čimmanjšimi črkami. Sicer
pa te trditve si nisem izmislil
jaz, ampak so jih že objavili
drugi časopisi. Za sebe vem,
da sem zadnjikrat zaupal de-
nar nekemu klubu.
In še nekaj, kar večina var-
čevalcev ne ve. Za njihove
vloge v klubih ne jamči nih-
če, če pa, samo do višine in-
terne banke. Zato vsem var-
čevalcem priporočam, da
svoje prihranke nalagajo
v bankah, za katere vloge
jamči država. Da pa ne bom
ostal samo pri tem bom Slo-
venijales prijavil tudi in-
špekciji. Sicer pa svetujem
vsem tem -ekom -lekom, -le-
som itd., da se ukvarjajo s tr-
govino, bančništvo pa pre-
pustijo tistim, ki so zato po-
klicani.
VALTER DVORŠEK
Celje
Nagrade za
Izložbe ob TDF
Ali je res za celjske aran-
žerje (nekatere) znamenje
-	simbol pomladi »cvet«, za
poletje »morje«, »galebi«, za
jesen »listje«, za zimo pa
»jelka«?
Očitno je tako! Saj se je
leta in leta pokazalo tako in
letos tudi.
V okviru »TDF« so spet
aranžerji, eni in isti, uporab-
ljali isti način aranžiranja
svojih izložb kot prispevek
za razpis za nagradno tekmo-
vanje »naj izložba TDF«.
Kot dober poznavalec hu-
morja in kot karikaturist
sem se letos odločil, da tudi
jaz bolj sodelujem kot tek-
mujem z novim načinom
aranžiranja. Menim, daje po-
trebno juho spremeniti in
vedno jesti eno in isto jed.
Žal žirija ni imela posluha
za humor in ni upoštevala,
celo izključila je iz tekmova-
nja oziroma sodelovanja šifri
»Rast« in »TDF skozi hu-
mor«, katerih avtor sem jaz,
Milan Alaševič.
To pomeni, da se v svetu
ne sme zgoditi nekaj novega.
Ali res moram biti aranžer,
da lahko sodelujem? Da, res
je tako, saj seje tako izkazalo
letos. Ni čudno, da so vsako
leto nagrajeni isti avtorji, pa-
metni pa tako ne sodelujejo,
ker vedo, zakaj ne. Vedo,
kdo je v žiriji in kako se to
dela.
Oprostite, če sem vam res
stopil na žulj, ampak tako je
to!
Kdor od bralcev je opazil
humor v izložbi Tkanine ve,
ali je bilo zanič ali košček
resnice dobrega humorja
-	filmskega. In kdor je opazil
v izložbi v cvetličarni na-
sproti Zvezde simbol filma,
je lahko kaj dodal humorju
resnice filmskega delavca.
Pošiljam tudi prispevek iz
biltena, kjer je obrazložitev
žirije. Prosim, če ga objavite
kot »citat«.
Meni ni šlo za nagrado,
ampak za sodelovanje. Vse-
eno pa tega nisem zaslužil od
nekaterih, ki nimajo pojma,
kaj je humor. Potem ni čud-
no, da je v časopisih manj
humorja in to yu-humorja.
Menim, da je tovariš Bojan
Dolžan toliko tarnal za te iz-
ložbe, o aranžiranju in po-
dobno, da so mu morali dati
denar za državne, a ne za nje-
gove stroške, ki so nastali ob
aranžiranju izložb. Tudi dru-
gi so od svojega podjetja do-
bili material, a potem sami
potrošili ta denar. To ni fer!
Ce tekmuješ, ti firma lahko
da samo prostor v izložbi,
ostalo pa je tvoj strošek.
MILAN ALAŠEVIČ
Obrazložitev odločitve ži-
rije, objavljena v biltenu
TDF:
»Izložbi pod šifro »TDF
skozi humor« in »Rast« ne
ustrezata kriterijem izložb.
Zaradi tega je komisija av-
torjem izložb »Poglejmo
o kakšni kvaliteti nam govo-
rijo filmski ustvarjalci«,
»Blišč in beda« in »Spravilo«
dodelila enak, simbolični
znesek v višini 3.000.000 di-
narjev kot delno nadomesti-
lo za nastale stroške, pred-
vsem pa kot vzpodbudo za
nadaljnje delo.«
Moram priznati, da ste naj-
bolj stopili na žulj meni kot
uredniku rubrike »Pisma
bralcev«. Upam pa, da sem
vašo srbohrvaško slovenšči-
no dovolj dobro prevedel in
uredil zmedeno napisane
stavke, da je ostal smisel te-
ga, kar ste hoteli povedati, in
da bodo tudi bralci razumeli,
kakšen je bil namen vašega
pisanja.
S. ŠROT
Privatizacija
v Imenu ljudstva
v svoji občini v Laškem
iščem kot kvalificirana tr-
govka in gostinska delavka
zaposlitev že od leta 1987.
Ker nisem navajena čakati
prekrižanih rok, da mi druž-
ba po vsej sili nekaj podari,
sem napravila prvi korak in
ustrezne organe poprosila za
prazne, samujoče prostore
gostilne v Sedražu. Priprav-
ljena sem bila z nekaj vlože-
nimi sredstvi krcanom po-
nuditi gostinske in trgovske
uslüge.
Pa ni bilo nič. Lepo so mi
obrazložili, da so prostori
družbenega pomena. So na-
mreč v lasti (oziroma naje-
mu) strelske družine Sedraž.
Tudi prav, sem mislila, saj
morajo društva ravno tako
imeti prostor pod soncem.
No, pa sem se uštela. Strelci
so po mojem začeli na veliko
streljati kapitalne kozle.
Iz ZR Nemčije se je kar
naenkrat pojavil velik »soci-
alni problem« (tako mislim
zaradi tega, ker jaz nisem
mogla dobiti prostorov, pa
sem nezaposlena z dvema
doraščig očima otrokoma in
možem, ki zasluži bore malo)
in glej ga zlomka, postal je
predsednik »strelcev« in
hkrati dobil prostore za
opravljanje gostinskih stori-
tev. Ali za privatne namene
ali društvene, niti ni po-
membno, motijo me pred-
vsem druge reči.
Bife, to ime ima, ker se
v njem toči pijača, sicer pa
napisa na zunanji strani stav-
be ni zaslediti, obratuje ob
nedeljah in praznikih med
8.30 in 22. uro, ob sobotah
med 16. in 22. uro in ob pet-
kih od 17. do 22. ure. Izgleda,
da je delovni čas prilagojen
nekaterim »strelskim« posa-
meznikom, nikakor pa ne
ostalim krajanom oziroma
mimoidočim potencialnim
koristnikom gostinskih
uslug. »Socialni problem«
postane še večji ob dejstvu,
da je izza notranjega dela
šanka (morala bi biti oprosti-
te na drugi strani) »zaposle-
na« kot natakarica žena
predsednika strelcev, katera
je Nemka in ne zna po slo-
vensko gostu zaželeti niti na-
vaden dober dan. Mimogre-
de, ima kar solidno pokojni-
no v DM. Pa ni dovolj pokoj-
nina v DM in povrhu še ho-
norarno točenje. Vse skupaj
je večkrat popestreno še z ze-
lo »kvalitetnimi« porno
predstavami, katere v veliko
veselje odraščajoče mladine
prisotnemu občinstvu prire-
ja brhka Nemka.
No, mislim, da sem pove-
dala bistvo. V Evropi 92 si
niti zamisliti ne znam priva-
tizacije à la Sedraž.
Dežela tostran Alp bo pač
morala tudi v zakotnih vasi-
cah zaživeti drugače. Gleda-
nja bodo morala postati šir-
ša, predvsem pa človeška.
N.M.
Na podlagi 185. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS,
št. 36/88, 8/89) izdajajo uprave za družbene prihodke občin
CELJE, LAŠKO IN ŠENTJUR PRI CELJU
POZIV
K VLOŽITVI NAPOVEDI ZA
ODMERO DAVKOV OBČANOV
28 leto 1989 za zavezance, katerim se odnnerjajo davki po
preteku leta in za leto 1990 za zavezance, katerim se
odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto.
Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1990.
NAPOVED ZA ODMERO DAVKA MORAJO VLOŽITI:
ZA LETO 1989
1.	Zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti,
katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku,
o dohodkih doseženih v letu 1989;
2.	Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavno-
sti in zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejav-
nosti, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem dejav-
nosti, ki s predpisi niso prepovedane, katerim se davek
odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih
v letu 1989;
3.	Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti,
katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku,
o dohodkih doseženih v letu 1989;
4.	Zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, kate-
rim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih
doseženih v letu 1989;
5.	Zavezanci davka od dohodka iz premoženja in premo-
ženjskih pravic, o dohodkih doseženih v letu 1989;
6.	Zavezanci davka od skupnega dohodka občanov
o dohodkih, prejetih v letu 1989. Napoved morajo vložiti
občani, katerih skupni čisti dohodek v letu 1989 presega
334.829.000 dinarjev.
Zavezanci naj zneske v davčnih napovedih za leto 1989
navedejo v starih dinarjih.
Napoved vložijo:
-	zavezanci iz 1. točke pri upravi za družbene prihodke
občine, v kateri imajo stalno prebivališče; če zavezanec
opravlja kmetijsko proizvodnjo na območju občine,
v kateri nima stalnega prebivališča, pri upravi za družbene
prihodke občine, v kateri opravlja kmetijsko proizvodnjo;
-	zavezanci iz 2. točke, ki imajo poslovni prostor, pri
upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je
poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega
prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine,
v kateri imajo stalno prebivališče, če zavezanec nima stal-
nega prebivališča na območju občine, na katerem ga
imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene
prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebiva-
lišče njegovi družinski člani;
-	zavezanci iz 3. in 4. točke pri upravi za družbene pri-
hodke občine, v kateri imajo-stalno prebivališče, če zave-
zánec nima stalnega prebivališča na območju občine, na
katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za
družbene prihodke občine, na katere območju imajo
stalno prebivališče njegovi družinski člani;
-	zavezanci iz 5. točke, za dohodke dosežene z oddaja-
njem v najem ali podnajem nepremičnin, pri upravi za
družbene prihodke občine, na katere območju nepremič-
nina leži; za dohodke dosežene z oddajanjem v najem
nepremičnega premoženja, s prodajo premičnega premo-
ženja in za dohodke iz drugega premoženja ter premo-
ženjskih pravic, pa pri upravi za družbene prihodke
občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
-	zavezanci iz 6. točke pri upravi za družbene prihodke
občine, na katere območju so imeli v letu 1989 najdalj
stalno prebivališče.
ZA LETO 1990
1.	Zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti,
katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za
leto 1990;
2.	Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavno-
sti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku
za leto 1990;
3.	Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti,
katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za
leto 1990
Napoved vložijo:
-	zavezanci iz 1. točke pri upravi za družbene prihodke
občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če zavezanec
opravlja kmetijsko proizvodnjo na območju občine,
v kateri nima stalnega prebivališča, pri upravi za družbene
prihodke občine, v kateri opravlja kmetijsko proizvodnjo;
-	zavezanci iz 2. točke, ki imajo poslovni prostor, pri
upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je
poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega
prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine,
v kateri imajo stalno prebivališče, če zavezanec nima stal-
nega prebivališča na območju občine, na katerem ga
imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene
prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebiva-
lišče njegovi družinski člani;
-	zavezanci iz 3. točke pri upravi za družbene prihodke
občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če zavezanec
nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerm
ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene
prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebiva-
lišče njegovi družinski člani.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisa-
nem obrazcu, ki se dobi v sprejemni pisarni občinskih
upravnih organov, oziroma pri upravah za družbene pri-
hodke.
Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določe-
nem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napo-
vedi odmerjeni davek povečan za 10%. Povečan davek
znaša najmanj 5,00 dinarjev, kolikor plača tudi zavezanec,
ki mu davek ni bil odmerjen. Zavezancu, ki ne vloži napo-
vedi, se odmerjeni davek poveča za 20%. Povečani davek
znaša najmanj 10,00 dinarjev, kolikor plača tudi zaveza-
nec, ki mu davek ni bil odmerjen.
OBČINSKE UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE
OBČIN
CELJE, LAŠKO IN ŠENTJUR PRI CELJU
12. STRAN - 18. JANUAR 1990
REPORTAŽA
"SEM ŽIVA PRIČA TEHARIJ"
Pretresljivo pričevanje ¥lnka Žibelnika
Iz Polhovega Graáoa, takrat še ne osemnajstletnega fanta,
ujetnika v Teharjih
Ljudje, ki so konec maja 1945 videli kolone,
ki so vstopale v taborišče v Teharjah, vedo
povedati, da je tragična povorka mož, žena,
tudi stark in otrok, trajala več dni. V bivše
taborišče za urjenje Hitlerjugenda pod cerk-
vico Svete Ane je bilo prignanih pet do šest
tisoč ujetnikov. Kaj se je dogajalo v mračnih,
vlažnih barakah smrti, ograjenih z bodečo
žico, vemo zelo malo. Skoraj nič. Pod nogami
krvnikov je na tak ali drugačen način usmr-
ćenih obležalo nepojmljivo število žrtev.
Okrog dvatisočim je poslednji dom pod da-
našnjim jezerom iz sadre, približno tri do štiri
tisoč žrtev pa je pokopanih v neposredni bliži-
ni taborišča pod Vrhemi. Le kakih petsto prič
teh grozot je bilo izpuščenih, ko so taborišče
zaprli. Uničeni in neskončno utrujeni, vendar
srečni, so krenili proti svojim domovom veči-
noma nekje na Notranjskem. Minevali so dne-
vi in tedni, a domačega ognjišča in svojih naj-
dražjih nikoli več niso videli. Likvidirali so jih
na poti proti domu, tudi tik pred hišnim
pragom.
Krvavi mlini so mieli naprej, tudi po končani
vojni. Žive priče bivših ujetnikov v Teharjih so
danes le še trije, štirje ljudje. Kako so uspeli
ostati živi? Kolikokrat so zrli smrti v oči?
Uspeli preživeti najbolj brutalna znašanja par-
tizanskih likvidatorjev, večinoma mladih,
dvajsetletnih fantov? Čemu se imajo zahvaliti,
da so živi in lahko danes končno spregovore
ter odpirajo nove, še nepopisane strani zgodo-
vine in povedo drugo in ne edino, do sedaj
veljavno resnico?
Takrat še ne osemnajstletni fant, ki danes
živi na svoji domačiji v Polhovem Gradcu, ena
redkih prič masakra v teharskem taborišču, je
spregovoril.
»Bilo je leta 1941, ko sem zaključil osnovno
šolo. Ostal sem doma, delal na kmetiji, ko so se
premagani Italijani maja meseca leta 1942 na
kamionih umikali iz Ključa, kjer jih je prema-
gala skupina partizanov. V tem napadu je bilo
precej mrtvih Italijanov, med njimi tudi neki
polkovnik. Bežeči okupatorji so iz maščevanja
požgali naš in sosedov dom, mojega očeta pa
odgnali v internacijo na Rab, kjer je ostal do
italijanske kapitulacije. Zatem smo v naših
krajih videvali enkrat partizane, nato domo-
brance, pa spet partizane, pa ponovno domo-
brance. Neko nedeljo sem šel v cerkev, tako
kot vsi krajani, koje iz cerkve stopil domobra-
nec in me aretiral ter odvedel v šolo. Domov
me niso več spustili, vsem prošnjam in solzam
navkljub. Ostal sem pri domobrancih. Nekje
leta 1944 sem bil dodeljen ljubljanskemu Kri-
ževemu bataljonu, ki je operiral predvsem na
raznih komunikacijah, spremljali smo kolone
živeža v Kočevje, pomagali raznim domobran-
skim postojankam, ko so jih napadli partizani.
Konec vojne sem pričakal v Zalogu pod
Ljubljano. Od tam smo se v popolnem kaosu
raznih vrst ubežnikov začeli peš pomikati
v dolgih kolonah čez Ljubelj, kajti tunel je bil
blokiran, na avstrijsko Koroško. Dolga pot je
bila peš iz Ljubljane v Celovec. Ljudje v nepre-
gledni koloni so bili nenaspani, pomikali smo
se počasi in vsak je vlekel s seboj nekaj hrane
ter kakšno pokrivalo, da nas ni zeblo. Ko smo
prišli do prvih hiš v Borovljah, smo prvič vide-
li Angleže, vendar smo šli nemoteno naprej
preko Drave, le orožje smo morali odvreči.
V Vetrinjah so nas Angleži zadržali teden do
deset dni, tudi dobro hrano so nam dali. Lepo
smo se imeli. Bilo ni nobene politike, nobene-'
ga strahu, nič. Slednjič so nas domobrance
začeli natovarjati na velike angleške vojaške
kamione in mislili smo, da gremo v Italijo. Pri
tretjem transportu sem bil zraven tudi jaz.
Prepričan, da nas Angleži pošiljajo v Italijo,
sem bil nekam zmeden, ko so nas v Pliberku
na kolodvoru razložili ter nas usmerili proti
vagonom. Ko smo zagledali ob vagonih parti-
zane, je bilo marsikateremu že zelo težko pri
srcu. Nisem si delal nobenih utvar, mislil sem
si, saj je vojske konec, nobenemu nisem nič
naredil, saj gremo domov. Tako naložen v ži-
vinskem vagonu sem skozi okence še videl, da
se Angleži s svojimi tovornjaki vračajo proti
Vetrinju. Začela se je naša pot nazaj, skozi
Slovenj Gradec, od koder smo nato v kolonah
po šest peš krenili proti Velenju, seveda pod
nadzorom partizanov. Predtem so nam parti-
zani pobrali ves denar, ure, sleči sem moral
tudi svojo novo uniformo in obleči neke mno-
go premale, raztrgane cunje. Od Velenja proti
Celju smo šli spet z vlakom. V Celju gremo
z vlaka takoj v zbor. Kakih tri tisoč domobran-
cev nas je bilo. Oficirje med nami so na mrtvo
pretepli, ostale pa so nas gnali po Celju. Vpiti
smo morali, da smo Belčki, da smo požigali in
klali, Rupnik je velika svinja, škof je velika
svinja in podobne parole. Vmes so nas prav
živalsko pretepali.
Ko smo Celje docela premarširali, je naša
kolona prestrašenih, pretepenih in utrujenih
krenila čez železniško progo, potem pa rahlo
navzgor. Pisalo je Teharje. Trg in gosto nase-
ljene hiše so bile že za nami ko smo prišli
v gozd, kjer je bila planjava in videlo se je
deset do dvanajst barak. Partizani so nas prig-
nali na dvorišče, kjer smo imeh zbor. Na odeje,
ki so jih pogrnili pred nas smo morali odložiti
čisto vse, kar smo imeli pri sebi. Jaz sem imel
nekaj denarja, pa sem ga raje strgal kakor dal,
nekaj pa sem ga še shranil in skril v podplat
svojih potemplanih čevljev in ga kasneje tudi
srečno prinesel domov. Prvi dan v taborišču
smo vsi skupaj prebili na tem s peskom posu-
tem dvorišču. Sem in tja se je pojavila kakšna
skupina oficirjev, ki so spraševali kdo je od
tukaj ali tam. Tiste, ki so se javili, so pretepali
do nezavesti in ko so ležali na tleh, so jih gazili
s konji ritensko, saj konji niso hoteli hoditi po
ljudeh. Mučili so jih na vse mogoče načine.
Naslednji dan so nas začeli razvrščati. Okrog
petsto nas je bilo, ki smo imeli manj kakor
osemnajst let. Dali so nas v posebno barako A,
ki je bila vzporedna s cesto. Tisti, ki so bili pri
domobrancih manj kot pol leta so bili razmeš-
čeni v barako B na sredini. Preostali ujetniki
so morali ostati še kar nekaj dni pod vedrim
nebom na tem dvorišču, kjer so nas razvrščali,
kljub dežju, ki je padal kakor iz škafa. Biti so
morali popolnoma pri miru, nihče ni smel niti
čepeti, niti stati, ne sedeti. Skozi okno naše
barake sem videl, da je nekdo izmed njih po-
skušal vstati. Že naslednji trenutek se je skozi
okno jedilnice oglasila »šnelfajerca« in tri ljudi
pokosila. Niso bili mrtvi, obstreljeni so se zvi-
jali in prosili, naj jim kdo pomaga. V mukah
pred očmi sotrpinov so umrh, saj jim nihče ni
smel pomagati.
Bilo je četrti ali peti dan, ko so kar tako
odbrali tretjino preostalih na dvorišču. Kakih
tisoč jih je bilo. Ob desetih zvečer so bili od-
gnani iz lagerja. Dobro uro kasneje smo doli
v nižini slišaU streljanje in vpitje. Vpitje je bilo
takšno, kot bi prašiče klali. To je bilo bučanje
ljudi, ki so bih pred dejstvom, da bodo umorje-
ni. Do kakšnih pol enih ponoči smo slišali
streljanje, nato je vse utihnilo. Par dni kasneje
so spet prišli v taborišče s kamioni. Preden so
nesrečnike naložili, so jim zvezali roke z vsem
kar je bilo pri roki, najsi je bila to vrv, navadna
žgana žica, telefonska žica ali karkoli primer-
nega. Spet so po temi krenili iz taborišča. In
spet smo slišali kričanje in grozljive zvoke
strelov, ki so kosili. Naslednjič so prišli kar
z velikimi vojaškimi avtobusi, ne več s kami-
oni, ki so bili pobarvani kot cerade. Ti ljudje so
po besedah stražarjev, kajti nekateri med nji-
mi so bili z nami prijazni in so se tudi pogovar-
jali, končali nekje v okolici Trbovelj. Tako so
dvorišče, kjer so bivali pod vedrim nebom
»počistili«.
Fantje, ki smo se stiskali v baraki A, smo
celih pet dni in pol stradali. Niti vode nismo
dobili. Kasneje smo dobili prvi obrok kuhano
pesino perje v vodi. A po tem smo bili le še bolj
lačni. Naslednje dni so nas vsak dan prizivali
v zbor, popisali so nas in pisali v naše krajevne
odbore, naj nam tam sodijo. Niso nam grozili,
niso nas tepli, le enkrat na dan smo ŠK z me-
nažko po hrano. Po dveh tednih so pričeli
prihajati odgovori iz krajevnih odborov in pov-
prečno po pet fantov dnevno je odhajalo do-
mov. Kaj so z njimi storili, mi ni znano.
V teharskem taborišču sem videl tudi civili-
ste. Na levi strani, takoj ob vhodu v lager, so
bili zaprti v dveh barakah. To so bili moški,
ženske, otroci, različne starosti. Moških ni bilo
pod šestdesetim letom nobenega, ženske pa
vseh starosti. Od majhnih otrok do zrelih
punc, žena, mater in stark. Nikoli ne bom po-
zabil, sobota zvečer je bila, ko so partizani iz
barake, kjer so bili civilisti, izbrali deset deklet
ter jih gnali v pisarno štaba taborišča. Tehar-
sko taborišče je bilo razsvetljeno in skozi okno
naše barake sem dobro videl, kako so dekleta
in žene jokale in si brisale oči. Malo zatem smo
slišali njihove krike in prošnje ter vpitje voja-
kov. Nekje ena ura ponoči je bila, ko smo jih
spet zagledali, kako so jih gnali v dolino in jih
tam postremi. Verjetno zato, da se ne bi izve-
delo kaj so z njimi delali. Posiljene, na pogled
takšne kot koruza, ko jo toča stolče, so šle proti
dolini. Nekatere so imele na sebi nekaj strgane
obleke, druge niso imele na sebi ničesar. Dolo-
čili so še šest naših fantov, ki so morali s kram-
pi in lopatami zakopati trupla deklet. Nihče od
teh fantov se ni vrnil. Ne vem, ali so ušli ali pa
so morali skopati jame tudi zase. In to se je
potem dogajalo še dve soboti zvečer. Zadnjo
soboto so gnali v pisarno štaba samo še starke,
mlade ni bilo nobene več. Ta grozovita dejanja
so se mi za zmeraj zarezala v spomin. Takšne
grozote lahko stori samo zverina, ne pa človek.
Nekako trije tedni so minili ko sem, stoječ
v zboru, bil klican tudi jaz. Iz mojega krajev-
nega odbora je po vsej verjetnosti prišel na-
log za likvidacijo. Zvezali so me z jermenom
in postavili v posebej ograjen prostor. Za
žico nas je bilo kakšnih petdeset. Tri ure sem
prebil tam, zvezan, z mislimi kako bom stal,
videl sem svojega rablja pred seboj z naper-
jeno brzostrelko in bil prepričan, da sem kon-
čal življenje. Nič se nisem bal, vest me ni
pekla, da sem komu kaj prizadejal. Želel sem
si le, da se vse zgodi čim prej, da bom rešen.
Sredi mojih misli pristopi k žičnati mreži,
s katero smo bili obsojeni ograjeni, partizan-
ski polkovnik, ki se je pripeljal iz mesta. In
me gleda. Spoznal me je, saj sva se srečala
1944 leta na nekem skednju, kjer se je skrival
še z dvema partizanskima oficirjema. Ko sem
jih takrat videl, smo se oboji prestrašili, stre-
ljal pa ni nihče. Jaz puške niti imel nisem,
pustil sem jo zunaj skednja. Mikalo me je, da
bi kaj vprašal, da bi se kdaj s kakšnim parti-
zanom pogovoril zakaj se takole napadamo,
ko smo vendar vsi Slovenci, čemu nismo pri-
jatelji. Pomislil sem, navadni vojaki vendar
ne bodo rešili vojne ne eni ne drugi strani
v prid. Strah pa je bil vendarle večji, bal sem
se za svoje mlado življenje, spregovorili smo
par besed in jaz sem se prijateljsko poslovil
ter zbežal.
Iskrica upanja se mi je prižgala, ko me je ta
isti partizanski oficir, sedaj komandant mesta,
gledal in ogovoril. Prosil sem ga, naj me spusti
domov. Obljubil je, da bom prost in me poslal
v pisarno taborišča. Vodniku, kije bil pisar, je
še naročil, da mi morajo dati tudi vojaško hra-
no. Tako sem bil še isti dan spet med svojimi iz
barake A teharskega taborišča.
Bili smo zelo lačni. Imel sem priliko, da sem
ukradel konzervo masti ob eni izmed barak,
kjer je bilo mnogo hrane še od domobrancev,
ki so jo prinesli iz Koroškega. Zaradi tega so
mene in še štiri druge zvezali ter nas zaprli
v klet barake, kjer je bilo na tleh pet centime-
trov vode. Natekla seje iz gozda preko stopnic
v klet. Kasneje so prignali še enega, ki je baje
pri baraki A zakuril. Nad ognjem je držal sraj-
co, da se reši uši. Kmalu je nas šest »obiskal«
intendant taborišča. Bil je oficir, mlad, močan
fant, nekje petindvajsetih let. Snel
in nas s pištolo na opasaču zač<
Tolkel nas je do nezavesti. Zobje
tisti vodi, zeblo nas je, bil sem zvi
čen, sestradan. Nobenega odpora r
nuditi, niti prositi ne. Udarci so kj
ko smo bili vsi do onemoglosti p
odšel. Vrnili so se trije mladi fantj(
z avtomatskim orožjem in odpeljj
nas zaprtih v kleti. Morali so jih c
sami niso mogh vstati. Porinili soji
iz štale za v klavnico po stopnic;
Pred zborom iz barake A so prebra
so obsojeni na smrt s streljanjem
nemudoma izvršili. Ostali, ki sm
tako zaprti v kleti, bi naj na smrt |
naslednjega dne. Ampak naslednji
ne izpustili iz Teharij. Najbrž se zai
nje lahko zahvalim partizanskem!
ku, ki me je prepoznal.
Vhod taborišča je bil že za mei
Ljubljano je imel odhod ob peti ur
jaz pa sem se odpravil prvim hiši
Od hiše do hiše sem hodil in proi
Povsod sem ga dobil in vsi ljudje so
vali, če nas je še veliko gori v Tehar
vali so vse mogoče, nihče ni vedel,
dogaja. V СеЦи sem se z veliko mi
gih ljudi raznih narodnosti vkrcal n
vinske vagone. In pozno zvečer s
proti Ljubljani. Mešani občutki so
mali. Nisem imel nobenih dokume
narja, razen tistega, ki sem ga skrili
Tega pa nisem hotel pokazati. Bal
me v Ljubljani zaprejo. Srčno sem si
ti očeta ter mater. Končno je vlaki
ustavil in peš sem se napotil proti dj
hov Gradec. Stražar na železniškem
pri vhodu me je celo pozdravil, d
srečal tudi partizansko patruljo,
niso ustavili. Tisti dan sem prišel!
Gaberje. Naprej nisem mogel, ker si
več slaboten, čeprav sem imel doi
kakšne dobre pol ure hoda. Ustavil
neki kmetiji, kjer so mi dali jesti, p
pa na seniku. Celo kolo so mi na!
posodili, da sem se peljal domov.
Doma so se me skoraj prestrašili
živ mrtvak, tako shujšan, da sem se
sti čez trebuh objel. Kasneje, ko se
svojega sina vodil po dvorišču, leto
pa je bil za centimeter debelejši v)
jaz takrat,, ko sem imel osemnajst
dni po vrnitvi sem lahko jedel le tel
kajti zaradi podhranjenosti so se m
zobje. Nisem se še prav navadil sp
ko so me prišli kontrolirat partizan
postojanke, vedoč, da sem se vrni']
me še pustili doma, kasneje pa som
aretirali in zaprli.
Spominjam se, osmič je bilo, ko s
aretirati. Ob petih zjutraj so me odgt
sem bil res prepričan, da starše, k
vidim zadnjič. Prignali so me na pol
sem bil v podstrešni sobi, brez mize
postelje ali hrane, skratka brez vseg
v okolici mojega doma so sprašev!
kaj o meni. In ker niso izbrskali nič
me izpustili. Še pred tem so prišli \
strešno »cehco« trije možje, oboroi
matskim orožjem in me odpeljali
Tam sem moral poslušati govor in
bil pameten ter da sem sedaj prost
ree vina mi je eden ponudil in me
bom sedaj za osvobodilno vojske
sem se, kaj vsega hudega je meni in
poti v taborišče in v samem taboriš
ta osvobodilna vojska, pa sem re
bom nikoli. Eden izmed ljudi v pii
tegnil pištolo, da me ustreli. Sluči
takrat prisotna v pisarni moja znaJ
ki ga je zgrabila za roko, da ni strelja
danes dolgujem svoje življenje. Sp
domov in šele ko sem bil dober kilo
od tam, sem upal pogledati nazaj, I
menoj, z namenom da me ustreli)
Čez nekaj dni je bila amnestija, poi
več prišli.
Po vojni sem potem, ko sem se n
vil, bil zelo vnet za napredek in
mesece sem moral obvezno delati, k
odredili na policiji, kasneje sem del
kmetiji. Delaven sem bil in radi so
Aktiven sem bil v raznih krájevni)
skih društvih, povsod sem še dan®
šel. Kljub temu sem dandanes živčd
se mi sedaj, ko se je o vsem tem
veliko pisati, vračajo v tiste čase, ^
biti ali ne biti. Prevečkrat sem zi
čisto blizu v oči. Tedaj eno življe
čisto nič vredno. Nikoli ne bom mol
rabljev v teharskem taborišču ter t
in mater, ki so jih tam surovo poši
•pobili, da se ne bi nikdar izvedelo,'
mi napravili. Veste, to je pa groza, ^
bo minila.«
»Začenja se razkol med resničn"
nico. Čim bolj se človek isti z zl
stvarnostjo, tem bolj se oddaljuje "
so misli Romana Leljaka zapisane)
logija o poboju vojnih ujetnikov
Edina, do sedaj znana resnica be'
prostor stvarnosti. Po zaslugah red'
lih prič teharske morije in drugit^
Sloveniji, ki so upali spregovoriti. •
rodovi Slovencev spoznali poleg'
manj svetlo in bolj krvavo stran
časa, časa poleta, pa tudi čistk in
ga obračunavanja.
ALENKA'
ODSEV - FELJTON
18. JANUAR 1990 - STRAN 13
ODMEVI
Joštov mlin
v vašem časopisu z dne 28.
decembra 1989 (stran 15) je
izšel (kot odgovor zvezi bor-
cev žalske občine) članek
s podpisom Roman Leljak.
Iz tega navdam: »Presene-
čen nad vašo .ogorženo ugo-
tovitvijo', da je grobišče
v Grižah nestvarno. Prisilili
me boste, da tudi grobišče
v	Grižah odkrijemo in vam
dokažemo vašo štiridesetlet-
no resnico. Borci Žalca, o Te-
haijih, Joštovem mlinu,
o kosteh, ki so bile in še leži-
jo pod trgovino Lesnina, Gri-
žah, postavljajte vprašanja
vprašanja svojim so-
borcem...«
Razen piscu (in morda še
komu od lokalnega časopisa)
je vsakomur znano, da je
Lesnina velika trgovina ob
glavni cesti v Levcu, ni pa
znano prav nikomur, da bi
bilo kaj posebnega zazidane-
ga pod njenimi temelji. No,
to so »ugotovitve«, ki naj jim
odgovaija, kdor se resno uk-
vaija z zgodovinskim pisa-
njem.
Ugovarjam pa v imenu ce-
le naše družine, da se v tej
zvezi (v citatu) navaja Joštov
mlin. Tega menda vsaj pisec
(ali kdo od domačega časopi-
sa) ne more zamenjati s kate-
rim drugim, saj je zdaleč vi-
den in tudi napisano je že
bilo kaj o njem (tudi v No-
vem tedniku!). Ker pa po teh
člankih ljudje sprašujejo, kaj
je tu skrivnostnega, pojas-
njujem.
Kaj leži pod mlinom, bi ve-
deli povedati samo Celjski
groQe, ki so mlin ob Ložnici
leta 1436 podarili Joštu Sote-
škemu (navajam po Orožno-
vi	zgodovini). V zidove na
starih temeljih pa je vzidano
življenjsko delo Melhioija
Jošta, njegovo znanje ter
prid pokončnega Joštovega
kmečkega rodu.
Leta 1941, takoj po okupa-
ciji, smo bili iz mlina izselje-
ni, vrnili smo se čez štiri leta
- 4. julija 1945.
S tragedijo po vojni nima
ne mlin, ne naša zemlja
okrog njega nobene zveze.
Pričakujemo, da Novi ted-
nik stori, kar je njegova dolž-
nost (in stvar njegovega
ugleda), če ne pa bomo mo-
rali iskati zadoščenje sodnim
potom.
DARINKA JOŠT
Teharje in
OOZZBNOV
Rado Cilenšek kot pred-
sednik. OOZZBNOV (k^ pa
je to eno čudo od črk?) Žalec
zapiše v Novem tedniku 11.
1. 90 (str. 11), da on in večina
borcev NOV (kaj pomeni
NOV?) ne bo nikoli dovolila
sprave znotraj slovenskega
naroda.
Zaradi mene lahko Rado
Cilenšek in vsi v imenu kate-
rih govori, živi v svojem za-
sebnem življenju nespravlji-
vosti oziroma »ohranjanja
revolucionarnih tradicij«. Za
to ima vso pravico. Jaz sem
rojen leta 1960. Prav zato si
bom jemal pravico, da mi
nihče in nikoli ne bo prepre-
čeval mojega oziroma kogar
koli delovanja za narodno
spravo. Rezultat neke krva-
ve revolucije je, da še 45 let
kasneje mladi v tej deželi, ki
da sojo menda neki komuni-
sti osvobodili, nimamo prav
nobene perspektive.
To, kdo je od koga bil so-
delavec, predvsem pa zakaj
(!), kdo je koga naprej na de-
belo pobijal... seveda, raz-
pravljajmo in odkrivajmo.
Prišli bomo do osupljivih
dogodkov. Zame osebno je
ključno, ponavljam ključno
vprašanje, kdo je začel in ka-
ko! Gre torej za čas od polet-
ja 1941 do poletja 1942. Gre
seveda za vosovske likvida-
cije v Ljubljani (do 1. maja
1942 65 likvidiranih!) in za
vojvodska pustošenja, кгц
pustošenja, grozodejstva na
ti. »osvobojenih ozemljih«
Dolenjske in Notranjske.
Zadnje leto sem malo pobr-
skal po Sloveniji in prišel
sem do strahotne ugotovi-
tve: Slovenija je prekrita
z množičnimi grobišči. Od
Krasa pa do Prekmuija. In
da ne bo nesporazuma,
v njih ležijo žrtve partizanov,
vosovcev, knojevcev, komu-
nistov.
Še to n^ zapišem. Ob tej
demokratizaciji v Sloveniji,
ko se ni treba več nobenemu
bati za izrečeno ali zapisano,
če je le dobrohotno, je priča-
kovati, da bodo nekdanji
partizani sami ločili zrnje od
plev. S^j vendar ne bodo mo-
gli obležati vsi v istem košu
z morilci. V javnosti je tako
že tudi znan primer osebe, ki
je morala ustreliti človeka
pred množičnim grobom; in
ker to svoje dejanje danes is-
kreno obžaluje, ga je potreb-
no absolutno razumeti, ko še
pristavi, da drugega izhoda
ni bilo. Koliko jih bo vest
prisilila k izpovedi... Ponav-
ljam, da to sprašujem zato,
ker se bo o partizanstvu
v bodoče pisalo izredno ne-
gativno in bo pri tem marsi-
kdo vse metal v isti koš.
Če smo že pri množičnih
pobijanjih v Teha^ih in oko-
lici - od celjskega javnega to-
žilstva pričakujem, da bo
Tribunino ovadbo vzelo
skrbno resno. Sprenevedanj
ne bo moglo biti na nobeni
strani, saj nekatere glavne
priče teharske morije še živi-
jo. Zadnja številka Tribune
je objavila tri vodilna imena:
Tone Turnher, Milan Veniš-
nik, Jože Škulj. Medtem, ko
je Škulj umrl pred leti, je Ve-
nišnik naredil samomor. To-
ne Tumher pa živi v Ljublja-
ni. Nekaten pa so že bili ime-
novani v Novem tedniku.
Naj ob tem opozorim, da
grozljive morije v Tehaijih in
na Rogu ter drugod nikakor
niso bile neka zasebna dejav-
nost. Za to je vedelo najožje
slovensko politično vodstvo
(Kardelj, Kidrič, Maček in
drugi) in ne le, da je vedelo,
celotno početje je moralo
strogo koordinirati, izvajalec
pa-je bil najožji štab OZNE,
ki sta ji takrat poveljevala ru-
ska učenca Matija Maček in
Mitja Ribičič. Menda ni po-
trebno ob tem poudarjati, da
tako glavni priči še živita.
Ker Cilenšek v imenu žal-
skih borcev zapiše, da so
imeli vojni bugunci možnost
po vojni se vrniti, pričaku-
jem, da bodo žalski borci po-
magali razkriti pomor v Gri-
žah, Medlogu pa mogoče še
kje na njihovem področju!
IVO ŽAJDELA
Ljubljana
Odgovor borcem
Žaica
Bralci bodo sami ocenili
pismo borcev iz Žalca. Sam
sodim, da ne bi bilo treba
odgovarjati.
Podatek, daje v Grižah po-
streljenih 140 mladoletnih
oseb, je iz knjige Teharje so
tlakovane z našo krvjo, ki bò,
kot je znano, izšla pri Založbi
za alternativno teorijo, v Tri-
logiji. Knjiga predstavlja
zbornik pričevanj ljudi, ki
jim je uspelo pobegniti iz kr-
vavih prizorišč in se skriti tu-
di pri domačinih v Celju, da
bi potem pobegnili in iskali
svobodnejše zatočišče v tuji-
ni. Knjiga izide v četrtek
17.01. 1990. O »spremnem«
dogodku v njej piše:
»Po poboju domobrancev,
označenih s C. in delno tudi
tistih z B, se je kak mesec
pozneje pojavil pred nami
partizanski poročnik Tomo.
Bil je domačin iz Celja,
majhne postave, opičjega
obraza. Nagovarjal je mlado-
letnike, naj se mu javijo za
prostovoljno delo. Javilo se
jih je okrog 150.
S prvimi kamioni je titov-
ski poročnik Tomo odpeljal
nekaj manj kot polovico
mladoletnikov. Na kamione,
ki so se vrnili prazni, je nalo-
žil še ostalih 84. Ko so se zju-
traj kamioni spet prazni vr-
nili v taborišče, so zmetali
z njih blatne krampe in lopa-
te. Za nas je to bilo zaneslji-
vo znamenje, da so za prosto-
voljno delo prijavljene mla-
doletnike postremi in zako-
pah. Teh 150 mladih življenj
so partizani pokončali nekje
v Grižah, nedaleč od Celja.«
Iz knjige »Teharje so tlako-
vane z našo krvjo«, avtor
Matjaž Klepec (Trilogija Ve-
trinje, Teharje, Rog)
Po vsem, kar se je zgodilo
po objavi mojega intervjuja
v Novem tedniku, sem vam
dolžan dodatna pojasnila.
Želim vam povedati, da ne
bo ostala tema nad njimi, ki
so bili in so še vedno v stra-
hu, da bi še pred vedno stro-
go politično nepravno slo-
vensko oblastjo povedali ti-
sto, kar jih teži že vrsto let.
Je že tako, da je modrost
molka najmočnejše orožje
v odnosu do represivnih or-
ganov. Nemirna krila duha
pa so vendarle močnejša, ne
morejo več lajšati utrujenost
telesa. Tega se zavedam tudi
sam. V pisanju ne iščem svo-
jih prvin, plemenitost drugih
in neminljivost zvenečih or-
gel preteklosti. Rezana bole-
čina vseh bolečin mora priti
na dan.
Študentski časopis je pred
nekaj dnevi, predvsem na
osnovi mojega pisanja, celj-
skemu javnemu tožilcu po-
slal kazensko ovadbo proti
»neznanemu storilcu«. Bil bi
neiskren, če bi trdil, da se ne
strinjam s tem. Momci otrok
in žena naj vsaj nemirno spi-
jo. To trdim s polno odgovor-
nostjo. Imam pričevanja
žensk in drugih zaprtih v te-
harskem lagerju, ki so bili
priče posilstev ali pa so bile
same posiljene (tudi v pro-
storih takratne celjske
ZNE). Opozoril bi vas rad na
pričevanje Vinka Žibelnika,
ki je kot 18-letni mladenič
preživel grozote na Teharju.
Njegovo pričevanje objavlja
Novi tednik danes.
Borcem Žalca so to čudne
stvari. Naj jim ostanejo še
vedno čudne. Z njimi se ne
mislim dopisovati. Z ljudmi,
ki še vedno enostransko poj-
mujejo svojo zmagovito zgo-
dovino in ki imajo takšen od-
nos do sprave, ki pomeni
predvsem sožitje slovenske-
ga naroda, prenehanje poli-
tičnih delitev Slovencev,
prenehanje za njih še vedno
trajajoče revolucije... res-
nično ne mislim izmenjavati
mnenj.
ROMAN LELJAK
Odgovor Romanu
Leiialcu
Tovariš Leljak, povedati
vam moram, da ni osnov za
povezovanje mojega imena
s t. i. teharskimi dogodki.
V obdobju od 9. тцја do
avgusta 1945 sem bila sekre-
tarka mestnega komiteja
partije in vršilka dolžnosti
predsednika mestnega ljud-
skega odbora Celje. Po od-
hodu Nemcev iz Celja smo
se morali ukvarjati s ponov-
no vzpostavitvijo mestne
uprave, čiščenjem ruševin,
posledic umika bežečih voj-
ska in civilov skozi Celje
proti Avstriji, predvsem pa
z vračćg očimi ljudmi iz inter-
nacije in iz Srbije, ki jim je
bilo potrebno zagotoviti hra-
no in mnogim tudi streho
nad glavo.
Zato Vam iz prve roke lah-
ko zagotovim, da t. i. tehar-
ski dogodki niso imeli nobe-
ne zveze s civilno oblastjo
v Celju in z lokalno partijo.
Iskati morate drugje in viš-
je! Razen seveda, če z dose-
danjim načinom razjasnjeva-
nja teharskih dogodkov, ki
ste ga usmerili na lokalne
politične delavce v tistem ča-
su v Celju, ne želite pravza-
prav ^zamegliti pravih akter-
jev. Žal tudi jaz né vem, kdo
so.
Zato zahtevam, da v na-
daljnjem razjasnjevanju te-
harskih dogodkov ne navaja-
te' več mojega imena, saj
s tem neupravičeno namigu-
jete, da naj bi bila povezana
z njimi.
MILICA GABROVEC
Ljubljana
To naj bi mi mladi po Trat-
niku razumeli. Nikoli in nik-
dar, za to ni opravičila. Pred-
staviti je treba čas. razloge,
pri tem pa ne iskati revanšiz-
ma, maščevanja, potrebno je
iskati zgolj resnico. Z mašče-
vanjem so se kitili boljševiki
in njihovi somišljeniki.
Osupljiva spoznanja morajo
zveneti kot nauk zanamcem.
Te trenutke je treba razume-
ti kot nerazložljivo bebavost,
bolezensko samozavest, ki je
razkosavala prvine človeka.
Cesta, ki pelje iz Celja mi-
mo takratne zasebne tovarne
Emajlirane (njen nemški
lastnik je bil izgnan iz Jugo-
slavije, nastala pa je tovarne
. EMO v družbeni lasti), mimo
Bežigrada, mogočnih starih
zgradb, v katerih je bilo pol-
no vojaškega orožja, je bila
tedaj zelo prometna. Po Bu-
kovžlaški cesti, do lagerja, so
se od 20. maja 1945 valile iz
dneva v dan večje kolone.
Prebivalci Bukovžlaka so
se skrivali za mahmi okni,
debelimi zavesami, da ne bi
poslušali joka otrok, lačnih
mleka in tople postelje. Sa-
mo molčali so lahko, niso
smeh pomagati, dati blago-
slova in kakšne dobrona-
merne človeške besede. Žr-
tve so hodile počasi nav-
kljub mladim partizanom, ki
so z bičem priganjali in udar-
jali izmučena telesa. Ni bilo
konca teh kolon. Iz ure v uro
so prihajale nove.
Med temi žrtvami ni bilo
vojakov, ni bilo uniformira-
nih. To naj bi bili izdajalci,
okupatorjevi pomočniki, no-
tranji sovražniki in spodko-
povalci močne »ljudske«
partije.
13. maja 1989,
Bukovžiak, C. J.
»Omračeni so bili tisti časi,
polni tegob in umazanij. Go-
dila se je krivica, ki je tudi
sam kot partizan ne morem
razumeti. Menil sem, da je
naša borba posvečena člove-
ku za boljši jutri, za mirno in
spokojno življenje. Stvar pa
se je obrnila na glavo. Mi
smo počeli tisto, nad čemer
smo se zgražali. Ja, vodili so
tudi otroke, mlada dekleta.
Govorilo se je, da so to vse
sorodniki, znanci domobran-
cev in drugih, ki niso bili na
strani partizanstva, bodoči
sovražniki, ljudje, ki bi nam
prej ali slej porinili nož
v hrbet, ki bi se lahko organi-
zirali in staro jugoslovansko
oblast vrnili na prestol. To je
verjetno vam mladim težko
razumeti in prav де tako. Ni
potrebno, da te ljudi razume-
mo samo kot žrtve časa,
ustvariti je treba podnebje
drugače mislečih, to mora
biti dodatna energija k spra-
vi in boljšemu življenju. Sa-
mo takrat bodo mogoče te
žrtve le malo poplačane. Za
vas je to res nepredstavljivo.
Partizanska roka je bila tu-
k^ huda in ne samo to, bila
je tudi ponižujoča. Partizani
so ukazovali ujetnikom, tj.
zapornikom, da morajo vsi
v en glas ponavljati: MI SMO
SLOVENSKI IZDAJALCI.
Vsi so morali večkrat leči na
tla, ukazali so jim: LEZI IN
POLJUBI SLOVENSKO
ZEMLJO!
Kdor tega ni storil, je bil
z bičem pretepen in z noga-
mi poteptan. Takšni so bili
tisti časi.
Iz lagerja se je vrnil malo-
kdo. Preživeli so v glavnem
tisti, ki jim je na kakeršenko-
li način uspelo uteči izpod
nožev, iz globokih jam ali pa
kako drugače. Za izpuščene
ne vem, mogoče so bili.
Ljudi tukaj na Teharjah je
še vedno (in jih bo dolgo)
strah dejanj, ki so jih videli
in represij, ki bi utegnile sle-
diti razkritju. Takrat so Te-
harčani živeli s smrtjo, bilo
je nekaj vsakdanjega in
mnogo so otopeh. Stopinje
odhajajočih so bile vedno
težke, ne samo za njih, tudi
za ljudi, ki so morali vse to
gledati in preživljati...
Ni vedel povedati, od kod
so prihajali ljudje in zakaj.
Videl je samo slike kot mno-
gi drugi, ne vedoč zakaj, ka-
ko in na kakšen način. Vse to
pa se je počelo prav v imenu
njihove volje, po volji ljud-
stva, kakor so se takrat (in
tudi danes) radi izgovarjali.
Naslanjali so se na ljudstvo,
se poimenovali z njim, ljud-
stvo pa je to doživljalo dru-
gače.
Okrutni so čuti, ki bičajo
in rijejo v imenu drugih,
v imenu osebnosti. Burna
strast, ki se je budila in pu-
stošila po truplih do popol-
nega uničevanja duš, ta po-
treba za izničenjem človeka
se je morala nekje roditi in se
vsiliti v mlade glave partiza-
nov. Težko je razumeti, da je
samo osebno maščevanje bi-
lo dovolj. Takratno poveliče-
vanje teh mladih ljudi, nji-
hov vzpon, vse to je bilo na-
glo, bolje rečeno bliskovito.
Dobili so blagoslov od zgoraj
in vse počeli v njihovem
imenu. In tu je treba iskati
takšno kruto moč sovraštva.
Samoumevno je bilo, daje to
treba storiti. In za to ne kaže
obsojati izvrševalcev, obso-
jati je treba tiste, ki so se za-
vedali svojih dejanj. Logika
likvidatorjev pa je bila po-
polnoma preprosta, se pravi
vojaška: tuk^j si, da služiš,
ne pa, da misliš, kakor še da-
nes radi poudarjajo naši ofi-
cirji.
Mladi partizani niso vsrka-
li trenutkov, pridobljenih
s časom, niso srkali dobrine
človeka, srkali so samo div-
jaštvo vojne in bitk. Samo to
so razumeli.
Neznanska mašinerija te
moči je bila usodna, nekje se
je morala sprostiti, se spraz-
niti. To pa se je zgodilo na
najbolj krvav in za domo-
ljubno ljudstvo najbolj groz-
ljiv način.
Peklenski čas ni poznal
zdravega razuma, tudi ta-
kratni intelektualci tega niso
doumeli. Tu mislim pred-
vsem na pišoče, ki so iz dne-
va v dan imeli maščevanje za
prvino in normalno dejanje.
Niso se postavili po robu
mladim politikom, ki jim je
oblast stopila v glavo, omra-
čila um in utopila človeške
iskrice.
Vse skup^ ima prizvok
grozne neresnice in težko je
vse to razumeti. In ta čas res-
nično zasenči še tako zvene-
ča svetovna in druga imena.
Divjanje nasilja je bilo po-
dobno brezvladju, popolni
neorganiziranosti in samo-
volji posameznikov. Pa ni bi-
lo tako. Vse je bilo organizi-
rano in popisano, toda samo
tisto lepo in čudovito.
Teh grozot in pošastnih
stvari ni nihče zapisoval. Za-
torej se lahko ravnam v tej
kompleksni skrinji skrivno-
sti po prepričljivosti priče-
valcev in presunljivosti nji-
hovih izpovedi.
Kritična distanca je tukaj
potrebna in samoumevna.
13. maj 1989,
Celje, V. D.
»Spomnim se tistih časov.
Takrat smo živeli neposred-
no ob Bukovžlaški cesti.
Mladi partizani so uprizarjali
s svojim početjem, kot da
gre v resnici za domače izda-
jalce, sovražnike, fašiste.
Terjali so od njih, da v en
glas ponavljajo, da so izdajal-
ci, morali so poljubiti stopi-
nje poštenih Slovencev in
• podobno.
Brez odpora na obrazu,
brez človeškosti so otroke,
stare komaj nekaj let, na silo
polegali na tla, češ, tudi vi
morate ljubiti zemljo, ki sojo
vaši starši poklonili ali izdali
sovraštvu. Mnogi od njih ni-
so pravilno izgovarjali svoje-
ga imena, niso vedeli za ob-
stoj Slovencev, Nemcev.
Takšni so bili takrat časi.
V očeh mije ostala slika, ki
jo bom do smrti pomnila. Ti-
sto jutro je bila kolona še po-
sebno dolga. Pripeljali so jih
nekje iz notranjosti Sloveni-
je. Ljudje so šušljali, da gre
za sorodnike in znance ljudi,
ki jim je uspelo uteči v roke
Angloamerikancem. Mame
so otroke nosile v naročjih,
nekatere pa so jih vozile tudi
na vozičkih. Slika je bila za
današnji čas nerazumljiva in
predvsem nečloveška. Nič-
kolikokrat se mi ta slika vra-
ča, kot da bi se vse to dogaja-
lo danes. Še vedno vidim nji-
hove obraze, čutim, da bi jih
sedeó lahko spoznala. Slike
so ostale večne. Odlomek iz
te procesije, če jo lahko tako
imenujem, je bil najbolj stra-
šen. Starejši možakarje v na-
ročju nesel nekajmesečnega
otroka. Bil je nepremičen.
Mislim, da je bil mrtev. Sti-
skal ga je obse, ga ljubil in
nemo jokal. Bilo je videti, da
se ne zaveda resnice, da otro-
ka ni več med živimi, tega ni
hotel verjeti. Za njim je šlo
mlado dekle, ki mu je skuša-
lo dopovedati, da je otrok
mrtev, vsaj mislim tako. Ro-
tila ga je, naj da otroka njej.
Prišlo je do simboličnega ru-
vanja.
14. STRAN - 18. JANUAR 1990
OTROŠKI VRTILJAK
Počitnice
na radiu
Ne, na Radiu ne bomo
imeli počitnic pač pa bo-
mo poleg vsakodnevnih
oddaj ob pol dveh po-
poldne za vas pripravili
še nekéù več. Tako boste
lahko v torek, 23. januar-
ja, ob 9. uri prisluhnili
otroški radijski igrici,
v četrtek, 25. januaija pa
bomo ob istem času odpr-
li telefone, poklepetali
z vami in izpolnjevali tudi
vaše želje - glasbene, se-
veda.
Obisk pri najstarejši
CeljankI
v Celju živi mnogo starih ljudi.
Nekateri živyo doma pri svojih
sorodnikih, drugi v domu za
ostarele občane. Stari ljudje živi-
jo tudi v drugih mestih, vedno
več jih je, otrok pa vse manj.
Imamo pa v Celju пекгџ, kar ni-
mico vsi. Imamo najstarejšo Ce-
Ijanko. To je Jožefa Ušio, ki živi
pri sorodniku. Stara je 106 let. Je
vdova, otrok ni imela. Zaradi sta-
rosti slabo sliši, ne more več ho-
diti. Ima zelo zguban obraz in si-
ve lase. Opešal ji je tudi vid, zato
ne more brati. Prav zaradi tega je
zelo vesela vsakega obiska, ki pa
ne sme biti predolg, da je preveč
ne utrudi. Tudi trije učenci 2. d
razreda in naša tovarišica smo jo
obiskali in ji v imenu osnovne
šole I. celjske čete čestitali za vi-
soki jubilej. Bila je vesela in se
nam je za čestitke in obisk zahva-
lila. Želimo, da bi naša níústarej-
ša prebivalka živela še mnogo
let
SERGEJ PEZDEVŠEK, 2. d
oŠ I. celjske čete
CELJE
Drobno me je bolelo
Nekega dne, ko se je moj brat
Boštjan učil, sem mimo vstopil
v sobo. Rekel mi je, пгд grem
ven, ker se uči. Povedal sem mu,
da bom čisto tiho. Mirno sem se-
del na stol in začel pisati domačo
nalogo. Nekig časa je bilo vse
mirno. Kar naenkrat pa me je
brat udaril. Rekel sem mu: fHisti
me pri miru! Toda on ni odnehal.
Tako sva se пекгџ časa tiho kre-
gala. Obrnil sem se in spet začel
pisati. Toda on ni odnehal. Ko
sva se spet sprla, je on poklical
mamo in ji rekel, da mu nagajam.
Mama je rekla, da moram iz sobe.
Sedel sem v dnevni sobi na kavč.
V svojem srcu sem čutil togoto,
žalost in hkrati tudi jezo.
Jaz si mislim, da me je bolela
krivica.
JANKO VLAOVIČ, 4. a
Prva osnovna šola
CELJE
Zabolelo me je
Bilo je megleno nedeljsko ju-
tro, še čisto utnyeno meje mami-
ca poslala, пгд nesem smeti v za-
bojnik. Na mizi je že stal dober
zigtrk, zato sem pohitela, da bi
čimprej uživala ob pripravljenih
dobrotah na mizi. Pnšla sem
v bližino zabojnika in zagledala
ženico, ki je brskala po notranjo-
sti smetryaka. Iskala je še upo-
rabne stvari. Počakala sem, da je
odšla, potem pa sem stresla sme-
ti. To ženico sem še večkrat vi-
dela.
Prišla je pomlad in odločili
smo se pospraviti klet. Krompir
od ozimnice je že začel kaliti in
gniti. Z mamico sva ga prebrali,
odvečen krompir sva dali v vreč-
ko in odnesla sem ga v zabojnik
za smeti. Tam sem spet videla
tisto ženičko. Pomislila sem, da
me bo kregala, ker mečem krom-
pir v smeti, zato sem, še preden
me je zagledala, pobegnila v hišo
in povedala mamici, гакдј nisenri
vrgla vrečke s krompiijem
v smeti. Mamica se je nasmehni-
la in rekla nenavadno zadovolj-
na: »Še lepše, da je tam, njej lah-
ko damo krompir pa ne bo šel
v smeti.« Prijela me je za roko in
rekla, п£џ grem z njo. Odšli sva in
mamica, ki je videla, da se bojim,
mije rekla, da ne bo gnil, in da bo
gospa verjetno vesela krompiija.
Ko sva prišli do ženičke, jo je
mamica vprašala, če želi imeti
krompir. Ženička je bila zelo ve-
sela krompirja in tudi mene je
prevzelo nenavadno veselje, saj
se tako pomagala človeku - ženi-
ci, katere žalostna slika me je
spremljala od takrat, ko sem jo
prvič videla pri smetnjaku.
To ženico še vidim, vedno jo
vljudno pozdravim, brez strahu,
ona pa se mi vselej prijazno na-
smehne, ko mi ozdravi.
PETRA ZAGORIČNIK, 6. a
oš I. celjske čete
CELJE
Dan v naravi
Jesen se je začela 23. septem-
bra. Takrat je prispela k nam vsa
obarvana in pisana in se že na
začetku oglašala s svojim јокгџо-
čim in bledim obrazom. Ta trma-
sta in svojeglava jesen nam je
prinesla dež, veter, sonce in dosti
daljše noči. Ptice se selijo, z ve-
trom se igrajo zmaji, mi pa se
v tem času pogosto odpravimo
v gozd.
Jesen je zame nsglepši letni
čas, zato sem se tudi nekega lepe-
ga jesenskega popoldneva odlo-
čila, da pojdem v gozd. Ko sem
stopila v novo jesensko naravo,
se mi je vse zdelo čisto novo.
Sedla sem na sončno jaso in opa-
zovala lepo obarvano listje, ki je
padalo z drevesa. Na visokem
drevesu sem videla zadrye veve-
rice, ki so skakale z veje na vejo.
Slišala sem detla. Za hip sem pri-
sluhnila šelestenju listja. Opazila
sem pisano obarvano listje, je-
senske gobe in kostanj, ki so ga
nabirale razne živali za ozimnico.
Ker sem imela s seboj košaro,
sem tudi sama nabrala пекдј ko-
stanja in gob. Na lepem sem opa-
zila, da se je začelo temniti. Spoz-
nala sem, da bo kmalu konec te-
ga lepega jesenskega dne in mo-
rala bom domov.
Preživela sem čudovito jesen-
sko popoldne in sklenila, da bom
še večkrat šla v gozd.
Učenke 5. razreda
Dodatni pouk slov. jezika
oŠ Fran Krajne
CELJE
Lepota v sanjah
Prišla sem v čudežno deželo.
Po drevesnih vejah, hišah so vi-
sele obleke. Bile so zlate, srebrne
in bronaste. Čudila sem se, zakaj
nihče ne pride ponje. Ted^ spre-
govori ena od zlatih oblek: »Vse
smo začarane',« Začarane? sem
ponovila z odprtimi usti. »Da,«
so potrdile.
Kako pa ste začarane?
»Poglej na cene!«^ Gledam in
vidim, da so veliko cenejše kot
naše. Zlata obleka s čipkami dva
dinaija, srebrna z zlatim nakitom
dinar in zopet zlata dinar. Čudno!
Takrat pa me nekdo močno
prime za ramo. Zbudim se. Ob
postelji stoji sestra in mi pravi:
»Kćg sanjaš, da tako kričiš?«
Pogledam jo začudeno in re-
čem: »Ko bi vedela, da so na sve-
tu zlate in bronaste obleke, bi
skakala od veselja!« in še pri-
pomnim: »Tudi v saiyah je lepo-
ta, če je že v resnici ne moreš
doživeti.«
NINA BAČOVNIK, 6. a
oŠ Bratov Letorxje
ŠMARTNO OB PAKI
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Aticina zanica
Zadnjič smo vas spraševali, koliko je kopnega na
zemlji - pravilen odgovor je bil, da kopno obsega 1/4
zemeljske površine. Obseg zemlje pa meri 40.000 kilo-
metrov. Če bi potovali po ekvatorju s hitrostjo 55 kilo-
metrov na uro - koliko bi potrebovali za pot okoli
sveta:
-	1 mesec
-	6 mesecev
-	1 leto
Nagrado pa prejme: TADEJ KRAŠOVC, Hrušovje 2,
63225 Planina pri Sevnici.
NOVO!
24-402
ie non teleloHsiia
šteirillia r ú§lasnem
odáelku Novega
tednika, na katero lahko
odslel naročite mali
oglas.
Na podlagi določil 111. in 116. člena Satuta
Zavarovalne skupnosti Triglav, Izvršni odbor
Zavarovalne skupnosti Triglav
Območne skupnosti Celje
RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
vodje sektorja za samoupravno
organiziranost in kadre
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mo-
rajo kandidati za navedena dela in naloge izpolnje-
vati še naslednje:
-	da imajo visoko ali višjo izobrazbo pravne ali orga-
nizacijske smeri
-	da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj na po-
membnejših delovnih področjih v organizaciji poslo-
vanja
-	da izpolnjujejo pogoje, ki jih določata zakon in
veljavni družbeni dogovor o kadrovski politiki.
Kandidati morajo vlogi priložiti razvojni program de-
la in opredeliti svojo vlogo pri realizaciji le-tega
in
Na podlagi 7. člena Pravilnika o delovnih razmerjih
odbor za delovna razmerja, organizacijo in nagraje-
vanje
OBJAVLJA
dela in naloge
sistemski programer
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mo-
rajo kandidati za navedena dela in naloge izpolnje-
vati še naslednje:
-	da imajo višjo izobrazbo ustrezne smeri in 3 leta
delovnih izkušenj ali
-	da imajo visoko izobrazbo ustrezne smeri in 1 leto
delovnih izkušenj
-	3 mesečno poskusno delo.
Kandidati naj svoje pisne vloge s potrebnimi dokazili
pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov:
Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost
Celje, Mariborska 1, Celje.
Kandidati za dela in naloge vodje sektorja za samo-
upravno organiziranost in kadre naj pripišejo: za
razpisno komisijo.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najpozneje v 30.
dneh po končanem zbiranju vlog.
Komisija za delovna razmerja
VIO TOZD OSNOVNE ŠOLE
ŠMARJE PRI JELŠAH
razpisuje prosta dela in naloge
učitelja glasbene vzgoje
za določen čas s polnim delovnim časom.
Pogoj: Končana PA smer glasbena vzgoja.
Pričetek dela: 1. 2. 1990
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v desetih dneh
po objavi razpisa na naslov: VIO TOZD OSNOVNA
SOLA ŠMARJE PRI JELŠAH.
Poslovni odbor podjetja
FINOMEHANIKA CELJE, p.o.
Vodnikova 9, Celje
v imenu zbora delovnih ljudi
razpisuje
prosta dela in naloge:
1.	Direktorja podjetja
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da imajo višjo ali srednjo strokovno izobrazbo
organizacijske, ekonomske ali tehnične smeri,
-	da imajo 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju
odgovornih del,
-	da imajo sposobnost za delo z ljudmi, za organizi-
ranje, vodenje in usklajevanje delovnega procesa,
-	da predložijo razvojne usmeritve podjetja.
in
2.	Vodja finančno računovodskega
sektorja
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske
smeri
-	3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podob-
nih delih in nalogah
-	organizacijska sposobnost ter sposobnost team-
skega dela
-	predložitev programa razvoja finančno računo-
vodske dejavnosti ter opredelitev lastne vloge pri
njegovi realizaciji.
Mandatna doba za opravljanje razpisanih del in na-
log traja 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj
kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
Finomehanika Celje, Vodnikova 9, Celje - za razpis-
no komisijo.
Kandidate bomo obvestili o izidu v 15 dneh po izbiri.
ZNANKE IN UGANKE
18. JANUAR 1990 - STRAN 15
Nagradni razpis
1.	nagrada 100 din
2.	nagrada 50 din
3.	nagrade po 30 din
Pri žrebanju bomo upoštevali le pra-
vilne rešitve, pošljite jih najkasneje do
torka, 23. januarja 1990 do 9. ure dopol-
dan. Rešene križanke lahko prinesete
tudi osebno, na vhodnih vratih je pošt-
ni nabiralnik. Na kuverto napišite:
NAGRADNA KRIŽANKA in svoj to-
čen naslov.
Rešitev icrižanice
Vodoravno: ARALSK, PLUNKA,
RENATA, RADIAN, ALMA KARLIN,
ČRT, PISATELJICA, BA, OS, ALF,
MAISUR, MARKSIST, ENES, TN,
UMOR, ZK, ELEKTRIKA, NONI,
BRANDT, EANES, KROF, ATRATO,
ROGLA.
Izid žrebanja
1.	nagrado 100 din prejme: Igor Ma-
rot, Celjska cesta 33, 63270 Laško.
2.	nagrado 50 din prejme: Borut Ja-
mernik, Slomškova 16, 63230 Šentjur
pri Celju.
3.	nagrade po 30 din-pa prejmejo:
Jožica Osolnik, Rašiška 10, 61117
Ljubljana;, Melita Polenik, Tovarniška
2, 63325 Šoštanj in Fanika BELAK,
Šlandrova 8, 63330 Moziije.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti!
HOROSKOP__
•	OVEN_
Praznovanje je mimo.zatoje skrbni čas, da se ponovno posvetite poslov-
nim zadevam, kajti vaš trenutni način življenja zahteva tudi Finančno
osnovo. Glede ljubezenskih iger in skrivalnic si nikar ne delajte prevelikih
skrbi, sni ste uspeli zmesti vašo celotno okolico. Še dobro, da se niste v tej
zmedi popolnoma izgubili.
•	BIK__
N^ vas ne skrbi za svojo okolico, saj so vam le nekoliko nevoščljivi. Toda
vseeno se bo potrebno, odločiti med dvema alternativama: ali se boste
umirili in se posvetili enemu partnerju ali pa boste nadaljevali dosedanje
življenje. Odločitev bo vaša. zato nikar ne pričakujte pomoči od drugod.
•	DVOJČKA
Potrebno se bo precej potruditi, da se boste uspeli izkopati iz nastale
situacije. Strah vas je resnice, zato vztrajno zapirate oči pred očitnimi
dejstvi. Izlet v naravo vam bo pomiril prenapete živce ter vam prinesel
nepričakovano priložnost. Bodite iskreni in si ne zidate gradov v oblakih,
saj se vam lahko vse prehitro porušijo.
•	RAK '	~
Spustili ste se na dokaj nevarno področje življenja, s^j ste začeli zamerye-
vat^ med ljubeznijo in poslovnostjo. Ti dve reči pač ne gresta skupaj, toda vi
stè vse preveč prepričani vase. da bi to tudi spregledali. Lahko vam tudi
uspe. toda le v primeru neverjetnih naključij, na kar pa nikar preveč ne
računajte. Umirite se raje in začnite znova.
•	LEV
Prišel bo odgovor na dolgo pričakovano vprašanje in morali se boste
dokončno odločiti. Nikar se ne podcenjujte, s^ drugi v vas vidijo veliko več
kot pa vi sami. Poslovna uspešnost vam sicer dviga ugled in položs^j, vendar
poskusite biti uspešni tudi v ljubezni. Prevelika sramežljivost vam lahko le
pokoplje vaše načrte, zato ne omahujte.
•	DEVICA	~
Bodite pozorni na dogodke okoli sebe. saj se v tem trenutku plete vaša
nadajjna usoda. Partnerju raje posvetite malo več pozornosti, drugače
lahko vaš preusmerjen interes razume povsem napačno. Nasploh pa imate
vtem trenutku res ugodne priložnosti, kijih enostavno ne morete zamuditi.
Ali pa tudi...
•	TEHTNICA	~
Prijatelj vam bo predlagal dokaj konkretno ponudbo, o kateri pa гд/е ne
premišljujte predolgo, saj se lahko kaj hitro prestraši in premisli. Prihaja
zadnji čas, jda se malo bolj posvetite svojim obveznostim, saj jih že kar
nedopustljivo zanemarjate. In pustite že enkrat stare spomine, sć^ se s stem
odmikate trenutnim dogodkom okoli vas.
•	ŠKORPIJON
Doživeli boste izreden konec tedna, kajti končno boste uspeli združiti
svoje želje in možnosti. Edino kar vam lahko nagaja je nevošljivost vaših
-prijateljic«. Toda nikar jih ne vzemite preresno. saj je to le odraz ryihove
nemoči. V začetku delovnega tedna pa se resneje posvetite predvsem
denarnim zadevam. Tudi obisk pri zdravniku vam ne bo škodil.
•	STRELEC
Pred vami je resnično ugodno obdobje, ki a morete kar nabolje izkori-
stiti. Na vas pa je. ali se boste posvetili svojemu parnerju ali pa se boste
zatopili v posle. Oboje ima svoje prednosti in slabosti, zato dobro premi-
slite. preden se boste dokončno odločili. Posküsite s sredrjjo potjo...
•	KOZOROG____
Vse ste privedli do situacije, kjer bo potrebno le še zategniti mrežo in
pobrati dobiček. In ta vsekakor ne bo m^hen. zato se kar dobro potrudite.
Bila bi resnična škoda, če bi vam prav na koncu vse skup^ padlo v vodo.
Posvetite se enemu partnerju, toda temu pošteno, s^ se vam lahko obeta
prav enkratno doživetje.
•	VODNAR_
Sedu je primerna situacija, da se poskusite na področju, ki vas že dolgo
interesira. Tako boste združili minimalno tveganje in maksimalen profit.
Toda nikar v tej euforiji ne pozabite na svoje prijatelje, s^ boste uspeh
pridobili predvsem z njihovo pomočjo. In nikar tako ne obremenjujte svoje
¿e sed^ načete živce.
•	RIBI_
Odlično boste investirali svoj čut za poslovnost. V prihodnosti vam lahko
'o prinese še veliko prijetnih presenečenj. Prav tako pa si boste s to potezo
Ugotovili občudovanje osebe, za katero si sploh ne predstavljate, da bi jo
¡ahko vi zanimali. Nikar se ne podcenjujte, tudi vi imate v rokah skritv
^dute. Izkoristite jih!
Magična križanka
Vsako besedo vpišite v lik
vodoravno in navpično. Pr-
va številka velja za vodo-
ravne, druga za navpične
besede.
1,1. drugo največje mesto
v ZRN, 8,35. orodje za kopa-
nje, 14,2. delavec v plemeni-
tilnici, 15,36. razteleševalec,
16,3. korenje, 17,30. glavno
mesto švicarskega kantona
Aargau, 19,49. kemijski znak
za radij, 20,4. slovenski pisa-
telj (France, roman Kaplan
Martin Čedermac), 21,27.
pred štirimi leti umrla slo-
venska mezzosopranistka
(Cvetka), 22,46. položaj tele-
sa, ko telovadec sedi na oro-
>dju аИ na tleh, 23,5. pasja hi-
šica, 24,24. gnus, stud, 25,43.
ime ameriškega jazz pianista
Brubecka, 26,6. solmizacij-
ski zlog, 27,21. kuščarji to-
plih dežel, npr. leteči zmaj
v tropski Aziji, 28,40. moder-
ni finski arhitekt (Alvar),
29,7. ime in priimek sodob-
nega angleškega pisatelja
psihološko poglobljenih ro-
manov (Tretji človek), 32,18.
ime in priimek trenutno naj-
boljšega italijanskega alp-
skega smučarja, 35,8. ime
znamenite sopranistke Cal-
las, 37,31. rdeče barvilo iz ka-
trana za barvanje tkanin,
38,51. kemijski znak za alu-
minij, 39,9. biblijska oseba,
40,28. rimski vojskovodja in
državnik iz 5. stoletja, ki je
ubranil zahodnorimsko dr-
žavo pred Germani, 41,47. te-
kočina v žilah, 42,10. grška
črka, 43,25. naš sodobni diri-
gent in skladatelj (Oskar),
44,44. urna, 45,11. začetnici
pisatelja Tavčarja, 46,22.
glavno mesto Oregona
v ZDA, 47,41. odprto ognjiš-
če v sobi, 48,12. zborni pevec
ali plesalec v antični drami,
50,33. mehiški atlet, sedanji
svetovni rekorder v teku na
10 km (Antonio), 52,13. itali-
jansko moško ime, 53,34.
zveza držav.
DUŠAN J. NOVAK
Sicrivanica
i
SKATRAN
Ključ: 2-1-3
ROMAN JERNEJŠEK
Anagram v stavicu
SMEJO. ŽELO samo ose
uporabiti? Včasih pride prav
tudi politikom. Katerega slo-
venskega imamo v mislih ?
ANICA KOLENC
Sicrivanica
IZPUŠČEN OČE
Ključ: 5-г
ROMAN JERNEJŠEK
Anagram
JAKA DA LAN pred TV
ekran, ga gleda in se sme-
ji, kar vidi on, vidite tudi
^^^	ANICA KOLENC
16. STRAN - 18. JANUAR 1990
INFORMACIJE
Ml ZA EMO - EMO ZA NAS
/
RAZPIS POSOJILA
PODJETJA EMO CELJE
~ Posojilodajalci: delavci EMO, njihovi svojci, upokojenci in
ostali občani
-	Pogoji:
-	najmanjši znesek po posamezniku 100,00 din
-	rok razpisa in vplačila od 19. 1. do 28. 2. 1990
-	rok vračila 13 mesecev, to je od 19. 2. do 28. 3. 1991
-	20% realna obrestna mera
-	zagotovljeno razmerje do DEM
-	možnost kasnejše zamenjave za obveznice ali delnice
-	Olajšave:
posojilodajalci imajo možnost nakupa EMO izdelkov z dodatnim
popustom v Industrijski prodajalni EMO
-	10% popust v času vezave, možnost nakupa do višine posojila
-	30% popust na koncu vezave, možnost nakupa do višine posojila in
obresti
-	sodelovanje pri ŽREBANJU po končanem vpisu posojila z 10 pri-
mernimi nagradami EMO koristnih in cenjenih izdelkov
Možna predčasna vrnitev posojila v slučaju višje sile pri posojiloda-
jalcu.
Vse druge informacije v zvezi z razpisom lahko dobite v računovod-
ski službi.
Vplačila sprejema hranilna služba EMO vsak delovnik od 8.-12. ure,
Ml ZA EMO - EMO ZA NAS
EMO
63000 Celje, Mariborska 86,
telefon: (063) 32-112, telex: 335-12 YU EMO
NASVETI - HUMOR
18. JANUAR 1990 - STRAN 17
ZDRAVILNE RASTLINE
Vrba
Vrba spada v družino vrbovk, ki rastejo skoraj
povsod po svetu,razen v jugovzhodni Aziji. Družino
sestavljata dva rodova in sicer topoli in vrbe. Vrbe
zajemajo približno 500 vrst, ki rastejo od najsever-
nejših pokrajin, kjer je vegetacija komaj mogoča, do
tropskih goratih predelov. Mnogo fosilnih vrb, naj-
denih v terciarnih plasteh, je ozko sorodnih današ-
njim vrstam v tropskih krajih Azije. Morda spomi-
njajo zračne korenine, ki zrastejo pri vrbah na pogo-
sto poplavljenih krajih, na podoben razvoj pri trop-
skih drevesih, ki največkrat razvijejo takšne kore-
nine.
Navadna vrba, znana tudi kot bela vrba (Salix alba
L.) je po velikosti ena izmed največjih vrst. Ima ozko,
sivosrebrno krošnjo, mlade liste in vejice pokriva svil-
nat puh. Ta vrsta uspeva od Norveške do Himalaje.
Drevesa so pogosto iznakažena, kajti mnogo jih obre-
zujejo. Prej kot listi se spomladi razvijejo socvetja, ki
jim pravimo tudi mačice. Vse vrste so dvodomne, se
pravi, da nosi eno drevo vselej samo moške ali samo
ženske cvetove. Moške cvetove spoznamo po rumenih
prašnih vrečicah. Lubje je spomladi, ko se začno preta-
kati sokovi, zelo muževno in se da zelo lahko olupiti.
Belo vrbo najdemo najrajši na vlažnih tleh, ob rekah in
jarkih, ob robovih vlažnih travnikov in v vlažnih goz-
dovih.
Pri beli vrbi je zdravilno ljubje, ki ga lupimo spo-
mladi z mladih vej in ga sušimo na prepihu. Vsebuje
spojine salicilne kisline, salicin, salikortin, tremulacin,
populin, fenolglikozide, aromatične aldehide in
kisline, flavonoide, čreslovine itd.
Lubje se uporablja kot čaj pri prehladnih obolenjih,
kot sredstvo zoper vročino in revmatizem. Droga spod-
buja potenje, blaži bolečine in pomaga odvajati vodo.
Salicin se v telesu spremeni v salicilno kislino. Sali-
cilna kislina ima protivnetni učinek in je še vedno
kljub modernim zdravilom pomembna pri akutnem
sklepnem revmatizmu. Salicin in ostale spojine imajo
še druge pozitivne učinke. Močno ogrožajo življenje
bakterij, torej enako kot antibiotiki, ker jim jemljejo za
življenje pomembne snovi. S pravilnimi pripravki iz
lubja bele vrbe bi najbrž lahko pomagali pri hudih
boleznih, zoper katere še nismo odkrili zdravil, pred-
vsem proti kronični revni, protinu, pri vnetju
v želodcu in črevesju, pri krvavitvat iz pljuč, za grgra-
nje pri vnetju v ustni votlini. Zunanje pa uporabljamo
prevretek iz vrbinega lubja za kopeli pri vneti koži, za
kopeli nog, ki se preveč potijo, pa tudi za kopeli celega
telesa, zlasti po napornem delu. Tudi za obkladke ote-
klih sklepov je primeren. Ljudsko zdravilstvo je pripo-
ročalo uporabo vrbovega lubja tudi pri bolečinah, ki
jih povzročijo žolčni kamni in pri protinu ker vsi
izvlečki pomagajo izločati sečno kislino iz telesa. Za
protin si lahko pripravimo čajno mešanico iz enakih
delov vrbovega lubja, preslice, kilavca in brezovih
listov. Eno veliko žlico prelijemo s pol litra mrzle vode
in segrejemo do vretja. Nato pustimo stati, da se čaj
popolnoma ohladi in ga pijemo po tri do pet skodelic
na dan.
Tudi vrbove mačice so zdravilne. Običajno jih namo-
čimo v čisti alkohol in dobimo tinkturo s katero lahko
dosežemo lepe uspehe pri težavah pri menstruaciji in
prekomerni spolni razdraženosti ter nespečnosti. Kot
zanimivost naj povem še to, da so na osnovi salicina
izdelali pred več kot sto leti umetno acetilsalicilno
kislino, ki jo še danes uporabljamo kot aspirin ali
BORIS JAGODIC
NASVETI ZA DOM
Sneg hitro stepemo, če
pridamo beljaku zrno soli ali
пекгц kapljic limonovega
soka.
Okna ostanejo jasna, če
jih vsak dan na suho izlošči-
mo s časopisnim papirjem.
Papir vzamemo v vsako roko
in tako čistimo obe strani
stekla hkrati. Oken zato tudi
ni treba pogosto umivati.
Zarjavele likalnike nama-
žemo z oljem, potresemo
s soljo in postavimo na toplo.
Čez dve uri jih dobro odrg-
nemo s peskom in milom ali
s smirkovim papirjem.
Rjasto pločevino, rjaste
okvirje prav lahko očistimo,
če jih z mastno krpo tako
dolgo brišemo, da počrnijo.
Noži se skrhajo, če jih
umivamo v vroči vodi. Naj-
boljše je, če jih obrišemo
s časopisnim papirjem in
splaknemo v mlačni vodi.
Ročajev nožev ne dajemo
v vodo, ker postanejo sivi in
se zmehčajo.
Vodo za pomivanje poso-
de omehčamo, če ji pridamo
limonovih lupin.
Črke na pisalnem stroju
čistimo samo s ščetko in
bencinom.
Popokane porcelanaste
predmete zacelimo, če jih
damo v mrzlo posneto mle-
ko, kuhamo četrt ure in pu-
stimo, da se v njem shlade.
Tudi razbiti predmeti se zle-
pijo.
Razbite kozarce zlepimo,
če namažemo robove s staro
gosto firneževo barvo in stis-
nemo, zvežemo in damo na
sonce sušit. Odvečno barvo
z nožem ostrgamo. Kozarci
držijo potem vodo in vsako
drugo tekočino.
Čebulov sok lepi izvrstno
papir na kovino. Nastrgamo
čebulo ter stisnemo sok. Na-
mažemo kovinski predmet
in papir ter prilepimo.
Madeže v emajlirani po-
sodi, npr. po čaju, črni kavi
itd. očisti vroča sol s kisom.
RECEPT TEDNA
Domači rezanci z račjim ragujem
Potrebujemo: 400 g domačih rezancev, eno čebulo,
korenček, steblo stebelne zelene, šopek peteršilja, vejico
bazilike, 4 liste žajblja, 100 g kuhane šunke, 500 g zrelih
paradižnikov, eno mlado raco, 3 žlice olivnega olja, skode-
lico rdečega vina, lovorov list, račja jetra, sol, poper in
žlico masla.
Vso zelenjavo zrežemo na palčke, zelišča in šunko pa
drobno sesekljamo. Paradižnike olupimo in zrežemo na
večje kose. Raco razrežemo na manjše kose. Zelenjavo,
zelišča in kose race med stalnim mešanjem pražimo na olju.
Dodamo šunko. Potem prilijemo vino in dušimo toliko časa,
da tekočina povre. Dodamo paradižnike ter posolimo in
popopramo in dodamo še lovorov list. Vse skupaj dušimo na
slabem ognju še 50 minut. Med tem skuhamo domače
rezance v slanem kropu. Jetra zrežemo na koščke, jih pope-
čemo na maslu in zmešamo v ragu. Kuhane rezance odce-
dimo ter jih damo v skledo, ki smo jo namazali z maslom.
MODNI KOTICÉK
^	ARČA^CAH
Moška moda
YU - faniie po pariško (1)
Letošnja zima, pa čeprav
malce svojeglava, je tudi mo-
ška zima. Moška moda je
v njej lepša kot včeraj in
predvčer^šnjim. Zato je že
čas, da ji končno tudi v temle
kotičku odmerim nekaj dolž-
ne pozornosti. Kaj je torej
modno in sprejemljivo za tu-
kajšnji moški svet? Seveda
bomo svojo radovednost naj-
prej potešili, če se tudi tokrat
ozremo na pariško in milan-
sko modno prizorišče, saj od
tam tudi (z večjo ali malo
manjšo zamudo) prihajćgo
k nam aktualne modne
smernice.
Vračajo se moška petdese-
ta leta s svojim značilnim
dandy stilom, vrača se
heavy-metal, ki oponaša mo-
toriste s srcem in strastjo ter
modne strani moških revij
spet polni z usnjenimi jopiči,
usnjenimi kapami s senčni-
ki, z značilno trdoto, z vo-
njem po divjem moškem, ki
se zlepa ne pusti ugnati.
Vrača pa se tudi klasičen
tweed, brezhibna urejenost,
namerno nekoliko snobov-
sko zabeljena. Če spadate
med te zadnje, si morate na
glavo obvezno povezniti
nadvse moden in že skoraj
čisto odrinjen klobuk, borsa-
lino. Ne pozabite čez srajco
obleči telovnik in si zavezati
kravate. Od kravate dalje pa
se bomo oblekli prihodnjič!
Dinar na dinar
Dobili smo konvertibilni
dinar, jemali pa nam bodo
ekološkega. Onesnaževalci
in tisti, ki uporabljajo njiho-
ve »izdelke«< bodo morali
onesnaževanje plačati.
Pa bo tako veljajo, da si
bomo morali plačati di-
hanje.
Govori se
Ja govori se, da so resne
težave tudi pri gradnji no-
vega velenjskega zdrav-
stvenega doma.
Pa tudi to, da so pri prvih
prostorih prej poskrbeli za
zdravnike in njihov počitek,
kot pa za bolnike. Bolje za-
dovoljen delavec kot pa-
cient.
Prijaznost
Tudi v Gorenju si priza-
devajo, da bi pri nas spreje-
li poseben ukrep, po kate-
rem bi imeli izdelki, ki ne
osnažujejo okolja, poseben
Znak, da so prijazni do
okolja.
Morali bi biti dobro vidni,
da bi delovali bolj preprič-
ljivo od sedanjih »znakov«
2 visokimi številkami, ki ne
delujejo nič kaj prijazno na
kupce.
Popustljivost
v Mozirju naj bi šele pri-
hodnji mesec pričeli s pri-
pravljalnimi deli za novo
obvoznico. Pa vendarle
vseeno z denarjem sloven-
ske skupnosti za ceste, če-
prav so lani rekli, da jih bo-
do čakali le do konca leta.
Take popustljivosti pri tej
skupnosti res nismo vajeni.
Drago, dražje...
Vsa osnovna hrana naj bi
se pocenila.
Prav - saj nas lahko viso-
ka cena hrane res veliko
stane.
Belo Celje
Celje je bilo precej časa
pretekli teden spet belo
mesto. Žal ne moremo za-
pisati, da je bilo lepo belo
mesto.
V vseh pogledih je velja-
lo, da je bilo v Celju nekaj
v zraku!
Nitke
Delavke Metke znajo tka-
ti nežne nitke in tkanine. In
pri tem so tudi zelo potr-
pežljive.
Ampak, ker so v večini
tudi gospodinje, jim pa vča-
sih tudi prekipi.
Vprašanje:
Z možem sva poročena se-
dem let. V zakonu se nama je
rodila hči, ki je sedaj stara
šest let. Živiva v družbenem
stanovanju, za katerga ima
stanovanjsko pravico sedaj
moj mož. Ker se z možem ne
razumeva več, bi se želela
raz veza ti.
Zanima me, komu pripada
stanovanjska pravica v pri-
meru razveze.
Odgovor:
v primeru, da se bosta
z možem razvezala spora-
zumno, sta se po zakonu
dolžna sporazumeti tudi
o tem, kateri bo ostal ali po-
stal imetnik stanovanjske
Preveč po zraku
Med vzroki, da med Celjem in Ljubljano še
ne bodo kmalu začeli graditi avtoceste, naj bi
bil tudi ta, da je na njej premalo prometa.
Gotovo bi ga bilo več, če bi Janez Zemljarič pri
tej svoji obrazložitvi upošteval tudi tistega, ki
poteka po zraku, ne po zemlji.
Cesta je namreč tako slaba, da jo mnogi
republikanci ob obisku krajev tostran Trojan
raje gledajo kar iz zraka.
PRAVNA POSVETOVALNICA
Z današnjim vprašćmjem
in odgovorom smo odprli
pravno posvetovalnico No-
vega tednika. V njej boste
bralci dobili odgovore na
vprašanja z vseh področij
prava. Prosimo vas le, da ste
v opisu problema, o katerem
bi se radi pravno posvetova-
li, čim bolj natančni, da bo
natančen lahko tudi nasvet
našega pravnega strokovnja-
ka. Odgovor na vprašanje
boste dobili na straneh No-
vega tednika, če boste vpra-
šanje in kupon z označbo
»Pravna posvetovalnica
NT&RC« poslali na uredni-
štvo Novega tednika. Trg V.
Kongresa 3a, Celje, s pripi-
som - za pravno posvetoval-
nico.
pravice, sicer razveza po spo-
razumu zakoncev ni mo-
goča.
V primeru pa, da se bosta
razvezala na tožbo enega od
vaju in se o tem vprašanju ne
bosta mogla sporazumeti,
odloči o tem vprašanju so-
dišče v posebnem nepravd-
nem postopku, po predlogu
enega od zakoncev. Pri odlo-
čitvi o tem, koga od obeh za-
koncev bo sodišče določilo
za imetnika stanovanjske
pravice, sodišče upošteva
predvsem stanovanjske po-
trebe obeh zakoncev in
otrok, kakor tudi možnosti
zakoncev za pridobitev sta-
novanjske pravice drugega
stanovanja.
Tisti od obeh zakoncev, ki
ni obdržal ali pridobil stano-
vanjske pravice na stanova-
nju, se mora iz tega stanova-
nja izseliti, vendar ne prej,
dokler mu zakonec, ki je ob-
držal stanovanjsko pravico,
ne priskrbi najpotrebnejših
prostorov.
PRAVNA :
POSVETOVALNICA
18. STRAN - 18. JANUAR 1990
GLASBA - RADIO
Letošnji šoferski ples je
minulo soboto v dvorani
Golovec zbral kar lepo za-
sedbo, saj so nastopili an-
sambel Magnet in Vinko
Šimek, ki so bili lani sku-
paj na gostovanju v Av-
straliji, pa Nela Eržišnik
in Celjski instrumentalni
kvintet • CIK še vedno
išče novo pevko, nekaj pa
se šušlja, da namerava an-
sambel zapustiti tudi pe-
vec Franci Pirš • Valerija
Skaza, ki je sicer vskočila
kot pevka pri CIKU in se
lepo ujela ž ansamblom,
namreč redno poje pri ne-
ki drugi zasedbi • An-
sambel Braneta Klavžarja
bo ta mesec posnel mate-
rial za novo kaseto, ki bo
izšla pri produkciji RTV
LJubljana • Miro Kline,
ki je vse skladbe posnel
že lani, pa pričakuje izid
svoje kasete v bližnji bo-
dočnosti pri Helidonu
• Lojtrca domačih naj bi
po informacijah iz Radia
Ljubljana startela febru-
arja. Tako kot vsa leta do-
sed^, bo za najbolj pri-
ljubljene skladbe glaso-
vala tudi žirija Radia Ce-
lje •
Dobra volja je najbolja
No¥ì fosili pripravljajo ploščo v slovenščini
Razpoložena in dobre vo-
lje, kljub napornim uram
v slovenskih diskotekah,
sta bila za klepet priprav-
ljena komponist Rajko Duj-
mič in vodja ansambla Novi
fosili iz Zagreba Vlado Ko-
čiš-Zec. Z najnovejšo ploš-
čo, ki je izšla novembra la-
ni, so namreč te dni Novi
fosili na takoimenovani slo-
venski turneji po disco-
tekah.
Iz Black Jacka v Črnučah,
jih je pot zanesla v Celje
v Casablanco preko naše ra-
dijske in časopisne hiše.
Ostali trije člani, simpatična
pevka Sanja Doležal, pa Ma-
rinko Colnago in Nenad Ša-
rič so medtem zbirali moči
v hotelu in s č^em blažili
utrujene glasilke za nov na-
stop. Četudi se predstavljajo
v discotekah, svoj repertoar
vedno izvajajo v živo. Nad
play backi niso prav nič nav-
dušeni.
Novi fosili radi prihajajo
v Celje, pridobili so si dobr-
šen krog občinstva vseh ge-
neracij. Tudi zelo mladega,
to pa jih še posebej veseli.
»Tako je tudi drugod, pra-
vi Vlado »in dokler bo tako,
nam ne bo zmanjkalo dobre
volje. To nas namreč drži po-
konci.« Medtem je Rajko, ki
ne more iz kože skladatelja,
povzel znano Kekčevo pe-
sem: »Dobra volja je n^bo-
Ija...« Dobra volja in, smeh
sta res za devet zdravnikov,
smo ugotavljali potem sku-
paj, dokler se Rajko spet ni
prelevil v stoodstotnega pro-
fesionalca: »Ali veste, da bo-
mo naslednjo ploščo posneli
v slovenščini, s slovenskim
besedilom, posebej za to tr-
žišče? No, zdaj veste to prvi!
Iščemo dobra besedila, kijih
bom uglasbil, izpilili bomo
slovenske naglase tako, da
nas ne bo prepoznati, ha,« je
že v naprej ponosen Rajko.
Novi fosili pa so predvsem
razpoznavni po glasbeni iz-
vedbi. Kot skupina Novi fo-
sili, kateri je še pred njimi
ime nadel Arsen Dedič, so
skupaj trinajst let in medtem
je njihova prva pevka Djur-
djica stopila na samostojno
pevsko pot, zamenjala pa jo
je temperamentna Sanja.
»Z izbiro pevke smo imeli
pa res srečno roko,« se je
pohvalil Vlado in dal vedeti,
da je imel kar nekaj besede
pri izboru pevke. »Sanjo
smo poznali že kot majhno
deklico, vedeh smo, da se
ukvaija s petjem, da ima pri-
jeten glas, da nas bo pomla-
dila ... in »polepšala« in zdaj
je z nami. Prava profesional-
ka je in mi kot skupina lahko
obstajamo le na način, ki nas
veže s takšnim odnosom do
dela.«
Odkar je Sanja z Novimi
fosili, so z uspehom posneli
že sedmo ploščo. Zadnja,
»Obriši suze generacijo,« je
v znamenju podjetniške mi-
slice, se pošalita gosta ob ka-
vici. Prinaša namreč, za isti
denar, namesto 20, 22 pe-
smic. Komentirata jo kot
pall-mall. Za vsakega nekaj,
po starem, preiskušenem re-
ceptu.
Ko beseda nanese na festi-
vale in Evrovizijo, se je sicer
vselej nasmejani Rajko zres-
nil: »Osebno nimam več am-
bicij za udeležbo v evrovizij-
skem loncu. Moram pa se
spomniti na našo prvo festi-
valsko zmago. Veste kje smo
jo kronali? V Celju, na slo-
venski popevki s pesmico
Orglice. In prav ta zmaga
nam še danes veliko pomeni.
Slavili smo pozno v jutro na
čistem zraku na Celjski ko-
či...« Medtem pa se je Vlado
spomnil, da je nekjé prebral
o sevanju radona v Celju in
to hitro obrnil sebi v prid:
»Če bomo prišli v Zagreb
bledi in utrujeni, ,nek se
zna'.«
Pa spet resno. Novi fosili
imajo širok krog oboževal-
cev predvsem zato, pravita
Vlado in Rajko, ker imeyo
z občinstvom z nastopi pri-
sten in neposreden stik, iz
svojega dela pa pri tem ne
delajo misterija. Rade volje,
dajejo avtograme, razdelijo
fotografije ansambla ali kak-
šen drug propagandni mate-
rial, zavedajoč se, da tudi to
sodi v sklop kontakta z ob-
činstvom. Seveda je največje
pozornosti deležna Sanja, ki
pa jo ostali člani amsambla
očetovsko in bratovsko šči-
tijo.
Po končani turneji čaka to-
rej Nove fosile trdo delo. Iz-
bor slovenskih besedil, pri-
prava na novo ploščo, oziro-
ma compact disk, v^e in
spet vaje, mesec dni dela
v studiu Lisinski in ko bo
potem izdelek na tržišču, bo
tu že jesen in spet nove tur-
neje. In do takrat bo potreb-
no še veliko dobre volje. To
pa so si Novi fosili zapisali za
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
RADIO CELJE
Četrtek, 18. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, lO.Oi
Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00 Danes do 13-tih
(prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poro.
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Odprto z violinskim ključem
- disco, 19.00 Zaključek.
Petek, 19.1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 Poro-
čila, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00 Danes do 13.-tih
(prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poro-i
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Studio CE, 19.00 Zaključek spo-
reda.
pobota, 20. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.0(j
Poročila, 10.15 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica RC,
12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ),
14.30 Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30
Odprto z violinskim ključem - Lestvica zabavnih melodij, 19.00
Zaključek sporeda.
Nedelja, 21. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.45 Horoskop, 9.00 Nedeljsko dopoldne, 10.00 Poročila, 12.30
Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Vesti, 13.05 Čestitke in
pozdravi.
Ponedeljek, 22. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila. 8.15 Obve-
stila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne,
10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00 Danes do
13-tih (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00
Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Kronika,
17.30 Odprto z violinskim ključem - lestvica domačih melodij,
19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 23.1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.15 Nove plošče, 11.00 Opoldanska mavrica RC,
13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30
Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RLJ), 17.00 Kronika, 17.30 Odprto z violinskim ključem, 19.00
Zaključek.
Sreda, 24.1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00
Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00 Danes do 13-til>
(prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poro-
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Kronika, 17.30
Odprto z violinskim ključem - rock gverila, 19.00 Zaključek
sporeda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah
od 8.00 do približno 15.00, na UKW frekvencah 100,3 in 95,9
MHz - stereo in na SV frekvenci 963 kHz.
RADIO ŠMARJE PRI JELŠAH
Četrtek, 18.1.: 13.00 Napoved, 13.30 Iz domačih krajev, 14.00
Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Poročila, 17.30 Lestvica domačih, 19.00 Za-
ključek.
Petek, 19. 1.: 13.00 Napoved, 13.30 Zabavnoglasbeno
popoldne in prispevki o mladih, 14.00 Novice, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RLJ), 17.00 Poročila; 18.30 Novice, 19.00 Za-
ključek.
Sobota, 20.1.: 13.00 Napoved, 13.30 Za vsakogar nekaj, 14.00
Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Poročila, 18.30 Novice, 19.00 Zaključek.
Nedelja, 21. 1.: 8.00 Napoved, 9.00 Za najmlajše, 10.00 Poro-
čila, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Zdravstveni nasveti, 13.00
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
Ponedeljek, 22.1.: 13.00 Napoved, 13.30 Šport, 14.00 Novice,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in poz-
dravi, 17.00 Poročila, 18.30 Novice, 19Л0 Zaključek.
Torek, 23. 1.: 13.00 Napoved, 13.30 Kultura in turizem, 14.00
Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Poročila, 18.30 Novice, 19.00 Zaključek.
Sreda, 24. 1.: 13.00 Napoved, 13.30 Aktualno, 14.00 Novice,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in poz-
dravi, 17.00 Poročila, 18.30 Novice, 19.00 Zaključek.
RADIO VELENJE
PETEK, 19. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15. 15 Od
Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osred-
nje informativne oddaje Radia Ljubljana); 16.10 Ekologi imajo
besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi;
17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski
klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 21. JANUARJA: 11.00 Začetek sporda; 11.15 Od
Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom
med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše
čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 22. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15
Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj,
kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov
šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica
Radia Velenje.
SREDA, 24. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od
Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje,
kam; 17.00 Vi In mi (oddaja v živo. Posvetili jo bomo neodvis-
nemu sindikatu. Pogovor bo vodila Milena Krstič Planine, gostje
pa bodo odgovarjali tudi na vaša vprašanja. Postavljali jih boste
neposredno po telefonu 855-963.)
NOVI TEDNIK - RADIO CEUE
Telefonske številke: redakcija, naročnine,
oglasi: 29-431, 29-438.29-419,29-409.
Direktna številka studia Radia Celje: 21-250.
MERX
PRODAJNO SERVISNA DELOVNA ORGANIZACIJA
AVTOTEHNIKA p o
Bežigrajska ul. 13, CEUE
Program vozil: - IMV - RENAULT - CIMOS
-	CITROEN - IDA OPEL - VW AUDI
-	WARTBURG - ŠKODA
V CLUBU CASABLANKA
v dvorani Golovec v Celju
bo v petek, 19. tega meseca
nastopil ZLATKO DOBRIČ
Lestvici Radia Ceije
Zabavne melodije:
1.	THE WAY THAT YOU LOVE ME - PAULA ABDUL	(6)
2.	ANOTHER DAY IN PARADISE - PHIL COLLINS	(4)
3.	OBRIŠI SUZE GENERACIJO - NOVI FOSILI	(6)
4.	ZATE - POP DESIGN	(4)
5.	MIXED EMOTIONS - ROLLING STONES	(7)
6.	WE DIDN'T START THE FIRE - BILLY JOEL	(2)
7.	LAMBADA - KAOMA	(10)
8.	NAJSLAJŠI POUUBI - MOULIN ROUGE '	(2)
9.	DONT WANNA LOSE YOU - GLORIA ESTEFAN	(8)
10. GIRL I'M GONNA MISS YOU - MILLI VANILLI	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Ceije vsal(o
soboto ob 17.30.
DomaČe melodije:
1.	KO MLADA SVA BILA-ŠTAJERSKIH 7	(6)
2.	TVOJA UUBEZEN ME VODI DOMOV-MIHELIČ	(5)
3.	ZA MATERIN PRAZNIK-BRATJE IZ OPLOTNICE	(4)
4.	TEBI. MAMA NAJDRAŽJA-MATEJ KOVAČIČ	(2)
5.	MUZIKANT IMEJ ME RAD - PTUJSKIH 5 IN SESTRI POTRČ (5)
6.	RECI, ALI VERJAMEŠ-ALPSKI KVINTET	(2)
7.	SLOVENCI SMO VESEUAKI-RUPAR	(9)
8.	VRAČAM SE Z GORA-NAGEU	(8)
9.	VSAK JE SAM-MITJA KAPŠ	(1)
10. ZAPEUlVANATAKARICA-VESELIZASAVCI	(1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsal(
ponedeljek ob 17.30.
Predlogi za lestvico zabavnih melodij:
SENSUAL WORLD - KATE BUSH
DON'T ASK ME WHY - EURYTHMICS
ZAPLEŠIVA CHA CHA CHA - OBVEZNA SMER
Predlogi za lestvico domačih melodij:
NAJIN TANGO-AVSENIK
KMEČKO DEKLE - METALURG
MATI POSLUŠAJ - MUŽINIČ
KUPON
lestvica zabavnih melodij.
Izvajalec--
lestvica domačih melodij.
izvajalec__
ime in priimek-
naslov-
Nagrajenca: Ana šafran, Kalobje20a
Ivanka Makuc, C. Kozjanskega odreda 6, štore
Pišite na naslov: Novi tednik - radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
(MALI OGLASI - INFORMACIJE
18. JANUAR 1990 - STRAN 19
Sobota,
20. januar
LJUBLJANA t
8.3S-1.30 TELETEKST RTV UUB-
UANA
e.50 VIDEO STRANI, 9.00 IZBOR TE-
DENSKE PROGRAMSKE TVORNO-
STI; 9.00 RADOVEDNI TAČEK: ZMAJ;
9.15 GOVORICA TELESA: NOCOJ.
NOCOJ; 9.20 ZBIS: I.Zorman: STORŽ-
KOVO POPOLDNE - HIŠA S PETELI-
NOM. 1. del; 9.40 CICIBAN. DOBER
DAN: NA TOPLI PEČI; 9.50 EPP; 9.55
MARIBOR: ZLATA LISICA - svetovni
pokal v veleslalomu (Ž), prenos 1. te-
ka. (do 11.00/15); 11.00/11.15 IZBOR
TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNO-
STI; 11.00 ZGODBE. 9. oddaja TV ZG;
11.40 POJDI NEKAM, NE VE SE KAM:
MAJHNA ČETA; 11.55 MLADI SHER-
LOCK, 2. del angl. nadaljevanke;
12.20 PO SLEDI PTICE DODO, oddaja
TV Sarajevo; 13.15 EPP; 13.20 MARI-
BOR: ZLATA LISICA - svetovni pokal
v veleslalomu (Ž), prenos 2. teka;
14.00 LASSIE - NOV ZAČETEK, ame-
riški film; 15.35 DAM SVOJE VAM SR-
CE; 15.50 VIDEO STRANI; 15.55 ŽA-
RIŠČE, ponovitev; 16.25 EP VIDEO
STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1: 16.40
POSLOVNE INFORMACIJE; 16.45
SPORED ZA OTROKE IN MLADE;
16.55 DP V KOŠARKI, PARTIZAN:
BOSNA; 18.25 EP VIDEO STRANI;
18.30 IZ TROPSKEGA DEŽEVNEGA
GOZDA: GOZD ALI POUA, 3/6; 19.00
RISANKA; 19.10 TV OKNO; 19.20 DO-
BRO JE VEDETI; 19.24 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2, ŠPORT; 19.55 VREME;
19.59 UTRIP; 20.14 EPP; 20.20 ŽARIŠ-
ČE; 20.50 ŽREBANJE 3x3; 21.00 KO-
LO SREČE; 22.30 EPP, EP VIDEO
STRANI; 22.35 TV DNEVNIK 3,
ŠPORT, VREME; 22.55 L. Greer: LEPI
UPI, francoska nadaljevanka, 1/13;
23.45 ZAČUDENJE SODOBNIH ZA-
KONCEV, franc, film; 1.20 VIDEO
STRANI
LJUBLJANA II
14.30 VIDEONOČ, ponovitev; 19.00
KAKO BITI SKUPAJ; 19.30 TV DNEV-
NIK; 20.10 TV OKNO; 20.15 FILMSKE
USPEŠNICE, OFICIR IN GENTLEMAN,
ameriški film; 22.15 SATELITSKI PRO-
GRAMI - poskusni prenosi (do 1.30)
ZAGREB i
8.45 POROČILA; 9.00 IZBOR IZ ŠOL-
SKEGA PROGRAMA, ČRIČEK, RISANI
FILM; PTICE, DOKUM. FILM. SUPER-
BABICA, 12. del, 10.30 ČEBELICA
MAJA, risana serija, 10.55 SERUSKI
FILM, 11.45 NOČNI PROGRAM, pono-
vitev; 13.00 PREZRLI STE, POGLEJ-
TE; 14.30 CIKLUS FILMOV W.DISNE-.
Y/l: EMIL IN DETEKTIVI; 16.00 KRI-
TIČNA TOČKA; 16.45 TV DNEVNIK 1;
17.00 NARODNA GLASBA; 17.30
BOUŠE ŽIVUENJE, humor, serija;
18.30 PRISRČNO VAŠI, dokumentar-
na oddaja; 19.15 VREME; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.10 EPP; 20.15 VOJNA
MED POLICAJI, igrani film; 21.55
EPP; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.15
SMEHOTVORCI, humoristična serija;
23.15 ŠPORTNA SOBOTA; 23.35 PO-
ROČILA V ANGLEŠČINI; 23.40 NOČ IN
DAN, MURPHY BROWN, humoristič-
na serija, SCHWARZWALDSKA KLINI-
KA, nem. nanizanka, SVETOVNI PLE-
SALCI; 2.00 POROČILA
ZAGREB II
8.30 PREGLED PROGRAMA; 8.35 TV
KOLEDAR; 8.45 NOČ IN DAN, ponovi-
tev; 11.00 INFORMATIVNO-RAZVE-
DRILNI PROGRAM; 12.00 SAGA
O FORSYTIH, angleška nadaljevanka;
12.55 POROČILA; 13.00 Maribor:
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMU-
ČANJU, VELESLALOM (Ž), posnetek
1. in prenos 2. teka; 14.20 SEDMI
ČUT: 14.30 Kützbuhel: SVETOVNI PO-
KAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK
(M), posnetek; 15.15 GLASBENA OD-
DAJA; 16.00 REZERVIRAN ČAS; 19.30
TV DNEVNIK; 19.45 GLASBENI VE-
ČER: BALET SALOMA; 21.00 PORO-
ČILA; 21.05 PRISRČNO VAŠI; 21.50
DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST; 22.35
TV MIX; 22.50 ZGODBE GRAHAMA
GREENA
KOPER
13.00 RALLY: PARIZ-DAKAR (pos-
netek) 13.30 TV NOVICE
13.40 »SOTTOCANESTRO« - oddaja
o košarki (ponovitev) 14.30 BASKET
NCAA 15.30 TV NOVICE 16.00 NO-
GOMET, angl. prv.: ASTON VILLA-
-ARSENAlinep.	prenos
17.45 »AMERICANBALL« 18.15 JU-
KE BOX 18.50 TV NOVICE
19.00 RAZISKOVALNA	BAZA
19.30 TVD STIČIŠČE 20.00 RALLY:
PARIZ-DAKAR/nep.	prenos
20.30 OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA
21.30 NOGOMET, špansko prv. (pos-
netek) 23.00 TV NOVICE 23.10 NO-
GOMET, angl. prv. (ponovitev)
Nedelja,
21. januar
LJUBLJANA I
7.35-23.25 TELETEKST RTV UUB-
UANA; 7.50 VIDEO STRANI, OTRO-
ŠKA MATINEJA; 8.00 ŽIV ŽAV; 8.50
A.Lindgren: PIKA NOGAVIČKA, šved-
ska nanizanka, 18/21; 9.25 Maribor:
•ZLATA LISICA- - SVETOVNI POKAL
v ALPSKEM SMUČANJU. SLALOM
(Ž), prenos 1. teka; 10.20 Kitzbühel:
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMU-
ČANJU, SLALOM (M), prenos 1. teka;
11.15 20 LET PTUJSKEGA FESTIVA-
LA; 11.50 RISANKA; 12.00 Maribor:
-ZLATA LISICA« - SVETOVNI POKAL
V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM
(Ž), prenos 2. teka; 12.50 Kitzbühel:
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMU-
ČANJU, SLALOM (M), prenos 2. teka;
13.40 M Bayer: DEDIŠČINA GULDEN-
BURGOVIH, nemška nadaljevanka, 3/
14; 14.25 ROCK KONCERT: ZEBRA
IMAGE; 14.45 KRIŽKRAŽ, ponovitev;
16.30 TV DNEVNIK 1 ; 16.40 POSLOV-
NE INFORMACIJE; 16.45 KRALJEVA
KONČNICA, jugoslovanski film; 18.20
ALO, ALO, humoristična oddaja;
18.50 RISANKA; 19.00 TV MERNIK;
19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2;
19.55 VREME; 20.05 ŽARIŠČE; 20.35
ŽREBANJE PODARIM-DOBIM; 20.50
Miroslav Krleža: GLEMBAJEVI, 3. zad-
nji del nadaljevanje TV Zagreb, 21.35
ZDRAVO; 22.55 TV DNEVNIK 3, VRE-
ME; 23.15 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
13.05 KMETIJSKA ODDAJA TV NOVI
SAD; 14.05 NEDELJSKO ŠPORTNO
POPOLDNE; 17.05 GALA HUMANI-
TARNA PRIREDITEV, posnetek iz
Cankarjevega doma; 19.00 DA NE BI
BOLELO: MAMA, BOLI ME..., 2. del;
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 KARTOTE-
KA ZEMLJE, ameriška dokumentarna
serija, 6/13; 20.25 NETOPIR IN BELE
MIŠI, dokumentarna oddaja; 21.05
SATELITSKI PROGRAM - POSKUSNI
PRENOSI; 21.50 ŠPORTNI PREGLED;
22.15 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI (do 0.00)
ZAGREB I
7.15 NOČ IN DAN, ponovitev nočnega
programa; 9.30 POROČILA; 9.35 RA-
KUNI, ponovitev risane serije, 2/12;
10.00 NEDEUSKO DOPOLDNE ZA
OTROKE; 11.00 KMETIJSKA ODDAJA;
12.00 RESNA GLASBA; 13.00 HIŠA
STRAHOV, serijski film za otroke;
14.00 POROČILA; 14.05 NEDEUSKO
ŠPORTNO POPOLDNE; 17.05 NEŽNA
PAST, ameriški film; 18.45 RAKUNI,
risana serija, 3/12; 19.10 TV SREČA;
19.30 TV DNEVNIK 2; 19.45 KRONIKA
14. KONGRESA ZKJ; 20.35 GLEMBA-
JEVI, 3. zadnji del TV nadaljevanke;
21.20 V IMENU ZAKONA, ameriški
film; 22.40 TV DNEVNIK 3; 23.00 KRO-
NIKA 14 KONGRESA ZKJ; 23.30 PO-
ROČILA V ANGLEŠČINI; 23.35 NOČ IN
DAN; COSBYJEV SHOW, angleška
nanizanka, SCHWARZWALDSKA KLI-
NIKA, nemška nad. 21/24, SLAVNI
PLESALCI: 1.50 POROČILA
ZAGREB M
7.50 PREGLED PROGRAMA; 7.55 PO-
ROČILA; 8.00 REZERVIRAN ČAS;
19.30 TV DNEVNIK; 19.45 PIONIRJI
MODERNE KIRURGIJE, 1/5 del po-
ljudnoznanstvene serije; 20.40 PORO-
ČILA; 20.45 POLITIČNI SPORI MED
DVEMA VOJNAMA, 2/6 del dokumen-
tarne serije; 21.45 ŠPORTNI PRE-
GLED; 22.15 ARGUMENTI; 22.45 PE-
SEM JE... NEW SWING QUARTET
KOPER
09.15 RAZISKOVALNA BAZA (pono-
vitev) 10.30 TENIS (ponovitev)
13.00 RALLY: PARIZ-DAKAR (pos-
netek) 13.30 TV NOVICE 13.40 Ml
V NEDEUO 20.00 RALLY: PARIZ-
-DAKAR/nep. prenos 20.30 UMET-
NOSTNO DRSANJE, World prof. Was-
hington 22.00 TV NOVICE 22.10 BA-
SKET NBA 23.45 ZLATI JUKE BOX
Ponedeljek,
22. januar
LJUBLJANA I
8.35-13.30 in 15.45-0.05 TELETEKST
RTV UUBLJANA; 8.50 VIDEO STRA-
NI; 9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI SPO-
RED; 9.00 RISANKA; 9.10 SMRKCI
IN...; 9.30 PERISKOP; 10.30 KAM.
KJE, KAKO MED POČITNICAMI; 10.35
SOKOLI, 6. del angleške risane nani-
zanke; 11.00 POTOVANJA PO VELI-
KIH ŽELEZNICAH SVETA: DEKAN, an-
gleška dokumentarna serija; 12.00 RI-
SANKA; 12.10 LOLEK IN BOLEK NA
DIVJEM ZAHODU, poljski risani film;
13.20 VIDEO STRANI; 16.00 VIDEO
STRANI; 16.10 ŽREBANJE PODARIM
DOBIM, ponovitev; 16.25 EP VIDEO
STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40
POSLOVNE INFORMACIJE; 16.45
MOZAIK, ZDRAVO, ponovitev; 18.05
EP VIDEO STRANI; 18.10 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE; 18.10 RADO-
VEDNI TAČEK: KUHALNICA; 18.30 MI-
TI IN LEGENDE ISLAMSKIH LJUD-
STEV: KAJ JE ISLAM, oddaja TV Beo-
grad, 1/13; 18.45 PREPROSTE BESE-
DE, 1/6; 19.00 RISANKA; 19.17 EPP;
19.20 TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2,19.55 VREME; 19.59 EPP;
20.05 ŽARIŠČE; 20.35 M. Pletl-S. Jova-
nov: OTROŠKI BIČ, DRAMA TV NOVI
SAD; 21.55 EPP, 22.00 OSMI DAN;
22.40 EP VIDEO STRANI; 22.45 TV
DNEVNIK 3, VREME; 23.05 ČLOVEK
IN GLASBA, 7. oddaja; 23.55 VIDEO
STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 18.30 TURNIR
V MALEM NOGOMETU, posnetek iz
Titovega Velenja; 19.00 S POTI PO
INDIJI: OKAMENELA KULTURA, do-
kumentarna oddaja; 19.30 TV DNEV-
NIK: 20.00 PO SLEDEH NAPREDKA:
MERILNI DAJALNIKI; 20.25 SEDMA
STEZA, 20.40 VEČER HITOV ZA-
GREBFEST 89, oddaja TV Zagreb;
22.15 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI (DO 0.00)
ZAGREB i
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 GOZDNE PRI-
REDITVE, oddaja za otroke; 8.45 RA-
DOVEDNI, ZDRAVO, oddaja za otro-
ke; 9.00 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM,
ŠPORT ZA DOBRO JUTRO; IZ JEZE-
RA NASTANE BARJE; KNJIŽEVNI TV
VRTILJAK: SHAKESPEARE SUPER-
BABICA, 13. del; 10.30 POROČILA;
10.35 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM:
12.35 POROČILA; 12.40 ZIMSKI ŠOL-
SKI PROGRAM; 14.35 POROČILA;
14.45 NOČ IN DAN, ponovitev nočne-
ga programa; 17.00 TV DNEVNIK 1;
17.20 IZOBRAŽEVALNI PROGRAM;
17.50 GOZDNE PRIREDITVE, oddaja
za otroke; 18.05 RADOVEDNI, ZDRA-
VO, oddaja za otroke; 18.20 ŠTEVIL-
KE IN ČRKE, KVIZ; 18.40 RISANKA;
18.45 DOKUMENTARNA ODDAJA IZ
REVOLUCIJE, 19.15 RISANKA, 19.20
EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.45 PO-
ROČILO S 14. IZREDNEGA KONGRE-
SA ZKJ; 20.35 BEG, TV drama: 21.25
PARALELE; 21.55 TV DNEVNIK 3;
22.10 POROČILO S 14. IZREDNEGA
KONGRESA ZKJ; 22.40 POROČILA
V ANGLEŠČINI; 22.45 NOČ IN DAN,
ČRNI ■ GAD, angleška nanizanka,
SCHWARZWALDSKA KLINIKA, nem-
ška nad. 22/24, HITCHCOCK VAM
PREDSTAVUA; 1.00 POROČILA
ZAGREB II
17.45 TEST; 18.00 PREGLED PRO-
GRAMA; 18.05 POROČILA; 18.10 TV
KOLEDAR; 18.20 GLEMBAJEVI, 3/3
del nadaljevanke; 19.00 ZAGREBŠKA
PANORAMA; 19.30 TV DNEVNIK;
19.45 ZGODBICA ZA LAHKO NOČ;
19.50 TV RAZSTAVA; 20.00 EURO-
SONG 90, zabavna oddaja; 20.50 DO-
KUMENTARNI VEČER: TUDI VERNIKI
ČLANI ZK - DA ALI NE; 22.20 DELO
NA ČRNO
KOPER
13.00 RALLY: PARIZ-DAKAR (pos-
netek) 13.30 TV NOVICE 13.40 OD
IGRIŠČA DO IGRIŠČA (ponovitev)
15.30 TENIS	(ponovitev)
17.30 WRESTLING SPOTLIGHT
18.00 NOGOMET, Angl, prv.: NOT-
TINGHAM FOREST-LIVERPOOUnep.
prenos 18.45 TV NOVICE (med od-
morom) 19.45 TVD STIČIŠČE
20.30 ZLATI JUKE BOX 22.00 TV NO-
VICE 22.10 BASKET NB (posnetek)
22.30 BOKS 24.10 NOGOMET, arg.
prv. (posnetek)
Torek, 23. januar
LJUBLJANA I
8.2S-22.35 TELETEKST RTV UUB-
UANA; 8.40 VIDEO STRANI; 8.50 ZIM-
SKI POČITNIŠKI SPORED; 8.50 RI-
SANKA, 9.00 ZGODBE IZ ŠKOUKE, 4.
oddaja; 9.30 SMRKCI: ZAČARAN, PO-
BRATEn IN SPET SMRK; 9.55 Bertch-
tesgaden: SVETOVNI POKAL V ALP-
SKEM SMUČANJU - VELESLALOM
(Ž), prenos 1. teka; 10.40 Adelboden:
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMU-
ČANJU - VELESLALOM (M) prenos
1. teka; 11.25 ZIMSKI POČITNIŠKI
SPORED; 11.25 UUBEZENSKE
ZGODBE: MOČ UUBEZNI, kratki
igrani film; 12.10 KAM, KJE, KAKO
MED POČITNICAMI; 12.15 RISANKA;
12.25 Bertchtesgaden: SVETOVNI
POKAL V ALPSKEM SMUČANJU
- VELESLALOM (Ž), prenos 2. teka;
13.20 Adelboden: SVETOVNI POKAL
V ALPSKEM SMUČANJU - VELESLA-
LOM (M), prenos 2. teka; 14.15 ZIMSKI
POČITNIŠKI SPORED; 14.15 SOKOLI,
7. del angleške risane nanizanke;
14.40 POPOTOVANJA PO VELIKIH
ŽELEZNICAH SVETA: IZPOVED NE-
KEGA OBČUDOVALCA VLAKOV, an-
gleška dokumentarna serija; 15.40
SEDMA STEZA, ponovitev; 15.55
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMU-
ČANJU - VELESLALOM (Ž), posnetek
iz Berchtesgadna; 16.25 EP VIDEO
STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40
POSLOVNE INFORMACIJE; 16.45
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMU-
ČANJU - VELESLALOM (M), posne-
tek iz Adelbodna; 17.30 EP VIDEO
STRANI; 17.35 SPORED ZA OTROKE
IN MLADE; 17.35 LONČEK, KUHAJ:
POHORSKA OMLETA; 17.50 PO SLE-
DI PTICE DODO, 9. del oddaje TV Sa-
rajevo; 18.55 J.Bitenc: DESET MED-
VEDJIH; 19.05 RISANKA; 19.15 EPP;
19.18 TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP;
20.05 G.Kelly: VEDNO POPOLDNE,
avstralska nadaljevanka, 3/4; 20.55
EPP; 21.00 TRIBUTE TO TOMMY
DORSEY. 2 del; 22.00 EP VIDEO
STRANI; 22.05 TV DNEVNIK 3, VRE-
ME; 22.25 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 18.25 TELESKI
■90, PRIPRAVIMO SE NA SMUČANJE,
10/13; 18.55 NAŠA PESEM 68, 21. od-
daja; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PRE-
MOR; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 ŽREBA-
NJE LOTA; 20.35 UMETNIŠKI VEČER,
SHAKESPEARE NA TV: SEN KRESNE
NOČI, angleški film; 22.35 SATELIT-
SKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENO-
SI (do 0.00)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 TV ZLOŽEN-
KA, oddaja za otroke; 9.00 ZIMSKI
ŠOLSKI PROGRAM, KNJIGA; DVOJ-
NO ŽIVUENJE ŽUŽELK; TV GALERI-
JA; SKRIVNOSTNI OTOK, 1. del; ZIM-
SKA VPRAŠANJA; 10.30 POROČILA;
10.35 BLUFONCI, 5 del; 11.00 AN-
GLEŠČINA, 11. lekcija; 11.30 ZAŠČI-
TENI PARKI SLAVONIJE; 12.00 RI-
SANKA; 12.05 AFRIKA, POTOPIS, 1.
del; 12.35 POROČILA; 12.40 NATA-
KAR, BEŽI, češkoslovaški film; 14.05
ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM; 14.35
POROČILA; 14.45 NOČ IN DAN, pono-
vitev nočnega programa; 17.00 TV
DNEVNIK 1; 17.20 IZOBRAŽEVALNI
PROGRAM; 17.50 TV ZLOŽENKA, od-
daja za otroke; 18.20 ŠTEVILKE IN
ČRKE, KVIZ; 18.40 RISANKA; 18.45
ZNANOST; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.00 ŽREBANJE LOTA;
20.05 MALA VERA, sovjetski film;
22.20 TV DNEVNIK 3; 22.40 TEME IN
DILEME, KONTAKTNI MAGAZIN;
23.40 POROČILA V ANGLEŠČINI;
23.45 5 MINUT DO DVANAJSTIH,
NOČNI PROGRAM IZ KULTURE; 1.15
POROČILA
ZAGREB II
15.50 TEST; 15.55 POROČILA; 16.00
TV KOLEDAR; 16.10 Berchtesgaden:
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMU-
ČANJU, VELESLALOM (Ž), posnetek;
17.00 Adelboden: SVETOVNI POKAL
V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLA-
LOM (M), posnetek; 18.00 ZAGREB-
ŠKA PANORAMA; 18.20 REGIONALNI
PROGRAM SLAVONIJE IN BARANJE;
19.30 TV DNEVNIK; 19.50 ZGODBICA
ZA LAHKO NOČ; 20.00 SVET ŠPOR-
TA; 20.50 TV MIX; 21.05 POTEPAM SE
IN SNEMAM, dokumentarna oddaja;
21.35 ZABAVNI MAGAZIN; 22.35 NE-
ČISTA KRI, francoski film
шаз-т
13.00 RALLY: PARIZ-DAKAR (pos-
netek) 13.30 TV NOVICE 13.40 NO-
GOMET, arg. prv. (ponovitev)
15.30 BOKS (ponovitev) 16.15 BA-
SKET NBA 18.15 WRESTLING SPOT-
LIGHT 18.50 TV NOVICE 19.00 RAZI-
SKOVALNA BAZA 19.30 TVD STIČIŠ-
ČE 20.00 RALLY: PARIZ-DAKAR/
nep. prenos 20.30 BOKS 21.30 JUKE
BOX 22.00 TV NOVICE 22.10 SMU-
ČARSKI TEDNIK - ODDAJA O ZIM-
SKIH ŠPORTIH 23.00 EUROGOLF
24.00 NOGOMET, špansKO prv. (po-
novitev)
Sreda,
2U. januar
LJUBLJANA I
8.35-14.10 in 5.00-23.15 TELETEKST
RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO STRA-
NI; 9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI SPO-
RED; 9.00 RISANKA; 9.10 SMRKCI;
9.35 UUBEZENSKE ZGODBE: MAJA,
kratki igrani film; 10.10 KAM, KJE, KA-
KO MED POČITNICAMI; 10.15 SOKO-
LI, 8. del angleške anim. nanizanke;
10.40 POPOTOVANJA PO VELIKIH
ŽELEZNICAH SVETA: ZAMBEZI EX-
PRESS, angleška dok. serija; 11.40
RISANKA; 11.45 MOZAIK, ponovitev;
11.45 M. Pletl-S. Jovanov: OTROŠKI
BIČ, drama TV Novi Sad; 13.05 G. Kel-
ly: VEDNO POPOLDNE, avstralska na-
daljevanka, 3/4; 14.00 VIDEO STRANI;
15.15 VIDEO STRANI; 15.25 TELESKI
'90, PRIPRAVIMO SE NA SMUČANJE,
ponovitev, 10. oddaje; 15.55 ŽARIŠ-
ČE, ponovitev; 16.25 EP VIDEO STRA-
NI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 PO-
SLOVNE INFORMACIJE; 16.45 MOZA-
IK, ponovitev; 16.45 NETOPIR IN BE-
LE MIŠI, dokumentarna oddaja; 17.25
PO SLEDEH NAPREDKA: MERILNI
DAJALNIKI; 17.50 EP VIDEO STRANI;
17.55 SPORED ZA OTROKE IN MLA-
DE; 17.55 ZBIS: I.Zorman: STORŽKO-
VO POPOLDNE, 2. del: DOLGI FILIP;
18.10 C.COLLODI, I.Svetina: OSTR-
ŽEK, GLEDALIŠKA PREDSTAVA
SMG, 2/3; 18.45 PREPROSTE BESE-
DE, 2/6; 19.00 RISANKA; 19.17 EPP;
19.20 TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP,
20.05 FILM TEDNA, TRIJE KONDOR-
JEVI DNEVI, ameriški film; 21.55 EPP;
22.00 TV DNEVNIK 3, VREME; 22.20
VIDEOGODBA; 23.05 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 17.40 SVET ŠPOR-
TA, oddaja TV Zagreb; 18.30 ALPE
JADRAN; 19.00 SKRIVNOSTNI SVET.
12. zadji del ameriške dokumentarne
serije; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PRE-
MOR; 20.00 SLAVNOSTNI KONCERT
OB 80-LETNICI MARIJANA LIPOV-
ŠKA, prenos iz CD; 21.00 ŽARIŠČE;
21.30 SVET POROČA; 22.30 SATELIT-
SKI PRf^RAMI - POSKUSNI PRENO-
SI (DO tf.OO)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 A.Lindgren:
PIKA NOGAVIČKA, švedska nanizan-
ka, 17/21; 9.00 ZIMSKI ŠOLSKI PRO-
GRAM, ŠPORT ZA DOBRO JUTRO;
MALI SVET LIVADE; KNJIŽEVNI TV
VRTILJAK: H. Sienkiewicz; SKRIV-
NOSTNI OTOK, 3. del, ZIMSKA VPRA-
ŠANJA; 10.30 POROČILA; 10.35 ZIM-
SKI ŠOLSKI PROGRAM, 10.35ŽIVIMO
Z GLASBO; 10.50 RISANKA; 11.00 AN-
GLEŠČINA, 12. lekcija; 11.30 POGO-
VOR O JEZIKU, 2. del, 12.00 RAZVOJ
OSEBNOSTI, 2. del; 12.30 RISANKA;
12.35 POROČILA; 12.40 ZIMSKI ŠOL-
SKI PROGRAM; 15.20 POROČILA;
15.30 PONOVITEV NOČNEGA PRO-
GRAMA; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM; 17.50
PIKA NOGAVIČKA, 17/21; 18.20 ŠTE-
VILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA;
18.45 MODRI PROGRAM, POTOPIS,
19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2;
20.00 KINO OKO IN IGRANI FILM;
22.35 TV DNEVNIK 3; 22.55 POROČI-
LA V ANGLEŠČINI; 23.00 NOČNI PRO-
GRAM, COSBYJEV SHOW, ameriška
nanizanka, SCHWARZWALDSKA KLI-
NIKA, nemška nad. 23/24, ZGODBA
O ROCK N ROLLU, ameriška dok.
ser.; 1.15 POROČILA;
ZAGREB II
17.25 TEST; 17.40 PREGLED PRO-
GRAMA; 17.45 POROČILA; 17.50 TV
KOLEDAR; 18.00 ZAGREBŠKA PANO-
RAMA; 18.20 REGIONALNI PRO-
GRAM KARLOVCA, SISKA, GOSPIČA,
BJELOVARJA IN VARAŽDINA; 19.30
TV DNEVNIK; 19.50 ZGODBICA ZA
LAHKO NOČ; 20.00 GLASBENI VE-
ČER; 21.30 TV MIX; 21.40 ZNANSTVE-
NI FORUM
KOPER
13.00 RALLY: PARIZ-DAKAR (pos-
netek) 13.30 TV NOVICE 13.40 ZA-
DETKI TEDNA 15.30 TV NOVICE
15.40 RAZISKOVALNA	BAZA
17.15 SMUČARSKI TEDNIK - ODDA-
JA O ZIMSKIH ŠPORTIH
18.15 WRESTLING SPOTLIGHT
18.50 TV NOVICE 19.00 ODPRTA
MEJA 19.30 TVD STIČIŠČE
20.00 RALLY:	PARIZ-DAKAR
20.30 BASKET NBA 22.00 TV NOVI-
CE 22.10 ZLATI JUKE BOX
23.30 BOKS 24.15 NOGOMET, angl.
prv.: EVERTON - MANCHESTER CI-
TY (ponovitev)
Četrtek,
25. januar
LJUBLJANA I
8.3&-14.10 in 15.30-0.10 TELETEKST
RTV LJUBUANA; 8.50 VIDEO STRA-
NI; 9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI SPO-
RED; 9.00 RISANKA; 9.10 SMRKCI:
SMRČJA JUHA; 9.30 LJUBEZENSKE
ZGODBE: BRVAR-PEDIČEK: MALA
ODISEJA, kratki igrani film; 10.25
KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI;
10.35 STUDIO JE VAŠ: TATJANA in
DAVOR; 10.40 SOKOLI. 9. del angle-
ške animirane naniz.; 11,05 POTOVA-
NJA PO VELIKIH ŽELEZNICAH SVE-
TA: TRI MIUE VISOKO, angleška dok.
serija; 12.05 RISANKA; 12.10 KRAJ
BISTRIH VODA, angleški film; 14.00
VIDEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI;
15.55 ŽARIŠČE, PONOVITEV; 16.25
EP VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEV-
NIK 1; 16.40 POSLOVNE INFORMACI-
JE; 16.45 MOZAIK, PONOVITEV; 16.45
ALPE JADRAN; 17.15 MOŽJE, KI ZA-
UPAJO RIBAM, dokumentarna odda-
ja; 17.55 EP VIDEO STRANI; 18.00
SPORED za OTROKE in MLADE;
18.00 MLADI SHERLOCK, 3. del angl.
nadaljevanke: 18.25 CICIBAN, DOBER
DAN: IGRAJTE SE Z NAMI; 18.40 PRE-
PROSTE BESEDE, 3/6; 19.00 RISAN-
KA; 19.17 EPP; 19.20 TV OKNO; 19.24
EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VRE-
ME; 19.59 EPP; 20.05 D. Baker: PARA-
CELSUS, angleška nadaljevanka, 2/7;
20.54 EPP; 20.55 TEDNIK; 21.55 EP
VIDEO STRANI; 22.00 TV DNEVNIK 3,
VREME; 22.20 RETROSPEKTIVA, ko-
medija na slovenskem odru: Ivan Can-
kar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENT-
FLORJANSKI; 0.00 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 17.30 TELESKI 90,
PRIPRAVIMO SE NA SMUČANJE, 11/
13; 18.00 REGIONALNI PROGRAMI
TV Ljubljana - studio Ljubljana; 19.00
ALO, 'ALO, humoristična oddaja;
19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PREMOR;
20.00 ŽARIŠČE; 20.30 Mali koncert:
Franc Žibert, HARMONIKA; 20.45
Split: PEP v košarki - JUGOPLASTI-
KA:ARIS, prenos 2. polčasa; 21.30
V hribih se dela dan: GORSKI VRTO-
VI, dokumentarna oddaja, 4/8; 22.05
GOSTILNA, dokumentarna oddaja;
22.50 SVET NA ZASLONU (do 23.20)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 MITI IN LE-
GENDE. ODDAJA ZA OTROKE; 9.00
ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM, knjiga za
danes; OBNAŠANJE ŽIVALI; TV gale-
rija; SKRIVNOSTNI OTOK, 3. del. ZIM-
SKA VPRAŠANJA; 10.30 POROČILA;
10.35 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM;
10.35 BLUFONCI, 6. del; 11.00 AN-
GLEŠČINA, 13. lekcija; 11.30 ZDRA-
VILNA ZELIŠČA SKOZI ZGODOVINO;
12.00 RISANKA; 12.05 AFRIKA, POTO-
PIS, 2. del; 12.35 POROČILA; 12.40
RDEČI PONI, ameriški film; 14.15 ZIM-
SKI ŠOLSKI PROGRAM; 14.35 PORO-
ČILA; 14.45 NOČ IN DAN, ponovitev
nočnega programa; 17.00 TV DNEV-
NIK 1 ; 17.20 IZOBRAŽEVALNA ODDA-
JA; 17.50 MITI IN LEGENDE, oddaja
za otroke; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE,
KVIZ; 18.40 RISANKA; 18.45 EKOLO-
GIJA, doku^ientarna oddaja; 19.15
VREME; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00
SPEKTER, POLITIČNI MAGAZIN;
21.05 KVIZKOTEKA, 22.25 TV DNEV-
NIK 3; 22.45 POROČILA V ANGLEŠČI-
NI; 22.50 NOČ IN DAN, ČRNI GAD,
angleška nanizanka, SCHWARZ-
WALDSKA KLINIKA, nemška nad. 24/
24, HITCHCHOCK VAM PREDSTAV-
UA; 1.05 POROČILA
ZAGREB II
17.25 TEST; 17.40 PREGLED PRO-
GRAMA; 17.45 POROČILA; 17.50 TV
KOLEDAR; 18.00 ZAGREBŠKA PANO-
RAMA; 18.20 REGIONALNI PRO-
GRAM DALMACIJE; 19.30 TV DNEV-
NIK; 19.55 Split: JUGOPLASTIKA
- ARIS (PEP v košarki); 21.30 TV MIX;
21.45 TV RAZSTAVA; 21.55 KOLO
SREČE; 22.15 HIŠA, jugoslovanski
igrani film
KOPER
13.00 RALLY: PARIZ-DAKAR (pos-
netek) 13.30 TV NOVICE 13.40 NO-
GOMET, angl. prv. (ponovitev)
15.30 TV NOVICE 15.40 BOKS (po-
novitev) 16.00 NOGOMET, špansko
prv. (posnetek) 18.15 WRESTLING
SPOTLIGHT 18.50 TV NOVICE
19.00 ODPRTA MEJA 19.30 TVD STI-
ČIŠČE 20.00 RALLY: PARIZ-DAKAR
20.30 RAZISKOVALNA BAZA - Po-
sebna oddaja 22.00 TV NOVICE
22.10 »MON-GOL-FIERA« - oddaja
o nogometu 23.15 BASKET NBA
Petek, 26. januar
LJUBLJANA I
e.3S-14.10 In 14.30-1.40 TELETEKST
RTV LJUBLJANA; 8.50 VIDEO STRA-
NI; 9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI SPO-
RED; 9.00 RISANKA; 9.10 SMRKCI:
TEŽAVE S...; 9.35 LJUBEZENSKE
ZGODBE: ČRNI TULIPAN, kratki igra-
ni film; 10.15 KAM, KJE, KAKO MED
POČITNICAMI; 10.20 SOKOLI, 10. del
angleške animir. nanizanke; 10.45
POPOTOVANJA PO VELIKIH ŽELEZ-
NICAH SVETA: PRESTOPANJE, an-
gleška dok. serija: 11.45 RISANKA;
12.00 MOZAIK, ponovitev; 12.00
V HRIBIH SE DELA DAN: GORSKI VR-
TOVI, dokumentarna serija, 4/8; 12.35
E. Reitz: DOMOVINA, nemška nadalje-
vanka, 10/11; 14.00 VIDEO STRANI;
14.45 VIDEO STRANI; 14.55 TELESKI
'90, PRIPRAVIMO SE NA SMUČANJE,
ponovitev 11. oddaje; 15.25 SVET NA
ZASLONU, ponovitev; 15.55 ŽARIŠČE,
ponovitev; 16.25 EP VIDEO STRANI;
16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOV-
NE INFORMACIJE; 16.45 MOZAIK;
TEDNIK. PONOVITEV; 17.45 .....
17.55 EP VIDEO STRANI; 18.00 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE; 18.00
POJDI NEKAM, NE VE SE KAM: JAJ-
CE-JUNAK, lutkovna igrica TV Zagreb,
4/8; 18.15 A.Lindgren: PIKA NOGA-
VIČKA švedska nanizanka, 19/21;
18.40 OTROCI GLASBE, ameriška za-
bavnoglasbena oddaja; 19.00 RISAN-
KA; 19.17 EPP; 19.20 TV OKNO; 19.24
EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VRE-
ME; 19.59 ZRCALO TEDNA; 20.14
EPP 20.20 NAFTA, angleška doku-
mentarna serija, 4/8; 21.13 EPP; 21.15
ULICE SAN FRANCISCA, 13. zadnji
del, ameriške nanizanke; 22.05 EP VI-
DEO STRANI; 22.10 TV DNEVNIK 3,
VREME; 22.30 EX LIBRIS: JAZZ
PLES; 23.25 CIKLUS FILMOV FEDE-
RICA FELLINIJA: SATIRICON, italijan-
ski film; 1.30 VIDEO STRANI
LJUBLJANA M
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 17.55 REGIONAL-
NI PROGRAMI TV Ljubljana - STUDIO
MARIBOR; 19.00 20 LET PTUJSKEGA
FESTIVALA, ponovitev; 19.30 TV
DNEVNIK; 19.55 PREMOR; 20.00 ŽA-
RIŠČE; 20.30 ČLOVEK IN GLASBA,
ponovitev 1. oddaje; 21.20 SATELIT-
SKI PROGRAMI
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 ŠARAM BA-
RAM, oddaja za otroke TV Skopje;
9.00 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM.
ŠPORT ZA DOBRO JUTRO; Z RIBIČI
OD JUTRA, DO JUTRA; RISANKA,
KNJIŽEVNI TV VRTILJAK, SKRIV-
NOSTNI OTOK, 4. del. ZIMSKA VPRA-
ŠANJA; 10.30 POROČILA; 10.35 ZIM-
SKI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM;
10.35 ŽIVIMO Z GLASBO; 10.50 RI-
SANKA; 11.00 ANGLEŠČINA, 14 lek-
cfja; 11.30 POGOVOR O JEZIKU, 3.
del; 12.00 RAZVOJ OSEBNOSTI. 3.
del; 12.30 RISANKA; 12.35 POROČI-
LA; 12.40 PREZRLI STE, POGLEJTE;
13.15 KVIZKOTEKA, ponovitev; 14.35
POROČILA; 14.45 NOČ IN DAN, pono-
vitev nočnega programa; 17.00 TV
DNEVNIK 1; 17.20 IZOBRAŽEVALNI
PROGRAM, 17.50 ŠARAM BARAM,
Oddaja za otroke TV Skopje; 18.20
ŠTEVILKE IN ČRKE, KVIZ; 18.45 MUP-
PET SHOW, LUTKOVNA SERIJA, 4/26;
19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2;
20.00 ZAKON V LOS ANGELESU,
ameriška nanizanka; 21.00 ZABAV-
NOGLASBENA ODDAJA; 21.40 TV
DNEVNIK 3; 22.00 KULTURNI MAGA-
ZIN; 23.00 POROČILA V ANGLEŠČINI;
23.05 NOČ IN DAN, DOM, SLADKI
DOM, angleška nanizanka, ROMAN-
CE, angleški TV film, SKRIVNOSTNI
SVET ŽIVALI; 1.20 POROČILA
13.00 RALLY: PARIZ-DAKAR (pos-
netek) 13.30 TV NOVICE
13.40 »MON-GOL-FIERA« - oddaja
o nogometu (ponovitev) 15.00 TV
NOVICE 15.30 RAZISKOVALNA BAZA
16.00 »AMERICANBALL« 16.45 BA-
SKET NBA 18.15 WRESTLING SPOT-
LIGHT 18.50 TV NOVICE 19.00 OD-
PRTA MEJA 19.30 TVD STIČIŠČE
20.00 RALLY:	PARIZ-DAKAR
20.30 FOOTBALL NFL 22.00 TV NO-
VICE 22.10 »SOTTOCANESTRO«
- oddaja o košarki 22.50 TENIS
24.45 EUROGOLF
KOPER
20. STRAN - 18. JANUAR 1990
AKCIJA NOVEGA TEDNIKA
»Svet in planine naj bodo od tistega, ki tam
prebiva«
dr. Johannes Frischauf
Pomagamo
planincem obnavljati dom
na Okrešlju
Ta teden so prispevali
Srednja šola Borisa Kidriča Celje 300,00 din
Vera Amenitsch, Kanalstr. 25, Celovec 50,00 din
Miro Podjed 40,00 din
Rudi Burina, Pod kostanji 18, Celje je planincem
ponudil brezplačne ključavničarske usluge na
Okrešlju
Doslej smo zbrali že 15.640 din
Doslej so
prispevali:
Hmezad
EXPORT-
IMPORT
Gostišče Štorman
Marija Fajgel
Nada Božič
Prispevke za obnovo
Frischaufovega doma na
Okrešlju lahko nakažete
na žiro račđn:
Sklad
skupne porabe NT in RC
50700-720/3-21198
s pripisom - za obnovo
Frischaufovega doma.
DELAVSKA UNIVERZA
CELJE
CANKARJEVA 1
DELAVSKA UNIVERZA CELJE
razpisuje prosta dela in naloge
1. Strokovnega delavca
- izobraževalca za jezikovno
izobraževanje
Pogoj: Za navedena dela in naloge poleg splošnih,
z zakononn določenih pogojev zahtevamo še na-
slednje:
- profesor nemščine
Delovno razmerje bodo sklenili za določen čas (do
31. 5. 1990) z možnostjo poznejše stalne zaposlitve.
Nastop dela takoj oz. po dogovoru.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v roku 8 dni po objavi na naslov:
Delavska univerza Celje - Cankarjeva 1 »Za razpisno
komisijo«.
O izbiri bomo kandidate obvestili po končanem zbi-
MEDNARODNO TRGOVSKO
PODJETJE p.o. Celje
Delavski svet
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
1.	Direktor računovodstva
2.	Vodilni kontrolor poslovanja
Kandidati morajo poleg zakonskih pogojev izpolnje-
vati še naslednje pogoje:
pod 1.: - VII. ali VI. stopnjo strokovne zahtevnosti
-	ekonomske smeri
pod 2.: - VII. stopnja strokovne zahtevnosti ekonom-
ske ali pravne smeri
pod 1. in 2. pa še: - 5 let ustreznih delovnih izkušenj
v enaki ali sorodni dejavnosti
-	sposobnost za vodenje, organiziranje in razvijanje
delovnega procesa
-	da predložijo program dela za mandatno obdobje
Dela in naloge razpisujemo za dobo 4. let.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, naj pošljejo
ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 30
dneh po objavi na naslov: KOVINOTEHNA Celje,
Mariborska c. 7, Kadrovska služba, za razpisno ko-
misijo podjetja Kovinotehna.
OGP »REMONT« CELJE P.O.
Komisija za delovna razmerja
vabi k sodelovanju in razpisuje prosta dela in
naloge:
1.	vodja gradbišča
-	1 delavec
pogoj; gradbeni inženir ali gradbeni tehnik VI. oz. V.
stopnja strokovne izobrazbe s strokovnim izpitom
ter 3 oz. 5 let delovnih izkušenj v gradbeni operativi
-	visoke gradnje
2.	gradbeni delovodja
-	1 delavec
Pogoj: V. stopnja strokovne izobrazbe, gradbena
delovodska šola, 5 let delovnih izkušenj v gradbeni
operativi - visoke gradnje
3.	mizar - parketar
-	2 delavca
Pogoj: IV. stopnja strokovne izobrazbe lesne smeri,
3 leta delovnih izkušenj
4.	zidar in tesar
-	4 delavci (3 +1)
Pogoj: IV. stopnja strokovne izobrazbe - 3 leta de-
lovnih izkušenj
5.	gradbene delavce (4)
Pogoj: zdravstvena in fizična sposobnost
Z delavci pod zap. št. 1 do 4 se sklene delovno
razmerje za nedoločen čas, z delavci pod številko
5 pa za čas gradbene sezone. Za vse delavce velja
polni delovni čas in 3-mesečno poskusno delo.
S stanovanji ne razpolagamo!
Prošnje sprejemamo v roku 15 dni od dneva objave
na naslov: OGP »Remont« Celje, Oblakova 32 ali
osebno v kadrovski službi. O izbiri bodo kandidati
obveščeni pisno v roku 15 dni po izbiri.
INFORMACIJE
18. JANUAR 1990 - STRAN 21
PRIREDITVE
V	razstavnem salonu Pivnica v Rogaški Slatini
razstavlja svoja likovna dela na temo notranjost
cerkva, akademski slikar Slavko Kores. Razstava nje-
govih del bo na ogled do 2. februarja.
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini si
lahko do konca januarja še ogledate razstavo
BOŽIČNE PODOBE V STARIH GRAFIKAH, ki
zmerna bakroreze, gravure, jekloreze, litografijo in ksi-
lografijo iz 200 grafičnih zbirk, ki jih je Rogaški Slatini
podaril zbiralec Kurt Müller iz Švice.
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v petek
zvečer ob 20. uri plesni večer z ansamblom Barabe.
V	sredo, 24. januarja prav tako ob 20. uri pa bo
družabni večer s čarodejem Janijem Jošovcem.
V	Likovnem salonu v Celju bo danes ob 19. uri
otvoritveni ogled razstave shkarskih del Jane Vizjak.
Razstavo njenih del si boste lahko ogledali do 6. febru-
aija.
V	dvorani Zdraviliškega doma v Dobrni bo danes
v četrtek zvečer ob 19.30 uri plesno-zabavni večer, ki
ga pripravlja Plesna šola iz Titovega Velenja.
Jutri ob 19.30. uri pa bo prav tako v dvorani Zdravili-
škega doma v Dobrni nastop folklorne skupine iz
Kompol.
Hortikulturno društvo Celje vabi danes, 18. 1. .1990
ob 17. uri na predavanje o ureditvi domačega vrta.
O tej zanimivi temi bo govorila ing. Anka Bernard iz
Kranja. Predavanje bo v Narodnem domu.
Slovensko ljudsko gledališče iz Celja bo v torek, 23.
januaija gostovalo v Smaiju pri Jelšah ob 19.30. uri
s predstavo Stefana Zweiga VOLPONE.
V	kulturnem domu v Vojniku bo v petek zvečer ob
18. uri koncert skupine Pop design.
V	kulturnem domu Slovenske Konjice gostuje
v soboto, 20. januaija ob 17. uri Glasbena šola iz Pi-
rana.
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE:
Na veterinarski postaji v Celju je redni delovni čas veterinarjev
od 6.30 do 14.30. ure, redna dopoldanska ambulanta za male
živali paje od 8. do 10. ure. Sicer pa imago redno dežurno službo
organizirano v popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinaijev od 6. do 14. ure,
neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure
zjutraj nasledryega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob
koncu tedna in ob praznikih. Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Na veterinarski
postaji v Moziiju je redni delovni čas veterinaijev od 7.^ do 15.
ure, razen ob nedeljah, redna dopoldanska ambulanta za male
živali paje od 7. do 9. ure. Do 21. januaija bo dežural dipl. vet.
Maijan Lešnik, telefon 831-219, od 22. dalje pa dipl. vet. Ciril
Kralj, telefon 840-112.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na veterinarski
postaji v Šentjurju je redni delovni čas veterinaijev od 7. do 15.
ur, vsak dan, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je
organizirano dežurstvo. Danes bo še dežural dip. vet. Franc
Kovač, telefon 741-243, od jutri dalje pa dipl. vet. Franci Zapu-
šek, telefon 741-935.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na
veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas
veterinaijev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega
dne paje organizirano dežurstvo. Telefon: 751-166.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Na veterinarski postaji
v Laškem in Radečah je redni delovni čas veterinaijev od 7. do
15. ure, od 15. do 7. ure zjutrjg naslednjega dne pa je organizi-
rano dežurstvo za celo občino na veterinarski postili v Laškem.
Telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinaija v času dežur-
stva lahko pustite sporočilo pri vrataiju Pivovarne Laško, tele-
fon: 731-121.
GREMO V KIÑO
KINO UNION
18.	1.: TEQUILA SUNRISE
-	ameriški film
19.	L: KDO JE POTUNKAL
ROGERJA ZAJCA - ameri-
ški film
KINO MALI UNION
do 20.1.: ZVEZDNE POTI
IV. del - ameriški film
22.	1.: NEDOTAKLJIVI
-	ameriški film
METROPOL
do 22. I.: FANATIKI ZLA
-	ameriški film
do 22. 1.: VEČ OD STRASTI
-	ameriški film
23.	1.: PERVERZNA SLUŽ-
KINJA - italijanski film
23.1.: TATOVI PORSHEJEV
-	ameriški film
Matineje
20.1.: TATOVI PORSHEJEV
-	ameriški film
22.	1.: SUPER ZMEDA NO-
RE MISIJE - hongkonški
film
23.	1.: NORE POČITNICE
V	EVROPI - ameriški Шт
24.	1.: PEPELKA - ameriški
film
KINO DOM
18.	1.: TRASHIN - NEVAR-
NE ROLKE - ameriški film
19.	do 22. 1.: ZAKLAD CAR-
JA SALOMONA II. del
-	ameriški film
19.	do 22. L: SUPER ZMEDA
NORE MISIJE - hongkonški
film
23. 1.: NORE POČITNICE
V	EVROPI - ameriški film
KINO VOJNIK
21. 1.: TRASHIN - NEVAR-
NE ROLKE - ameriški film
21.	1.: VOHUNI V ZASEDI
-	ameriški film
KINO TITOVO VELENJE
18. in 19. 1.: NADINA - ame-
riški film
20.	in 21. I.: GORA SMRTI
-	ameriški film
22.	1.: PREKLET V AM-
STERDAMU - ameriški film
23.	1.: NADA IN SLAVA
-	angleški film
24.	1.: STRAŠNE SANJE
V	ULICI BRESTOV - ameri-
ški film od 22.1. v času šol-
skih počitnic bo vsak dan ob
10. uri počitniški kino pro-
gram
Nočni kino
18., 19. in 21. 1.: PLAVI AN-
GEL - ameriški film
20.	in 22. 1.: NOVO PEČENE
KURBE - ameriški film
DOM KULTURE
18. 1.: SEKS, LAŽI IN VI-
DEO TRAK - ameriški film
21.	1.: ROBIN HOOD-ame-
riški film
22.	1.: NADA IN SLAVA
-	angleški film
KINO ŠOŠTANJ
20.	1.: ROBIN HOOD - ame-
riški film
21.	1.: NADINA - ameriški
film
22.	1.: GORA SMRTI - ameri-
ški film
Nočni kino
20. 1.: PLAVI ANGEL
KINO ŠMARTNO OB PAKI
19.	1: LJUBEZEN V MINU-
SU - ameriški film
21. 1.: ROBIN HOOD - ame-
riški füm
23.1.: GORA SMRTI - ameri-
ški film
Nočni kino
21. L: PLAVI ANGEL-ame-
riški film
ŠENTJUR PRI CELJU
20.	in 21. 1.: MAČKA - ameri-
ški film
KINO ŽALEC
18.	1.: HUNDRA - itaüjanski
film
19.	in 21. 1.: SALSA - ameri-
ški film
20.	1.: AMERIŠKI NINDŽA
-	ameriški film
23. 1.: POLICIJSKA AKA-
DEMIJA - ameriški film
KINO PREBOLD
18.	1.: REŽISER PORNO
FILMA - ameriški film
19.	1.: HUNDRA - italijanski
film
21.	1.: NISEM JAZ NORA
-	ameriški film
23. 1.: SRCE ZA ROCK
-	ameriški film
KINO POLZELA
18. L: NISEM JAZ NORA
-	ameriški film
20.	L: REŽISER PORNO
FILMA - ameriški film
21.	1.: OTROK DINOZAVER
-	ameriški film
23.	1.: AMERIŠKI NINDŽA
-	ameriški film
KINO LIBOJE
20. L: SALSA - ameriški film
KINO DOM MOZIRJE
18. 1.: CIVILNA PATROLA
-	ameriški film
20. in 21. 1.: ZAKON OROŽ-
JA - ameriški film
KINO JELKA NAZARJE
20. in 21. L: MAŠČEVALEC
-	ameriški film
24.	1.: IGRAJ SE ALI UMRI
-	ameriški film
KINO UUBNO
20. in 21.1.; ARIZONA JUNI-
OR - ameriški film
23. 1.: TO SO GADJE - slo-
venski film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
18. in 19. 1.: ČUDEŽ V OSMI
ULICI - ameriški film
20. in 21. 1.: MILAGRO
-	ameriški film
22.	in 23. 1.: OBRAČUN
V HONG-KONGU - ameriški
film
KINO RADEČE
18.	l.rODVEZANI-ameriški
film
KINO RTC UNIOR ZREČE
18.1.: PEKEL V VIETNAMU
-	ameriški film
19.	1.: IZZIV - ameriški film
20.	1.: MRTEV IN HLADEN
-	ameriški film
21.	1.: BEZDAN - ameriški
film
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
18. in 19. 1.: OKRUTNA
DŽUNGLA - ameriški film
20. in 21. 1.: JEKLENI TRI-
KOTNIK - ameriški film
DEŽURSTVA TRGOVIN^
Celje
Ob nedeljah je v tem mesecu
dežurna samopostrežna trgovi-
na Savica, ki je odprta od 7.30
do 19. ure. Merx Blagovni cen-
ter ima odprti diskontni proda-
jalni na Mariborski 128 in
v Šempetru v Saviryski dolini,
vsako soboto do 17. ure popol-
dan, ob nedeljah pa od 8. do 12.
ure.
Ob nedeljah pa so dežurne
prodajalne v Celju še: Diskont
v Cankarjevi, ki je odprt od 7.
do 12. ure, prodajalna Štručka
od 7. do 11. ure, mesnica v Lin-
hartovi od 7. do 11. ure ter ki-
osk pri celjski bolnišnici v ča-
su obiskov.
Laško
V	občini Laško so dežurne
Merxove trgovine z živili v La-
škem in Rimskih Toplicah in
sicer ob sobotah do 14. ure, tr-
govina na Otoku pa je vsako
prvo soboto v mesecu odprta
do 16. ure.
V	Radečah je Merxova Bla-
govnica odprta ob sobotah od
7. do 15. ure, ostale trgovine
z živili pa so odprte samo do
12. ure. Tako je tudi v Zidanem
mostu.
Ob nedeljah so vse trgovine
z živili v Laškem in Radečah
zaprte. V Rečici pri Laškem je
ob sobotah do 17. ure odprt
zasebni diskont Komi, ob ne-
deljah pa od 7.30 do 12. ure.
Šentjur pri Celju
V	šentjurski občini so vse tr-
govine z živili odprte le do 12.
ure, vsako prvo soboto v mese-
cu pa je do 15. ure popoldne
odprta trgovina Kmetijskega
kombinata Šentjur.
V	nedeljo je od 7. do 10. ure
odprta zasebna mesnica in de-
likatesa Klanjšek v Efenkovi
ulici.
Šmarje pri Jelšah
V	občini Šmaije pri Jelšah
so v soboto trgovine z živili od-
prte od 7. do 14. ure, vsako dru-
go nedeljo pa je od 7.30 do
10.30. ure odprta trgovina Jel-
ša-prehrana. Ob nedeljah so
dežurne še trgovine: Oskrba
Šmaije od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Jelka od 7. do 11. ure (vsa-
ko drugo nedeljo). Prehrana
od 7. do 11. ure. Turist Roga-
ška Slatina od 7. do 11. ure,
Ratanska vas od 7.30 do 10.30.
ure. Mesnica Kozje od 7.30 do
10. ure, Merkur Bistrica ob
Soth od 8. do 11. ure in Atom-
ska vas od 8. do 12. ure.
Slovenske Konjice
V	občini Slovenske Konjice
je bo sobotah do 16. ure po-
poldne odprt Market Sloven-
ske Konjice, ob nedeljah pa
Merxov diskont od 8. do 11.
ure. V Zrečah je ob sobotah do
12. ure odprta trgovina Kmetij-
ske zadruge Slovenske Ko-
njice.
Mozirje
Ob sobotah je do 14. ure od-
prta Blagovnica Moziije.
Titovo Velenje
Ob sobotah je do 15. ure od-
prta poslovalnica Gorica.
Žalec
Ob sobotah so od 7. do 16.
ure odprte naslednje prodajal-
ne: Blagovnica Savinjka, sa-
mopostrežna Petrovče, bla-
govnica Šempeter, Prebold in
Polzela (živilski oddelki) ter
samopostrežna trgovina na
Vranskem. Ob nedeljah pa je
v Žalcu v Cankaijevi ulici od-
prt diskont in sicer od 8. do 11.
ure.
ROJSTVA
Celje
V času od 3. do 14. januarja
se je rodilo 49 dečkov in 39
deklic.
POROKE
Laško
Poročili so se štiije pari od
tega: Zoran JELEN iz Laškega
in Dragica KNEZ iz Trojnega;
Dušan TRUPI in Darja POTO-
ČIN oba iz Tevč; Franc BRl-
LEJ iz Vrhovega pri Radečah
in Jožica TRUPI iz Laškega.
Žalec
Zakonsko zvezo je sklenil en
par.
ШШиШВшШ
Celje
Umrli so: Ivan SITAR, 70 let
iz Malahorna, Jože FIDLER,
56 let iz Voglajne, Valentin TO-
MINŠEK, 55 let iz Bočne, Mi-
lošev VUKOSAVLJEVIČ, 52
let iz Celja, Magdalena VRE-
ČAR, 83 let iz Teharij, Anton
FERME, 58 let iz Pečovja,
Franc KRAJNC^ 68 let iz Celja,
Franc NADVEZNIK, 64 let iz
Nizke, Ivan ROJŠEK, 80 let iz
Celja, Barbara KOS, 15 let iz
Jelc, Marija SINKOVIČ, 79 let
iz Košnice, Berta STERNAD,
45 let iz Štor, Štefanija DROB-
NE, 87 let iz Celja, Janez
VREČKO, 84 let iz Socke, Bo-
jan STRNAD, 32 let iz Celja,
Leopold ČRETNIK, 46 let iz
Velike Pirešice, Marija
GRAJŽL, 68 let iz Štor, Franc
TOMŠIČ, 75 let iz Titovega Ve-
lenja, Vera BOLHAR, 92 let iz
Celja, Anton ARNIČ, 59 let iz
Savina, Ignac BRGLEZ, 90 let
iz Koble, Stanislav DREVEN-
ŠEK, 70 let iz Celja, Jožefa
SKERLOVNIK, 51 let iz Pri-
stave, Marija PUŠNIK, 86 let iz
Jelc, Alojz ŠANCA, 64 let iz
Žalca. Slavko ŽELJEŽIČ, 61
let iz Celja, Jakob KNEZ, 81 let
iz Solčave, Alojzij OPREŠ-
NIK, 61 let iz Topolovega, Olga
LESJAK, 78 let iz Celja, Ljud-
mila AMBROŽ, 90 let iz Kloko-
čovnika, Štefka COVNAR, 76
let iz Brod, Rozalija ARTNIK,
68 let iz Polzele, Marija TRAT-
NIK, 70 let iz Pečovja, Terezija
KAČ, 89 let iz Košnice, Rozali-
ja GOLOB. 84 let iz Čreškove,
Rozalija CMOK, 53 let iz Slane,
Emilija GAJŠEK, 85 let iz Ce-
lja in Adolf Kregar, 49 let iz
Celja.
Laško
Umrli so: Neža Podbreznik,
83 let iz Ojstrega; Vida Petek,
30 let iz Loga pri Vrhovem in
Justina KLJUČEVŠEK, 77 let
iz Radeč.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Terezija SMODEJ,
64 let iz Pijovca, Marija KA-
MENŠEK, 93 let iz Nezbiš, Ju-
re ŠEPEC, 2 meseca iz Roga-
ške Slatine, Martin DEBE-
LAK, 81 let iz Križan vrha, Jo-
žefa PRATENGRAZER, 86 let
iz Kunšperka, Janez RAM-
PRE, 66 let iz Sv. Jurija in Ma-
rija KOVAČIČ, 70 let iz Šent-
juija pri Celju.
Titovo Velenje
Umrli so: Jožef GROBIN, 69
let iz Kasaz, Marija SREBRE,
88 let iz Gorenja, Rudolf WUD-
LER, 87 let iz Celja, Amalija
HRIBERNIK, 88 let iz Podvr-
ha. Meri PRIŠLIN, 73 let iz Ce-
lja in Karohna ŠUMER, 89 let
iz Šoštanja.
Žalec
Umrli so: Terezija POD-
T ttnŠEK, 58 let iz-Cornje vasi.
MVrija CEHNER, 66 let iz Žal-
ca, Stefan LUŽAR, 84 let iz
Šempetra v Savinjski dolini,
Martin ŠTORMAN, 87 let iz
Gotovelj, Janez ŠTORMAN, 87
let iz Šempetra v Savinjski do-
lini, Marija GOLČNIK, 56 let iz
Podvrha in Janez VOH, 80 let
iz Dobrteše vasi.
Dežurstvo
Elektra Ceije
Elektro Celje ima dežurno
službo non-stop, telefonska
številka, kamor jih lahko po-
khčete, pa je 25-841.
SE SAME HVALIJO
ZATO JE NAŠA NALOGA PREPROSTA
POVEDATI VAM MORAMO SAMO, KJE JIH LAHKO VIDITE!
HOCE, LEVEČ, LJUBLJANA, KRANJ
KRITINE, KI PRINAŠAJO PROFIT!
ZASTOPA IN UVAŽA
Hmezad
t «POBÎ ИИРСЖТ
PRODAJA GRAMEX LJUBLJANA IN HMEZAD EXPORT IMPORT ŽALEC
22. STRAN - 18. JANUAR 1990
MALI OGLASI
PRODAM
motorna vozila
AVTO zastava 750/850, letnik 1984,
prodam. Telefon (063) 746-121.
VW 1200 J, letnik 1974, karamboli-
ran levo spredaj, prodam.
M. Butinar, Kompole 18, Štore,
telefon 770-183.
DIANO, letnik 79, registrirano do
12/90, prodam za 13.000 din. Te-
lefon 24-706.
ZASTAVA, letnik 83, registrirano
do 14. jun. 90, nujno prodam.
Telefon 761-240.
STOENKO, 10 let staro, renovira-
no, registrirano do konca leta,
prodam za 19.000 din. Telefon
25-163.
ŠKODO 120 LS, reg. do junija, po-
ceni prodam. Franc Antlej, Dob-
je 5 pri Lesičnem.
JUGO Koral 45, star eno leto, pro-
dam ali zamenjam; v račun vza-
mem Z 750. Telefon 741-811/224.
JUGO 45, letnik 83, poškodovan,
reg. do decembra, prodam. Te-
lefon 812-227.
Z 101, letnik 78, karamboliran des-
ni zadnji bok, cena 6000 din,
prodam. Telefon 32-255 po 19.
uri.
AX 11 TRE, registriran do decem-
bra 90, metalik, 5 predstav, pro-
dam. Cena 130.000,00 din. Tel.
24-508.
FIAT 126 P, letnik 1088, prodam.
Telefon 811-839, popoldan.
FORD Escord 1100, letnik 75, pro-
dam. Cena 2500 DM v dinarski
protivrednosti. Reg. do aprila.
Telefon 36-764.
WV jetta, diesel, letnik 86, original
nemški, prodam, 70.000 km. Te-
lefon 26-050, zvečer.
R 4, letnik 87 (september), pro-
dam. Telefon 28-350, popoldan.
AUDI 60 L, prodam: reg. do sep-
tembra. Telefon 821-557.
Z 101 GTL 55, letnik 86, prodam.
Janko Parežnik, Zavrh pri Gali-
ciji 21, 63310 Žalec
P 126, letnik 82, registriran do 10.
okt. 1990, ugodno prodam.
Zdenko Verdinek, Botričnica 24,
Šentjur.
P 126 prodam ali zamenjam za ži-
vino. Srečko Salezina, Lažiše
20, Dobje.
VOLVO obnovljen in Z 101, letnik
76, prodam za 1200 DM v dinar-
ski protivrednosti. Telefon 35-
859.
ZASTAVO 750 in R 4, registrirano,
prodam. Brecelj, Hrenova 24,
Strmec.
KARAMBOLIRANO ikodo 120 LS.
Krivec, Lastnič 65, 63255 Buče.
AVTO Zastavo, Jugo Koral 55, star
15 mesecev, prodam. Telefon
713-182 popoldan.
KOMBI mercedes 508 D, okvara
motorja, prodam. Ogled popol-
dan. Branko Novak, Zagrad 13,
Celje.
BMW 318, letnik 80, registriran ce-
lo leto, cena 9500 DM in R 4,
letnik 85, 4000 DM, prodam v di-
narski protivrednosti, ali zame-
njam. V Večernih urah: Brane
Buzina, Na otoku 10, Celje.
IM V kombi 1600, sept. 83, ugodno
nujno prodam. Telefon (063) 26-
962.
KARAMBOLIRANO Z 750 in nove
dele prodam. Telefon 39-559,
popoldan.
Z 850, star 5 let, reg. do dec., pro-
dam za 18.000 din. Telefon 32-
163.
P 126, sept. 87, garažiran, prodam.
Telefon 770-186. Kroflič, Pečov-
je 13 C, Štore.
JUGO Koral 45, lita platišča, star
leto dni, na novo reg., ugodno
prodam. (063) 741-470.
R 4 TL, let. 78, dobro ohranjen,
poceni prodam. Boris Čater, Za-
dobova 100, 63211 Škofja vas.
JUGO 45, Lado Samaro, oba I. 87,
prodam. V račun vzamem cenej-
ši avto. Telefon 711-647.
Prava trgovina za vaš
avto
Popravilo amortizerjev
- Obnavljanje zavornih
oblog - Disk ploščice in
sklopke za vsa vozila - Ni-
halne roke, zglobi in konč-
niki
Celje, Čuprijska 9
Tel. 24-025, 24-303
stroji
PLETILNI STROJ EMPISAL, dvo-
redni, prodam. Telefon 742-392
popoldan.
ŽAGO za razrez hlodovine, novo,
pant, ter motorno žago Stihi 041,
generalno popravljeno, ali Dol-
mar, skoraj novo, prodam.
Franc Tajnšek, Arnače 26, Ve-
lenje.
GOZDNI VITEL »Arbajter« 4t pro-
dam. Blatnik, Tešova 7,
Vransko.
HOT PRINT STROJ 2a vroči tisk in
lepilni stroj prodam. Primerno
za popoldansko obrt. Telefon
741-337.
KRMNI MOTOR Tomos 4,5 zelo
ugodno prodam. Telefon 713-
201.
TRAKTOR IMT 539-300 ur prodam.
Janko šuc, Močle 2, Šmarje pri
Jelšah.
TRAKTOR Univrzal 445 prodam.
Telefon (063) 781-091.
ŽAGO, Husqvarna, prodam. Kres-
nik, Vrbje 33, Žalec.
TRAKTORSKO kosilnico OLT, ko-
silnico bertolini IlOcm In samo-
nakladalno prikolico SIP 17 kub.
prodam. Jože Knez, Male Gra-
hovše 7, Laško.
Stanovanja
ZAZIDALNO zemljišče pri asfaltni
cesti ugodno prodam. Telefon
062/305-633.
DVOSOBNO stanovanje v Celju,
55 m', IV. nadstropje v bloku ob
Ljubljanski cesti, takoj vseljivo,
naprodaj. Telefon dopoldan
711-165.
PRITLIČNO stanovanjsko hišo
z gospodarskim poslopjem in
nekaj zemlje prodam. Kristina
Kovaćič, Goričica 13, Šentjur.
LOKACIJSKO UREJENO parcelo,
primerno za vikend, v izmeri
41 a, prodam za 40.000,00 din.
Telefon 38-350 popoldan.
NOVO ZIDANICO ter 26 a zemlje
za vinograd (terase) prodam. Ši-
fra: OKOLICA ROGAŠKE SLA-
TINE.
oprema
ZAMRZOVALNO skrinjo ugodno
prodam. Informacije Zlatka K.,
Nade Cilenšek 8, Žalec.
DNEVNO SOBO, mladinsko sobo,
jogi in rabljen pralni stroj poceni
prodam. Ohranjeno. Kličite 821-
373 od 16. do 19. ure.
SPALNICO, rabljeno, ugodno pro-
dam. Telefon 24-642, po 19. uri.
TERMOAKUMULACIJSKO peč
6 KW prodam izredno poceni.
Telefon 36-619.
RABUENO peč Ferotherm 35,
brez bojierja, cena 2000 din,
ugodno prodam. Informacije na
telefon 34-053, popoldan.
POHIŠTVO za dnevno sobo, spal-
nico in termoakumulacijsko
peč, prodam. Informacije po te-
lefonu 212-89, od 17. do 19. ure.
SEDEŽNO garnituro ugodno pro-
dam. Telefon 39-553.
ZAMRZOVALNO omaro, ugodno
prodam. Telefon 35-385, po-
poldan.
ZAMRZOVALNO skrinjo, 2101, pro-
dam. Telefon 34-497.
akustični aparati
- glasbila
TV GRAND COLOR RIZ, ekran 66,
cena 3000,00 din, prodam. Tele-
fon 26-905.
BARVNI TV prodam. Telefon 35-
369.
FRAJTONERICO prodam. Šifra;
ŽELEZNIK.
REKORDING RECEIVER MA-
RANTZ 4025 z novimi zvočniki
Grunding 65 W prodam. Dušan
Kolar, Arja vas 6, 63301 Pe-
trovče.
YAMAHA PSR 6300 z ritmi, profesi-
onalne, prodam. Telefon 25-987,
sobota, nedelja 28-174.
posest
v CENTRU UUBNEGA prodam
starejšo hišo z vrtom. Hiša je
primerna za turistično in obrtno
dejavnost. Možna tudi nado-
mestna gradnja. Informacije
741-284 zvečer.
MANJŠO ENODRUŽINSKO hišo
s centralno, telefonom, garažo
in vrtom v neposredni bližini
centra Celja zamenjam za eno-
inpolsobno stanovanje v Celju.
Ponudbe pod šifro: 112.
Živali
KRAVO brejo 6 mesecev, 4 teleta,
frizijko, prodam. Ivan šelih, Dol
25, Frankolovo.
DVA PRAŠIČA, 120 kg, prodam
Telefon 26-068.
PRAŠIČA, domače krme, 130 kg
prodam. Vera Ošlovnik, Pepel-
no 3, Šmartno v Rožni dolini.
PRAŠIČA za zakol, 120 kg, pro-
dam. Korošec, Leveč 1.
PRAŠIČA 180 kg, domača hrana
prodam. Hercog, Vodruž 15
Šentiur.
MLADIČE, čistokrvne nemške ov-
čarje odličnih staršev, stare
8 tednov, brez rodovnika, pro-
dam. Drago Jug, Ipavčeva 18.
Šentjur pri Celju.
ostalo
NOV traktor Ferguson IMT 539,
buldožer TG 75 C, letnik 81, Uni-
mog 406, letnik 74, FAP 2226,
letnik 81 z Evropa mostom in
mercedes z motorjem, ugodno
prodam. Telefon 781-139.
SODOBNO žago, dva lista, verti-
kalno, kontejner, sušilnico za
les, in drva, prodam. Košec,
Glinsko 7, Ljubečna.
SONČNI kolektor 2,20 m x 1,20 m
in malo kosilnico BCS, prodam.
Jure Rošer, Klane 52, Dobrna.
P 126, APN 6 In betonski mešalec,
ugodno prodam. Telefon 713-
051, popoldan.
LIKALNI stroj Siemens, valjar
90 cm, ugoden za domačo upo-
rabo in gostinstvo, prodam. Te-
lefon (0601) 41-473.
BEKONE za salame in bukova dr-
va, prodam. Telefon (063) 781-
043.
DODATNO zaščitno PVC opremo
za Jugo, design Uno, za Golf,
design Kamei in odbijače Zasta-
va, prodam. Drago, 721-520.
ZIBELKO, otroški sedež za kolo,
poceni prodam. Stanovanje 12,
Goriška 1.
JAKNO in plašč in nutrije, velikost
38/40, prodam. Telefon 711-104.
SUŠILNIK perila SP 401, nov, še
zapakiran, ugodno prodam. Te-
lefon (063) 724-046.
APARAT za kavo, znamke Carima-
li, skoraj nov, ugodno prodam.
Inf. telefon 776-822 od 10. ure
dalje.
NOVO cisterno za gnojevko,
32001, prodam 10% ceneje. Mi-
lan Vasle, Založe 58, Polzela.
LEPO fantovsko maturantsko
obleko, št. 46, podaljšan kroj,
prodam. Telefon 35-697.
TOPLOTNO ČRPALKO LTH brez
bojierja in 2 kom. oken s termo-
pan zasteklitvijo 120/180 pro-
dam. Tel. 721-364, po 16. uri.
NOV IMT 542 15% ceneje prodam
in ČB televizor, premer ekrana
30 cm. Telefon 748-177.
AVTO Lado Rivo, Jepp, BCS kosil-
nico, 145 cm široko, prodam.
Drago Lobnikar, Marija Reka,
Prebold, telefon 723-007.
EKSPRESO aparat Faema, mlin za
kavo in drugi drobni inventar za
točilnico In kuhinjo prodam, ši-
. fra: FAEMA.
SLADKO seno prodam. Slavko Pe-
ček, Završe 21, Grobelno.
KLASIČEN parket ugodno pro-
dam. Telefon 741-564, po-
poldan.
SENO in otavo prodam. Franc
Dečman, Lipovec 3 pri Ljubečni.
BCS kosilnico 127, bencin-petro-
lej, prodam. Lebeničnik, Ločica
pri Vranskem 45.
SIPOREKS plošče, debeline
10 cm, prodam. Po 15. uri, tele-
fon 711-055.
KOZOLEC, dvojnik, prodam. 744-
256.
ŽENSKO maturantsko obleko, št.
38-40, prodam. Telefon 26-461.
ŽAGANA bukova drva ugodno
prodam. Po dogovoru pridem
drva tudi žagat na dom. Zoran
Polenek, Pod gradom 5 a,
Laško.
KUPIM
KUPIM rabljen traktor od 35-39
KM, cena do 3500 DEM, dinar-
ske protivrednosti. Telefon
063761-442 ali Mirko Petre,
Zreče.
KRAVO, dobro molznico, težjo, po
telitvi, kupim. Franc Tajnšek, Ar-
nače 26, Velenje.
TELICO, brejo nad 7 mesecev, ku-
pim. Telefon 776-800.
STANOVANJA
STANOVANJE v Žalcu ali bližnji
okolici iščem. Šifra: NUJNO.
DEKLE išče opremljeno stanova-
nje ali sobo s souporabo kuhi-
nje in kopalnice v okolici Celja.
Plačilo po dogovoru. Nudim lah-
ko tudi pomoč v gospodinjstvu.
Šifra: ZAUPANJE
MAMICA s 4-letnim otrokom nujno
išče stanovanje v Žalcu ali bliž-
nji okolici. Telefon 723-306 po-
poldan.
Izdelujemo cisterne za
kurilno olje.
Oblika in velikost po želji.
Telefon (063) 776-361
Posredniška prodaja:
avtomobilov, kmetijskih
strojev, delovne
mehanizacije. Možnost
velike izbire. AKORD,
Vrbno 23, Šentjur, telefon
(063) 742-146 od 15. do
18. ure, sobota 11.-16.
V centru Celja
oddajam poslovne
prostore
v Zidanškovi ulici.
Prostori so v velikosti
od 25 do 200 m^.
Informacije na telefon
32-854 od 15. do 18. ure.
Esad Čehajić
Cesta na Ostrožno 114
63000 Celje _
Prodajalna MANGO
s sedežem v Goriški ulici
na Lavi
obvešča, da je odprta vsak
dan od 8. do 21. ure,
nedelja in prazniki od 8.
do 14. ure.
Se priporočamo!
MENJAM dvosobno družbeno sta-
novanje v centru mesta (cen-
tralno ogrevanje) za večje. In-
formacije telefon 24-382.
V CELJU ali okolici najamem sta-
novanje za 3 člane, lahko neo-
premljeno. Redni plačnik. Tele-
fon 33-222 od 16. ure vsak dan.
SAVINJSKI MAGAZIN
ŽALEC
Pri nas prodajamo vse
blago, razen živil, na
potrošniško posojilo.
Mesarstvo JURIJ se predstavlja
s 30% popustom!
Lovska, ljubljanska, francoska in posebna salama,
pečenice, suhe krače in svinjske nogice.
Popust velja od 16. do 25. januarja.
Informacije: Blagovnice Savinjka, Polzela, Prebold,
Šempeter in samopostrežbe: Vransko, Petrovče,
Žalec 2, Pirešica.
NOVI TEDNIK
63000 CELJE
Trg v. kongresa 3a
Podpisani--—-
kraj_ ulica- št--
pošta
__naročam časopis »NOVI TEDNIK«
Začnite mi ga pošiljati dne --
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
V_ dne_ _
podpis naročnika
Do 40% popusta
vam nudimo pri nakupu
zimskih oblačil
in
do 30% popusta
pri nakupu zimske
obutve
(MALI OGLASI - INFORMACIJE
18. JANUAR 1990 - STRAN 23
ZAPOSLITËV
ZASEBNO trgovinsko podjetje iš-
če izkušenega računovodje za
vodenje računovodstva. Ponud-
be pod: IZKUŠNJE - DOBRO
PLAČILO.
ZAPOSLIM dekle za strežbo v bi-
stroju. Šifra: 1. FEBRUAR.
ZA ČIŠČENJE lokala zaposlim
žensko. Šifra: ZJUTRAJ.
HONORARNO iščem natakarico
v nočnem lokalu. Telefon 36-
750.
KUHARICA, upokojena, sprejme
delo. Celje ali bližnja okolica.
Šifra: KUHARICA.
SIMPATIČNO in pridno dekle za-
poslim za delo v bistroju. Tele-
fon 776-822 od 10. ure dalje.
V VARSTVO vzamem dva otroka.
Telefon 741-955.
IŠČEM VARSTVO za enoletnega
fantka. Telefon 39-826.
GOSTILNA pri Kolodvoru, Šentjur
išče natakarico ali trgovko. Te-
lefon 741-346.
ZAPOSLIM orodjarja z znanjem
rezkanja in struženja. OD po do-
govoru. Telefon 741-403.
Za 10 mesečno deklico iščem var-
stvo na domu. Dopoldan (center
Celja). Plačilo po dogovoru. Te-
lefon 24-908.
PRODAJALCA - svetovalca sprej-
memo na delo. Oglasite se v tr-
govini s pohištvom in stano-
vanjsko opremo R-interier v Žal-
cu od 9. do 18. ure.
RAZNO
NAGROBNI spomeniki iz domače-
ga in uvoženega granita. Kvali-
tetno oblagam stopnice, balko-
ne in tlake z marmorjem. Marjan
AMON, Slatina 9a, Šmartno
v Rožni dolini, telefon 34-340.
VIKEND ali apartma, kjerkoli na
morju, v zimskem času ogrevan,
najamem, javite na telefon (063)
28-653 ali 21-294.
ODDAM prostore primerne za ši-
viljstvo, računalništvo, biro, pi-
sarniško poslovanje. Ponudbe
pod: CENTER ŽALCA.
Bi radi bili lepi in sproščeni? Želite
lepo in zagorelo polt, potrebuje-
te sprostitev, žene in dekleta bi
rade odpravile celulit? Vabimo
vas v SONČNI STUDIO HAWAI
na trim, in sončenje, kompletno
ročno relaksacijsko in refleksno
masažo. Tegobe celulita vam
t>omo pomagali odpraviti z ma-
sažo in celutronom. Izkoristite
vaš prosti čas in poskrbite za
boljše počutje in lepši videz.
Obiščite nas: SONČNI STUDIO
HAWAI Celje, Titov trg 4 (Hotel
Evropa) vhod pri recepciji, prvo
nadstropje ali pokličite na tele-
fon 21-233. Odprto vsak dan ra-
zen nedelje od 15. do 20. ure.
INŠTRUIRAM angleščino za os-
novne in srednje šole. Informa-
cije 744-233 od 18. do 19. ure.
UREJEN POSLOVNI prostor v cen-
tru Titovega Velenja, 30 m^ s te-
lefonom, oddajamo od 1. febru-
arja 1990. Informacije na telefon
854-381.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste 18.
decembra lani pomagali pri ne-
sreči in rešili življenje našemu
dragemu sinu Mirku Komočarju.
Posebna zahvala tov. Rudiju
Vranoviču in Jožetu Golouhu.
Hvaležni mama, sestra in ata
Komočar.
HIŠO v okolici Celja vzame par
v najem. Šifra POŠTENA.
ZASTOPNIKE za prodajo otroške-
ga knjižnega programa iščemo.
Telefon (064) 50-702.
BOJLERJE od 80 do 150 I, kombi-
nirane in solarne od 200 do 300
I, izdelujemo po naročilu in
ugodnih cenah. Telefon 776-
841.
ROLETE in žaluzije v več barvah
izdelujemo in montiramo. Tele-
fon 24-296.
POSREDUJEMO prodajo več sta-
novanjskih objektov in rugih ne-
premičnin v Savinjski dolini in
širši okolici Celja. Grad. Inženir-
ski biro JANEZ Klugler, Žalec,
Ul. Bačke Palanke 6. Telefon
711-165, dop.
GARAŽO za Savinjo menjam za
garažo v bližini Miklošičeve uli-
ce. Tel. 27-520.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare
mame in babice
MARIJE
MUZELJ
iz Novak
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za
izkazano pomoč in darovano cvetje.
Zahvaljujemo se tudi gospodu Dekanu za opravljen obred,
krajevni skupnosti za govor, pevcem za zapete pesmi in
vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerke, sin z družinami in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi mož, ati
in stari ata
KARL
KRAJNC
iz Erjavčeve 7, Ostrožno
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in
znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu
darovali vence, cvetje in za sv. maše ter hvala za vsa izreče-
na sožalja. Posebna hvala g. župniku za lepo opravljen
cerkveni obred.
Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči žena Ida, sin Branko z družino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta,
tasta in dedka
JOŽETA
FIDLERJA
iz Voglajne, Gorica pri Slivnici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in
znancem za takojšno nesebično in požrtvovalno pomoč ter
izraze sožalja v težkih trenutkih. Prav tako se zahvaljujemo
gasilskemu društvu Gorica pri Slivnici, pevcem, duhovniku
za opravljen obred, govornikom ter osebju dializnega od-
delka celjske bolnišnice, posebej pa še sestri Andreji.
Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Nežika, hčerka Brigita ter sin Srečko
z družino
ZAHVALA
A zmeraj znova kličejo te sanje,
saj te srce bo vekomaj ljubilo,
čeprav oči te naše iščejo zaman.
(M. Klinar)
A tek, tisočkrat ti
hvala. Je tisočkrat
premalo?
Ob boleči in mnogo prerani izgubi ljubega moža in zlatega
ateka
IVANA
ŠTORMANA
iz Šempetra 5 v Savinjski dolini
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so naredili kaj dobrega
v njegov spomin, nam pa v tolažbo.
Posebej hvala dr. Simonitiju, častiti duhovščini za svečan
obred, DO Gorenje Eko, Emo Celje, pevskima zboroma in
Dejanu za odigrano Tišino. Posebna zahvala velja še osebju
domačega gostišča Štorman za vso pomoč in razumevanje.
V globoki žalosti:
žena Marija, sinova Janez z Manico, Zvone z Milico ter
vnuki Iztok, Elizabeta, Anamarija in Gregor.
Šempeter v Savinjski dolini, 11. januarja 1990.
ZAHVALA
Ob boleči in prezgodnji smrti dragega
moža, očeta, tasta, dedija in brata
MILOSAVA
VUKOSAVUEVIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,^sosedom, prija-
teljem in sodelavcem, ki so nam stali obostrani v težkih
trenutkih, izrekli nešteta sožalja in ga pospremili do njego-
vega prezgodnjega tihega počitka.
Posebno se zahvaljujemo osebju internega oddelka C bol-
nišnice Celje za lajšanje bolečin ob težki in kruti bolezni,
nadalje hvala tov. Doklerju, Matorasiju, Kolšaku in vsem
sodelavcem valjarne v Cinkarni za pomoč in besede tolažbe
in podpore. Hvala tudi kolektivom Topra in Gorenja, ki so
nam kakorkoli pomagali. Hvala gospodu Rateju za lepo
opravljen cerkveni obred in hvala tov. Kukoviču za besede
težkega slovesa ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste z na-
mi delili bolečino.
Žalujoča žena Mira, sin Vlado z družino, bratje in sestre
ter ostalo sorodstvo.
Celje, 15. januarja 1990.
IGM »GRADNJA« ŽALEC
objavlja prosta dela in naloge
odgovorni projektant
Pogoj: Visoka šola gradbene smeri in strokovni izpit
ter 30 mesecev delovnih izkušenj.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih
pogojev za opravljanje del in nalog naj pošljejo kan-
didati v roku 8 dni po objavi na naslov: IGM »GRAD-
NJA« ŽALEC, Latkova vas 45/b, 63312 PREBOLD.
O izbiri bomo obvestili kandidate v 15. dneh po izbiri.
FERRALI! ŽALEC
Cesta žalskega tabora 10
Delavski svet FERRALIT ŽALEC
razpisuje
dela in naloge
vodje strojnega obrata
Pogoji: - dipl. ing. strojništva ali ing. strojništva in
4 leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih
delih v dejavnosti
- da imajo sposobnost vodenja in izpolnjujejo po-
goje, določene z zakonom.
Dela in naloge razpisujemo za štiri leta.
Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: FERRALIT
ŽALEC, Cesta žalskega tabora 10, 63310 Žalec.
O izidu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri.
Hmezad STROJNA Žalec
Delavski svet Hmezad STROJNA Žalec
razpisuje
dela in naloge
Tehničnega direktorja
Za opravljanje navedenih del in nalog mora kandidat
poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpol-
njevati še naslednje pogoje:
-	da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehnič-
ne usmeritve
-	da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delih
-	da ima sposobnost uspešnega vodenja tehnične-
ga področja
-	znanje tujega jezika
Sekretarja (podjetja)
Za opravljanje navedenih del in nalog mora kandidat
poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpol-
njevati še naslednje pogoje:
-	da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo pravne
usmeritve
-	da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delih
Izbrana kandidata bosta na razpisana dela in naloge
imenovana za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov:
Hmezad STROJNA Žalec, Cesta ob železnici 1
63310 Žalec, »Za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po
opravljeni izbiri oziroma imenovanju.
Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZDL občin Celje,
Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah,
in Žalec.
Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Predsednik časopisnega in programskega sveta: Viki Kranjc
Redakcija: Maijela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi
Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena
Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
Tajnica redakcije: Mojca Aužner.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljublana
Cena posameznega izvoda je 7 dinaijev. Mesečna naročnina je
27 dinarjev. Za tiyino je letna naročnina 600 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik, Trg V.
kongresa 3a, Celje. Telefon: 29431
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
24. STRAN - 18. JANUAR 1990
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
•	Prejši^i ponedeljek zve-
čer je iz Saranovičeve 4 po-
klicala Milena K., ker naj bi
mož razgr^al in jo prete-
pal. Miličniki so ugotovili,
da ne gre za kakšno resnej-
šo kršitev javnega reda in
mira, zato so zakonca le.
opozorili in jima predlagali
naj se imata rada na malo
bolj »nežen« način.
•	V sredo zvečer so klicali
iz Mini taverne, kjer se je
ustavila skupina . mladih
fantov, ki so proslavljali
odhod v JLA. Najbolj gla-
sen je bil Matejko R., ki so
ga miličniki opozorili.
Fantje so bili nekaj minut
po odhodu miličnikov bolj
tiho, potem pa so spet zače-
li razgrtati in nadlegovati
druge goste, tako da so uro
kasneje iz Mini taverne še
drugič poklicali na pomoč.
V drugo miličniki niso ime-
li toliko potrpljenja z Ma-
tejkom; organizirali so mu
počitek v prostorih za trez-
nenje.
•	V četrtek zjutr^ je inter-
vencijska skupina že ob
polosmih jyutr^ odhitela
v Levstikovo 5, kjer naj bi
nekdo preglasno navil ra-
dio. Kaže, da je bil klic la-
žen ali pa je kršilec tačas
utišal radio, zakíó, ko so
prišh miličniki, je bil v Lev-
stikovi blažen mir.
•	V četrtek zvečer je bil
precej vztrajen Radivoj J.,
ki je razgr^al v restavraciji
v Novi vasi. Miličniki so ga
opozorili in Radivoj se je
brž odpravil domov. Kma-
lu pa se je premislil in se
vrnil v restavracijo. Toda še
enega srečanja z miličniki
si ta večer ni upal privošči-
ti, zato je takoj, ko so v re-
stavraciji zavrteli telefon,
pobegnil.
•	V petek popoldne so mi-
ličniki dobili obvestilo, da
pri jezu čez Savinjo leži
neznano truplo. Ko so pri-
šli miličniki, je truplo že
oživelo (verjetno ga je zaze-
blo) in izginilo. Edina sled,
ki jo je pustilo, je bilo pre-
cej bruhanja.	g g
Čebelja kuga se širi
Tako imenovana huda
gniloba čebelje zalege ali
ameriška gniloba se je lani
zelo razširila v celjski in
ostalih občinah. Specialist
za mikrobiologijo in patolo-
gijo v laboratoriju Zavoda
za živinorejo in veterinar-
stvo Celje Jože Lugarič pra-
vi, da so lani pregledali 277
panjev pri 59 čebelarjih.
Petnajst čebelarstev je bilo
okuženih, bolezen pa se je
precej razširila tudi v šmar-
ski, žalski in velenjski ob-
čini.
Ameriška gniloba je kužna
boleze"h. Povzroča jo paliča-
sti mikrob, ki je zelo odpo-
ren in v čebelnjaku preživi
20 do 30 let. Bolezen prena-
šajo čebele, zlasti na paši in
v sušnih obdobjih, prenašajo
jo tudi čebelarji z opremo in
pri kupoprodaji. »To je zelo
pogost pojav, kajti pri naku-
pu ali prodaji čebelarji bolez-
ni ne opazijo,« pravi Lugarič.
Bolezen se kaže predvsem
v slabljenju čebelje družine,
na satju se pojavi pokrita za-
lega, ki ima vdolbene po-
krovčke, pod njimi pa se po-
javlja smrdljiva ijava masa.
Nove ličinke se ne izležejo,
vse manj je mladih čebel in
čebelja družina vse bolj sla-
bi. »Diagnozo bolezni po-
stavljamo klinično s pregle-
dom čebelje družine, potrdi-
mo pa jo lahko le bakteriolo-
ško v laboratoriju z določeni-
mi metodami,« pravi Lu-
garič.
Okuženih čebelarstev ni mo-
goče zdraviti, lahko pa čebe-
laiji bolezen zatirajo s sežiga-
njem okuženih družin, panje
ožigeOo, pribor pa je treba
razkužiti ali sežgati.
Poleg te kužne gnilobe
ogrožajo čebelje družine še
druge bolezni, predvsem pr-
Šičavost, nosemavost in se-
veda varoza. »Le-to zdravijo
čebelarji s preparati, ki pri
nas niso registrirani, zato ne
vemo, kakšen je vpliv teh
preparatov na ljudi,« pravi
Lugarič. »So pa ti preparati
zelo učinkoviti; vemo, da
vsebujejo flumaminat, to je
herbicid, ki ga v ZDA upo-
rabljajo za škropljenje sad-
nih dreves.« Pjreparat sam
po sebi veqetno ni škodljiv,
seveda pa je vse odvisno od
tega, v kolikšnih dozah ga
čebelarji uporabljajo. Bacil,
ki povzroča gnilobo čebelje
zalege, pa za zdravje ljudi ni
nevaren.«
IB
Naklepen umor
na hodniku vrtca
Na prvostopei^skem sodišču v Celju so obsodili 40-
letnega Zvonimirja Runjaka iz Ulice bratov Vošnja-
kov 3 v Celju na 12 let zapora. Runjak, ki je v priporu
od 4. maja lani, je bil obsojen za umor, sodba pa še ni
pravnomočna.
Gre za umor, kije lani maja precej vznemiril Celjane,
predvsem zaradi tega, ker ga je Runjak izvršil v vrtcu
v Drapšinovi ulici. Tam je z lovskim nožem večkrat
zabodel in s pištolo ustrelil svojo ženo Tino, kije zaradi
hudih ran takoj umrla.
Tina in Zvonimir Runjak sta bila poročena približno
15 let, vendar pa so se zadnje leto začeli krhati odnosi
med njima. Lani januaija gaje žena tudi zapustila, a se
je kmalu vrnila. Kljub temu pa odnosov nista uspela
zgladiti, tako da sta bila pred ločitvijo, kar naj bi Zvo-
nimirja Runjaka precej prizadelo.
Runjak je na glavni obravnavi v glavnem priznal
dejanje, ki mu ga je očitala obtožnica, prvostopenjsko
sodišče pa je umor na hodniku vrtca (tam je Tina
delala kot snažilka) ocenilo kot naklepen. Zaradi pri-
tožb sodba še ni pravnomočna.
s. Š.
Manj vinjenih za voianom
AkcUa republiškega sweta za preventivo
Ne, hvala!''
»Alkohol v prometu?
v ponedeljek začeta akci-
ja republiškega Sveta za
preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu »Alkohol
v prometu? Ne, hvala!« bo
po pričakovanjih prispeva-
la k zmanjšanju števila vi-
njenih voznikov v Sloveniji
za 20 do 30 odstotkov.
Tako bi se po zgledu po-
dobnih akcij na Danskem,
v Avstraliji ter drugih razvi-
tih državah moralo zmanjša-
ti število prometnih nezgod
za vsaj 10 odstotkov. Akcija
bo trgala predvidoma pol le-
ta, sporoča republiški Svet.
V n^avljenih in nenajav-
ljenih akcijah bodo testirali
voznike, ki kršijo prometne
predpise in tiçte, za katere
bodo sumili, da vozijo pod
vplivom alkohola. Akcija
»Alkohol v prometu? Ne,
hvala!« bo po vsej Sloveniji.
Z lani začeto akcijo za več-
jo prometno varnost se je
število prometnih nezgod
zmanjšalo za 8 odstotkov,
število ranjenih pa za 14 od-
stotkov. Žal je število smrt-
nih žrtev ostalo enako kot
pretekli dve leti. Lani so
umrli 103 pešci, kar je naj-
ijianj v zadnjem desetletju.
Število smrtnih žrtev med
vozniki posebnih avtomobi-
lov - 184 umrlih - pa je celo
najvišje v zadnjih 20 letih.
Med dejavniki, ki botruje-
jo prometnim nezgodam, se
skoraj v tretjini nezgod ome-
nja alkohol. To zaskrbljujoče
dejstvo je bilo povod za le-
tošnjo veliko akcijo republi-
škega Sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu
v sodelovanju z Republi-
škim sekretariatom za notra-
nje zadeve v kateri bi preiz-
kusili 100 tisoč voznikov.
BJ
Z avtom v [arek
Zaradi vožnje z neprimerno
hitrostjo po poledeneli cesti se
je zgodila prometna nesreča na
magistralni cesti v Senovici;
25-letni Stanko Zobec iz Pre-
grade i e peljal od Grobelnega
proti Šmarju, v ovinku pa je
avto zaneslo s ceste v globok
jarek. Pri tem se je hudo ranil
21-letni sopotnik Andrej Jago-
dič iz Podturna. Gmotne ško-
de je nastalo za okoli 15 tisoč
dinarjev.
Kolesar pred avto
v nedeljo okoli 18. ure je 53-
letni kolesar Ivan Blatnik iz
Stopnika pripeljal s stranske
in - ne da bi se prepričal, če
lahko to naredi varno - zape-
ljal na magistralno cesto. Pri
tem je zaprl pot 38-letni vozni-
ci osebnega avtomobila Vlasti
Vuček s Ptuja. Kolesar seje pri
trčenju hudo ranil.
S tovornjakom zbil
kolesarja
Med srečevanjem z osebnim
avtom je na lokalni cesti v Go-
ričici 18-letni voznik tovornja-
ka Jože Gustmandl iz Hotunj
zbil 57-letnega kolesarja Stan-
ka Lubeja iz Repnega pri Šent-
jurju. Kolesarje peljal po desni
strani ceste, voznik tovor^aka
pa ga je spregledal, ker je bil
pozoren na osebni avto, ki mu
je pripeljal nasproti. Kolesarja
je zbil po cestišču in seje hudo
ranil.
Izginil Videorekorder
Miličniki še vedno iščejo ta-
ta, ki je iz prodajnega centra
Lesnine vLevcu pred dnevi
odnesel Videorekorder. Težje
ga bo odkriti tudi zaradi tega,
ker ne vedo natančno, kdaj je
ta okoli štiri tisočake vredna
naprava izginila.
Ribe so poginile
Prejšnji četrtek so opazili
. v Dravinji kar v dolžini treh in
pol kilometrov poginjene ribe.
Analize vode in poginjenih rib
še niso končali, zato še tudi ni
znan vzrok. Ker je bilo tedaj
v strugi le malo vode, nekateri
domnevajo, da je lahko za po-
gin rib kriv tudi nizek vodo-
staj.
Psa sta pri lastniku
Kan in Jaša sta že spet pri
svojem lastniku. V prejšnji
številki smo namreč poroča-
li, da sta se ta dva čistokrvna
rotweilerja izgubila med vož-
njo od Laškega proti Rogli.
Lastniku sta se nekako iz-
muznila iz prikolice - ker pa
je to opazil šele na končnem
cilju, ni vedel, kje naj ju išče.
Izkazalo se je, da sta psa
izskočila verjetno že kaj
kmalu po startu, saj so ju
kasneje našli v bližini Laške-
ga. Ta njun pobeg na srečo
tudi ni imel hujših posledic
- tudi ne za ljudi, saj je bil
sicer samec nekoliko popad-
ljiv.
Lastnik bo seveda moral
pri bodočih prevozih malo
bolje poskrbeti za ustrezno
prikolico, oziroma za to, da
bo primerno zaprta.
Trčila avta
v Kapli sta v petek popoldne
trčili vozili, ki sta ju vozila 53-
letni Peter Svet iz Dobrteše va-
si in 52-letni Avgust Petrovčič
iz Ilirske Bistrice. Slednji je
hotel prehiteti Svetov avto, ko
se je le-ta že razvrstil, da bi
zavil v levo na lokalno cesto.
Pri trčenju sta se hudo ranila
voznik Svet in sopotnik Boris
Stantar iz Podorja.
Računalniki v službi miličnikov
Na Upravi za notranje zadeve v Celju so se odločili,
da bodo letos začeli resneje uvajati računalnike
v delo na postajah milice. Delo vodi Drago Vomšek,
dosedanji komandir celjske postaje milice, ki ima
največ zaslug, da je ta postaja med prvimi v Slove-
niji večino evidenc in administrativnega dela že pre-
nesla na računalnike.
Nekatere postaje milice na našem območju že imajo
računalnike; tako so na primer v Mozirju del admini-
stracije že prenesli na računalnike. En računalnik so
usposobili tudi v Titovem Velenju, pred novim letom
pa je Kovinotehna opremila z računalnikom tudi celj-
sko Prometno postajo milice.
Vendar pa izkušnje kažejo, da sta za uspešno delo
postaje potrebna vsaj dva računalnika in pa, seveda,
strokovnjak, ki obvlada računalniško tehnologijo.
Celjske izkušnje kažejo, da lahko računalniki precej
razbremenijo miličnike predvsem pisarniškega dela,
tako da jim ostaja več časa za delo na terenu. Miličniki
pa so tudi v zelo kratkem času obvladali delo z računal-
S. Š.

POROČA
Minuli teden se je gasil-
cem res lahko reklo gasilci,
kajti opravka z ognjem so
imeli na pretek; torej so gasi-
li, kot se za gasilce spodobi:
s popolno tovrstno opremo
in opravo. Najprej so se poja-
vili ognjeni zublji na Adami-
čevi ulici 4 v Celju, na srečo
v kletnih prostorih, zato le-
stev tu ni prišla v poštev. Kaj
se je zgodilo z ozimnico in
ostalo kletno zalogo pa ni-
smo uspeli izvedeti. Sicer pa
sta pečen krompirček in pe-
čena jabolka njega dni veljali
za čisto spodobni jedi.
Naslednji požar je zakrivi-
la električna napeljava, s ka-
tero je bilo očitno nekaj hu-
do narobe, sicer bi do ognja
na Ljubljanski cesti 27 goto-
vo ne prišlo. Da je bil minuli
teden zares v znamenju og-
nja, govori tretji primer, ko
se je ogenj malce »spreho-
dil« po stanovanju na Tomši-
čevem trgu 16 v Celju. In ko
je že kazalo, da bo treba
z močnim curkom gasiti sa-
mopostrežnico na Lavi, se je
potem pokazalo, da je gorelo
le v tamkajšnjem smetišč-
nem zbiralniku. Ljudje pač
znajo včasih zganjati pravo
paniko in iz muhe narediti
slona. Kljub vsemu je v takš-
nih primerih bolje imeti
opravka z muhami, kot pa
s sloni. Človeška malomar-
nost je naredila veliko dima
tudi okoli kontejnerja na
celjskem Tomšičevem trgu,
zakeu se je čisto brez potrebe
oglasila alarmna naprava na
celjski davkariji pa je vpra-
šanje zase. Nemara je hotela
le občane opozoriti, da se ob-
činska proračunska malha
nevarno prazni. Celjski po-
klicni gasilci so opravili še
pet cestnih reševanj, 24-krat
pa so prevažali pitno vodo.
Za tovrstna opravila se bodo
morali bržčas še bolje opre-
miti in kadrovsko ojačati.
Iskre zanetile požar
Iskre z brusilnice jermenov
so bile verjetno krive za požar
na odsesevalni napravi v konji-
škem Konusu. Iskre so do na-
prave »pripotovale« po ceveh
- zgorelo pa je precej filtrskih
vreč. Ogenj so hitro pogasili
domači tovarniški gasilci, tako
daje nastalo le za okoli 21 tisoč
dinarjev škode.
Pozno ugotovili
tatvino
šele pri inventurnem popisu
so ugotovili, da so od maga do
septembra lani z gradbišča In-
grada na novem bazenskem
kompleksu v Podčetrtku izgi-
nile štiri motorne žage. Zaradi
tega bo seveda tudi težko ugo-
toviti, na kakšen način so bile
odtujene - ali je na gradbišče
kdo vlomil, ali jih odnesel zara-
di nepazljivosti delavcev, ali
pa jih je morda odnesel tudi
kdo od zaposlenih. Čudno je
vsekakor, da tatvine ni nihče
opazil prej, SĆ0 so te pripomoč-
ke vendarle dnevno potrebo-
vali.
S stolom in nožem
na obiskovalca
v stanovaryu Muhameda Ce-
riča na Cesti talcev v Šoštanju
sta se konec tedna sporekla
domačin in Saliha Ramič.
Spor seje sprevrgel v pretep in
pri tem je Cerič Ramiča poško-
doval s stolom ter nato še pore-
zal z nožem.
Otrok pred avto
Na Kidričevi cesti v Titovem
Velenju je v petek 32-letni Si-
niša Jovanovič iz Titovega-Ve-
leria z osebnim avtom zbil pet-
letnega M. E.. Voznik seje raz-
vrščal, da bi zavil na drugo ce-
sto, pri tem paje otrok nenado-
ma stekel prek ceste. Malček
se je hudo ranil in so ga prepe-
ljali v celjsko bolnišnico.
V Novo mesto po
avto
v metropolo Dolenjske ne
kateri hodijo po katrce ali po
dobna renualtova vozila, Jani
Krajne iz Radeč pa je pr«
dnevi tja šla po golfa. In to [M
svojega golfa. In še vesela jt
bila sporočila, da lahko prid(
ponj - pa čeprav soji tako spo
ročili miličniki.
V Novem mestu so namrei
našli njenega golfa, ki ji ga j(
neznanec dan poprej odpelja
izred ryenega stanovanja. Su
mijo, da si ga je »izposodil
eden od gojencev prevzgojne
ga zavoda, da mu ni bilo trebi
iskati drugega prevoznegi
sredstva. Res paje tudi, da mi
je lastnica avta pri tem pom»
gala - koje odšla v stanovar^
je namreč V avtu pustil»
ključe.
Radio Iz avta
Vse kaže, da je parkirni pro-
stor pred restavracijo Jezero
pri Titovem Veleryu kar dober
kraj za vlome v osebna vozila
Drevesa in grmičevje očitno
nudijo vlomilcem dokaj varno
zavetje. Tako je neznanec pred
dnevi spet vlomil v osebni av-
to, ki ga je lastnik pustil pred
restavracijo. Odnesel je radio
z ojačevalcem.
Tudi sicer ta teden ni minil
brez vlomov v razne objekte.
Neznanci so se lotili šole, ga-
raž, vikendov, pri tem pa odna-
šali razne stvari.
Leta 1900
Tat v dimniku
Neki Greip iz Koroškega je kradel iz navade.
Tamošnji oblasti je bil že tako znan, da navadno ni
mogel pobegniti, marveč so ga hitro zasačili. Zadnjič.
se je pa vendar znal dobro skriti, da ga policaji niso
mogli dobiti. Ko je hotel lastnik zakuriti, da bi si
skuhal kosilo, je opazil, da dimnik ne pusti iz sebe
zraka. Zaradi tega se je začelo v delavčevem stanova-
nju grdo kaditi. Ta dim je privabil tudi sosede, ker so
mislili, da gori v tej hiši. Zdajci so preiskali vse stano-
vanje. pogledali so tudi v dimnik, toda lej šmenta,
dimnik je bil zamašen. Dregajo, dregajo po dimniku,
pa izdregajo spečega tatu, bilje ves črn od s^. Policaji
so ga odpeljali tam, kamor je treba.
NOVO!
2шг
le no¥a telefonska
šte¥ilka ¥ oglasnem
ođilelku No¥ega
tednika, na katero lahko
eúsiei naročite mali
oglas.