Orači so se pomerili Na področnem traktorskem tekmovanju so zmagali: F. Zalokar, F. Judež in S. Zalokar — Prvi trije v Šentjernej zastali so Idrije, in Di: Si\mni ,r mk,. mm mmmm« t mmm j Krir^ | - ZADNJE SPUŠČANJE — V soboto je v Beli krajini utiinil brigadirski horuk, za LiuNP^1 JU3,nPi lopate, ki so jih skoraj tri mesece vihteli mladinci iz Škofje loke, Daven 113 Koroškem, Sežane, Maribora, Velenja, Postojne, Cerknice Ce' Brigadirji se vračajo na domove, polni vtisov, in doživetij. (Foto: J. Pavlin) Jfrigadirji odhajajo, uspehi ostajajo Republiška MDA Bela krajina 80 — V štirih izmenah 320 brigadirjev opravilo 29.868 delovnih ur — Bogato življenje tudi zunaj delovišč soboto snostmi ddovi^ . * j 1 republiške delovne akcl- Suhi T**'. me(* nJ*™ tildi v le to Pa sc bodo konča in nedeljo so s na večini briga-po Sloveniji • ne jo. pri Se™«511- kjer je v ia&1Se8mo^1iui,’MDABt delalo ^n u-V I lzmenah r Hmelj ^Pričakovanjih p°nekod pridelek dober, aru9od slabsi - Toča Usod1 letošnjim ne najbolj So 2n*m vremenskim razmeram ^j. ‘ avgusta na vseh sloven-obira„. 1^čih že začeli z lenjj.jein. hmelja. Na do-hr^ri: m zasavskih nasadih °hiran' v celoti strojno kujei0Je j Z ^tojev in priča-spravhL 3 ho letošnja letina bra. 1 113 v prvih dneh septem-V kmetijski zadrugi ^elia » ^°’ ^a bo letošnji pridelek k°v*L m d°ber- «=elo nad priča-n* DraSit 3 ^ hektarih hmeljišča ton hmeli°VCU bodo pospravili 43 1® stotnv PovPrečni pridelk pa je Starih h n3..hektar' T“di "a 13 tijslce Šo]„ hšča novomeške Kme-2*d snnm, V. ^rebmičah bo letina ''"Pni nH^anskimi pričakovanji. Čni Zl£Iek bo 21 ton, povpre- ,KIalSkl Drirlellr; ... L-iS... *jo dede ‘totov Pridelki pa se razliku-n 3a različne sorte: 12 f°ldineu „ "elctar pri savinjskem do lfi11 aut°ri in atlasu pa od J^keta yStot?v- Nasade hmelja uPni n„^et«ske6a kombinata v HUeto^1;: J4'5 hektarov je obral, „ dvakrat prizadela toča ttri«, vpSfCej Pričakovane dobre ^bto boliSi ^ ,bo Pridelek vseeno Ves T .dlanskega. P*kiraj0 . ^nldani sušijo in oddar -L Po,ovico S3 bodo ?**at° koli** kemu Hmezadu, ^bt*diščjij 1110 pa ^do začasno *°ZjANSKI borci letos v Kostrivnici j* altU^s?nifv° srečanie borcev J* bo ieto kozjanskega okro- V® 7- SeDten,raBki 0bčmi’ ta stavk ^ , ^ v Kostrivnici. A000 ^b.skolfUjej° Več kot Jktiv«tom l'?lcev- Borcem in Sini Prid] ov druidi * bodo poleg doma-*U£ih udeležencev 2**^ enot teri- I? te ter ^ civilne za. e^iice, Kriket"* “ občin * 'n Smabe ?0’ Sevnica. Aerhu odredb’ so Kozjan-Pravice. s Preide domi- dnjič dvignili brigadirsko zastavo. Slovesnosti so prisostvovali predstavniki vseh brigad, ki so v teh dveh mesecih kovali boljši belokranjski jutri. »Brigadirske akcije imajo za nas Belokranjce izreden pomen in jih bomo še načrtovali, imamo jih tudi v temeljih družbenega plana za prihodnje obdobje41, je na slovesnosti poudaril predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Črnomelj Janko Gladek. Enake misli, prežete s hvaležnostjo, so izrekli tudi predstavniki KS Adlešiči in Petrova vas, saj so brigadirji prav na teh deloviščih, ki jim noben stroj ne bi bil kos, opravili največ ur. Vodovod v Adlešičih bodo z lokalno akcijo dokončali mladinci še letos, vodovod Semič-Petrova vas pa so brigadirji uspešno rekonstruirali. Brigadirji vseh izmen so skupaj opravili 29.868 ur, vrednost njihovega dela pa je prek 3,7 milijona dinarjev. Normo so v povprečju presegli kar za 34 odstotkov. V prostem času in v deževnih dneh, ki jih letošnje poletje ni manjkalo, so brigadirji radi priskočili na pomoč domačinom, bogato pa je bilo tudi njihovo delo v interesnih dejavnostih ter na športnem, kulturnem in zabavnem področju. Na slovesnosti, ki so jo popestrili z bogatim kulturnim nastopom, so podelili priznanja tudi vsem sodelavcem MDA. Zaključno brigadirsko kolo, v katerega so se vključili tudi domačini, je bilo dokaz iskrenega dvomesečnega sožitja Belokranjcev in „male Slovenije”. Brigadirji so odšli, v belokranjskem kamnu pa je ostal zapisan delček njihovih življenj. J. PAVLIN Preteklo soboto dopoldne je bilo pri Slovenski vasi tradicionalno dolenjsko tekmovanje v oranju in spretnostni vožnji traktoristov. Tekmovanja se je udeležilo 28 tekmovalcev, ki so Idjub slabemu vremenu dosegli dobre rezultate. V članski konkurenci so bili doseženi tile rezultati: zmagal je Franc Zalokar iz KZ Novo mesto, drugi je bil Vid Knez iz KZ Trebnje in tretji Janez Janc KZ Novo mesto. Med mladimi zadružniki je zmagal Franc Judež KZ Novo mesto, drugi je bil Franc Pust in tretji Avgust Žnidaršič iz KZ Trebnje. Med ženskami je bila najboljša Slav- 800 DELAVCEV NA FRATO Novomeška tekstilna tovarna Novoteks, .ki ves mesec avgust praznuje 30-letnico samoupravljanja, pripravlja v nedeljo, 31. avgusta,, proslavo na Frati. Na kraj proslavljanja bo 800 delavcev te tovarne odšlo peš. Slavnostni govornik bo Niko Šilih, komandir prve novomeške čete. ka Zalokar, drugaje bila Marina Medle, tretja pa Sonja Zalokar. Tekmovanje je znova pokazalo, da se kvaliteta oranja vsako leto izboljšuje. Kako dobri so orači na Dolenjskem, pa se bo pokazalo v soboto v Šentjerneju, kjer bo republiško prvenstvo v oranju. Tega tekmovanja se bodo udeležili prvi trije iz vsake skupine, le da bo tam program tekmovanja okrepljen z več teoretičnimi testi. TEKMOVANJE ORAČEV -Pri oranju morajo biti orači zelo pazljivi. S pomočjo vojakov presegli načrt Krajevna skupnost Osilnica presegla srednjeročni načrt, čeprav je bil tako obširen, da so v njegovo izpolnitev vsi dvomili — Vsaki vasi pitno vodo, cesto in telefonsko zvezo Krajevna skupnost Osilnica v kočevski občini je gotovo med tistimi, ki so v zadnjih letih najbolj napredovale, za kar pa velja velika zahvala tudi pripadnikom JLA, ki so pomagali krajanom. Sredi minulega tedna so člani vodstva KS Osilnica pokazali predstavnikom občinske skupščine Kočevje ter JLA, kaj vse je bilo v teh petih letih s pomočjo JLA zgrajeno. O^eda seje udeležil tudi general Stevo Mirkovič, komandant enote, katere pripadniki so pomagali Osilničanom. Ogled so začeli v spodnjem koncu KS, v Bosljivi loki, do koder je napeljano 4,2 km cevovoda od zajetja v Ribjeku, ga nadaljevali prek Osilnice v Čačič in končali v Žurgah, ki so bile včasih komaj dostopne, zdaj pa vodi do tu primerna cesta, ki jo je tudi gradila JLA. Prav v Žurgah je bilo najtežje graditi vodovodni zbiralnik. Beton je bilo treba nositi na rokah po strmi stezici, prav takrat pa je tudi močno snežilo. Vodja vojaške enote je odločil, da bodo po polnoči delali le še komunisti in prostovoljci, vendar so delali vsi, ker ni bilo nikogar, ki se ne bi prijavil med prostovoljce. S pomočjo JLA so na območju KS Osilnica v tem srednjeročnem Najbolj škripa s premogom Do konca oktobra v sleherni cisterni vsaj 1.500 litrov kurilnega olja — Tudi plina in drv dovolj — Slabo kaže le s premogom Na zimo nas ne bo zeblo. Tako vsaj kaže po zagotovitvah nekaterih odgovornih za preskrbo Dolenjske s kurilnim oljem, drvmi in plinom, medtem koje pri dobavi premoga še veliko nejasnega. Te dni je namreč stekla prodaja kurilnega olja, za drva pravijo pri novomeškem Kurivu, da jih imajo dovolj, enako zagotavljajo tudi prodajalci plina. Na kratko je podoba takšna: Za dobavo kurilnega olja imajo v Metliki in Črnomlju okoli 700 naročil in po enostavnem računu, da dnevno »odpravijo” poprečno 20 strank, se da razbrati, da bo v dobrih dveh mesecih v sleherni belokranjski domači cisterni vsaj 1.500 litrov dragocene tekočine. Podobno je tudi v Novem mestu. Poslovodja novomeške poslovalnice Petrola Ludvik Ilovar je povedal, da bodo do konca oktobra kos vsem naročilom kurilnega olja, seveda le, če ne bo šepalo pri dobavi iz Siska. Avtomobilov za razvoz je bojda dovolj, največ težav povzročajo le skromne skladiščne kapacitete, saj lahko trenutno v novomeškem Petrolu sprejmejo vsega 60.000 litrov kurilnega olja dnevno, in če k temu še dodamo, da ga sleherno jutro kar 15.000 litrov odpeljajo za potrebe IMV, je jasno, da bo treba čimprej povečati število čistem za skladiščenje. Pri Petrolu upajo, da bo do tega prišlo še letos. Prav nič težav s skladiščenjem pa nimajo pri novomeškem Kurivu, saj premoga enostavno ni. Resda naročila še zmeraj sprejemajo, imajo jih že blizu 830, vendar ga verjetno ni, ki bi lahko povedal, kdaj se bo kdo od teh naročnikov tudi grel ob premogu. Pošiljke so namreč sila redke. Zaenkrat se bo potrebno zadovoljiti z drvmi. Teh imajo dovolj, prodajajo jih pa po 930 din za meter. Brez skrbi so zaenkrat lahko tudi lastniki plinskih peči, saj je plina dovolj. Vsaj v Novem mestu. B.B obdobju zgradili okoli 14 do 15 km glavnega vodovodnega omrežja, in še 3 km priključkov, 10 zajetij in 10 zbiralnikov za skupno 7 vodovodov, kar bi po sedanjih cenah veljalo okoli 20 milijonov din, 10 km poti oziroma cest, da so dostopna vsa obmčja KS z avtom, in RTV pretvornik (ki ga zdaj še opremljajo z aparaturam). Pred kratkim so vojaki v sodelovanju z vaščani postavili od Bosljive loke do Žurg 134 telefonskih stebrov, na katere bodo predvidoma že septembra napeljali telefonske žice. Poročali pa smo že, da je dograjena stanovanjsko poslovna stavba s šolo, obrat L1V, razširjen obrat Tekstilane itd. „lz zaostale KS smo postali razvita. Za vse to velja zahvala občanom, delovnim in drugim organizacijam, občinski skupščini, prevsem pa JLA, saj brez pomoči vojakov marsičesa, kar imamo, še dolgo ne bi imeli”, je poudaril podpredsednik KS Osilnica dr. Stanko Nikolič na pogovora ob koncu ogleda. Vojakom se je zahvalil za pomoč tudi predsednik občinskega izvršnega sveta Alojz Petek, ki je v zahvalo za razumevanje in pomoč podaril generalu Stevu Mirkoviču kip „-Materi”, delo alademskega kiparja Staneta Jarma, ki je doma iz Osilnice. General Mirkovič, ki se je prvič srečal z Osilnico pred leti, ko so enote JLA utirale pot do Čabra in Osilnice, ki sta bOa takrat zaradi snega več dni odrezana od sveta, je dejal, da je vesel napredka KS Osilnica. Prav ta KS je primer, kaj vse se lahko naredi, če složno poprimejo občani, OZD, KS, občina in JLA. JOŽE PRIMC IZVRSTEN USPEH NOVOMEŠKIH SLIKARJEV Novomeška slikarja Marjan Maznik in Toni Vovko, člana likovne skupine Vladimira Lamuta, sta dosegla izvrsten uspčh na nedavnem mednarodnem ekstemporu, ki so ga priredili v Lipici na čast 400-letnice znamenite kobilarne. Za sliki, na katerih sta upodobila bele lipicance, sta prejela odkupni nagradi. Na ekstemporu, ki se ga je udeležilo 189 slikarjev iz osmih držav, so podelili vsega trinajst Maznik in Vovko sta bila med udeleženci edina amaterja, ki se jima je posrečil veliki „domet”. BOGATE MOČI ZEMLJE - Poletje je doseglo vrh in se prevesilo v jesen. Nastopil je čas, ko vzkipijo bogate moči zemlje in se razdajajo vsakomur, kdor jih zna in hoče izrabiti Zdravilna zelišča, pravi naše ljudstvo, imajo v tem času največjo moč, dež je namočil gobja rastišča, zemlja se je začela razdajati Tako je tudi na poljih, pospraviti bo treba svoj trud. Naš posnetek je iz Smlednika, kjer so Žibertovi izkopavali krompir. (Foto: J. Pavlin) — >, Dvomesečne počitnice se iztekajo. Šolski zvonci spet kličejo v učilnice. Učence in učitelje. Od ponedeljka, ko bodo na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji prve učne ure v novem šolskem letu, do zadnjih junijskih dni 1981, ko se bo to šolsko leto izteklo, bo potekala v razredih procedura, znana vsakomur, ki je kdaj prestopil šolski prag. Šole se odpirajo Novo šolsko leto se ne začenja brez skrbi. V njih se utapljajo predvsem tiste osnovne in srednje šole, ki se jim kljub vabljivim razpisom ni posrečilo zagotoviti zadovoljive zasedbe za poučevanje predmetov. Obenem se beg iz učiteljskih vrst v druge in nemalokrat bolj plačane poklice še ni povsem ustavil, je pa znatno manjši kot druga leta. Na to je prav gotovo vplival izboljšan gmotni položaj učiteljev in šol, čeprav za slednje še ne bi mogli reči, da se „utapljajo” v denarju. Ustalitveni in varčevalni ukrepi so zajeli vsa področja dejavnosti, zato jih posredno in neposredno občutijo tudi vzgojnoizobraževalne ustanove. Manj preglavic pa je tokrat z učbeniki, ki so jih založbe dovolj zgodaj poslale v prodajo. Do učencev bodo šolske knjige prišle različno. V Novem mestu so se osnovne šole dogovorile z Mladinsko knjigo, da jim bo dostavila učbenike. Učenci bodo torej dobili knjige šoli in jim nebo treba delati gneče v knjigarni. Tako pa bo, kot kaže, samo novomeški občini, medtem ko od drugod poročajo, da gredo pri oskrbovanju učbeniki po starih poteh. Kakih posebnih novosti novo šolsko leto ne prinaša. Kot vemo, napovedane uvedbe usmerjenega izobraževanja še ne bo, saj je začetek premaknjen na jesen 1981. S tem še ni rečeno, da smejo mirovati tudi priprave. Vse drugo se lahko zgodi prej kot to, saj so uvedbo usmerjenega izobraževanja preložili za eno leto pmv zaradi nepopolnih in nevse-stranskih priprav. V nekakšnem jzastoju je tudi prehajanje na celodnevno osnovno šolo, ker ne morejo povsod zagotoviti možnosti (prostorov, kadrov in denarja) za učnovzgojni proces, kot naj poteka v celodnevni šoli Celodnevna šola in usmerjeno izobraževanje sta oziroma bosta najpomembnejši, nikakor pa ne edini pridobitvi preobrazbe vzgoje in izobraževanja, ki poteka že dolgo vrsto let, koreniteje predvsem v srednjeročnem obdobju, ki se letos izteka. Obrisov nove petletke na področju vzgojnoizobraže-valnih dejavnosti ne bo težko potegniti. Projekcijo zamisli so dali nekateri temeljni zakoni, življenje pa bo povedalo, kaj od tega bo uresničljivo v naslednji petletki in kaj bo v obdobju, ki bo prišlo za njo. K_________________ /. ZORAN Po prehodnem potlabfcnju v sredini tedne M bo vreme ob konca tedne spet bboJjSUo. Temperature bodo t nonmltte za te čas. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Na Poljskem še vedno stavka okoli 100.000 delavcev, toda oblasti so z njimi vendarle že dosegle sporazum o nekaterih spornih zadevah - kot kaže tudi za ceno velikih sprememb v državnem in partijskem vod-I stvu. Centralni komite poljske združene delavske partije in državni svet sta zamenjala vrsto vodilnih osebnosti, med spremembami pa je najpomembnejša odstavitev dosedanjega predsednika vlade Edvvarda Babiucha (ki je prišel na ta položaj šele februarja po osmem kongresu poljskih komunistov) in več ključnih ministrov, med njimi celo zunanjega. Velike zamenjave Predvidevajo, da bodo obsežnim kadrovskim spremembam v vodstvu državnih in partijskih organov (zamenjali so več deset najpomembnejših funkcionarjev) sledile tudi spremembe v sindikatih, kjer naj bi prišli na vodilne položaje ljudje, ki „so si v sedanjih razmerah pridobili zaupanje ljudi”, kot je to dejal na seji centralnega komiteja Edward Gierek. Vlada in partija sta pripravljeni sprejeti vrsto zahtev stavkajočih delavcev in to za zdaj predvsem tiste, ki zadevajo socialna in gospodarska vprašanja -denimo boljše plače, nagrajevanje, delovne pogoje in podobna Težje gre pri pogajanjih o tako imenovanih političnih zahtevah (uveljavljanje samoupravljanja, svobodnejši tisk in obveščanje in podobno), kjer za zdaj še ni poročil o kompromisih. Doslej stavke niso prešle v kakršnokoli nasilno obračunavanje: tako delavci kot državni in partijski voditelji se zavedajo, da bi to v sedanjem položaju lahko imelo hude posledice. Kot kaže pa ima poljsko vodstvo (po predhodnih posvetih in stikih s svojimi zavezniki) pri tem polno podporo vseh vzhodnoevropskih socialističnih držav. Vsem je v skupnem interesu, da bi Poljska čimprej in čim bolj mimo zgladila nesoglasja in prebrodila sedanji krizni trenutek. V veliki večini primerov je to tudi želja zahodnoevropske javnosti, ki se prav tako zaveda, da bi lahko morebiten izbruh nestrpnosti nevarno ogrozil tankočutno ravnovesje v tem delu Evrope. ZDRUŽENI NARODI: »SKUPINA 77” V začetku tega tedna se je v New Yorku začelo posebno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, posvečeno mednarodnim gospodarskim problemom. Pred tem so se sestali zunanji ministri držav v razvoju, ki sodijo v „skupino 77”, ki se je medtem kajpak povečala na okroglih sto držav. Ministri so v svojem zaključku opozorili generalno sk upščino na vedno globlji prepad med razvitimi in nerazvitimi državami, za katerega so značilni vedno večji dolgovi in zaostajanje v gospodarski rasti slednjih. Tako stanje bo lahko imelo usodne posledice tudi za razvite, ki se ne morejo več izogniti svojemu zgodovinskemu dolgu do revnih. Drugače rečeno: razviti se. morajo odpovedan nekaterim svojim privilegijem in privoliti v boljše pogoje razvoja nerazvitih. In vendar vzdušje v krogih razvitih ni kaj prida naklonjeno takemu ravnanju, na kar je v svojem govoru opozoril tudi vodja jugoslovanske delegacije na letošnjem posebnem zasedanju generalne skupščine, zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Zasedanje „skupine TJ” je bilo predvsem namenjeno usklajevanju stališč držav v razvoju pred začetkom posebnega zasedanja generalne skupščine in sodeč po odmevih v krogih neuvrščenih držav, bodo te na posebnem zasedanju nastopile skupaj in enotno. JANEZ ČUČEK tedenski mozaik ZAOSTRENI ODNOSI - Britanska vladaje začasno zapri a svoje vdepodaniStvo v Iranu.To je storila potem, ko so se odnosi med državama zaostrili zaradi iranskih obtožb, da se Velka Britanija vmešava v notranje zadeve Iran« Pred poslopjem britanskega veleposlaništva v Teheranu so študentje v zadnjih tinph uprizorili več protestnih demonstracij — na d3d. (defoto: UPI) Cokle v delegatskem sistemu Brez stalne delovne povezave z bazo ni delegatskih odnosov in odločanja na nobeni točki ali ravni — Delegacije naj ne bodo obrnjene bolj proti skupščini Vse dosedanje analize o delovanju delegatskega sistema opozarjajo, da še vedno ne deluje v celoti kot sredstvo resnične oblasti ddzv&ega razreda in psnd spodbujevalni dejavnik pri spreminjanju dražbe ter odnosov v njej. Delegatski sistem živi ponekod le na papirju. Vendar pa opogumlja jasno izražena volja in pripravljenost ddovnii ljudi, da hi takšno stanje odpravili. demokratični proces — družbeno Delovni ljudje ▼ družbenopolitičnih organizacijah usmerjajo svojo aktivnost predvsem v naslednja tri področja dela: organiziranje delegatske baze, delo ddcgacg, popolnejša vloga delegata. Bistvena značilnost delegatskega sistema je, s kot je znano, stalna delovna povezara s svojo bazo kot edinim oblikovalcem smernic za njeno dda Brez takšnega načina dda ni ddegatsldh odnosov in odločanja na nobeni točki ali ravni. Doslej so bile delegacije obrnjene bolj proti skupščinam kakor bazi in so se bolj posvečale pobudam rzvršnih ter upravnih organov kakor življenjskim problemom boe in njenim pobudam. Se vedno je zlasti nerazvito povezovanje delegacij. Kot vemo, je osnovni pogoj za uspeh delegatskega sistema, da se baza povezuje prek delegacij in da izvirajo vse oblike tega povezaranja v organizacijskem smislu iz delegacij. Dogaja pa x, da za nekakšne posebne oblike povezovanja edo valijo nove dele p le, čeprav so nekateri že izvoljeni v skupščine. Torej: povezovanje delegacij je povezovanje temelinih samouprav-n* asociacij izključno prek svo)3i delegacij in ne nekii novih oblik , ki naj bi delegacijo nadamestie ali jo celo izrinile. Zlasti se to ne sme zgoditi v delovnih asociacijah, katerih delegacije delegirajo skupnega ddegata. Povezovanje ddegacij je pomembno tudi zato, ker ddegat-sko odločanje le s te ravni delegatskega sistema prerašča v širši, celovitejši in hkrati edinstven proces dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje. Prav na to pa pozabljamo in tudi zato so številne razprave o dogovarjanju in sporazumevanju ter poskusi, dvigniti ga na višjo raven, pogosto brez pravih rezultatov. Delegatski sistem obravnavamo tudi kot nekaj svojskega, kakor da je namenjen samemu sebi, dogovarjanje in sporazumevaije pa kot nekaj drugega, kar daje povsem neodvisno od tega sistema. Toda družbenega dogovarjanja in sporazumevanja preprosto ni, če ni ddegptsko in ne izvira iz dogovora baze. Številne raziskave kažejo, da nastaja največ nejasnosti v zvezi z delegatom. Zdo pomembni sta zlasti dve: prvič, nekateri so poeabli na bistveno določilo v ustavi, ki poudarja delegiranje, ne pa voljenje delegatov. Smisd tega je, da C TELEGRAMI J PREGLED Kazalce na urah bomo morda že to zimo premaknili za eno uro nazaj. ZIS je na seji naložil zveznemu odboru za delo, zdravstvo in socialno zdravstvo, naj čimprej pripravi predlog zakona, ki bo urejal zimski in pdetni delovni čas, spremenjen s premikom ure. Če bo spoštovan običajen postopek za sprejetje zakona, bodo spremembe začele vdjati aprila prihodnje leto, vendar pa je možno sprejetje zakona tudi po skrajšanem postopku, v kolikor bi se s tem stnnjali svet ZSJ, zvezna • »Premikanje” časa konferenca SZDL in gospodarska zbornica Jugoslavije. V tem primem in na temelju informacije, ki jo je ZIS ocenil kot temdj za izddavo predloga zakona, bi 28. septembra premaknili kazalce za eno uro nazaj, vsakega 6. aprila pa za eno uro naprej. To pomeni, da bi se v pdetnem obdobju vračali na sedanji čas. Takšna rešitev bi, kot so poudarili, ugodno vplivala na boljši izkoristek delovnega časa in produktivnost dela, prav tako pa tudi na smotrnejšo uporabo energije ter zdravstveno in ddovno sposobnost prebivalstva. Ddovna skupina .je pripravila še dve informaciji. Možno bi bflo namreč izvesti popravke tudi s premikom ur samo poleti za ločen čas naprej, s čimer bi se izognili ddu v skrajno visoki pdetnih temperaturah. Toda s tem ne bi dosegi niti približno takSnfli ekonomskih učinkov, kot jih je mogoče s premikom ur pozimi nazaj. Določene prednosti im* tudi dvojno premikanje ur gjjede na sedanji čas. Torej pdeti in pozimi naprej oziroma nazaj. Ddovna skupina je kot najugodnejšo rešitev ocenila zimski premik ur nazaj, s čimer se bomo izognili temu, da se ddovni dan ne bo začel uro di edo dve pred zoro. Z bdjšo izrabo dnevne svetlobe pa bomo tudi precej prihranili. Zvezni odbor za energetiko in industrijo je v sodelovanju s skupnostjo jugoslovanskega elektrogospodarstva ocenil, da bi lahko privarčevali blizu 12 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar v odnosu na dnevno porabo v Jugoslaviji znala okoli 7,5 odstotka. Ocenjujejo, da bi bdo precej prihrankov tudi v prometu, kmetijstvu, ogrevanju stanovanj in drugje, vendar izračunov o tem Se ni. Premik kazalcev na uri pa bi bi o treba določiti enotno za vso državo. Da bi dosegi želeni cilj, potem je bistveno, da v tozd ne spreminjajo sedanje g? začetka delovnega časa. Glede na to, da so ddovni kolektivi gede določenega ddovnega časa, razen tistih, ki opravljajo dejavnosti, ki so splofaega pomena, povsem svobodni, bo po sprejetji zakona nujno organizirana družbena akcija. LIMA — Generalni sekretar salvadorske revolucionarne demokratične fronte Guillermo Ungo je opozoril na nevarnost oborožene intervenrije v Salvadorju. ZDA je obtoži, da pripravljajo takšen poseg, da bi podprle salvadorsko vojaško hunto. GuSlermo Ungo, ki se trenutno mudi v Peruju, je tu<^i rjavil, da vlada ZDA pri tem računa s podporo posameznih srednjeameriških držav, kjer je na oblasti vojaška diktatura. BEJRUT - Izrael je sporočil, da ima odslej področje mid rekama Litani in Zah rani na libanonskem jugu za stalno tarčo svojih vojaških napadov. Kot je sporočil namestnik izradskega obrambnega ministra Mordechai Isipuri, „so neposredni napadi na palestinske položaje učinkovitejši od sobstieljevanj z zemlje oziroma od letalskih napadov.” To je odkrita napoved manjših ali večjih operacij izraelskih padalcev in pehote na libanonskih tleh, podobnim zadrtima dvema napadoma v minulih desetli dnevih. FREETOWN — V javnem mestu Siena Leone pripisujejo izreden pomen bližnji 2. konferenca radiodifuznih organizacij neuvrščenih de-žd. Prvo zagotovilo, da bo konferenca uspešna, vidijo tukaj v dosedanjii rezultatih in v realni perspektivi, kar zadeva sodelovanje neuvrščeni) na tem področju. Spodbudo za to soddovanje, hkrati pa laskavo oceno, je ta dejavnost dobi a tudi na vrhunski konferenci v Havani. Najboljši dokaz o medna-uspehu tega pa je bia svetovna konferenca o radijskem prometu v Ženevi. MADRID - V španskem glavnem mestu so sporočili, da bo vodja španske ddegacije na konferenci o evropski varnosti in sodelovanju Javier Ruperez kmalu obiskal Wadangton in Moskvo, kjer naj bi beseda tekla o pripravah na madridski sestanek. baza in ddegacija oblikujeta smernice in stališča ddegatu in tako sodelujeta v delu skupščine. Ce ni tako, je delegat v resnici poslanec, skupščina pa parlament. Drugič, nekateri omejujejo funkcijo ddegata le na pristojnosti njegovega skupščinskega zbora, čeprav so le-te širše in je ddegat pomemben dejavnik skupnega ddovanja delegacije. Takšna pojmovanja vloge delegata z marsičem obremenjujejo delegatski sistem in povzročajo zastoje ter kratke stike v razvoju delegatskih odnosov, ustvarjajo pa tudi nezaupanje v prednosti zamenljivega delegata. Te prednosti se lahko uveljavijo le v tesni povezavi delegacij s svojo bazo, le z njihovim organiziranim, stalnim ddom. Slišati je tudi različna mnenja, kako doseči, da bi delegati vseh skupščin delovali na osnovi smernic svoje baze in stališč delegacij. Rdativno laže smo to urejali na ravni občin, v širših okvirih pa je še vdiko nerešenih vprašanj. Vse prepočasi se uveljavlja spoznanje, da baze in delegarije niso volile samo delegatov v občinsko skupščino, ampak tudi v skupščine drugih družbenopolitičnih skupnosti, in da morajo biti vsi skupaj dejavnik njihovega povezovanja. Ne more biti ddegatske politike in odločanja v republiški ali zvezni skupščini, če v oblikovanju politike in v odločitvah niso imeli pomembne besede tudi ddegati občinske skupščine. VINKO BLATNIK ROJSTNI DAN je mogoče praznovati tako drugače, hrupno in mirno, veselo ali žalostno, toaa malokdo bo imel pnložrm praznovati svojo obletnico tako kot sovjetski vesoljec Valerij Riumin Pred dnM je praznoval svoj enamštm deseti rojstni dan na palubi vesoljske ladje Saljut-o. je brez dvoma nenavadno, toda še bolj nenavadno da je to za tega sovjetske? vesoljca že drugi rojstni zapored, ki ga je vesolju. Tudi lani je namreč ob istem času ,,. zgoraj”, v isti vesoljski M Tedaj je bil z njim koiep Vladimir Liakov, s katen* sta j se srečno vrnila * zemljo avgusta lani. Ap ^ letos je znova odlete vesolje, topot s tovanje* Leonidom Popovom min je doslej prebil v ves P že več kot 300 dni, svetovni rekord.. • in ^ kordno število Praz'!?"i, rojstnih dnevov v vesolju-:.' NEKE VRSTE rekordi1 da žalostne vrste) Pa ih zabeležili tudi v Zdruie* državah Amerike, k)e1 , bilo v zadnjih nekaj kar šest ugrabitev P°Jn^ letal Vse so ugrabili ci, ki so nedavno tega pn* kot begunci v ZDA. prvem navdušenju nadjjj, gačnim okoljem jih je kn* minila volja po ** življenju in drug za ar75tef so začeli ugrabljati let®* jih usmerjati na Kubo- NAJBRZ SE tako jejo tudi vodilni usluffl ^ znamenitega podjetja . varstvo premoženja : inc., ki so ostali prikMP za 1.8 milijona dcM * Toliko denarja je ® namreč v avtomobilu, ® I prevzel dolarje z ne podružnične banke, da bi I prepeljal v centrala To agenta, ki naj bi obvarOV ta denar med prevozom, se očitno premislila injjK nabasala v vrečo ter P°°e # la. Sedaj ju iščejo • . denar seveda (gre zfl fy | največji rop gotovi zgodovini kriminala ^ tudi... DELAVCEM V ZASEBNEM SEKTORJI1 Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zase*51!^ sektorju Črnomelj razpisuje ŠTIPENDUO-POMO ^ j ŠTUDIJU delavcem v zasebnem sektorju, ki so interes ^ da v času 1980-81 obiščejo redni ali dopolnilni tečaj seminar v svoji stroki — drobne obrti. .gnja Informacije dobite ob prijavi v pisarni obrtnega zoru Črnomelj-Kolodvorska 25. 635/35'80 V_ KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELAVCEV TTG TOZD-GOSTINSTVO LJUBLJANA, Trg O F 7 objavlja naslednja prosta dela in naloge: Za bife Črnomelj NATAKARJA! ICO) Pogoj: KV ali PKV natakar Za Kolodvorsko restavracijo Novo mesto 1. NATAKARJA(ICO) 2. KUHARJA(ICO) Pogoj: pod 1. KV ali PKV natakar pod 2. KV ali PKV kuhar Predpisana je poskusna doba 1 mesec. doka*'*’ ° Kandidati naj posredujejo pismene vl^?7o_GostinSt^i strokovni usposobljenosti na TTG TUcv ^.^vor5*' Ljubljana, Trg OF 7, ali se osebno zglasijo v restavraciji Novo mesto. št 35 (1620)28^ 631/3* 'Ml k k Nove« ^ NA GRMU — Precejšen del jr-ai *Jesta še nima urejene kanalizacije. Pri „uPnost Kandija—Grm je investitor del Gnnu^^Li*cana*‘zac*je 113 Valantičevem na boli »9 \ So taka dela v že zgrajeni soseski ud na, za stanovalce pa ne ravno prijetna. OBNOVA STROJEV - V mirenski Kolindd se te na začetek predelave ine. V času, ko stroji a_, r„ popravili in obnovili. Linije za predelavo krompirja so namreč stare že deset let in terjajo vedno več popravil. MOST ZNOVA PREVOZEN - Negodovanj, da dela na krškem mostu tečejo prepočasi, je bilo konec potem, ko so delavci Tehnike prijeli zares, uvedli dodatno izmeno in povečali število delavcev. Tako je bil mo6t odprt še pred rokom, urediti bo potrebno le še pločnike (Foto: J. Pavlin) NIČ VEČ POPLAV — Delavci Vodnogospodarskega podjetja iz Novega mesta v teh dneh končujejo dela na novi kilometer dolgi strugi Lokvanjskega potoka pri Raki. Tega se še najbolj vesele kmetje, lastniki polj in travnikov, ker jim je potok večkrat letno poplavil kmetijske površine. (Foto: J. P.) l34 VAGONOV ^ manj sadja *co P1* krškem Agrokombinatu pričakujejo v vino- v Tn7nrcck0rdn0 *et*no> Pa kaže ^ Sadjarstvo-poljedelstvo P°VSem drugače. Na skupno 294 b "aSadov sadja bo pridelek skev sicer zadovoljiv, zato pa ™ občuten izpad na plantažah . ,an m hrušk. Pomladansko in etno deževno vreme je zmanj-°P'°dnjo in povečalo osip, r*t0 bo jabolk za 21 in hrušk _ . odst manj, kot so j , ®vali. To dejansko pomeni °bro četrtino slabši pridelek h ?,amesto 510 le 376 vagonov : * ‘n jabolk. Sedaj pa je že da se bo tudi obiranje P elo z 10 do 14-dnevno zamudo. V V. P. Srtt / O ' » V- V Sejmišča O MESTO: Ponedeljkov iMiiv * živahnosti ni bistveno ^ oval od prejšnjih, pa tudi cene ostale v glavnem nespremenjene, sprodaj je bilo 206 prašičkov, .J? od 6 do 12 tednov in 27 y ‘ ev od 3 do 5 mesecev. Kupci, od^Vnem ® domače občine, so ^Peljali 146 prašičev. Cene pa so 1 i/J“lednje: za mlajše prašičke po Pan~ 1 *’550 dinarjev, za starejše • 600 do 2.800 dinarjev. SeimuE^1CE: ^udi tu na sobotnem Prometn' *)a° Posebno velikega Prašičev* Re?ci so popeljali 359 nih iP m ‘arih do 3 mesece. Proda-žive t v ^ živali, za kilogram 72 HneJe ,Pa je bilo treba odšteti po u° 7 dinarjev. Kaj se bo pokazalo za kuliso? ■ /#/#/#############//#//###/#//##///##### ■ V preteklih dneh je več jugoslovanskih časnikov objavilo vest, da iz FAD (tovarne avtomobilskih delov) iz Gornjega Milanovca opozarjajo na nevarnost, ki grozi udeležencem v prometu zavoljo uvoznih 300.000 avtomobilskih gredi sumljive kakovosti iz Italije. Te naj bi bile po navedbah dopisnika Tanjuga Rado-mira Jeremiča zelo slabe kakovosti, uvozili pa naj bi jih bili trgovinska organizacija Vardar iz Skopja in novomeška tovarna IM V. Pos navedbah v našem tisku uvožene gredi po kemično tehnoloških analizah niso ustrezne. Nimajo uvozne deklaracije, atesta in žiga, s čimer je jamčena kakovost in vama vožnja. Pišejo, da so sporne gredi iz navadnega železa, da je njihova življenska doba kratka in da so bile že vgrajene v avtomobile. FAD je vložila prijavo pri zveznem tržnem inšpektoratu. Zadeva se razpleta in kot je videti (spet navajamo trditve iz že objavljenih članov v našem tisku), Vardar iz Skopja nima pri tem nič zraven. V IMV zadeva še ni preverjena in obtožba visi nad tovarno, pač pa v FAD trdijo, da so v IMV priznali uvoz sumljivih gredi in da so kot skesani fantki zatrdili, da kaj takega ne bodo nikdar več storili... Tanjug je hotel zadevo preveriti pri generalnem direktoiju Juriju Levičniku, ta pa je odgovoril z brzojavko naslednje vsebine: „Ne morem tako rekoč čez noč preveriti, za kaj gre. Vendar mi je znano, da FAD iz Gor. Milanovca proizvaja gredi za potrebe zavodov Crvena zastava. Hkrati nam je znano, da išče FAD na Zahodu modernejšo tehnologijo in da se pogaja z zahodnonemškim proizva- Kmetijski nasveti faktor kot sovražnik nepoorJj,..^ sicer upe, ki smo jih stavili vanj: postal je kmetov P°letriih Pločnik, postal pa je tudi kmetov sovražnik. V iigas^ ne mine teden, da ne bi pod težo traktorja leto. Koli! nJe’ ^ Sloveniji terja zdaj že 50 ali še več žrtev na nesreč ,T0 družinskih tragedij, koliko prizadetih kmetij, ki jim opozarjnajboljše za delo sposobne roke! Časniki pišejo, knietovpJO’*1?zmere Pa ^ ^aj malo spreminjajo, kot da ni škoda Že j89 ž>vljenja. Plavanju3^8* let, je, odkar imamo v Jugodaviji uzakonjen Oatan£n ’ 8°v°ri o varstvu pri kmetijskem delu. V njem je VoaUka kakšen mora biti traktor, da je varen za menijo’^ * proizvajalci, prodajalci in kupci kaj malo , ^avilnjij malomarnost potem plačujemo z življenji. tijskih j1?7*’ ^ mora “n®** traktor 23 opravljanje Vren'enslci • vf?ajeno kabino, ki varuje voznika pred Namreč tt nePr“*lcarni in pred nesrečo. Kabina mora biti Prevrne. i!/° konstruirana, da zdrži težo traktorja, če se Van»ostni ^moma pravilnik dovoljuje namesto kabine močan n® vgrajuj- r’ ven(lar ugotavljamo, da proizvajalci traktorjev P°seči ddr?0 ne enega ne drugega. Tu bi morala odločneje N *Udi tržna inšpekcij3’ , ^ir°ma n .n~cu je obvezen tudi kazalec naklon&ega kota t°rji V: 0žaia traktoija. Četudi tak kazalec malo stane, jih se zgodi, da traktoristi precenijo Pri nuioojh^ ttorja in končajo pod njim. Tudi kardanski zglobi . “-toijih niso zaščiteni tako, kot je predvideno v 10 ^ vret ^ upoštevamo, da bmi na naših poljih dvajset nRes ;e ^ oijev, je še več možnosti za nesrečo, n. ornega n J™ čas> da kaj korenitega ukrenemo, vjjub ,'3JTlena je tudi preventivna vzgoja voznikov, saj je *0yek, jg fl^jivhn traktorjem največ nesreč vendarle kriv ^torjeve sn«:r,K0^C®nieva^ ne var ost in precenil svoje in INŽ. M. L. jalcem gredi, s firmo Ehrenreich, za odkup licence, da bi lahko ponudili gredi tudi drugim jugoslovanskim proizvajalcem avtomobilov. Za potrebe naše proizvodnje in za oskrbovanje prodajne mreže z rezervnimi deli za avtomobile, ki jih je naša hiša montirala ali uvozila, moramo te gredi vsekakor uvažati. V zvezi s tem vprašanjem so imeli predstavniki službe za kooperacijo v začetku julija letos pogovore z odgovornimi ljudmi iz FAD. Če naj bi ta akcija prispevala k vzpostavitvi novih kooperantskih odnosov, je prav gotovo napačno lansirana. Hkrati menim: če zares obstajajo kaki problemi, ki jih OZD same ne morejo rešiti, imamo zato gospodarsko zbornico SR Srbije in Slovenije, splošno združenje za predelavo kovin, gospodarsko zbornico Jugoslavije,” navaja Levičnik. S tem pa zavesa pred kuliso še ni odgmjena. Na potezi so tržne in devizne inšpekcije, v tovarni IMV pa Iz nogavice v banko Sredstva občanov v Ljubljanski banki spet naraščajo Znano je, da je bil nekako konec preteklega leta naval na bančnih pultih za dvig denarja in prihrankov vseh vrst. Kot bolezen se je razširil dvig denarja iz bank, nekaj mesecev zatem pa smo glede tega zapluli spet v normalnejše vode. Verjetno so ljudje spoznali, da nima smisla držati denarja doma v nogavicah, saj bi v banki le tekle obresti, pa so ga začeli spet nositi nazaj. Podatki novomeške Temeljne Ljubljanske banke za prvo polletje kažejo, da so sredstva občanov ob koncu junija prvič preseda stanje sredstev ob koncu lanskega leta. Sredstva občanov so se povečala za 27 odst* v primeijavi s koncem leta 1979, dinarska pa za 4 odstotke. Pri teh podatkih gre upoštevati, da so se devizna sredstva občanov v banki povečala predvsem zaradi devalvacije, saj se je količina denarja čez noč povečala za 120 milijonov dinarjev, medtem ko zaradi vse hujše draginje ljudje ne zmorejo več puščati skoro nedotaknjenih rednih osebnih dohodkov enega v družini na banki Zdaj so dvigi pogostejši, varčevanje pa resnejše. Ob povečanju dinarskih sredstev občanov je poudariti, da je to največ zasluga namenskega vlaganja in varčevanja za gradnjo. do zaključka redakcije tudi nismo mogli dobiti nikogar od odgovornih, ki bi lahko dal za javnost izjavo, s katero bi osvetlili še drugo plat medalje. Ni pa prvič, da v IMV v najbolj dramatičnih trenutkih javnosti postrežejo le z molkom. R. BACER K domačim virom Papirničarji vlagajo v gozdove — Surovine doma Ker poraba lesa za potrebe celu-lozno-papime industrije pri nas prerašča zmogljivosti oskrbovanja z domačimi surovinami in je naša največja tovarna te vrste, „Djuro Salaj” iz Krškega, prisiljena surovine tudi uvažati, postaja vse pomembnejše, da z ustreznimi vlaganji v gozdove zagotovi ne samo dovolj surovine za proizvodnjo, temveč prepreči nepotrebno izgubljanje deviznih sredstev. Krški papirničarji se tega zavedajo. V preteklih letih so že vložili sredstva v plantažne nasade topolov in nekaj tudi v gozdove, v prihodnjem srednjeročnem obdobju pa računajo z večjim vlaganjem. Za letošnje leto so planirali v povezavi z gospodarskimi organizacijami vlaganja v 1.000 ha gozdov. Gotwo je takšno povezovanje v prid enim in drugim. OBVESTILO VINOGRADNIKOM Društvo vinogradnikov Bele krajine obvešča, da izleta na Hrvaško ne bo, ker je premalo prijavljencev. V Koper se je prijavilo 125 oseb, zato bodo peljali tja 3 avtobusi. Prvi avtobus gre iz Črnomlja ob 4. uri, nato v Lokve, Miheljo vas in Ručetno vas in naravnost proti Koprskemu. Drugi avtobus bo naložil preostale iz Črnomlja, Ručetne vasi in Semiča ter se po partizanski magistrali napotil proti Kopru. Tretji avtobus bo v Semiču pobral preostale prijav-ljence, se ustavil v Stranski vasi in šel v Metliko, kamor bo prispel ob 4,30. Ustavil se bo pri Vinski kleti KZ Metlika in se nato ustavljal na vseh postajah do Jugorja, nato pa šel preko Gorjancev do Motela Ljublja-na-Postojn* od koder bodo vsi trije avtobusi krenili v Koper. F..D. lr=1rr—nn EN HRIBČEK BOM KUPIL- Ureja: Tit Doberšek Pred pričetkom zorenja grozdja, ko je rast mladik prenehala, vendar na trti še niso vidni znaki zorenja grozdja in mladik, so na trti najbolj vidni znaki virusnih bolezni vinske trte O virusnih boleznih vinske trte vemo več le zadnjih 15 let. Zelo obširno je o virusnih boleznih vinske trte pisal že pokojni fitopatolog (strokovnjak, ki proučuje rastlinske bolezni in škodljivce) dr. inž. Vilko Masten v poročilu Kmetijskega inštituta Slovenije. Profesor Biotehnične fakultete - največ pa bomo ogrevali z elektriko. Zaradi majhen otrok bomo z energijo tez* varčevali.” . VINKO CEČELIČ, Metlika: „Od zunanje temperature je odvisno, kako bom kurili. 2e lani smo varčevali' Stanujem v bloku s centnu nim ogrevanjem, zato bom sam odločal, kako ^MARIJA ŠTANGEUj Novo mesto: „S centr*\jj ne bomo ogrevali v*® prostorov. Če bo potrebo ’ bomo uporabljali elektn®1 PCMAJDA IVANEŽ, Tr&> gora: „Kurimo z drvi®- Pozimi bomo ogrevali bivalni prostor.” ^ ^ SREČANJE BORCEV XII. SNOUB V počastitev 37-letnice vitve XII. slovenske narodno«* dilne udarne brigade in 35-1* ^ osvoboditve bo v soboto,, septembra, ob 10.30 , pod P teljstvom občine Ljubljana' v Mostecu tovariško srečanje ^ danjih borcev XII. SNOUB-srečanju bodo sodelovala umetniška društva občine, jubilantom pa bodo :>ji?0 ys< posebna spominska priznanj borce vabimo, da se u^p srečanja in da imajo 1. odlikovanja in spominske SNOUB. Ker bo za borce družinske člane iz občin “ Črnomelj in Novo mesto skupen prevoz, prosimo, daPJJgpci udeležbo v recepciji hotela ^ )■ v Novem mestu, tel. 21 'ijil 'J* septembra. Avtobus bo oClP g.30* srečanje iz Novega mest« MLADINSKA POLITIČNA SOL* ^ V prostorih Šolskega t* notranje zadeve v VikrcaJ’ teden delovala mladinska P ojge« šola, ki jo organizira &P ^ it konferenca ZSMS. Te šol® -jadifl' trebnjske občine udeležil0 t in cev izmed članov Pret|5f 6« načrtujejo nove akcije za pridobivanje obsežnejših transportnih storitev. Največ si prizadevajo za uvedbo »cementne” linije med Anhovim in Novim mestom, saj bi letno za porabnike lahko prepeljali do 30 tisoč ton cementa. Med uporabniki pa v zadnjem času raste tudi zanimanje za prevoz težjih tovorov po železnici, npr. železo za SGP Pionir iz Zenice, umetna gnojila iz Kutine, kar bi veljalo uresničiti. PLINSKE JEKLENKE NA CESTI V petek dopoldne je Ljubljančan Karel Turk peljal tovornjak s prikolico od Podturna prou Crmošnji-cam. Že pri Podturnu ga je dohitel tovornjak novomeškega cestnega podjetja, ki ga ie vozil Jože Klobučar iz Dolenjskih Toplic. Med prehitevanjem sc je Turk umikal na desni rob cestišča, pod težo vozila se je vdrla bankina, da se je tovornjak prekucnil na bok, medtem ko je prikolica obstala na cesti. Med nesrečo se je razsul tudi tovor plinskih jeklenk, vendar so na srečo ostale nepoškodovane. Škode na vozilu je bilo za 9.000 din. najbolj delavnih aktivistov, trajala do 23. tega meseca PADEL NA LIST MOTORNA 2agE „h i* P0P,> Komaj 8-letni Peter Dobrniča je v četrteK, pomagal pri žaganju drv žago Dragu Zupančiču _ ytje£ Med žaganjem na tleh le piuj’ Peter stopil nanjo, Pn preidi ko je Zupančič vej naravni prepeljali na zaravlje J meško bolnišnico. PREHITRO JE VOZIL pri Na magistralki v v°petek .‘jj Brežicah je Pn32mik Častil prometne nesreče. C e p , kikinde je o* tovornjak s pnklopru*« nj ^ strani vozišča, takt®?, r»u6 „ prehitro pripeljal dQ Mostarja. Prišlo je pošk°“i,j|ii katerem se je h“dm° PaVtof$ sopotnik v Most#)*,’ ji? 43-letni Ivan Paj'č “JT Sk°f pa 45-letni Ju« \$.000 d*n' pločevini je bilo za 10°’ pisma in odmevi Pomisli, preden utrgaš! N^tih v naravo ne trgajmo vsevprek — Zakon 'ti 28 rastlin, ki jih je prepovedano uničevati Sred! poletja smo in večkrat '*emo sprostitve v naravnem Dri?'J,U;.. Narava Je največja Pnjatelpca človeka, toda na (w*l f prav čl0Vfc*: tisti> ki j nenamerno ali iz vednosti) ruši občutljivo rav- k«rSJe ""»»ega okolja, v rem živi in kamor se zateka Po nove moči. io Z"anstv®n'k' Cesto opozaija-a f1 *ovek z brezobraznim narav azfvanien) in uničevanjem „ e žaga vejo, na kateri sedi. oif„,1PIOblemom onesnaževanja Drohi* JC teSno P°vezan tudi P Wem umčevanja rastlinskega Vam ValSkega sveta- Tudi pri bi„ '?nj,u žive narave bi morali Tuni e(^ ^ skrajno obzirni. lah, 1,13 iem področju človek kult,?» P.okaže stopnjo svoje vceni- v® "^mlajšemu rodu pa epja ljubezen in spoštovanje zdraJ56®3 živega v naravi. Le j.- a m neonesnažena narava Potrah °Ve*CU t0’ kar od "je nar Uje m Neokrnjena ""ava je dediščina, ki smo jo “ ohranjati tudi bodočim rodovom. Tudi naše okolje je del “omovme, zato je odnos do ^ Ja in narave del patriotizma, ga moramo spodbujati, 0 °Vati in razvijati kot vse N e. dobrine naše družbe. dom? ne bo odveC. če spet malo ffKamo na srca vseh, ki jim va nekaj pomeni, in preleti- mo seznam zakonsko zaščitenih rastlin in živali. ZAŠČITENE RASTLINE Z odlokom Skupščine SR Slovenije o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst so v Sloveniji zavarovane naslednje rastline: bela žrdana, lepi čeveljc, blagajev volčin, dišeči volčin, Stembergov klinček, alpska možina, močvirska logari-ca ali močvirski tulipan, gorska logarica, Clusijev svišč, Froelichov svišč, košutnik ali rumeni svišč, sKochov svišč, panonski svišč, bodika - „božje drevce”, planika, brstična lilija, kranjska lilija, žafranska litija, ozkolistna narcisa, rdeča murka, črna murka, avrikelj ali lepi jeglič, kranjski jeglič, velikonočnica, rjasti sleč, rumeni sleč, (grm raste v okolici Novega mesta) širokolistna lobodika in tisa. Rastline zavarovanih vrst je prepovedano uničevati (trgati, ruvati, izkopavati, obsekovati, sekati), prenašati z naravnih rastišč, prodajati ali odnašati v tujino). Prepoved se nanaša na vsak posamezni cvet ali del rastline, za kršilce prepovedi se uporavljajo določbe zakona o varstvu narave. D. VIDIC Novo mesto^ S>/v tlfttol/TUAjboo' 81 U SMO NA TRIGLAVU V okvrru prosiav 0b 35-letnici oboditve smo se člani mladinskega °r^ka PD Novo mesto povzpeli elnevn^8lav‘ Tradicionalnega štiri- 39 mladih Kl,eta * letos udeležUo Grm v • Princev iz osnovnih šol > Katja Rupena in Škocjan ter iz V * ^ntra strokovnih šd. nahrhm-.°Vem snestu smo težke odneii i naI°žili na vlgk, ki nas je dolipi vd? ®°^mjske Bistrice. Po hodnik e smo se vzPe*' do pa sm„ovega doma, naslednji dan Kredari "ada^Jevali pot na Planiko in ZaPeliivC0’ ®Cak Triglav nas je že ^sjmlaiL vabd ws v soncu. ® Že P*onirje smo dali v navezo stolpu Sm?. "Šivali ob Aljaževem minila’ • na nas prvič. Hitro je najvjjj- nca’ k‘ smo jo prebili na dan na«; 'J11'" Jugoslavije. Tretji Kanjevec 2568 metrov visoki sprehori,,’ "ato Pa smo uživali v Po dolini Triglavskih jezer. DARJA PERŠE, GORENJA VAS 54 Kolonija v izoli so v sevniški občini or^let°s »gusta*^! gonijo v Izoli. 1. otrok. 6 Je lJa odpeljalo 163 •4» Smo v hišah po štiri, Sm° nEF* skuPai. Ob sedmih P°*em smi ! I" "at0 telovadili, kosiu * k°Pali do kosila. Po labavaliTf^i in se vmes "fcnih vV„e4, ^derjo smo delali v V I Zo 1 je bilo zelo prijetno. PETRA KRAJNC OS Sevnica Po MORJU ,ŠQlskem n u rad'u Slavček so w°k v izoii sJ1"1!letos letovanie ""m ttdd®Tl ženila sem, da se ga m4micJ) n^ a’ kajti z očkom in "'otje. m° nameravali iti na B>U Sam ' d0^mn^na- \ečer pred • "*sem mogla zaspati k?*1 tnisuTm mogla zaspati ‘Si* fi."sar C JssrS; p0P0ldne. Oh ?L na plaž0 šele k°t bi ^ hitro minil P°^'tka. DolJ^18nd’ P1*®8 ura Potem pa So^ msmo mogli zaspati, aPoren dan nam ob misli na nov ‘e zaprle oči. NIVES VENE Literarni krožek OS Sevnica Po pol stoletja spet ,JDA“ — Zlata poroka Mazijevih v Metliki Spet potrdila zvestobo V 50 letih skupnega življenja nekaj bridkega in veselega Petdesetletno zvestobo sta pred matičarko v Metliki potrdila Marija in Anton Mazi iz Radoviče. Zakonsko zvezo sta sklenila 28. julija 1930. Zastopnik občinske skupščine in njun dober znanec iz let NOB Franc Jaldjevič jima je ob tem jubileju izrekel iskrene čestitke. Prisrčno praznovanje je bilo na Radoviči v krogu njunih otrok in sorodnikov. V letih skupnega življenja sta marsikaj doživela, mnogo lepih in grenkih dni. Anton Mazi je že v zgodnji mladosti iskal srečo v domovini in tujini. A zadovoljstva za delovnega in pridnega ni bilo. Vrnil se je v domovino, kjer je našel svojo Marijo; poročila sta se in preživela v težavah in zadovoljstvu skupaj 50 let. V skromnosti in poštenju sta vzgajala tudi otroke. Najtežji udarec sta doživela, ko jima je nesreča iztrgala iz naročja Antona, ki je bil upanje in nada za domačijo. Vedno sta bila svetal zgled zavednega Jugoslovana in Slovenca. Pri tem ju niso omajale težave na njuni življenjski poti. PLOČEVINASTI SPOMENIK — V Novem mestu ob stari gimnaziji stoji čuden spomenik - pravi pravcati avto. Neznani „umetnik” ga je pred letom dni postavil na ta prostor in zdaj čaka tistih dni, ko bodo avtomobil izginili z obličja zemlje ter bo postal spomin na čase avtomobile slave. Samo malo prezgodaj še je pločevina ustoli-čia v ozki ulici. Razglednic ni Lepa je naša Dragarska dolina, pa naj si jo ogledamo izpod Trave, kjer je razgled po Čabranski in še dalje po Kolpsld dolini, ali pa izpod Mošnevca proti Loškemu potoku. Sem prihajajo poslovni ljudje, bivši borci, ki so se med vojno mudili v Lazcu, Podpre-ski, Dragi, na Travi in tudi na Pungertu, turisti, lovci, od-seljenci in drugi. Ko pride obiskovalec v Drago in Podpre-sko, bi rad pisal znancem razglednico, vendar zaman išče razglednico s pokrajinskim motivom Drage ali Podpreske. Dobijo se le kartice, na katerih so upodobljene cvetlice, vrtnice, vijolice ali pa zajčki, mucke, psički itd. Nedavno sem bil priča, ko je družina na izletu zahtevala v trgovini pokrajinsko razglednico. Dobila je na vpogled, kar pač imajo. Izbrala je psa volčjaka in pikro pripomnila: „Če bi bilo vsaj napisano, daje to volk iz Dragarske doline.” FRANC KALIC LAZEČ 12 ZEBE JIH Kaže, da zaposlene pri Petrolu niso ogreli navali za kurilno olje in vroče cene bencina, saj so si v pisarni Petrolovega skladišča v Novem mestu ob koncu avgusta prižgali električni radiator. Z naftnimi derivati varčujemo, z elektriko pa ni treba? FRANC POJE Pred kratkim smo se na pokopališču na Travi poslovili od Franca Pojeta iz Srednje vasi, našega priljubljenega družbenega in političnega delavca ter vestnega gozdarja. Rojen je bil v delavski družini in je tudi sam že v rani mladosti postal gozdni delavec, sekač in drvar. Med vojno se je odzval klicu OF. Brata Žana so okupatorji ustrelili kot talca. V Roški ofenzivi leta 1942 so tudi Franca ujeli in ga odpeljali v internacijo na Rab. Po kapitulaciji Italije je spet stopil v NOV in bil v 9. brigadi 18. divizije. Pri Žužemberku je bil ranjen. Za svoje junaštvo in zasluge je bil večkrat odlikovan. Po končani vojni je bil logar v Podpreski. Njegovemu delu so vsi zaupali. Priljubljen je bil vodstvu in pri delavcih, ki jfli je vodil on. Pridno in brez odmora ter dopustov je delal v letih po vojni. Leta 1961 je bil odlikovan z medaljo dela. Na zadnji poti ga je spremilo mnogo soborcev, sodelavcev in prijateljev. F. KALIČ ŠKOF Preživela sta dve svetovni vojni; vedno sta bila na strani borcev za človeške pravice. Svojo pripadnost in zvestobo sta pokazala predvsem v drugi svetovni vojni, ko sta nesebično in požrtvovalno delala za NOB. Anton kot aktivist OF, Marija pa kot prva partizanska mamica v organizaciji AFŽ. Mnogim sta lahko za zgled, kako je treba biti zvest v zakon-skii zvezi, vzgoji otrok in biti zvest član naše skupnosti. R. FIR Metka dela vse Izkazala se je pri zbiranju prispevkov za Črno goro Metka Povh bo v letošnjem šolskem letu obiskovala šesti razred osnovne šole na Raki. Se pred dvema letoma je hodila v osnovno šolo Bičevje na Viču v Ljubljani. Ob prihodu v novo okolje je bila presenečena, kako prisrčno so jo sprejeli tamkajšnji učenci in tovarišica. V razredu je takoj navezala mnoga prijateljstva. Najprej si je z vztrajnostjo pridobila bralno značko, ob koncu šolskega leta pa diplomo, ker se je posebno izkazala pri zbiranju prispevkov za pomoč Črni gori, ki jo je prizadel potres. Metka pridno dela v mladinski organizaciji, kjer so jo letos izvolili za tajnico. Letošnjo pomlad se je vključila tudi v gasilsko pionirsko enoto pri PGD na Raki. Junija letos sc je udeležila v Brežicah slovenskega gasilskega kongresa, obenem pa je uspešno nastopila na kvizu. Znanje je potrdila tudi v praksi, ko je julija z vrstniki iz svoje enote pomagala pogastiti požar v Ravnem, nedaleč od Rake. Metka pravi, da jo zanima ..prosvetno - pedagoško delo” in da se bo po končani osnovni šoli vpisala na usmerjeno pedagoško gimnazijo, potem pa na pedagoško akademijo. S. SKOČIR SOLA LEPEGA VEDENJA ZA POŠTARJE? Nisem edini in najbrž ne zadnji, ki se ne more sprijazniti s samovoljo novomeških poštarjev, ki te dni preurejajo telefonsko omrežje. Ne samo, da brez kakršnegakoli opozorila ali vprašanja začno razbijati fasado zasebne hiše, razrijejo asfaltno prevleko in zapuste za seboj kupe zemlje in ometa - za nameček še za nekaj dni preprosto odklopijo telefon, To, da med obnavljanjem linij telefon ne dela, je seveda znano že prvošolčku. Slednji pa tudi ve, da se je treba v življenju včasih celo opravičiti Novomeški poštarji očitno še niso začeli drgniti klopi šole dobrega vedenja. BOJAN BUDJA . Atletika z grenkim priokusom Novomeški atleti na slovenskem članskem atletskem prvenstvu niso razočarali, če upoštevamo vse vidike — Ali so v Novem mestu naklonjeni le ..bleščečim" športom? — V takih razmerah je vsak uspeh lep Lani so novomeški atleti na prvenstvu SRS osvojili 6 zlatih in 2 srebrni kolajni in po številu zmag premagali vse slovenske klube na čelu s Kladivaijem. Letos so osvojili kar 5 kolajn več, toda zlati sta bili le dve. Namesto lanskih dveh srebrnih kolajn pa jih je bilo letos kar 7, to pa pomeni, da so Novomeščani osvojili 35 % vseh možnih srebrnih medalj (20 moških disciplin). S tem podatkom se na letošnjem prvenstvu pač lahko pohvalimo, ker sta v moški konkurenci manjkala samo dva atleta, ki U na prvenstvu osvojila kolajne: Kopitar in Kajtna. Napovedi, da bo novomeška ekipa osvojila 6 naslovov prvaka, so bile pretirane in nerealne; aktivni atieti in trenerji so računali na 3, največ štiri. Zato tudi razočaranje ni na mestu. Življenjsko pot je končal Anton Skof iz Boldraža, posestnik in kmetovalec. Bil je kmečki sin. V družini je bilo deset otrok. Anton je ostal kot gospodar na kmetiji, ostali otroci pa so šli za kruhom drugam. Bil je delaven in razumen kmetovalec. Poleg kmetijstva se je bavil še s kolarstvom. Med NOB je nekaj časa deloval na terenu kot aktivist. Zlasti je veliko pomagal partizanom s svojim znanjem o kolarski obrti. Nato je vstopil kot borec v V. brigado in bil v njej do osvoboditve. Tudi po osvoboditvi je po svojih močeh sodeloval na terenu v KS. Z ženo sta vzgojila sedem otrok, ki so si ustvarili svoje družine in domove. Le najmlajši sin je ostal doma na kmetiji. Kljub slabemu zdravju je Anton s pomočjo družine obnovil domačijo in vinograd, kjer nadaljuje začeto delo njegov naslednik . F. REGINA Ne moremo, predvsem pa ne smemo zahtevati, da bi novomeška atletika, v kateri so delavne razmere iz leta v leto slabše (stadion propada v megli obljub, da bo nekoč obnovljen), standardno dosegala ali celo presegala, kot je n. pr. lani, uspehe celjske, mariborske, novogoriške in drugih, ki delajo na stezah iz umetne snovi, imajo pozimi ogrevane kopalnice, itd. O medaljah in rezultatih ter uvrstitvah na prvenstvu lahko rečemo naslednje: Cujnik je zlato zgrešil le za 2 cm, štafeta 4 XI00 m je skoraj izgubila palico, a je kljub temu osvojila srebrno, med prvim na 1500 m in Žužkom, ki je bil 4., je bilo le 5 desetink sekunde razlike; v treh metrih so bili torej štirje tekmovalci, zmagal pa je favorit Lisec. Tudi tisti, ki niso osvojili medalj, niso vsi razočarali: Polde Bučar je bil v teku na 800 m 4. z dobrim časom 1:55,1. Boril se je tako kot še ne, žal je izgubil drugo in nato še tretje mesto v zadnjih 30 m teka. Tone Bučar prav tako ni razočaral na 10 km, saj je bil 5. z osebnim rekordom 33:23,1. Koleta je skakal s premehko palico, ker njegova ni prispela v Celje, zato je uporabil le dvotretjinski zalet in seveda zaostal za svojim letošnjim najboljšim rezultatom. Pravzaprav sta bili edini KDAJ ASFALT na Črešnjevec? Vaščani Črešnjevca so minuli teden opravili 400 prostovoljnih delovnih ur na širjenju vaških poti do ceste, ki kraj povezuje s Semičem. Trenutno je ta cesta veliko slabša, kot so vaške poti, in krajani, kaže, zaman pričakujejo, da bo kdaj asfaltirana. A. KAMBIČ Cerovec VESELO NA SMUKU Delovni kolektiv semiške Iskre se je tudi letos zbral na Smuku, kjer so pripravili kulturni program, športna tekmovanja in družabno srečanje. Slavnostni govor je imel predsednik DS Edi Malnovič. razočaranji slab rezultat pisca teh vrstic na 400 m ov. in Žužka na 3000 m z zaprekami. Toda med 10—15 nastopajočimi v ekipi je povsem naravno, da dva ali trije niso v formi. Če je že tema tega pisanja razočaranje, naj povem, da imamo tudi atleti in trenerji novomeškega atletskega kluba svoj kos grenkega razočaranja. Ugotavljamo namreč, da je atletika v Novem mestu nepriznan šport. Vsakoletna klubska de- Iavnost je s konkretnimi podat-:i opisana v biltenu AK Novo mesto, ki najlepše prik aže realizacijo začrtanega dela. Kljub temu, da je klubski bilten na voljo tistim, ki bi morali poznati naše delo in ga po njem tudi oceniti, se zdi, da je ta publikacija sama sebi namen in da je kot objektivna informacija povsem neizkoriščena. Zato se v Novem mestu še sprašujejo, ali « obnova stadiona nujna ali pe. ovomeška atletika je po koncu lanske sezone druga v SRS. Ali stadioni, ki so v Celju, Novi Gorici, Mariboru, Velenju, Kočevju, Tolminu in Postjni pokriti z umetno snovjo, niso potrebni? Po novomeški zdravi pameti menda res ne. Res pa je, da se lahko samo pri nas zgodi, da na sestanku s potencialnimi projektanti novega stadiona (pred letom ali dvema) na dolgo in široko govorimo o kompleksni rešitvi športnega parka na področju Portovalda, t. j., da se ubadamo s problemom čolnarne, gostišča v Portovaldu in razsvetljave v gozdu in končamo z ugotovitvijo nekaterih, da G PRVA gradnja teniških igrišč, ačrtovalci, ki so prišli iz Ljubljane zaradi stadiona, so se pač samo spogledovali. Povedati moramo, da pokritje atletske steze z umetno snovjo ni tak poseg v okolje, ki bi porušil kompleks, preden je ta do kraja idejno izdelan, da je povezovanje atletske steze s čolnarno in razpravljanje o stadionu v zvezi z gostiščem na drugi strani Portovalda absurd, odmikanje od bistvenega in zgubljanja časa. Novomeška adetika,osnovnošolska in srednješolska mladina pa tudi tisti, ki so spoznali, da je tek najboljša oblika pridobivanja telesnih moči, potrebujejo z umetno snovjo pokrit stadion. Naši telesnokultumi strokovnjaki so’ ugotovili, da je adetika prvi šport pri oblikovanju človekovih psihofizičnih sposobnosti in da vsi ostali športi vsebujejo elemente atietike, zato so ji namenili prioriteto. V Portorožu so pred leti sprejeli sklep, iz katerih je jasno, da imajo prednost tudi adetšld objekti in adetika je postala temeljna vsebina tdesnovzgojnih učnih načrtov. Toda že v času, ko je bil stadion sprejet v srednjeročni načrt 1976—80, je postalo jasno, da ima adetika prioriteto, drugi športi pa objekte in nič slabše denarne razmere kot prej. Ko je bilo v Novem mestu z dvorano rešeno vprašanje lepega števila dvoranskih športov, je bilo pričakovati, da bo na vrsti obnova stadiona. Toda ne, prej kot novomeški osnovno in srednješolci so prišli na vrsto šentjemejski konji, v času in tik pred stabilizacijo je pod stadionom zraslo 5 lepih teniških igrišč, jeseni pa se je začela -tudi v časopisu - močna akcija, da bi predstavili Dolenjsko kot smučarski raj in seveda temu namenili nekaj milijard. Toda konjskih dirk in tenisa ni v učnih načrtih (pa tudi vrhunskih konjev in tenisačev nimamo), najboljši novomeški smučar pa najbrž ne pride med prvih 100 v republiki, še posebej pa lahko namignemo, da morajo občinske prioritetne lestvice upoštevati tudi naravne razmere. žal lahko ugotovimo, da smo v Novem mestu naklonjeni predvsem ..bleščečim” športom, da nam je malo mar, kaj potrebuje mladina in kaj so za vzgojno in družbeno koristno proglasile strokovne institucije. Stabilizacija je stadion odčarala v srednjeročno obdobje 1981 -85, seveda, če ne bo v tem času uspelo komu s spretnimi in znanstveno argumentiranimi besedami o splošno družbeni koristnosti doseči podpore širokih ljudskih množic za kak drug tipičen šport širokih ljudskih množic, n. pr. golf. Do takrat pa so vse novomeške medalje na republiških prvenstvih, še posebej pa dobre uvrstitve na državnih prvenstvih in uvrstitve v reprezentanco SFRJ ali uspešni rezultati na mednarodnih mitingih, vse kaj drugega kot razočaranja. ‘ J. PENCA <1620) V UČILNICE SE VRAČA ŽIVLJENJE Šoiako leto se začne 1. septembra. Tako pravi šolska zakonodaja in tako bo tudi res. Iztekli so se zasluženi dopusti za učitelje in težko pričakovane počitnice za učence. Prosvetni delavci nimajo več počitnic, ampak dopuste. Vsi učenci tudi nimajo samo počitnic, ker je nekatere čakalo delo na polju, v brigadah, na počitniški praksi pa še kje. V poprečju so bfli na počitnicah vsi kar dva meseca. Zdaj se bliža trenutek, ko bo treba spet poprijeti za učenje in delo. Takoj od prvega dneva dalje. Učenčevo znanje in napredek bi kazalo, tako kot pravi pravilnik o ocenjevanju, spremljati sproti in celovito. Nobenemu ni ljubo, če v šoli dosega neuspehe. Neprizadeta ob tem nista niti učitelj niti učenec. Doživljati uspehe je vendar največja sreča. Včasih je potrebna samo majhna spodbuda, pa gre na boljše. Pedagoško delo ni lahko. Tudi zelo odgovorno je. Največje zadoščenje za učitelja je, če njegovi učenci napredujejo. V šoli in življenju. Takega mnenja so domala vsi v praksi prekaljeni učitelji, vzgojitelji in drugi sodelavci. BESEDA ZA UVOD V zadnjih nekaj letih je vzgojno-izobraževalna dejavnost na vseh stopnjah šolskega sistema izrazitejša kot kdajkoli prej v središču družbene pozornosti in odmevnosti. Temu neustavljivemu gibanju pravimo na kratko preobrazba šolstva. Precej naporov v zvezi s tem je že mimo, poglavitni spopad za spremembe, ki naj vodijo k boljšemu, pa nas vse skupaj še čaka. Enoten sistem vzgoje in izobraževanja smo končno opredelili z zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, zakonom o osnovni šoli, zakonom o usmerjenem izobraževanju in z zakonom o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja. V teh dokumentih je oblikvanih vrsta izvirnih misli, rešitev in napotil, ki odpirajo nove možnosti in pobude za uspešnejše delo v vseh sredinah, kjer se in kjer se bo izvajalo organizirano vzgojnoizobraževalno prizadevanje. S temi rešitvami in opredelitvami smo končno presegli očitek, da šola zaostaja za hitrimi družbenimi spremembami. V praksi je že čutiti premike. Pozitivne izkušnje so najboljši kažipot, kako naj se začne uveljavljati celovitost šolske preobrazbe. Saj je prav gotovo vsakomur jasno in razumljivo, da se je treba posloviti samo od stvari, ki so . preživete in zastarele, in se z vso vnemo lotiti novega, boljšega, sodobnejšega. Celovit nadaljnji razvoj naše samoupravne socialistične družbe je torej odvisen od ljudi, ki jih bodo vzgajale, izobraževale in oblikovale naše šole, seveda v tesni povezanosti in s tvornim sodelovanjem tistih dejavnikov zunaj nje, ki so soodgovorni za uresničitev nekaterih pomembnih sestavnin učnih in delovnih načrtov šol. Prenovljene in posodobljene učne načrte bo možno upsešno uresničevati, če bomo poglobili pedagoško delo in se do-seldno zavzemali za podružbljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti. Slednji zahtevi se prebližujemo preveč previdno in pepočasi, torej premalo načrtno, odločno in korenito, kar ni dobro, ni vredno hvale in pohvale. Tega pa ne smemo pojmovati kot nekaj, kar je zacementirano in nespremenljivo. Pedagoški delavci dobro vedo, da se težave z zavzetim in načrtnim delom uspeno premagujejo. PROBLEMI SE NA DNEVNEM REDU Čez nekaj dni bodo učenci osnovnih in srednjih šol zopet napolnili šolske učilnice in predvsem srednješolci tudi domove za učence. Predšolska dejavnost pa je, čeprav v zmanjšanem obsegu, delovala brez prekinitve tudi med počitnicami. Nekaj izjem pa je iz leta v leto vse bolj očitnih; odmaknjene podeželske šole tarnajo, da je v njihovem okolju vse manj učencev, šole v mestih pa ugibajo, kako vse učence spraviti v učilnice. Verjemimo jim, enim kot drugim, zakaj v teh primerih ne gre oporekati statistiki oziroma njenim ugotovitvam. V srednjem šolstvu so problemi v zvezi z vpisom novincev še kar naprej na dnevnem redu, čeprav je tudi res, da si nekatere poklicne šole pridobijo vsaj približno dovolj učencev šele z dodatnimi razpisi za vpis v 1. razred. Predvsem za te šole se odločijo tudi učenci iz sosednjih republik. Za nadaljnje šolanje po osnovni šoli se sedaj že odloči v poprečju nad 90 odst. osnovnošolcev, kar pomeni, da je vse manj absolventov osnovnih šol, ki se takoj odločijo za zaposlitev ali pa za delo na kmetijah. Pred leti veliko učencev ni uspešno končalo osnovne šole, pa je bS tudi zaradi tega vpis v srednje šole manjši. Tretjina zaposlenih v Sloveniji še sedaj nima uspešno končane osnovne šole. Posamezniki se z izobraževanjem ob delu le pritolčejo do spričevala osnovne šole, nekaterim pa bo to omogočeno z vključitvijo v izobraževanje po skrajšanih programih srednjega usmerjenega izobraževanja. Vzorov, kakšna naj bo sodobna osnovna šola, torej ne bomo iskali v šoli iz preteidosti, ki je skoraj dve desetletji pojmovala pretiran osip učencev kot pravilo. Danes vemo, da je potrebno slehernemu učencu najprej temeljito in vsestransko pomagati, šele zatem smemo o njegovem napredovanju izreči dokončno sodbo. Tudi v srednjem šolstvu. Seveda je za uspeh odgovoren tudi učenec. Vnaprejšnje nezaupnice pa ne gre izrekati prav nikomur. V dobro vzpostavljenih samoupravnih odnosih med učitelji in učenci taki nepedagoški postopki dobesedno izginjajo iz šolske prakse. Učitelji, vzgojitelji in drugi delavci vedo, da je to res. POUDAREK NA PEDAGOŠKO DELO Vsako delo terja specifične prijeme in postopke. To velja še posebej poudariti za področje vzgoje in izobraževanja. Ce učenca, njegovih sposobnosti, predznanja, nagnjenj, interesov in težav ne spoznamo že na začetku šolskega leta, bodo vsa prizadevanja rodila slabše uspehe oziroma rezultate. Sleherni učenec je svet zase. To enkratnost je treba sprejeti, na njej graditi in jo v procesu vzgoje in izobraževanja spreminjati na podlagi skupnih smotrov in hotenj. Redni delavci šol morajo imeti predpisano strokovno izobrazbo in biti' pedagoško uspo-dobljeni. Ta zahteva ni nova in je že dolgo tudi utemeljena. Kljub temu se ji posamezniki »spretno” izmikajo. Taki predavatelji podcenjujejo vlogo pravega pedagoškega dela in predvsem učence ali pa precenjujejo sebe in se imajo za nenadomestljive. Sveti šol so dolžni take primere obravnavati in stvari postaviti na pravo mesto. Na srečo je večina šol ta vprašanja že razrešila in uspehi so vidni. Tudi tako imenovani absolventi, ki kot taki delajo v šolah že več let, bi se že lahko odločili in študij končali. Za osnovno šolo je zakon glede tega dokončno izrekel zahteve po takojšnjih ukrepih, v srednjem šolstvu pa je*na voljo še določen čas, v katerem bo treba diplomirati ali pa šolo zapustiti. Najboljše delajo učitelji, ki nenehno iščejo nove metodična-didak-tične poti v neposredni pedagoški praksi. Za uspešno sodobno pedagoško delo pa so potrebne teoretične osnove- Sola je pedagoška ustanova, ravnatelj pedagoški vodja, učitelji in vzgojitelji pa pedagoški delavci. To pravilo kaže nenehno upoštevati. In res je, da se pretežni del učiteljev dobro ali pa zelo dobro zaveda svoje družbene in pedagoške vloge in odgovornosti. Nosilci celotne preobrazbe vzgoje in izobraževanja so na koncu koncev le pedagoški delavci. To je odgovorna in hkrati častna naloga. To prepričanje je vse bolj prisotno tudi v zavesti delovnih ljudi in občanov. BREZ NAČRTNEGA DELA NE GRE Za šolo ni niti malo neznana zahteva, da je treba sleherno delo skrbno in smotrno načrtovati. Tega se danes že vse bolj zavedajo tudi v drugih delovnih sredinah. Kjer ni natančno opredeljenih nalog in ciljev, tu di ni zaželenih rezultatov. Za šolo in za vse delavce v šoli torej ne pomeni načrtovanje dela nobena novost. Večina prosvetnih delavcev sprejema to zahtevo kot sestavni del delovne obveznosti, kar dejansko tudi je. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da je potrebno posameznike na dosledno upoštevanje tega še vedno opozarjati. Delo načrtujemo po dnevih, tednih, mesecih, za polletje in za celotno šolsko leta Taki naj bi bili delovni načrti šol, učiteljev in vzgojitdjev, strokovnih in zunanjih sodelavcev, ravnateljev in vseh drugih delavcev na šoli, skupnosti in organizacij učencev, družbenopolitičnih organizacij in društev, samoupravnih in strokovnih organov ter zunanjih dejavnikov. Načrtujemo vsebine in smotre, opredelimo odgovornosti in roke, načine uresničevanja, sodelovanja in spremljanja. V načrtovanje so vključeni vsi, ki bodo sodelovali pri izvajanju nalog in smotrov. Tudi učenci. Le tako lahko postajajo enakopraven dejavnik pri načrtovanju, uresničevanju in vrednotenju dela. Samo-upfevljati se učenci najboljše nauče v svoji neposredni praksi, torej v razredni in šolski skupnosti v procesu pouka in dela. SOLA IN NJENO OKOLJE Vzgojnoizobraževalne organizacije so po svoji vlogi dolžne sodelovati z družbenim okoljem, družbeno okolje pa z njimi. Seveda bo to povezovanje drugače zastavila predšolska ustanova kot npr. srednja šola. Vzgoja in izobraževanje je dajav-nost s posebnim družbenim pomenom in je stavni del združenega dela, le izvajanje načrtov in programov je prenešeno v okolje, v šole, ki s svojimi prostorskimi, kadrovskimi in drugimi pogoji omogočajo izvajanje predpisanih oziroma načrtovanih nalog. Povezava šole z družbenimi okoljem ne more biti prepuščena naključju ali dobri volji posmezni-kov, saj je praksa dokazala, da je obojestransko utemeljena in koristna. Najbolj vneti za stike s šolo so starši. Vse kaže, da so jih šole že kar močno pritegnile. Ne bi bilo prav, da v zvezi s tem ne bi dosegli še več. Tudi na drugih področjih in z drugimi dejavniki. Precej delovnih organizacij še vedno čaka, da bodo drugi reševali vprašanja, ki jih tudi zanje izpostavljaj? priprave za prehod na usmerjeno izobraževanje-Včasih se zdi, kot da se niti posamezne šole ne zavzemajo dovolj, da bi pritegnile k sodelovanju družbenopolitične in dtjj^bene organizacije in društva ter samoupravne dejavnike iz krajevne skupnosti in organizacij združenega fflsla. Zato tudi ni vedno dovolj žfa^jmnega in ustvarjalnega prizadevanja v svetih šol, ki so kot organi upravljanja pristojni in odgovorni za reševanje neštetih vprašanj, povezanih s podružblja-njem vzgojnoizobraževalne dejavnosti in utrjevanjem njenega posebnega pomena v družbi. Kar povejmo, da so se doslej za to tudi premalo zavzele delegacije za področje vzgoje in izobraževanja tako v krajevnih skupnostih kot v organizacijah združenega dela. Celo koordinacijski odbori za celodnevne osnovne šole so tu in tam utihnili, kot da jih ni nikoli bilo. Seveda se taka mlačnost vzdržuje tam, kjer sta za ta vprašanja neprizadeta sindikat in Socialistična zveza. Sodelovanje in povezovanje s šolami mora biti pravočasno dogovorjeno in opredeljeno v delovnih načrtih šol. Na pragu v nove šolsko leto je potrebno ugotoviti tovrstne pomanjkljivosti in izpeljati povezavo šole z družbenim okoljem tako, kot je to opredeljeno v družbenih dokumentih in šolski zakonodaji. S tem bomo poglabljali samoupravne in delegatske odnose. Le-te pa je potrebno bogatiti tudi zato, ker ni sodobne šole, v kateri se ne uresničujejo tudi samoupravljanje kot pedagoško načelo. Ud treznih premikov brez zavzetosti ne bo. To dobro vedo pedagoški delavci, kolektivi in dejavniki, katerih napori so že rodili lepe rezultate v prid družbeni in pedagoški preobrazbi naše šole. NOVOSTI POSTOPOMA V SOLKO PRAKSO Preobrazba šolstva smo se v naši republiki lotili tako korenito in na tako široki fronti, da njeno uresničevanje presega moči, meje in pristojnosti šol. V prvi vrsti pa teija bolj poglobljeno pedagoško delo in učinkovito prodružbljanje te dejavnosti. V šolskem letu, ki je pred nami, so dolžne to upoštevati vse stopnje šol. Predšolska vzgpja in varstvo ima svoje specifične naloge, saj vemo, da ima ta vzgoja neprecenljiv pomen za otrokov kasnejši razvoj. Zato je prav, da predšolske ustanove s pomočjo vseh zainteresiranih in odgovornih poskrbijo za ustrezno vzgojno organiziranost vseh predšolskih otrok v svojem okolišu. Brez organiziranja pristopa bo ta hotenja nemogoče ustrezno izpeljati. Osnovnošolsko področje ja za nekaj let v središču pozornosti s svojo specifično preobrazbo, ki se uveljavlja s postopnim uvajanjem tako imenovane celodnevne osnovne šole. Izkušnje tega dela že povratno pozitivno vplivajo na uspešnejše uresničevanje smotrov in nalog tudi v šolah, ki so ostale, in teh je še kar 90 %, pri poldnevni organizaciji življenja in dela. Prenovljeni predmetnik in učni načrt z zagotovljenim in razširjenim programom pa se bo začel uveljavljati šele v šol. letu 1981/82 in ne že letošnjo jesen, kot je bJo predvideno. Tudi osnovne šole so dolžne že za to šolsko leto izdelati izpopolnjeni letni delovni načrt v sodelovanju * krajevno skupnostjo in organizacijami združenega dela ter se zavzeti z še boljše vzgojnoizobraževalno delo tudi s tem, da načrtno poglabljajo delo tudi pri dopolnilnem in dodatnem pouku ter v okviru interesno; skupnosti, ki so že precej let ses ni del vzgojnoizobraževalnih prizadevanj osnovnih šol. Srednje šolstvo pa je v zadnjih letih v sečišču priprav na vsebin«« in organizacijsko preobrazbo stva, saj je nekaj let nastajal s . zakon o usmerjenem izobraževanju. Napoved, da bomo uveljavili enoten začetek usmerjenega izobraževanj že v šol. letu 1980/81, je bila spomladanskih mesecih, kot vem°’ umaknjena z dnevnega reda s p pombo, da se je le potrebno temelj; teje in z jasnejšimi in popolnej programskimi rešitvami približati - mu koraku, toda najkasneje v letu 1981/82. Letos pa sekv 1. razrede srednjih šol že uvajajo novi učni : samoupravljanje s temelji marks ma, z obrambo in zaščito, teleS vzgojo (v vse štiriletne šole), >na matiko (v štiriletne srednje šole, imajo v sedanjem predmetniku 3 4 ure matematike) in biologijo srednje šole, ki imajo že se . predmet v predmetniku). Tehruc ^ vzgoja v gimnazijah pa se M letošnjem letu posodobila z vsebin* mi novega učnega načrta iz predn* ta osnove tehnike in proizvodnje. Za vse te na novo uvajajoče- ** učne načrte bodo na voljo tudi n učbeniki, nekateri z rahlo zakasm vijo. , 0 Poleg tega se v srednje šole za načrtno uvajati tudi kulturne naravoslovne dejavnosti. . Največ pozornosti pa “"j samoupravljalska praksa, ki se ufjjl z namenom, da se celotno vz8°i?J izobraževalno in drugo delo. samoupravno načrtuje in uresničuj* v odnosih, v katerih se nenenn izraža delovno sožitje učencev učiteljev ter uveljavljajo njihove p vice, pristojnosti in odgovornosti. Kot vidimo, gre že za resne odgovorne reformne korake. P**® kušanje smotrov in vsebin iz P0*, meznih predmetov ter dejavnosti prav gotovo dalo dragocene izkusnj® in napotila šolnikom in drugim zain teresiranim dejavnikom, kar enim kot drugim služilo, da bod bolje zastavili naloge za šol. le* 1981/82, ko bo treba z usmerjenim izobraževanjem začeti celovito, in sicer v I. letnikih. Z NAPORI PREMAGUJEMO TEŽAVU Šolam se ni treba sramovati ^ sedanjih uspehov in rezultatov-bi bili lahko še boljši, je pa Vsaj ponekod. Vsako stvar se d* izboljšati, in pedagoško delo j« 0 področje, kjer je treba neitf Q iskati novo, sodobnejše. ^ iskreni in podčrtajmo, da je nja šola boljša kot tista iz prt I nja aoid uoijsd koi uaw u. p* ..1^ sti, na katero se tako pogosto M) y jemo. In še boljša mora po5^, ji šolah se kujejo novi ljudje, della j. samoupravljala, z učenjem in ^ mi aktivnostmi in vse več ^ prave delovne vzgoje. Samo * t se človek lahko uveljavlja- ^ znanjem, ki mu omogoča oP^gje družbeno koristno delo. zadovoljstvo in za splošni napredek. „ &r Veliko zaposlenih delavcev nes vrača v izobraževanje P ^jjsr znanje, po nova spoznanj«; ^ kdo si tega v mladosti 1,1 «n0jti privoščiti, nekateri pa so m tudi zanemarili. , ()0 v Študij ob delu in z d ^ bodoče nekaj vsakdanje*® {0 k enem nujnega. miub tem - -......... »Jub I dolžni učenci, ki so sedaj jn , v šole, bližati čim boljšim i delovnim rezultatom. Z* y ute-ni kriv učitelj, kot je k poglobiti odgovornost d, W nost, ne samo tak« * ^ jemo, ampak tudr^.^ ^,jr skupaj iščemo m no Ali bodo knjige obležale v škatlah? Milena Bon z Mirne je zbrala 1.500 knjig za knjižnico — Knjige še niso na voljo bralcem ^ADhlJl DNEVI FORME VIVE — Letošnji mednarodni kiparski ____________________ ,____________ oi KiparsKi nH«? ^.?rma ^ v Kostanjevici gre h koncu. Slovesen zaključek " Podehtvijo priznanj peterici kipaijev, ki že od prvih dni julija ^oj® umetniške zamisli v hrastova debla iz Krakovskega bo v soboto. Galerija Forme vive na vrtu kostanje viškega ostara in okoliških travnikih se bo obogatla za nove stvaritve. ^m° to, da slavi Forma viva letos 204etnico. Dokaz, kaj vse lahko naredijo mladi, če dobe pravo spodbudo, je tudi delo mlade Milene Bon z Mirne. To dekle, ki bo jeseni začela obiskovati pedagoško akademijo v Ljubljani, je lani in letos med počitnicami zbrala precejšnje št,evilo knjig, ki so postale temelj bodoče mirenske knjižnice. Okoli 700 knjig je dobila iz matične občinske knjižnice iz Trebnjega, okoli 300 jih je ostalo od nekdanje mladinske knjižnice, precej izvodov knjig so dobili iz Ljubljane. Več kot štiristo knjig so mladi zbrali po mirenskih domovih. Vse te knjige je Milena Bon uredila, oblepila in zavila ter pod strokovnim vodstvom osebja iz matične trebanjske knjižnice katalogizirala po UDK sistemu. Zdaj bi bila knjižnica že lahko na uporabo bralcem, pa se je zataknilo pri prostorih; to so medtem že rešili, ostalo pa je vpijanje pravega skladi- Je rešitev za krško knjižnico samo v kapucinskem samostanu? Knjižnični prizidek Delavskega doma tudi za naslednjih pet let odplaval po vodi? Preurediti. marsikaj urediti in dati Valvasorjevi knjižnici v upravljanje tudi svojo lastno knjižnico iz leta 1640, ki hrani vrsto redkih in dragocenih knjig, pa naj bodo to stare biblije, pridige, slovarji ali medicinske knjige. Najstarejša knjiga je nedvomno Ambrožev slovar iz leta 1502, kaupcinska knjižnica pa premore tud celotno Valvasorjevo zbirko, dva originala Dalmatinove Biblije, vse pridige Janeza Sveto kriškega iz leta 1707 in p. Rogierija iz leta 1731. Pomemben je katalog iz leta 1795, pisan v latinici, kjer so po abecedi razporejene vse knjige, tudi tiste, ki so jih lastniki prodali. Tudi ta knjižnični prostor, bo potrebno preurediti, mu omogočiti primerno vlago in temperaturo, poleg tega pa izdelati manjkajočo ornamentiko na omarah, obnoviti knjige, obdelati gradivo in podobna V samostanu bo tudi galerija starih slik, ki so sicer last samostana. S pomočjo kulturne skupnosti jih bodo nekaj obnovili, med njimi predvsem slike Marijino obiskovanje, sv. Barbaro, sv. druge. V upravljanju Valvasorjeve knjižnice je še krška galerija v cerkvici sv. Duha. Tudi ta cerkev je potrebna nujne obnove, še posebej pa ne kaže odlašati z obnovo fasade, stopnic in oken. Nova okna je krška kulturna skupnost že pomagala nabaviti, ni pa denarja, da bi jih vzidali. V čistem baročnem slogu grajena cerkvica taka, kot je, Krčanom sicer ne more biti v najvišji ponos, saj med drugim tudi nima zvonika. Toda kje vzeti denar za zvonik, če ga še za bolj potrebne zadeve ni! MATEJA PLESTENJAK V krški Valvasoijevi knjižnici so na tekočem z vso novejšo Bernarda, sv. Antona, iv. Petra in 1T*”* ‘n leposlovno književnostjo in se na tem področju Pavla - ta je slikana na lesu, kaj “fko primerjajo z vsako drugo knjižnico v Sloveniji. Temu predstavlja izjemno redkost, in P”®erno raste število obiskovalcev. Bralci, še bolj pa Knjižničarji niso zadovoljni s prostori, ki že dolgo ne ustrezajo Več Potrebam knjižnice: so temni in majhni, zato imajo mesto j*a policah le najbolj brane knjige, medtem ko so znanstvene *njtge obtičale v kabinetu, nekaj pa jih je v zabojih. Zaradi Prostorske stiske je bila knjižnica prisiljena del knjig, revij in finskega gradiva prenesti v Indok center občine. cani ne morejo razumeti, da Kapucinski samostan namerava sai ^ vedno m razrešen, fr m i- knjižnica za kulturni j jakega mesta. Krško se je “2*n naseljem na Griču na tri območja, od moralo vsako imeti vsaj P sbjevalnico najbolj branih J 8” Knjižnični prostori s čitalni-na levem bregu Save že goiCMjeni z načrtom Delavskega nar r tudi sodiJ°* ko pa ZalJ V načrt uresničili, se je “teknilo pri financah. Knjižničar-gradili nove upe na že Hr_' vanem prizidku Delavskega un) ?\pa So Pred kratkim tudi ti Pj splavali po vodi. Republiška zal«!l!nia skupnost je v ta namen gotovila svoj denarni delež, spet občini p zataknilo v domači iščejo ‘ „?Jadnjo Prizidka zaman čnemnač£u.V n°Vem srcdnjer<> v^° °ftane knjižnici še rešitev Slerftvn? kaPucinskem samostanu. n®kai s • ljubil, da bo dal Obihll!,VOjih Prostorov v uporaba ^eileiši!p'ostori 80 “ seveda pa bo ’ • 1 Milena Bon ščenja. Knjige so zdaj zložene po zabojih in škatlah v domu TVD Partizan na Mimi, saj je zmanjkalo denaija za police. Kulturna skupnost je sicer za te namene pripravljena prispevati denar, vendar je zaradi zmanjšanja takšne vrste naložb tudi ta možnost za nekaj časa odpadla, tako je prav ureditev mirenske knjižnice obvisela v zraku. Seveda je to velika škoda, kajti Milena Bon je pripravljena prihajati celo iz Ljubljane in voditi knjižnico. Za to ima tudi že potrebno znanje, ki si ga je pridobila na seminarju, kamor jo je poslala izobraževalna skupnost, pa tudi rada dela z mladimi. Prav mladi naj bi v tej knjižnici dobili knjige, ki jih često potrebujejo. Bonova bi si z delom seveda pridobivala v knjižnici tudi potrebno prakso, saj bo predmet njenega študija knjižničarstvo in zgodovina. Obstaja upanje, da bodo tistih sto tisoč dinarjev, ki jih potrebujejo za police in razsvetljavo, dobili na kakšen drug način. Škoda bi bila, če bi veliko delo, ki ga je Bonova opravila popolnoma prostovoljno, ostalo brez pravega učinka. Knjige, ki jih je zbrala, morajo čimprej k bralcem. J. S. UVODNA KONFERENCA ZA RAVNATELJE Organizacijska enota Zavoda SR Slovenije za šolstvo v Novem mestu je za ravnatelje srednjih šd, delavskih univerz in domov za učence srednjih šol iz Dolenjske in Posavja pripravila 21. avgusta enodnevni delovni posvet Obravnavali so uresničevanje zakona o usmerjenem izobraževanju, pretresli vprašanja v zvezi z uvajanjem nekaterih novih učnih načrtov in dejavnosti iz skupne vzgojneizobraževalne osnove že v šol. letu 1980/81, se dogovorili za načrtovanje vzgojnoizobraževal-nega dela za novo enoletno obdobje in spregovorili o aktualnih vprašanjih, vezanih na začetek pouka. Nekaj ravnateljev se konference ni udeležilo kljub vnaprej znanemu oziroma dogovorjenemu datumu. Naslednja konferenca bo v drugi polovici septembra. Enodnevno delovno srečanje bo v začetku septembra organizirano tudi za ravnatelje osnovnih šol. j. Škufca Razstava, ki pomeni izziv V Dolenjski galeriji je odprta razstava Arheološki plakat, prva prireditev te vrste v Jugoslaviji j . A in mri V Dolenjski galeriji v Novem mestu bo še do ponedeljka, 1. septembra, odprta razstava arheoloških plakatov, ki jo je pripravil Tone Knez, aiheolog Dolenjskega muzeja. V obeh galerijskih 120 plaka dvoranah je na oged plakatov, katerih večina je iz zbirke Dolenjske^ muzeja, druge pa so temu muzeju za to priložnost podarili ali posodili muzeji iz domovine in tujine. Omenjena razstava, ki je prva te vrste v Jugoslaviji, je celovit prikaz smo Še o F. Kralju in njegovi umetnosti iista 33- številki Dolenj Prebral sestavk in a.- J P°P---------------- "Al1 smo umetniku že J«vi?oV*in '’V?*etniku popravili m*%,Va-0pozorim na dezinfor-nehote povzročata v krmaciu iTki?* k™ nezanesljiva e4* potfedi^0 Pr»v zato tofiko *JU*edice m vpliv. umeščali v slovenski razvoj, ampak jih primerjali tudi s svetovnimi slikarji in razmišljali o tem, kaj bi ti umetniki pomenili za svetovno , r»«cqiln - — ------------- umetnost, če bi živeli iri ustvarjali v odnos kriA.°zai’|ata na nepravi- kakem evropskem centru. Pač pa je “metnoitic?! m znanstvenikov na pričetku otvoritvene slovesnosti R°bliže poznam 1 poudaril predsednik Dolenjskega umetnih Problematiko Kra- kulturnega festivala, daje bil Kralj v ?f*tavi oh Her “ni bil na £asu po retrospektivi iz leta 1956 ki«£ Cn« £ S prezrt in da je zdaj čas, da se rt ^Jkov, - likovnih kritično opredelita njegova ume- d« “. več razlogov tnost in pomen (podobno misel ODoznnm — j—i-f~ beremo tudi na začetku študije v katalogu). Samo sklepam lahko, da so verjetno te misli intonirale novinarjevo poročilo, da jih je — po dolgi uvodni slovesnosti - ie stopnjeval in pripisal Vidmarju. Sicer pa to samo po sebi ni tako važno. Bolj sbistveno je, da je omenjeno poročilo z otvoritve sprožilo nasledili sestavek, v katerem avtor S. Smerdel razmišlja, kako to, da ni bilo razstave ie prej, in se na podlagi prejšnjega članka sprašuje, „kdo je pn nas dejansko odgovoren za krivico, ki ie bila storjena kiparju Francetu Kralju”. Vsiljuje se mu tudi vprašanje, „kakŠen odnos do Franceta Kralja in njegovih del so kazali predvsem znanstveni krogi za časa njegovega življenja”, ter domneva, da, „sodeč po odnosih do njegovih del po umetnik ovi smrti, prav slab”, na koncu pa uvrsti domnevno krivico med slovenske nacionalne probleme, katerih reševanje „je odvisno le od dobre volje posameznikov in njihove naklonjenosti”. Resnici na ljubo je treba povedati, da Kralj po veliki retrospektivi leta 1956 v ljubljanski Modemi galeriji res ni doživel samostojne razstave. Ker nisem galerist, ne vem, če si je zanjo kdo prizadeval, tudi iz izkušenj pa vem, da vsaj raziskovalcem v zadnjih letih ni bilo mogoče priti do del v umetnikovem ateljeju iz preprostega sSass, Poroča o otvoritvi 0^ t ^ ak*d®mika kS^tvi debi H. naj bi bil ob za krivi/. .nosi precejšnjo jetniki, ki »e je godila u^nala gjob"^n ^OVna krilca, ki SSčsSS®®® ?^utovem i*?1106 * ^ razstavo v Prai^Po „salonu pa zelo objektivnega razloga, ker živi njihov dedič in bivši lastnik v tujini. Zato je toliko bolj hvalevredna zasluga Kostanjevice, da je bila razstava postavljena. Vendar pa naj tovarišu Smerdelu in resnici na ljubo tudi povem, da kljub temu, da je bil v veliki meri nedostopen, Kralj v slovenski znanosti in kritiki nikakor ni bil upoštevan. Res je kvečjemu, da so pred vojno njegovo umetnost deloma interpretirali po svojih ideoloških željah in jo kritizirali tudi zaradi moralističnih zadržkov, vendar pa je imel Kralj v Francetu S tele tu tudi kritiškega interpreta-torja kot le malokateri slovenski umetnik, in končno je s posluhom pisal o njem tudi sam Jos$ Vidmar. (O odnosu slovenske javnosti do Kraljeve umetnosti se je mogoče poučiti iz sKrečičeve študije o slovenski likovni kritiki med obema vojnama, objavljene v Zborniku za umetnostno zgodovino, ki jo je bibliografija v katalogu kottanje- *jal dTr J\na otvoritvi umetnrlti "t 1)0 govoril o Pow0mik pred n - to storil k0 jeP£,CLnJlm- ampak je -p*>ne na KJuK °1nani2^ osebne EN« zares io^ « visoko ca 'čjSi.ttS' s tl Ji Pj^tevani in ■ mnogokxat 'k' *> um France Kralj: UMETNIK, bron, 1919 — Z razstave v Lamutovem 1 kovnem salonu v Kostanjevici. viške razstave, žal, prezrla.) Po vojni pa je bil Kralj ves čas predstavljen v stalni zbirki Modeme galerije z odličnimi deli in visoko vrednoten v vseh pregledih slovenske in jugoslovanske umetnosti, na zgodovinskih razstavah in v katalogih beograjskega Muzeja za sodobno umetnost, na reprezentativnih razstavah slovenske in jugoslovanske umetnosti in končno upoštevan tudi v tujim. (O vsem tem se je mogoče informirati iz literature o umetniku, ki jo navaja tudi sicer zelo obsežna, vendar glede važnejših del preveč pomanjkljiva bibliografija v omenjenem katalogu - izpuščen je na primer tudi katalog lanske velike razstave povojne slovenske umetnosti v ..Modemi galeriji, ki lahko služi tudi kot uradni kazalec trenutnega odnosa do povojne umetnosti slovenskih ustvarjalcev.) Ker je Kralj tik po prvi svetwni vojni nakazal nekatere težnje, ki so postale v drugi obliki aktualne tudi po drugi svetovni vojni - tako obstraktno kot naivno umetnost -pa je upoštevala zlasti mlajša generacija raziskovalcev tudi njegovo umetniško bolj problematično delo, čeprav si je morala pomagati s fotografijami, in se ves čas zavedala, da ie Kralj eden najpomembnejših in tudi problemsko najbolj zanimivih slovenskih umetnikov. (To sem nakazal že v oceni kostanjeviške razstave v Naših razredih.) Kdor kolikor toliko pozna umetnostnozgodovinsko literaturo (tudi popularnejše knjige), mu je to jasno. Zato mislim, da so misli o nacionalnem problemu vsaj v tem primeru na srečo brez osnove in da predstavlja večji problem premalo stvarno informiranje prirediteljev in časopisov, kar lahko tudi pri sicer nadvse hvalevrednih prireditvah - kot dokazuje sicer dobromisleči Smerdelov članek - mnaj informiranim ljudem kaj hitro vsili napačne predstave. MILCEK KOMELJ tura n bra-ževanje dosedanje bere plakatov, izdanih od arheoloških razstavah v raznih naših krajih in republikah, hkrati pa omogoča primerjavo s plakati, oblikovanimi in natisnjenimi v tujini. Ne nazadnje hoče biti, kot je na otvoritvi 19. avgusta poudaril Tone Knez, izziv našim oblikovalcem in drugim, da bi v prihodnje pripravljali ne le več, ampak tudi učinkovitejše plakate. Dejstvo je, da pri nas arheološki plakat še ni dosegel take kvalitetne stopnje in tudi pogosten še ni tako kot v tujini. V Sloveniji se je po drugi svetovni vojni zvrstilo kakih 50 arheoloških razstav, spremljalo pa s jih je vsega 10 arheoloških plakatov. Ugotovitve niso nič spodbudne)še za samo Novo mesto. Tu je Dolenjski muzej pripravil 10 arheoloških razstav, ob katerih sta bia natisnjena le dva plakata. Da se pri nas arheološki plakat pojavi tako malokrat, ni krivo le nezanimanje oblikovalcev, marveč neprimerno bolj pomanjkanje denarja. Arheološki plakat je, preprosto povedano, predigra, zato je našemu družbenemu žepu - iz njega gre namreč denar za vse te zadeve -težko dostopen. L Z. Ponatis s pelinom „Župančičeva Vinica" ponatisnjena brez nujnih popravkov Pred petimi leti je v zbirki vodnikov „Kulturni in naravni spomeniki Slovenije”, ki jih izdaja Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, zalaga pa mariborska založba Obzorja, izšla kot 53. zvezek te zbirke „Župančičeva Vinica”, katere avtor je pisatelj in krajevni zgodovinar Jože Dular iz Metlike. Knjižica je medtem pošla, kar tudi dokazuje, da se je v zadnjem času povečalo zanimanje za rojstni kraj pesnika Otona Župančiča, založba Obzorja pa je storila hvalevredno dejanje s tem, da se je odločila „Župančičevo Vinico” ponatisniti Ponatis so pred tedni v Tomšičevi tiskarni v Ljubljani že opravili in vodnik mzpečali. Dobronamernost tega dejanja, ki je seveda že končano, je skalil čuden, predvsem pa pristranski odnos založnice ponatisa do avtorja „Župančičeve Vinice”, Jožeta Dularja. Slednji zatrjuje, da je dobil pogodbo za ponatis od založbe Obzorja šele 2. avgusta letos, pet dni zatem pa iz Maribora že avtorske izvode ponatisnjenega 53. zvezka, s čimer mu je bilo onemogočeno, da bi v novo izdajo „Županči-čeve Vinice" vnesel nekaj nujnih popravkov in dal iz rok s spremembami usklajeno besedilo. Založba ga je, preprosto povedano, v tej nameri prehitela. Kot pravi Jože Dular, bi bili potrebni zlasti naslednji popravki: da Oton Berkopec ne živi v Pragi, pač pa že nekaj let v Ljubljani; da je Evgen Lovšin v tem času izdal, knjigo „Rod in mladost Otona Župančiča”; da je v vinifkem grbu na modrem polju bel ptič in ne rdeč itd. Dular se upravičeno čuti prizadetega, tem bolj, ker bi bi nujne popravke lahko opravil in aktualiziral besedilo tudi v drugih pogledih, ne da bi ga po nepotrebnem raztegoval, Zato pravi:.,Mislim, daje tako izdajanje knjig brez avtorjeve privolitve in celo brez njegove korekture zdo neodgovorno. ” L Z. Maleševi akvareli Od prihodnjega tedna nova razstava v kriki galeriji Krhkem bo čez skeja sliuuja Mfce^Meia. R«- Galerija v dober teden spet odprla vrata. Od S. septembra bodo namreč v njej na og^ed akvareli znanega dovenskega umetnika, akadem- IZROPANA GOMILA Nekajtedensko arheološko izkopavanje ilirske gomile nad Malencami je sicer že dalo nekaj rezultatov, druga pričakovanja pa še niso povsem izpolnjena, saj je bil grob, na katerega so naleteli pred dnevi, povsem izropan Z deli bodo nadaljevali v globljih plasteh, kjer je pričakovati še nekaj najdb. V. P. stava bo obsegala 30 akvarelov, ki pomenijo zaokrožen opus Maleševega ustvarjanja. Večina njegovih akvarelov bo v Krškem na tak način prvič predstavljena javnosti Maleš se je uveljavil tudi kot knjižni ilustrator. Tovrstna njegova bera je obilna. Precejšen del te bere bo razstavljen v čitalnici Valvasorjeve knjižnice v Krškem. Te razstave formalno ne bodo odprli, pač pa si jo bo moč ogledati takoj po otvoritvi razstave akvarelov. Likovna razstava v galeriji in knjižna v Valvasro-jevi knjižnici bosta odprti do 19. septembra. Na otvoritvi slovesnosti, ki bo torej v petek prihodnji teden ob 18. uri, bo s sporedom samospevov nastopil basist Ladko Korošec, katerega bo s harmoniko spremljal Milan Stante. POTA IX STllf KOMU STOJE PROMETNI ZNAKI? Dovolj jasna sta znaka, ki označujeta prepoved prometa na,vhodu in izhodu iz Ulice talcev v Novem mestu, vendar bi, kot kaže, vrle novomeške lastnike avtomobilov o resnosti takšne prometne signalizacije prepričala šele žičnata ali podobna zapora. In dokler bodo v posmeh vsem opozorilom še nadalje švigali avtomobili mimo znaka, ki označuje prepoved prometa, je neumno in nesmiselno trkanje na zavest voznikov. Svoje bodo slej ko prej morali opraviti miličniki, sicer bodo stanovalci na Ul. talcev izgubili zaupanje vanje, vozniki avtomobilov pa dobili potrdilo, da so edini prometni znaki, ki v Novem mestu kaj veljajo tisti, ki omejujejo parkiranje na novomeškem Glavnem trgu. poročajo a VERIŽNO TRČENJE — Tako je bflo v nedeljo dopoldne pn Podborštu, ko je prišlo do verižnega trčenja kar šestil osebnih avtomobilov. Vsi vozniki so jo na srečo odnesli brez poškodb, le materialna škoda je bila precejšnja (Foto: J. Pavlin) Nizke plače in žejne krave Nezadovoljstvo delavcev na Klevevžu vzrok, da krave najmanj dva dni niso bile napojene? Minuli teden, natančneje 15. avgusta, so novomeški miličniki obvestili inšpektorje o nekaterih nepravilnostih na delovišču KZ Krke, tozd Brazde na Klevevžu. Govor je bil o pokva-ijenem molznem stroju in tem, da živine že dva dni niso napajali. Na mesto dogodka sta se nemudoma odpravila veterinarska in-špcktorja, ki sta lahko le potrdila prijavo novomeških miličnikov. De- Pod hrastom zakopani prstani DONOSEN VLOM - V četrtek popoldne je bilo vlomljeno v fička Jožeta Zupančiča iz Novega mesta, ki je vozilo pustil pri zaprtem bazenu v Šmarjeških Toplicah. Vlomilec je odnesel 1.000 din, sopotniku Stanislavu Šaliharju z Vrha pri Dolžu pa 2.440 din. DRUŽINO PODIL Z NOŽEM -V četrtek so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve 45-letnega Stanislava Ilarja iz Male Cikave. Dar je vinjen doma razgrajal, družini celo grozil z nožem, kasneje tudi z vilami. Prav tako se je hotel pretepati s sosedi, ki so ga skušali umiriti. S STREHE ODNESEL POTOVALKI - Za blizu 1.300 DM je bil v noči na nedeljo oškodovan turški državljan, ko mu je neznanec s strehe osebnega avtomobila, kije bil parkiran pred novomeškim hotelom Metropol, zmaknil potovalki z garderobo. OB KROŽNO ŽAGO - V noči na 23. avgust je neznani tat odnesel Izidorju Mrvarju iz Prečne krožno žago in ga oškodoval za 10.000 din. Mrvarjevi so žago spravili ob zid hiše, jo pokrili s polivinilasto folijo .in nanjo postavili lončke z rožami. Tatu je bilo dovolj, da je lončke z rožami prestavil in odnesel ponujajoče se blago. Nemirne ure novomeškega zlatarja Korenta Nemiren dan je bil minuli petek za znanega novomeškega zlatarja Korenta. Kako tudi ne, saj je tega dne ugotovil, da mu nenadoma manjka etui s prstani, katerih vrednost je presega 150.000 din. Dan poprej okoli 18. ure sije Korent za pregrajo v svoji delavnici na novomeškem Glavnem trgu umival roke, ko je nanadoma zaslišal ropot vrat. S pogledom je komajda še ujel Romko in Roma, ki sta zapuščala delavnico. Po bežnem pregledu prostora ni ugotovil nič sumljivega in je to noč še mirno prespal. Drugače pa je bilo naslednje jutro, ko je ugotovil krajo. Urno je o tem obvestil delavce novomeške UJV, te pa je pot po besedah ene od Romk zanesla v šmihelsko naselje. Po dokaj temeljitem razgovoru s 15-letno V. B. in 18-letno V. B. sta jih dekleti odpeljali v Por-tovald in pod nekim hrastom skupaj odkopali ukradeni zaklad. Toliko o kraji zaenkrat, podrobnejša raziskava pa bo pokazala, kdo in kako je bil še vpleten v tatvino. DEČEK NENADOMA V LEVO - Minulo sredo se je 34-letni Emil Parkelj iz Prečne vozil s svojim avtomobilom iz Novolesa proti Straži. Peljal je za dvema voziloma, vsi trije pa so pri Cegelnici pričeli rehitevati 10-letnega kolesarja Mi->ančiča. Ta je mi vanjem nenadoma zavil v levo in prehi te- lana Zupančiča. Ta je med p: 1« trči v Parkljevo vozilo, pri čemer se je Milan poškodoval in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico. ser iz Gradca. Oba sta sicer zavirala, vendar trčenja nista uspela preprečiti Kolesarja z zlomljeno noeo so prepeljali v novomeško bolnišnico, gmotne škode pa je bilo za 5.000 din. ODNESLI ZDRAVO KOŽO - V nedeljo dopoldne je Italijanka Mena-pace peljala osebni avtomobil proti Zagrebu, pri Podborštu pa jo je na mokri cesti pričelo zanašati. Zdrknila je na levo in trčila v avtomobil, ki PREHITRO JE PELJAL -30-letni Rudolf Tomažinčič iz Bača pri Ilirski Bistrici je v četrtek ob 9.40 peljal tovornjak po magjstalru cesti proti Zagrebu. Med vožnjo po karteljevskem klancu navzgor je dohitel kolono vozil, zaradi prevelike hitrosti pa vozila ni uspel pravi čas ustaviti. Zato je trčil v osebni je nasproti pripeljal Italijan Venurus. Škode pri trčenju je bilo za 160.000 din, voznika, ki sta bila avtomobil Josipa Džuksija iz okolice zilo i ednjega je ; bankine na kolovozno pot.' Pri Zagreba, ta pa" še v vozi! državljana. Slednji nemškega zaneslo prek trčenju sta se poškodovala voznik Džuksi in sopotnik Svilikovič.' Oba so prepeljali v novomeško bolnišnico, škode na pločevini pa je bilo za 80.000 din. KONČAL Z ZLOMLJENO NOGO - V petek popoldne se je Marjan Pezdirc iz Podzemlja peljal z osebnim avtomobilom skozi vas. V nepreglednem ovinku mu je nasproti na kolesu z motorjem pripeljal z neprimerno hitrostjo Zlatko Permo- lavcem KZ Krka, ki na Klevevžu skrbe za prek 100 glav živine, se je resda pokvaril molzni stroj, vendar krave zaradi nemolže niso trpele, saj je bfl stroj popravljen že vnekaj urah. Drugačna pa je vsa zadeva z napajanjem živine. Po ugotovitvah inšpektoijev živine najmanj dva dni niso napojili. V KZ Krka je namreč čmo na belem napisano, da je, kadar zunanja temperatura preseže 25 stopinj Celzija, potrebno živini omogočiti dvojno pašo. Najprej zjutraj, jo nato napojiti in potem ponovno zvečer. Tega se na Klevevžu niso držali. Bojda zaradi notranjih razprtij, zaradi nezadovoljnosti delavcev z osebni dohodki, skratka šlo je za prekinitev dela, ki pa so jo najbolje občutile živali. Ob temperaturah, ki so v omenjenih dneh presegale tudi 30 stopinj Celzija, so bile od jutra do večera na vročem soncu, povrhu pa zanesljivo vsaj dva dni tudi brez vode. PEŠCA ZBIL V JAREK IN ODPELJAL NAPREJ 51-letni Dušan Bizjak s Trebanjskega vrha je v petek zvečer pešačil proti domu od železniške Za i motorist Jože Kozlevčar iz Zagorice pri Čatežu, ki je vozil pred prižgane sprednje luči. Nič čudnega torej, da je zadel pešca in ga zbil v jarek, kjer je Bizjak obležal huje poškodovan in so ga kasneje prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnica Kozlevčar, ki je tudi dobil nekaj odrgnin pri nesreči, je odpeljal naprej in so ga miličniki izsledili šele doma. KLATEŽI ZANETILI POŽAR? V četrtek zvečer je zgorel kozolec Jožeta Strneta iz Uršnih sel. Ogenj je kozolec, v katerem je bilo zloženo okoli 600 kg sena, povsem uničil, tako da so škodo ocenili na 80.000 din. Požar so gasili prostovoljni gasilci iz Uršnih sel, vendar niso mogji kaj prida pomagati, saj se je ogenj hitro razširil na leseno poslopje. Za vzrok o nastanku požara zaenkrat še ne vedo, po pripovedovanju Stinetovih pa so požar kaj lahko zanetili klateži, ki so pogosto prenočevali na kozolcu. 220 kg težki tovor padel delavcu na nogo pripeta z varnostnimi pasovi, pa sta odnesla celo koža Le četrt ure kasneje so se do Podboršta pripeljali. Grk Kostani-tios, Nemec Glasow, Novomeščan Drago Plankar in zdomec Ante Svaguš. Prišlo je do verižnega trčenja DELOVNI STROJ SREDI CESTE Prejšnjo nedeljo nekaj pred 13. uro je Edvard Matko z Malega Slatnika peljal delovni stroj od Rateža proti Šentjerneju. V, bližini Mokrega polja ga je pričelo zanašati in nenadoma je zapeljal na sredino ceste, prav takrat pa mu je nasproti pripeljal Novomeščan Pavle Uhl, ki trčenja ni mogel preprečiti. Pri nesreči sta se poškodovala voznik in njegov oče Pavle Uhl, materialno škodo pa so ocenili na 30.000 din. Dve hudi delovni nesreči minuli petek v Črnomlju V petek so črnomaljski miličniki zabeležili dve delovni nezgodi. Najprej v Bel tu, ko se je pri delu poškodoval 24-letni Stevo Vrbetič iz Drenovca. Med delom je namreč zatajilo dvigalo in ker Vrbetičev sodelavec Begič ni uspel spustiti tovora, je poklical pomoč. Med pritiskanjem na gumbe dvigala pa se je utrgala nosilna vrv in tovor, težak 220 kg, je zgrmel na stopala Vrbetiča in mu dobesedno zdrobil prste na levi nogi. Te dni popoldne pa je do nezgode prišlo tudi v črnomaljskem obratu IMV. 43-letne-mu Jožetu Rozmanu iz Male Lahinje je namreč zaradi nepazljivosti pri delu na skobci niku odrezalo prstanec na levi roki. Oba poškodovanca sta na zdravljenju v novomeški bolnišnici. Okleščen državni prvak Slavje novomeškega metalca diska v Splitu — Poleg Okleščena v državni reprezentanci še Penca — Žužek za las ob 2. mesto Po nastopu na nedavnem republiškem atletskem prvenstvu v Celju je novomeško zastopstvo prijetno presenetilo v soboto in nedeljo na 36. državnem prvenstvu, kije bilo v Splitu. Novomeški adeti so dokazali, da je bil manj uspešen nastop v Celju le trenutna slabost, medtem ko so na tekmovanju v Splitu, ki je hkrati štelo tudi kot izbirno tekmovanje za dres z državnim grbom, dali vse od sebe in se domov vračajo celo z naslovom državnega prvaka, ki ga je popolnoma nepričakovano osvojil Boris Okleščen s svojim osebnim rekordom v metu diska 53,66 m. Boris si je tako ponovno priboril majico z državnim grbom, enako velja to za veterana Janeza Penco v teku na 400 metrov z ovirami, ki bosta tako že v soboto in nedeljo nastopila v Gatesheadu na četvero-boju atletskih reprezentanc Anglije, NOV DRES ZA PRVAKA Novi državni prvak v metu diska, Novomeščan Boris Okleščen, je končno prišel do novega dresa. V televizijskem prenosu je Borisova mama opazila, da so ostal.i tekmovalci nastopili v lepih, novih dresih, Boris pa v nekem starem in spranem. Brž ko se je uspešno novomeško zastopstvo vrnilo iz Splita, je Okleščnova mama dala sinu denar in ga napodila v trgovino Slovenijasporta po nov dres. Škotske, Norveške in Jugoslavije, teden kasneje pa v Novi Gorici na troboju Švica, CSSR in Jugoslavija. Kaj lahko pa bi se zgodilo, da bi bilo novomeško zastopstvo v državni reprezentanci še številnejše. Za las je bit namreč ob drugo mesto tudi Metod Žužek v teku na 3.000 metrov z ovirami, njegov rezultat 8:43,7 pa kaže, da ponovno prihaja v nekdanjo formo. Pojdimo po vrsti! Od Novomešča-nov so prvega dne nastopili Penca v teku na 110 metrov z ovirami, kije zasedel 7. mesto s časom 15,32, NOV DRŽAVNI PRVAK V METU DISKA - Boris Okleščen Cujnik, kije v metu koDja zasedel 5. mesto z rezultatom 68,02 metra in štafeta 4X100 metrov, ki je za las zgrešila bronasto medaljo. Novo-meščani so si pritekli rezultat 42,13. Slavje Dolenjcev pa se je pričelo v nedeljo. Najprej je presenetil veteran jugoslovanske atletike Janez Penca v teku na 400 metrov z ovirami, ko je zasedel drugo mesto za Kopitarjem s časom 52,98. Nič manj ni bil razburljiv tek na .3.000 metrov z ovirami, v katerem si je Metod Organizatorji tudi zmagovalci ŽRK Novo mesto je v nedeljo pred pričetkom prvenstva pripravil v novomeški športni dvorani rokometni turnir, na katerem je poleg dveh domačih vrst članic in mladink nastopila še ekipa Šentjerneja. Slavile so rokometašice Novega mesta, ki so jih sicer premagale vrstnice iz Šentjerneja, vendar so slednje po tej tekmi zapustile turnir. Rezultati: Novo mesto (čl) -Novo mesto (ml.) 18:6 (10:3), Novo mesto (čl.) - Šentjernej 12:13 (7:7) in Novo mesto (ml.) -Šentjernej 10:0 (bb) Na drugem nekoliko močnejšem turnirju moških ekip v Šmartnem pri Litiji so v konkurenci Partizana TUS, Jelovice, Jadrana, Usnjaria slavili rokometaši ribniškega drugoli-gaša Inlesa in tako napovedali dobre igre v bližnjem prvenstvu. Žužek skušal ponovno priboriti dres z državnim grbom. Ves čas je tekel v vodilni skupini, v zadnjem krogu pa mu navzlic vsem naporom in borbenosti ni uspelo osvojiti 2. mesta, ki še odpira vrata v reprezentanco. Navzlic temu pa je Žužek lahko z rezultatom 8:43,7 povsem zadovoljen. Za največje presenečenje je Ob zaključku redakcije smo prejeli (resda še neuradno) vest, da je zvezni kapetan atletske reprezentance v dres z državnim grbom za bližnji četveroboj uvrstil poleg Pence in Okleščna tudi Metoda Žužka, ki bo nastopil v teku na 3.000 metrov. poskrbel Boris Okleščen v metu diska. S svojim doslej najboljšim rezultatom 53,66 m, ki je hkrati seveda tudi dolenjski rekord, je za meter in pol premagal svoje tekmece in tako dolenjski vrsti priboril edini naslov državnega prvaka. Obveznost več za še trdnejše in zavzetejše delo novomeških atletov, hkrati pa tudi opomin tistim, ki so jih novomeški atleti s svojimi dosedanjimi rezultati zadolžili. B. B. NOVOTEKSOVCI SESTI Novomeški kolesarji so se v nedeljo udeležili 22. mednarodne dirke „Po Pomurju”, na kateri je nastopilo prek 100 kolesarjev, in v ekipni konkurenci zasedli solidno 6. mesto. Od posameznikov sta bila med mlajšimi Papež 4. in Smole 7., pri starejših mladincih je bil Zagorc 6., pri članih C Štih 4. pri pionirjih B pa Božič prav tako 4. Še to, daje Štih v skupni konkurenci, saj so člani A, B in C vozili skupaj, zasedel dobro 6. mesta Pavlič zmagal v prvi dirki za DP Novomeščan Lojze Pavlič je v nedeljo potrdil, da se t° .se^°n. nahaja v res izredni formi. Na • dirki za državno prvenstvo, Kije bila v Kraljevu na d-'.'kah$cu Beranovac, je v kategoriji do ccm prepričljivo osvojfl P1* mesto in tako napovedal kanal daturo za končni uspeh. . Dirka motoristov v kategoriji do 125 ccm je bila zagotovo en« od najzanimivejših v nedelj* sporedu. Pavlič, Zagrebčan L) ljak in Kranjčan P*®*? namreč vseskozi vodili izena« boj, proti koncu pa je MJ» znanja in izdržljivosti P0”. Pavlič, zasluženo zmagal in nesel naslov najboljšega slov skega dirkača na kraljevi«® dirkališču. Novomeškega dirkalca p« wy, nedeljo čaka nov nastop. Požegi je namreč na progi"'’ že 2. dirka za državno prvenOT ki bo za Pavliča nova ' da potrdi letošnje dobre is***1 te. | TOMLJE ČETRTI V FORMULI SUPER VW! Na nedeljskih motocikli5*'^ nih dirkah v Kraljevem > nastopila dva Dolenjca. r ,0 Pavliča v kategoriji motorje* 125 ccm je v formuli .i^P. VW” nastopU še Matjaž TomU* član AMK Dolenjska iz D«** skih Toplic. Po sobotnem »s y mestu na treningu je b“ jj nedeljo še boljši, saj je v j, zapeljal kot četrti. Tomlje^JJ to prvič, da je v dosedanji1 ^ dirkah pripeljal na cilj, saj J*. ( prvi s svojim bolidom «e1 u proge, na drugi dirki P* jj starta niso dovolili, ker ni W seboj zdravniškega potrdila- i Preluknjana kočevska mrefl Slab start dolenjskih predstavnikov v zahodni obm0^1 slovenski nogometni ligi — Edina zmaga Crnomaljfia0^ Katastrofa Kočevcev na domačem igrišču v srečanju s Primoijem, nenadejan poraz Novomeščanov proti novincu Stolu in načrtovani točki Belokranjcev so pojavitne značilnosti starta v zahodni območni republiški nogometni ligi. Če je sklepati po prvih igrah, se Elanu in Kočevju obeta trda borba za obstanek v ligi. ELAN - STOL 1:3(1:0) Kaj pomaga Novomeščanom pohvala za igro v prvem polčasu, ko so povsem nadigrali goste iz Kamnika in prek Bradača v 23. minuti tudi dosegli vodilni zadetek. V nadaljevanju so namreč povsem popustili, tako da zmage borbenim gostom ne gre oporekati. Okoli 50 gledalcev je razočaranih z igro domačih zapustilo igrišče. Elan: Primc, Piletič, Avbar I, Perhaj, Avbar II, Venta, Pavlin, Drganc, Janežič, Bradač, Pevec (Bon). KRŠKO ZNOVA V ZNAMENJU SPEEDWAYA Preurejeni stadion Matije Gubca v Krškem bo znova prizorišče kvalitetne in zanimive mednarodne speedway prireditve. ADM Krško pripravlja namreč 14. septembra ob 15. uri mednarodne dirke za „Pokal štirih mest", na katerih bodo poleg domačinov sodelovali še klubi iz zahodnonemškega Poc-kinga, italijanskega Lonega in madžarskega Miškolca. Nedvomno bo tudi letošnja prireditev, kot že prejšnje, postregla s kvalitetnimi in izenačenimi boji. KEGLJAČI V TREBNJEM KOČEVJE - PRIMOR# 0:6 (0:2) Se večje razočaranje so svoj^ gledalcem pripravili nogometaši čevja. Njihove ležerne m ne , ,tvt igre ne more opravičiti j da so nastopili oslabljeni. GoslJj Ajdovščine so v nedeljo P mnogo več in povsem zaslužen £ katastrofalno porazili domačuie-i„ se bodo morali v nadalje ^ prvenstva neprimerno bolj Kočevje: Struna (Šalika). gjc,| Djurovič, Dobrič, Klarifi. Kovač, Uzuk, Zekič, Gereki i < Abramovič. BELA KRAJINA - TABOR 2:0(0:0) Čast dolenjsl tokrat rešili prav tako niso; gledalcev. Se posebej ' polčasu je bila njihova te*? i r raztrgana in šele po zaigrali bolj zagnano, kar prineslo zasluženo zmago-3 v 6U' domačine sta bila Cimerm in Trabarič v 72. minuti- •finfrf' Bela krajina: Vrlek, Kap5* £#■ Vrstaj, Dekič, Zup^č'?’™!!^' Cimeiman, Trabarič, ^ \/ mdn/lnin m 1f rtlll Kočevje in Elan - Litija. nogof‘2 rmomaljean>; zadovoljili nnsebei ’ -tiha ^ V naslednjem kolu moije - Bela krajina. 'Cočevje in Elan - Litija Alpinisti do*11* Iz Chamonixa v vznoij“ nih Alp se je v vrnila 2. novomeška f?j; jtC odprava, ki so jo sestavlj« b,dP Gdlob, Božena GerjefJ, Mervar, Stane Mokotar Železnik. Sredstva za le ^ poleg članov samih P^T bjn»* Novo mesto, Ljubljan ^ na / nedeljo, 31. avgusta, se bodo kegljišču Opara v Trebnjem v počastitev občinskega praznika po-Ijaske V . -jjtT ‘ vrhove, visoke nad doviti med njimi tudi na IMV. Med štirinajstdnevno se novomeški alpincl, na Si v - “Pomerile dolenjske kegljaške ekipe na prvi preizkušnji v drugem delu tekmovalne sezone. Tekmovanje se bo pričelo ob 8. uri. NOVOMEŠČANA DVANAJSTA Nedavno se je v Celju končal 23. jugoslovanski aerorally, na katerem je sodelovalo 22 dvojic letalcev iz vse države. Pomerili so se za prehodni pokal maršala Tita. V vseh disciplinah, v katerih so tekmovali tudi v Valjevu in Banja Luki, sta bili najboljši dvojici ptujskega aerokluba. Prehodni pokal maršala Tita sta tako osvojila Krepel in Cestnik pred klubskima tovarišema Hojnikom in Kraljem. Novomeščana Kos in Peko) sta na tekmovanju osvojila dvanajsto mesto. Blanc, izhodišče za vse P bil tabor v Chamoni*«- odp£,0 alpinizem predstavlj je m doslej največji U*P* ^jji Nepopravljenih več za lif)vešk) aJclimatizacijska, saj čl°v ^ f zem pač ni “st^j£o odP$Sti višine. S to m Prokletije so novom fc gOj.# najavili, da bomo o J ČETRTKBV INTERVJU KOLIKO IZGUBLJENIH UR? Novo poslopje Agroservi-““ ~ tozda novomeške zadruge - je v Žabji vasi tik Pred dograditvijo, vendar še Precej manjka, da bi v njem Jbjco začeli prodajati kmetijsko mehanizacijo in re- Predv^m v novomeški obči-,,m> deloma pa tudi v j«sosednjih, je stara sedem let. Pred odprtjem več vprašajev »m < • Lud«k Mežan: „Od zamidi Uresničevati, pa do danes, so <> * razmere v splošnem j j Povsem spremenile. Težave <, so bile že pri gradnji. Vsi J; r°ki kasnijo, s tem pa <» nastopajo podražitve. Pred-11 raounska vrenost objekta je < > znašala 4,6 milijona dinar- < I lev> zdaj so stroški že za «> Polovico večji, potrebna pa J® še oprema trgovine in skladišč. Po prvi pogodbi bi kn>n?°ibiti VSe gotovo do je b/i l979> rok iL. • maJ 1980, tretji 1. vn n 1980, pa je zdaj Vprašljiv tudi četrti rok. Po > orr.«”) bo ^ končano šele . rOo koncu leta. Trenutno ' ’ ki °Pravka s 14 obrtni-1' n«*. opravljajo razna dela> pa v !I za«, mesecih še posebej fc^jajo. Drugo vprašanje, !£ Pre|a bomo morali rešiti l; obn,t^°dprtjem trgovine, so n nJSSf sredstva. Okrog 15 J[ jemo 0V ^narjev potrebu-'» dpi«. ^a nabavo strojev in * ‘ > ki jih bomo prodajali. Trenutno sploh ne morem reči, kdaj bo trgovina zares odprta, ker smo na celi fronti v negotovosti.” — Koliko prostorov je predvidenih v novi oziroma dozidani stavbi in kaj bo z njimi? „V stavbi je 200 m2 prodajnega prostora in prav toliko skladišč pa še nekaj stranskih prostorov. Urejene so sanitarije in jedilnica, ki je doslej nismo imeli. Ko bodo dela končana, bomo pač skušali z vsemi silami zbrati potrebna sredstva za začetek obratovanja, kajti stranke tako trgovino pogrešajo.” — Kako je bila doslej organizirana prodaja kmetijskih strojev in rezervnih delov? „Zdaj prodajajo stroje naše poslovalnice, medtem ko so z rezervnimi deli povsod slabo založeni. Prav zato je bila s strani kupcev vrsta pripomb, trgovine na podeželju tudi niso znale pravilno prevzemati strojev in priključkov, zato se je dogajalo, da garantni listi niso bili veljavni, da so kupci ugotavljali napake na novih strojih itd.” — Ali bo pri vas teh pomanjkljivosti konec, oz. ali bodo druge vaše prodajalne potem prenehale s prodajo tega blaga? „V naši sodobno opremljeni prodajalni bomo imeli kadre, usposobljene za prodajo kmetijske mehanizacije, s kvaliteto storitev in konkurenco pa nameravamo osvojiti tržišče. V ostalih regijah imajo povsod take trgovine, kjer kupec dobi vse na enem mestu in kjer ob nakupu dobi tudi navodila, kako s strojem ravnati.” — Kaj pa ustrezen strokovni kader za tako trgovino? Je zagotovljen? „Ta hip smo v taki negotovosti, da si ne upamo niti iskati primernih ljudi. Imamo pa 50 zaposlenih v našem tozdu, od tega je 35 mehanikov v delavnicah, kjer popravljamo kmetijsko mehanizacijo in tovrstni kader vsa leta uspešno vzgajamo sami. Prepričan sem, da bomo tudi sposobne prodajalce dobili, če bo vse drugo urejeno.” vR. B TUDI TU ZAMUDA - Gradnja btfljimfcgi bičkov gre vendarle h konca, zamuda pa je kljub temu vdira ^ede na prvotno določen rek. Stanovanja bodo tn po površini med naj večjimi v mestu, vseljiva pa naj bi bfla po zadnjii vesteh proti konca jeseni (Foto: R. Bačer) Prvemu koraku naj sledi drugi Na prvi pogled ugodne rezultate v gospodarjenju vzeti pod drobnogled, hkrati pa v organiziranju služb interesnih skupnosti narediti še drugi korak k racionalizaciji Komite občindte konference ZK ▼ Norem mestu je 20. avgusta obravnaval prve podatke o poslovanju združenega dela po polletnih ■' ' " *=*- - -*—— in delovanju strokovnih služb v S tem v zvezi je obravnaval nore stabilizacijo, saj se uresničujejo stališča resolucij m dogovora o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke. Pač pa so varirdžži komuniste v komiteju za družbeni razvoj, da v sodelovanju s SDK in zbornico prgtravijo temeljito analizo z dodatnimi podatki o splošni in skupni porabi v združenem delu in iteresnih skupnostih vsaj do 10. septembra. Pri obravnavi poročila o organiziranju in delovanju strokovnih služb v občinskih interesnih skupnostih so sprejeli vrsto priporočil in skl epov, ki naj bi pripomogji k nadaljni tacio-naliziji v teh organih. Večje spremembe se obetajo zlasti pri Regionalni zdravstveni skupnosti, ki opravlja naloge za 5 občinskih zdravstvenih skupnosti, po norem zakonu pa morajo te pode do konca leta prevzeti občinske zdravstvene skupnosti; regijska medobčinska služba ne more reč obstajati. S tem v zvezi bo potrebno v Novem mestu 68 zaposlenih delavcev v tej dejavnosti usmeriti na druga ddovna mesta. Omenili so kadrovsko vrzel gjede pravnikov in ekonomistov v strokovni) službah družbenih dejavnostih pa tudi v drugih. bilancah in poročdo o stanju občinskih interesni skupnostih naloge za komuniste. Kar zadeva gospodarjenje v združenem delu, je komite ugotovil, da je napredek v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim zadovoljiv na prvi pogled v rasti celotnega prihodka (27 odstotkov), dohodka (31 odstotkov) in akumulacije (za 73 odstotkov, ob tem pa še, da so bdi izplačani osebni dohodki poprečno 7.260 din, kar je za 22 odstotkov reč kot lani v tem času. Z izgubo so poslovali 3 tozdi z 274 zaposlenimi in sicer: Elektro s 7 milijoni primanjkljaja, TOZD Brazda KZ Novo mesto z dobrima 2 milijonoma izgube in TOZD Hmeljnik iste delovne organizacije s 137.000 din izgube. V vseh treh primerih ne gre za presenečenja in ne posebno nevarne hibe, zlasti ne pri Elektru, kjer je pričakovati v kratkem plačilo dolžnikov, potem bo rezultat pozitiven. Na področju negospodarstva v prvem polltju ni bilo izgub, kar je zlasti razveseljivo, če upoštevamo, da sta izkazovala primanjkljaj v prvem tromesečju tako bolnišnica kot Zdravstveni dom. V teh rezultatii se po mnenju komiteja izražajo napori za skupina, ki bo do konca avgusta pripravila program aktivnosti, potrebnih, da se občinske SIS še ustrezneje organizirajo in kadrovsko zasedejo. Stališča komiteja je, naj se v občini, ustanovi samo ena strokovna služba za administrativno tehnična in finančno računovodska opravila. Konec ugibanja Uroš Dular evidentiran za novega predsednika občine Odkar je bil 16. julija Marjan Simič, novomeški župan, izvoljen za člana novega republiškega izvršne-sveta, v katerem vodi komite za delo, je bilo v pogovorih slišati vrsto ugibanj o novem predsedniku občine. Ljudje so že govorili o listi kandidatov in njih primernosti, kar je v dopustniškem razpoloženju hvaležna snov za pogovor. Medtem pa je kadrovska komisija pri občinskem komiteju zelo resno delala in predlagala Uroša dMarja, sedanjega predsednika občinske konference SZDL za evidentiranje kot možnega kandidata za predsedniško mesto. Občinski komite ZK je predlogu razpravljal 20. avgusta in ga podprl, češ da je Uroš Dular sposoben voditi občino za naslednjo polovico mandatnega ol dobja, da dobro pozna trenutno najbolj aktualne stabilizacijske in družbenopolitične naloge. Predlog komiteja bo šel v javno razpravo v delegatsko bazo, na septembrskem za sedanju občinske skupščine pa naj bi prišlo do volitev. Postopek ne bo zapleten, ker je Uroš Dular član družbenopolitičnega zbora skupščine. s n »Prepovedati saditev rož. V prvi polovici leta je bilo v novomeški občini vsega skupaj 8 prošenj in pritožb na razne organe - Tudi anonimka! Med osmimi primeri, s katerimi se letos ubada komisija za prošnje in pritožbe pri občinski skupščini v Novem mestu, je tudi zanimiva anonimka, ki je seveda ne gre resno jemati. V njej se občan s šentjemejskega konca pritožuje zavoljo tega, ker ljudje gradijo nore hiše, okrog njih zasajajo cvetje in okrasno grmičje. Po njegovem pa bi morali to prepovedati in ukazati saditi sadno drevje. Zato, da otroci iz teh hiš ne bi hodili .rabutat” k sosedom. Taisti občan tudi zahteva v Šentjerneju vsaj tako tržnico, kot je novomeška. Ostali primeri, naslovljeni večinama na razne republiške organe, so resni in izražajo stisko posameznikov. Kar tri zadere so stanovanjske. Vse tri zadevajo 1MV in prazna stanovanja, medtem ko se družine zapodenih stiskajo v neustreznih prostorih. Dve pritožbi zadevata Pionir in izplačila vseh , vrst, češ da niso v redu. Novomeščan se pritožuje, da mu nova cesta čez Brod moti bivanje v hiši, dva primera občanov pa sta si podobna. Naštevata vrsto zasebnih težav, »šikaniranje” s strani sosedov in podobno. Nobena teh zadev še ni rešena, pač pa tečejo poizvedbe za komisijo, ki bo kmalu zasedala. Lahko pa je zaključiti iz spisov, ki so na voljo, da je vsak od pritožiteljev prepričan v svoj prav in da ne popusti niti za las. Značilno je, daje prošenj in pritožb zadnja leta občutno manj. Start z dovolj učiteljev večjih težav z učitelji ne bo - Pomanjkanje spet v deficitarnih strokah: matematika, fizika, glasbeni in tehnični pouk ______ ^OdDri^®^ dlli Se 1)0(10 vrata, da bi v Polnihdesetih mesecih na-nov>h m 3x? spočitih in tl°virn 7T>?d? Polnih šolarjev z ^ujej« Sole v teh dneh todi n« zadnje probleme UČ‘leUslriK POpdnievaniu svojih P>(Žaj ‘ffevpri tem je,” je ^insk* novomeške v»ttje Ma>pnosti 23 izobraže-se ^ Močivnik, »vendar Pteteldin,f1?ere v primerjavi s * ” S, eti,Veliko izb°ljša-^jenost L kadroyska izpo-Lad°voliiVa ^pvnih mest dokaj nis« « P,rav vsa mesta F^oinoma ena> zlasti ne s ^razbo p9strezno strokovno Črtati te™ 5(5 že kažejo J V(4 nSen^.8ke politike, adrtuje:P Štipendistov pa >°PaiP ■ Pednje. Še le UČitelil ttraz>to pomanjka-'dh strok1^ v ^ leta deficitar-*°> fizik« *?• Pr- za maternati-P°uk. tp ’ “hnični in tdasbeni ^hfrdti £ pzoblema ne morejo ^Politiko sTieŠenoštipendij- ’ SaJ se na razpise za kadrovske štipendije za te stroke ne javlja nihče ali pa le redki posamezniki, ki gj oboke vrzeli ne morejo zapolniti. Razveseljivo jje dejstvo, da večina podeželskih šol nima več izraziteje večjih težav z učitelji od mestnih, vsaj ne tiste, ki imajo dobro avtobusno povezavo z mestom. Mnogi učitelji se namreč vozijo od drugod, pri čemer igra pomembno vlogo stanovanjski problem. Včasii je namreč težje zagotoviti stanovanje za učitelja v manjšem kraju. Z. L. desetkrat na dan onemogočijo normalen promet, uraki v avtomobili, ki imajo tudi dužbene vožnje, pa tako izfpbljajo dragoceni čas. Da bi uredfli promet na tej točki bolj sodobno, je že dolgo zahteva Bršijina in tam zaposlenih blizu 3000 delavcev. (Foto: R. Bačer) NEMCI NA PRVEM MESTU V novomeški občini k je v letošnjem povm poletju mudi o 6.275 tujli gostov, ki so dati našim hotelsko gostmdum delovnim org*-ni»«ym jrMlnfalr £• 14.453 nOČt-tev. Med tujci so bdi po številu na prvem mesto Nemci - 2209, sledijo: Italijani 934, Avstrijci, Francozi, gostje iz Sovjetske zveze itd. Tudi Turki se radi ustavljajo v naih krajit, sq jii je bdo med gosti kar 378, pa tudi državljanov raznih uveaevropskdi dežela ni bdo malo, če uprftevamo, da jfc je bdo pri nas kar 122. NAJMANJ SPREMEMB PRI ZAPOSLOVANJU V nedavno izdelanem poročilu o stanju m organiziranju občinskih in le icsnli skupnosti je zaslediti, da je v zadnjih letdi po števiu članov v kolektivu najmanj sprememb doživela strokovna dužba skupnosti za zaposlovanje. Ta je začela leta 1974 z opravljanjem podov za S občin z 22 delavci, ob koncu lanskega leta pa so imeli samo dva več. Medtem je prišlo tudi do reorganizacije pri ustanovitvi občinski) skupnosti za zaposlovanje. Ta strokovna dužba vodi difto posredovanja dela in poklicnega usmerjanja, službo za plan m statistiko, ima splošno pravno službo in mču-novodskofmančno skupina Novomeška kronika PADAJO V GRABEN - Prisojna pot ali ..strmi graben”, ki vodi od bifeja na Koštialovi proti Mestnim njivam, je po zadnjem dežju spet tako načeta, da niti peš ni vama. Voda je zdrla cestišče, ki ima mestoma tudi 30 cm globoke jarke. POMANJKANJE MASLA - V več novomeških trgovinah zadnje čase ni surovega masla, ponekod pa ga imajo samo v mini zavitkih za enkratni nmnt. Trgovci tudi ne vedo povedati, kdaj bo prišla nova pošljka masla. HVALIJO SLAŠČIČARNO - V Šmihelu je že nekaj časa odprta nova slaščičarna, ki privablja goste tudi iz mesta. Hvalijo zlasti dober ladoied in izbiro, pa tudi prijazno postrežba Tako je na lepem Šmihel začel delati konkurenco mestu. Se vedno ropotajo - Cez smetarje, ki v zgodnjih jutranjih urah praznijo smetarske posode po mestu, so bie že pred leti pritožbe, češ da so tako glmni, da zaradi qjih marsikdo vstane dve uri ptej. Nekaj časa so svoje ddo tiše opravljali, zadnje čase pa spet ropotajo in predčasno budijo ljudi. JE ZMANJKALO SAPE? - Ob začetku poletja začeta dela pri gradnji nove blagovnice zraven avtobusne postaje so zadnje tedne prenehala. Del stare pošte je porušen, del zemljišča splaniran, vse je razrito, delavca in stroja pa nikjer nobenega. Občani se bojijo, da bo pri tem ostala avgusta 1980 Ena gospa je relda, da z gradnjo hladilnic v Novem mestu dabo kaže gede na dosedanjo prakso: že reč kot 50 lokacij je bflo o^edanih za gradnjo teh naprav, pa nobena ni bla prava... K foto slišal: Milan Markelj [MM j-t' JANEZ, PRIDI VEN! ZAGOTAVLJAM TI, ji DA NE VEM NOBENEGA VICA VEC. 1 (; dolenjski ust pred 2B leti Kapitalizem tudi pri nas? POGOVORILI SO SE tudi o investicijah v okraju. Ugotovili so, da bo treba analizirati rentabilnost dosedanjih investicij, razvoj delovne storilnosti, družbenega standarda in osebne potrošnje. Opozorili so na „usluge” nekaterih večjih podjetij, ki so značilne pravzaprav za kapitalizem, pa se dogajajo tudi pri nas. Neko zagrebško podjetje je izdelalo nekemu našemu popoln načrt proizvodnje in dokazalo rentabilnost obrata, v katerem bodo seveda stroji tega podjetja. Pri tem pa so »dobrotniki44 seveda zamolčali, da imajo doma za isto proizvodnjo že modernejše stroje, s katerimi bodo seveda uspešno konkurirali našemu podjetju. MARSIKJE V ODMAKNJENIH krajih manjka toplega odnosa prebivalcev do mladega učiteljskega kadra! Marsikje se učitelji in učiteljice dobesedno pehajo, da pridejo do tople prehrane, da jim ljudje nič ne pomagajo, da je šola zato hladna in mrzla, ne pa dom njihovih otrok, v katerem bi učiteljeva skrb in ljubezen povezovala mladi rod v eno samo družino. VEČ PODJETIJ SI želi neopravičeno novih investicijskih kreditov, pri tem pa so sama veliko premalo pregledala in ocenila svoje možnosti za rast proizvodnje brez večjih investicijskih vlaganj. ŽE NEKAJ TEDNOV sem tabori na Loki skoro vsak dan kaka skupina inozemskih vikend turistov. Seveda bi prihajali tudi že prej, pa takrat taborjenje na Loki ni bilo dovoljeno. Med tujci je največ Nemcev in Francozov. Pogovori med inozemci in uslužbenci Loke se odvijajo v glavnem s slovarjem. OSKRBA TRGOVIhf JE preslaba. Trgovine bi morale biti z blagom bolje založene. Slaba je tudi oskrba s kruhom kljub temu, da imamo svojo pekarijo. Ne vemo, ali se prodaja v bifeju ali v pekarni. Včasih ga ni ne tu ne tam, včasih pa samo za nekatere. Tak postopek je nepravilen. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 25. avgusta 1960) m SVETU OKOLI S I ! Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Ilovice. Človeško življenje okrajšava (Alkohol) ki se nahaja v vseh vpijanljivih pijačah, je strup in spada k omotičnim pripomočkom, kakor morfij, kloroform itd. Zdravniki so dokazali, da redno zavživanje alkohola v malih popitkih ah pa občasna večja množina tega strupa povzročuje nevarne bolezni želodca, srca, jeter, pljuč in drugih telesnih delov. Zavživanje alkohola ovira zdravljenje ran in katara. Dokazano je, da tudi zmerno zavživanje alkohola v majhnih popitkih ne prinaša nobene koristi, ampak človeško življenje okrajšava. Dokazano je tudi, da tudi se z zavživanjem alkohola škoduje potomstvu pijancev, ker ne le njih otroci in otroci otrok kažejo naklonjenost k pijančevanju, ampak tudi dobijo razne bolezni, kakor božjast, so telesno pohabljeni, g} uho nemi, slaboumni. (Popolna) kmetiška šola na Grmu je zato, ker se v njej razun vinarstva in sadjarstva tudi vse druge kmetijske panoge poučujejo. Kako na dobrem glasu je naša kmetiška šola na Grmu, dokazuje pred vsem to, da je število Kirurški nož nad drobcenimi srci Kirurgi operirajo tudi en dan starega novorojenčka, če ima hudo srčno napako Prašičje srce za dojenčka — Posebej izdelani pomanjšani instrumenti ^ Včasih se radost nad rojstvom otroka zatemni in nasmejani v0^° obrazi matere, očeta in bližnjih sorodnikov se zresnijo. Novorojenček je bolan. Mizla statistika beleži: na vsakih tisoč rojstev je osem novorojenčkov s srčno napako. Dogodi se tudi Rešitev prednje križanke ,, l komunist-partija jugoslavij ZLATI RIBIČ- Srečnih rok je bil ribič Curtis Blume, ki je med lovljenjem rib na obalah Louisiane v Mehiškem zalivu naletel na razbitine ladje iz 18. stoletja. Potapljači so po njegovih napotkih raziskali razbitino in v nji našli 18 kg zlata in 13 kg srebra ter veliko predmetov umetniške vrednosti. Tričetrt zaklada je ribičeva last, ostalo pa dobi država. BIOROPAR - Neznani ropar se je poslužil žive kače velikanke, da je oropal Antonia Zavala. Možakarju je grozil s kačo in prestrašeni Antonio je raje odštel prihranke, kot da bi se znašel v tesnem objemu nevarne kače. Po drznem dejanju je ropar izginil. Policaji so kasneje kačo našli in jo spravili na varno v kletko živalskega vrta, medtem ko roparja kletka še čaka. SKRB — Beograjčani in Beograjčanke so v hudih skrbeh, da se jim ne bo narodilo preveč otrok. Že nekaj časa v našem glavnem mestu primanjkuje kontracepcijskih tabletk. Tozadevno pomanjkanje pa je malce olajšalo breme skrbi demografom, ki v zadnjih letih zapažajo padanje natalitete srbskega naroda. Kdo ve, če niso pomanjkanje kontracepcijskih tabletk zakuhali prav oni? IZ KAVE GNOJILO - Kavne usedline ni zavreči. Ko je užitka s kavo konec, se začne varčevanje — tako vsaj menijo Japonci, ki so izdelali postopek predelave usedlin kave v vrtno gnojilo. Pri nas smo tako bogati, da raje s kavno usedlino mašimo odtočne cevi. MUDI SE JIM — Nedavna analiza, s katero so obdelali države evropske gospodarske skupnosti, je pokazala, da se najbolj mudi Belgijcem. Na cesti tako zelo, da je v Belgiji največ prometnih nesreč, v zasebnem življenju pa tudi, saj so statistiki zabeležili, da se od vseh najraje poročajo v mladih letih prav državljani Belgije. Menda se jim ne mudi samo umreti. Ali pa; na cestah najbrž res. najhujše: napaka je tako huda, da komaj oživeli človeček umre Drobcena telesca umirajo, kirurg, ki bi lahko priskočil na pomoč, če bi bil otrok nekaj starejši, pa le nemočno $eda, kako mu večni sovražnik - smrt - jemlje človeško življenje. Tako je vsaj bilo do nedavnega. Napredek novih načinov operativnih posegov, ugotavljanja srčnih napak in miniaturiziranje kirurških instrumentov je omogočilo, da kirurgi operirajo in popravijo srčece otroka, kije star komaj en dan. Med srčnimi napakami je pri dojenčkih najpogostejša okvara srčne zaklopke, luknja v steni med prekatoma ali močno zožena odprtina v pljučno arterijo, kar vse povzroča, da telo dobiva premalo kisika s krvjo. Če gre za luknjo v prekatni steni, se kri, obogatena s kisikom, meša z venozno krvjo. Se hujše je v primeru, ko narava zamenja pljučno arterijo in aorto in se v pljuča vrača kri s kisikom, po telesu pa kroži venozna kri. Dojenček pomodri, hitro diha in njegovo življenje vidno ugaša. V takem primeru ni časa za odlašanje. Kirurg mora na delo, če hoče ohraniti življenje. Še nekaj let nazaj so bile operacije na ; srčkih novorojenčkov nemogoče. Danes je drugače. Postopek globoke hipotermije omogoča te izjemne operativne posege. Brez ohlajevanja bi bile operacije te vrste nemogoče, saj bi zaustavitev kroženja krvi v dojenčkovem teleščku povzročila prehude možganske okvare. Pri globokem ohlajevanju oložijo dojenčka v led, kri pa dodatno ohlajujejo v napravi, ki nadomešča pljuča in srce, dokler se telesna temperatura ne spusti na 16—18 stopinj. Tedaj odklopijo tudi napravo in prično z operacijo srca, ki je popolnoma negibno, suho in brez kapljice krvi. Kirurg s pomanjšanimi instrumenti zakrpa luknjo v prekatih, prišije aorto in pljučno arterijo na pravo mesto na srčku, razširi Za fantka na siki je upanje. Pripravljajo operacij o kljub nežni starosti. za zahtevno srčno njenih učencev v prilično tako kratkem času tako narastlo. Da je šola na Grmu na dobrem glasu, dokazuje tudi to, da jo obiskujejo i učenci iz drugih dežel. (Neki) nemški statistik je izračunil, da se je največ nesreč lansko leto zgodilo v ponedeljek, namreč 1677, v torek 1556, sredo 1631, v četrtek 1434, v petek 1638, v soboto 1638, v nedeljo pa samo 266. Kakor se iz tega vidi, je najbolj nesrečen ponedeljek, tako zvani „plavi“ pa ne petek, kakor nekteri ljudje mislijo. (Izgubil) se je 17-letni A. K. Fant je zelo božjasten in pohabljen na rokah in desni nogi. Pred tremi tedni gaje nekdo videl na poti iz Sic proti Toplicam. Pozneja ga ni nihče več opazil ali zasledil. Kdor bi vedel, kje je ali mogel kako sled poslati, naj naznani na Dolenje Vrhe. (Zapuščina) laškega kralja znaša 22 milijonov poleg mnogih grajščin. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. septembra 1900) Kitajci prvi? Kitajski menih iz 5. st. hoče vzeti Kolumbu slavo Kolumb nima miru. Njegova dava se maje in po naslovi prvega odkritem Amerike sega veliko rek. Nemalo strokovnjakov se ogreva za domneve, po katerih naj bi na ameriški kontinent pred davnim pomorščakom pripluli drugi moijeplovci od starih Egipčanov, Feničanov tja do irskih menihov in Vikingov. Lonček k temu pisanemu odkrivanju Amerike so pristavili v zadnjem času tudi Kitajci. Njihov budistični menih Huišhen naj bi bfl,kot zatijuje zgodovinar pomorstva Zhongpu, že v 5. stoletju pristal na zahodnih ameriških obalah na ozemlju današnje Kalifornije. V prid kitajskemu Kolumbu govori staro besedilo, ki ga sinologi že dolgo poznajo, in d vej e kamnitih najdb, do katerih so nedolgo tega prišli ameriški arheologi. Kitajsko besedilo opisuje popotovanje budističnega meniha daleč na vzhod v skrivnostno deželo Fusang. Sinologi so doslej midili, da gre za opis potovanja na Japonsko, vendar pa so prav najdenine v Kaliforniji dopustile možno razlago, da je Huishen odplul vse do Severne Amerike. Prvi kamen ima stožčasto obliko, v sredini pa ima zvrtano luknjo, ki je po mnenju poznavalcev zanesljivo plod dela človeških rok. Kitajski strokovnjak meni, da gre za kamnito napravo, s katero so stari kitajski pomorščaki čistili sidrno verigo od morskega rastlinstva. Drugi kamen, ki sta ga našla dva športna potapljača, pa je najverjetneje kitajski miljni kamen, kakšne so mornarji radi uporabljali namesto sidra. Risba starokitajske naprave za čiščenje sidrne verige. Tak kamen so našli na ameriški obali. zamašeno srčno zaklopko ali pa jo v skrajnem primeru celo zamenja. Pri zamenjavi preveč poškodovane zaklopke ne pridejo v poštev umetne naprave, kakršne vsadijo odraslim, pač pa kirurgi vsadijo v drobno srčece srčno zaklopko, ki jo izrežejo iz prašičjega srca. Seveda se za tako operacijo odločijo le v skrajnem primeru, ko ni druge možnosti. Po končani operaciji malega bolnika spet priključijo na napravo za nadomeščanje pljuč in srca ter kri počasi ogrevajo, dokler se prek nje vse telo ne ogreje na normalno toploto. „Če so bile prej hujše srčne napake smrtne v 98 odst., se jih da zdaj odpraviti tudi v 98 odst. primerih,4 pravi zdravnica Mary A. Engle iz newyorškega medicinskega centra Cornell. Da bi si zahtevnost operacije lažje predstavljali, je treba povedati, da je dojenčkovo srce za oreh veliko. Ko bi ne iznašli ohlajevalnega postopka, bi nikoli ne mogli drobnega organa ločiti od telesa za dovolj časa, da v nieni opravijo zapletene posege. Globoka hipotermija pa omogoča, da kirurgi lahko ..popravljajo” dojenčkovo srčece polno uro. K napredku srčne kirurgije pri dojenčkih je veliko pripomogla tudi modernejša diagnoza. Običajni način odkrivanja srčnih napak, ko po veni porinejo do srca kateter in merijo razi® pritisku in pretoku krvi zdo . 5 srca, pri dojenčkih ne p« ~ * 1 XT C til Q O/l ie D™ *"* poštev. Nadomestila ga j?' ® metoda - ekokardiografija-za preiskavo srca s pon»r ultra zvoka. Posebna najK obdela odboje ultrazv valov in dobljene prikaže v dv^odimenzi0 sliki notranje zgradbe ^ Ekokardiografijo seveda bolj uporabljajo tudi pj iskavi srca odraslih, go a je pri dojenčkih .ediffl način. ^ Kljub temu, da ^ omogoča operacije na novorojenčkov, pa se *cU\L. operacijo odločajo le v ' ( nejših primerih, čepra ' zadnjem času vse bolj Ijajo glasovi, ki P^ije-prednosti zgodnje °P\ 3 Zdravniki, ki se °£re. Lyti; nje in odp® srčnih napak, modema umetnost smer velikan naš jeziko- slovec prikazen zgodnje odkrivanje in oap ^ nje srčnih napak, p*3'?1 operacije v zgodnji ffl nja ne zapuščajo travm. dojenček ne zaveda ^ ^ Posameznikovo obnašale je Vegovega nazora o svetu in DnfnJ.“ ter kot takšno izraz ^^vitnii dejstev njegove za- J. POGAČNIK cpn^11^ ^ ^ovek, ki pozna 18 vse, vrednosti pa ne. O. WILDE ---------------------------- delo vrsta socvetja rahla ovlalitev strhlenina atr.reka našivek samo h u b a tl -fcor 9 /«v c e v soss tur. sablja izolacija eržiinik nodro Jarvilo ToTna- MliSJL ograjen prostor plod oljke strupen plin Mili. mit. letalec up Subotica c lay teliček aluminij nednorg. »stapdar Bizaciio uma oče nauk o ritmu a z. polotok osnova oigbarvil udor naia reka tudi ne spominja rrvr.jfc tako je okrevanje manj nadležno, saj tako večji del časa spi t* ^ potrebe po gibanju, med ^ večji otroci mirovanje prenašajo. Zanimiva so otroci, ki so jih °PeniiU^fafli v zgodnji dobi, P°, ^ it hitro rastejo in da za težka operacija v razvoju ne pušča vei dic. njS< HRANA KOT STR1#’ »s dl*. Letno proizvedemo v n*“ okrog snovi. Resda se 2,? milijona ton več * a industrije povrne kot sur i različne kemijske postop*e’ J ie prisotnost strupeni^j^,, odstotkov proizvodnje f: prisotnost strupen«1 predmetih vsakdanje potrosnj* velika. Kadar kupujemo j kupujemo v njej tudi struP;W številnih vrst proizvodov, P ^ hrane, si brez kemijski) med katerimi so mnoge kot strup, ne moremo Proizvodnjo, promet ® • • veooVjff strupov nadzorujejo, veno" j kovito. Najšibkejsi nadz° uvozu strupenih snovi. ■upenih snovi. Republiški in poktff—"^ € u*! ubliski in poKi»r,l»>% tami organi sicer delujejo < pri 1767 ; pregledih prometa strupov izdali , stJ«!U za opravljanje prometa 200 odločb za odpravo P. vosti — vendar se mn<£^jj “ prebijajo preko inšpekclP Na škodo vseh! Daleč v vesolje danes le stroj Neposredno človekovo raziskovanje vesolja vse pomembnejše — Vesoljski laboratoriji imajo prihodnost — Na oddaljene planete z avtomati j-^na vodilnih držav v raz-«c°vanju vesolja je S Proton “ J„^Človek v vesolju je bil ie « „a8arin. Vesoljske lad-£ * čtoveško posadko poltjo nov korak, ki je po gočif °Znavania veS0Ua omo-^i0 preučevanje odzivov sebn^ Ea organizma v po-Pdeta P°8qiih vesoljskega *"• Cas prvih tovrstnih znanstvenih odprav nekateri imenujejo »obvladovanje vesoljske pismenosti”. V tistih letih so predvsem preučevali možnosti človekovega bivanja v vesolju in sposobnosti kozmonavtov, da raziskujejo vesolje „na kraju samem”. Vesoljske ladje iz programa Vostok, ki pomeni temelj razvoju ne samo sovjetske, ampak tudi svetovne pilotirane kozmonav-tike, so imele prostor le za enega člana posadke. Veččlanske odprave v vesolje so omogočile šele vesoljske ladje tipa Voshod, tem pa so sledile večnamenske ladje Sojuz. V d današnji etapi razvoja vesoljskih raziskovanj so Sontna velikanka Za šest Jugoslavij veliki sončna elektrarna Poldrugi milijon kvadratnih kilometrov bo velika ogromna sončna elektrarna, za katero strokovnjaki AEG - Telefunk-na načrtujejo, da jo bodo postavili do leta 2.000 nekje v tropskih krajih, kjer je sonca vse leto dovolj. Gigantska elektrarna bo sestavljena iz ogromnega števila fotovdtnih celic, v katerih se bo sončna energija spreminjala v električno. Nekaj pridobljene elektrike naj bi elektrarna dovajala potrošnikom, del energije pa bi izrabili za proizvodnjo vodika. Ta element naj bi že v bližnji prihodnosti zamenjal vse dražjo in dragocenejšo nafto. Po nedavno objavljeni študiji bo deset gigantskih sončnih elektrarn (toliko jih naj bi zgradili do leta 2.040) dobavljalo energetsko žejnemu Zahodu 15 milijard ton vodika letno. Predvsem pa študija poudarja, da bo sončni velikan precej cenejši, kot bi bila gradnja ustrezno močnih atomskih elektrarn. »Dolenjski list« m vsako družino poleti s človeško posadko usmeijeni v prostor okoli Zemlje, ker so preučevanja tam najuspešnejša. Kaže, da bo prihodnje desetletje obdobje orbitalnih postaj in načrtnega človekovega dela v vesoljskih laboratorijih. Na krožnico okoli Zemlje so do leta 1977 poslali šest takšnih postaj tipa Saljut. Reko. d bivanja v vesolju je 175 dni. Sovjetski znanstveniki razmišljajo o postajah, ki bi dolgo časa ostale v vesolju, v njih pa bi delalo več deset ljudi. Seveda pa bo raziskovanje oddaljenih kozmičnih prostorov in planetov še nekaj časa mogoče edino z avtomati. lice in povesti iz narodnega življenja Na Laškem, bogoslužnosti. ‘ W zt>ranih ■T'^1 pn Mesini. Prišel sem k P gotovo več ko dvajset ljudi, s ^ ■ 11 pap^ ■ ls®m P«nal, kakšni so, sem jim ** ^ Po^'" svete reči. Pijani farji se k0 sle^faj Jj®kateri D„ ^0; ,Te ™ sram kupčevati 5 ta* ^5*. ^ ^^mejo žlice in me jamejo nabijati p ^ u* jivpj. kurjem’ r 1 ra(*'> Pa sem rekel: .Morda b 0 ^10 ni ' Ganbaldijcm, Macinijem?’ - gl " 8fc“: 'Dai Macinija, Macimja _ c c„ ^ vpray. i^ana, ali vrgli so mi precej ej0 ^^ . kaj velja; ■.Su: zahteval^ JU Med Turki se da * in .°‘ Bedaki imajo za smrten ^ ^ se, d, ’ Pujejo tedaj le podobe* pa b“m bogve kako dobro zvedd tfi' ^ > sen, ^1!?* vafne SSS-. Iz Carigrada se*"o piiS' ' ali ser!,^. Turki take svinje, ne razS**.. bab preldeto spekel. Komaj ** j vefjtl mann_. * z?abi za vrat kosmatm «• J f P* r Tual ^ ie pred sodnik3* u KraJ^n° Rekel je, ** ggt ^ blaga, da ga nisem nikoli več videl. Ali preveč ne smem kleti Rusov. Bil sem si sam kriv, ker nisem vedel, da so taki tercijali. Pozneje somi dali veliko skupiti, živel sem med njimi bolje kakor kjer si bodi, jedi in pijače sem dobil pri njih več zastonj ko za denar. Pa tudi plačevali so mi prav po gosposko, še kmetje. Rusija je strašno velika in neskončno bogata dežela, s svojim žitom napase v sili lahko ves svet, zato ni tam za denar tako hudo kakor pri nas. Rusom so bile všeč vse drugačne reči nego narodom, katere sem bi spoznal prej. Moral sem jim prinesti cesarja, sveto Moskvo, Kgcv, Jeruzalem, Kozakov, Cerkesov, Sevastopol, sinopski boj, Nahimova, Evdokimova in druge zverine, pa sem prodal v pol ure vse, čisto vse v najmanjši in v najbomejši vasi. Potem si lahko mislite, kako sem trgoval šele v bogatih in wlikih mestih, v Odesi, Taganrogu, Harkovu. Zdaj bi se nikjer več ne pievaril; poznam ljudi in njihove šege; pokažem vsakomur, kar vem, da mu je ljubo, in tako romam po svetu varno in srečno že veliko let, brez zamere, brez zgube, brez škode. Mošnja se mi redi, da ne vem, kako; obenem pa čutim, da ugaja to popotno življenje tudi zdravju. V mladosti sem bolehal, odkar sem se podal med ljudi, sem ostal zdrav kakor riba. Imam že petinpetdeset let, ali se ne morem tožiti, da bi me bila telesna moč kaj zapustila. Skoraj da dvignem zdaj še večjo težo, nego sem jo mogel dvigniti v tridesetem letu.” - Ali čas je, da pustimo Lobeta in korakamo dalje. Njega in nekatere druge rojake sem hotel pokazati le od daleč; k vrtilničarju Matičku pa maramo stopiti, da si ga ogledamo od blizu in mu pretehtamo nekoliko tudi osrčje in obisti. Ne trdim, da je vreden te pozornosti kaj bolj od drugih imenovanih in neimenovanih tovarišev, ali s temi bi imel težji križ, ker mi niso odprli vrat do svojega osrčja in obisti na stežaj kakor Matiček. Videl sem tega moža prvikrat v nečedni krčmi pri Quattro porte, kjer so se zbirali tujci, sosebno Kranjci brez razlike stanu in omike. Govoriti se z njim ni dalo, ker je bil že precej natrkan. Slonel je za mizo in godrnjal nekaj sam zase. Krčmar me vpraša, če ga poznam. Ko rečem, da ne, mi veli; „Skoda! To je premeten dedec, da malokateri tako. Kadar je trezen, pridiga, da bi ga človek Ie poslušal. Doma je tam nekje na Dolenjsk em pri Mokronogu. Poprej je kmetoval, pa je vrgel plug v kraj, prodal, kar je imel in si kupil jingelšpil’. Hodil je z njim po svetu šele kakih deset let, pa si je privrtil že deset tisoč goldinarjev kakor en krajcar. Danes se je pogajal za hišo na trgu. To pot mu ni steklo, ali vem, da ne bo odnehal, dokler se ne posadi med reške purgarje. Včasi si ga privošči, ali ne mislite, daje pijanec. Mrcina rajši stiska nego razmetava. Ni kranjske sorte; ne bo popil denarcev, ne; danes si je naredil praznik; moral je imeti posebno masten dohodek.” — Ze.prvi pogled mi je povedal, da Matiček ne trpi revščine. Imel je majhen, ali dobro rejen život, precej debel trebušček, rdeč, lepo zalit obraz, gladko čelo, goste, še čisto čme lase. Jaz sem se usedel na dmgo suan mize in ga gledal. Ko se nekoliko zdrami in me opazi, skoči pokonci in se mi globoko prikloni ter pravi: ,,Ne zamerite, da sem se zavalil sem za gosposko mizo. Veste, jaz sem zarobljen kmetavs, nisem hodil nič v šolo, znam začrkati svoje ime in kako številka To je ves moj nauk. Bahati se z njim ne morem. Če pa začneva šteti denar, pa bogve, če ne bo mojega še kak sold več kakor vašega. Pa brez zamere! Ali pijan sem, pri moji duši, res, drugače ne bi bil pozabil, ponuditi vam kupico. Fej te bodi! Nute je izpiti v znamenje, da niste name kaj hudi.” Jaz srknem in postavim čašo nazaj predenj. Društvo se mi je zdelo jako neprilično; ko sem popil merico, sem hotel odriniti. Zdaj pride v krčmo Matičkova hči, brhko dete, k i je imelo kakih enajst, kvečjemu dvanajst let. Stopivši k očetu, se začne dreti kakor sraka: „Kaj, ali se ga še niste nažlevili? Je pač res, da se pijanec nikoli ne poboljša. Tolikokrat ste že rekli: ,Ne bom ga pil nikoli več čez mero.’ Lepo izpolnjujete svojo obljubo! Lani ste se upijanili celo Jeto komaj petkrat. Letos je šele kres, pa vem, da ste se ga nakravali že več ko desetkrat. Sram vas bodi! Sami ste nam pravili, kako trdo vas je imelo. O, pa vas bo še, da bi vas tako ne. Zaslužek ne bo tekel vsak dan kakor zdaj. Naše zdravje je v božjih rokah. Ce zbolimo, bo treba trošiti,da vas bo glava bolela. Bog ne bo dolgo prizanašal. Kadar začne tepsti, pa veste, da ne neha kmalu. Kaj res mislite, da smo jaz brat in mati le zato ustvarjeni, da se trudimo, vi pa le zato, da zapijete prislužek? Če tako računate, se jako motite. Mi se bomo skoraj naveličali, pa vam porečemo: ,Ce smrdi delo vam, bomo pa tudi mi postavali in postopali.’ ! N N I VASA ZGODBA ŽENITNI OGLAS Malka je bila petdesetletna vdova. Srednje velika s še kar dobro postavo. Sedela je za mizo v praznem stanovanju. Na mizi je cvetela roža in prijetno dišala. Malka je prekrižala noge, naslonila je prste leve roke na desnico in si s palcem podprla brado, s kazalcem pa čelo. Mislila si je:,Zakaj sem tako sama? “ Na klopi je med kupom papirja poiskala NEDELJSKEGA in med ženitvenimi oglasi iskala takega, ki bi ji ustrezal. Na obrazu ji je odsevalo veselo razpoloženje. Mislila si je: ,.Dobra ideja.” Napisala je svojo ponudbo in jo odposlala v Ljubljano. Poteklo je nekaj tednov, a odgovora ni bilo. Nekoč, ko se je vrnila z dela, jo je pred vhodnimi vrati na kljuki čakalo pismo. Postalo jo je nekako strah in ni si ga upala odpreti. „Kdo ve, kaj mi je odgovoril? Najbrž je to kar tisti moj sosed, ki me je že tolikokrat nagovarjal, da bi se poročil z mano. To bi se vendar lahko zmenili kar v domači hiši, ne pa na tak način, ko ni niti najmanj v ponos niti v čast. Saj tistega, kar je dobro, ni treba ponujati. Za dobro robo je vedno povpraševanje. No, morda pa tudi ni tako. Morda tudi fini možje iščejo žene v tujem kraju, ker pač nimajo poguma, da bi jih iskali v bližini? Saj ..,. tudi v primeru zavrnitve ne bi vedel za to nihče!“ Tako je razmišljala Malka in začela odpirati pismo. Razgrnila je Ust. Brala je: „Sem vdovec, nekadilec in nealkoholik, vitke postave in mladosnega videza. Sam v stanovanju. S pokojnino. Draga gospa, dajva, spoznajva se! Morda bova ravno midva uživala skupno srečo v jesni življenja. Pišite mi, kdaj in kje bi se srečala! Prilagam svoj popolni naslov!" ,,Prav, da sem mu pisala. Tako lepo mi je napisal, da imam občutek, da bova šla že prihodnjo soboto k poroki. No bomo videli.“ '4 * \ odgovori- * - opo $ ne bo £ opravkih. Počakajte videl, da sva midva na zmenku. Vas pozdravlja Malka.“ Na obrazu ji je igral nasmeh, ko si je mislila: »Škoditi mi pač ne more v nobenem primeru ... Če se pa morda v teh letih poročim s kakim finim gospodom, pa tudi niso mačje solze...!“ Prišel je napovedani dan. Malka je zelo zgodaj vstala. Pogledala je ven po vremenu . . Precej hladno je, si je mislila in se oblekla v zimski plašč. Na glavo si je dala ruto. »Bolje da se ne prehladim, kot da sem mu všeč. Saj ni še rečeno, da bo on meni všeč!“ Odpeljala se je v Ljubljano. Kmalu je poiskala hišo, v kateri bi moral stanovati njen vitki princ za srečno jesensko uživanje v dvoje. Pozvonila je na vratih in trepetala od strahu in radovednosti, ko je čakala, kdo se ji bo med vrati pokazal. Vrata so se nalahno odprla. Malka je ponudila poslano pismo možaku, ki je bil vse prej kot vitek. Od presenečenja je na široko zazijal. Mislil si je: „To je pa čisto kmečka babnica, le kako si je upala priti v mesto k meni kar v ruti ...? No, saj... če bi se uredila ... Nak ..., take ne bi maral, z ruto na gjavi... kje pa, kmečke pa zares nočem ...!“ Tudi Malka si je mislila svoje: „To naj bi bil moj mož? Nak, to je čisto navaden bumbar. Nič manj ne tehta kot sto kg. Pa še kako nesimpatičen je.!“ Že se je hotela posloviti, ko jo je povabil v kuhinjo. Široko je sedel na stolu in začel hvaliti svoje novo stanovanje. „Nak, niti govora,“ sije mislila Malka. „Vsaj kavico bi moral ponuditi. Kar hitro ven!“ Gledala ga je zamišljeno in si želela čimprej ven. „Tako gospa, najprej bi morala biti kje za kak teden skupaj, jaz vas ne poznam.” Vljudno jo je pospremil do vrat. Malka bi se najraje pogreznila od sramu. „Doma imam lepšega snubca, pa ga iščem iz gole domišljavosti drugod. No, je pa tudi tako dobro. Vsaka šola stane.“ M. NEMANIČ Metlika I DA BO OKOLJE LEPŠE! — Ureditvena dela pred novo trgovsko hišo v Brežicah — odprli jo bodo kmalu — gredo h koncu. Prejšnji teden so asfaltirali nove pločnike in planirali površino za zelenko. Večjo skrb starostnikom V brežiški občini pripravljajo analizo o življenju in gmotnih razmerah ostarelega prebivalstva — Akcija SZDL Šele na pobudo republiške konference SZDL so se začeli v občinah bolj zanimati za starostnike. Gre za novo akcijo Socialistične zveze, ki naj bi fobije posedala, kako živijo ostareli, kakšne težave jih tarejo. V brežiški občini, ki ima precej starega prebivalstva, bo ta vpogled še posebej zanimiv. Natančnejšo sliko stanja bo omogočila analiza, ki jo bo pripravila posebna delovna skupina. O problematiki bo potem najprej stekla beseda v krajevnih skupnostih, kjer se bodo v ta namen sestale sekcije SZDL, nato pa bo o tem, kaj je potrebno napraviti, govor tudi v občinski konferenci SZDL. Analiza naj bi med drugim odgovorila na vprašanje, kaj je s sosedsko pomočjo v krajevnih skupnostih, kakšno vlogo ima pri razreševanju problematike ostarelih in za delo nezmožnih krajanov RK, kako je med ljudmi sploh razvit čut za sočloveka v stiski. Se posebej bo treba pogledati, v BREŽIŠKE VESTI kakšnih razmerah živijo oskrbovanci v brežiškem domu upokojencev. Oskrbninski stroški v tem domu niso majhni, zato jih prenekateri komaj zmore. Zato je gotovo umesten predlog, naj bi preučili možnost subvencioniranja. Družbeno pomoč naj bi primaknili k tistemu delu oskrbnine, ki se lahko šteje za stanarino oskrbovancev. Novo v Brežicah DO JESENI NOVA AVTOBUSNA POSTAJA - Ob obvoznici nastaja novo poslovno trgovsko središče Brežic. Postaji milice in domu SLO se bo kmalu Dtidružila nova blagovnica Posavja, do občinskega praznika pa naj bi bila nared tudi nova avtobusna postaja. V njej bo poleg čakalnic, kioskov in poslovnih prostorov Brebusa tudi 13 boksov Rojeva se pospeševalna skupnost Prejšnji četrtek se je v Brežicah sestal iniciativni odbor za ustanovitev SIS za pospeševanje kmetijstva in razpravljal o pripombah na osnutek samoupravnega sporazuma o oblikovanju te skupnosti. Člani so ugotovili, da niso razrešena vprašanja predvsem ^ede financiranja. Skupnost za pospeševanje kmetijstva je v brežiški občini vsekakor potrebna, kar so v dosedanjih prizadevanjih za povečanje kmetijskega pridelovanja in oskrbovanja prebivalstva s kmetijskimi pridelki večkrat poudarili. Družbeno podporo so že vn apiej dobile naloge, ki naj bi jih opravljala nova skupnost, še posebej pa dolgoročno načrtovanje na tem področju. Kaže, da bo omenjena skupnost lahko zaživela šele po novem letu, torej na začetku norega srednjeročnega obdobja. Ze prej pa si bodo prizadevali rezre-šiti nekatere pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili na področju pospeševalnih služb v občini. Gre za to, da te službe, ki deljujejo pri Agrariji in Slovinu, med seboj ne sodelujejo. za avtobuse. Pred brežiško gimnazijo bo potem ostalo le še postajališče za lokalni avtobus. RAZPRODAJE VABIJO - Od IS. avgusta so tudi vbrežiških trgovinah razprodaje tekstilnih izdelkov. Za 25 - 40 odst ceneje je mogoče kupiti ženske kostime, moške in ženske obleke ip druga oblačila. Promet je kljub iztekajoči se sezoni večji, saj se nakup, pri katerem je mogoče dobiti žensVo obleko iz letošnjega izbora za 500 din ceneje, izplača. Lisca načrtuje novo tovarno Na Brezovem bo Lisca gradila novo tovarno elastičnih pletenin — Delo za 106 ljudi Dobri rezultati gospodarjenja v prvem polletju ______ JE PRAVNA POMOČ 2E ZADOVOLJIVA? Ustrezne pravne pomoči, še posebej take, kot jo omenja zakon, delovni ljudje in krajani v brežiški občini najbrž še niso deležni. Zato je izvršni svet občinske skupščine nedavno imenoval delovno skupino, da bi podrobneje pregledala, kako je s tem, zlasti pa, kako v občini uresničujejo zakon o pravni pomoči. Nekatere oblike pravne pomoči so znane, kaj malo pa se ve, ali lahko dobe zainteresirani popolno pravno pomoč v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Več podatkov in ugotovitev bo znanih po 10. septembru, ko bo omenjena delovna skupina zbrala in pregledala vprašalnike, ki j3i je pred kratkim poslala združenemu delu, službam SIS in krajevnim skupnostim. Čez 1900 delavcev največje delovne organizacije v sevniški občini, Konfekcije Lisca, je lahko upravičeno zadovoljnih z rezultati gospodarjenja v prvih šestil mesecih letos. Noben izmed sedmih tozdov (trije so izven občine: na Senovem, v Zagorju in v Babušnici v Srbiji) ob polletju ni imel izgube. Zaradi velike odvisnosti od uvoza rcpromaterialov so ugotovili, da je zaenkrat bolie, da se izvz gotovih izdelkov umakne predelavi. Ker ne kaže, | da bi se v kratkem kaj bistveno obrnflo na bolje, zlasti kar zadeva zanesljivost pre&ibe z materialom, bodo v Lisci še nekaj časa ostali pri tem. Med pomembnejše dosežke nedvomno sodi povečanje izvoza za 113 odstotkov, predvsem na konvertibilno tržišče. Razveseljivo je, da so v Lisci z več kot 85 milijoni dinarjev izvoza za 7 odstotkov presegli uvoz, lani pa so povprečno komaj 66 odstotno pokrivali uvoz z izvozom. Spodbudnih rezultatov zanesljivo ne bi dosegi, če ne bi pobrskali po notranjih rezervah, obrestuje pa se tudi večletna dohodkovna povezanost z nekaterimi domačimi proizvajalci repromateriala. Tako med drugim nemalo pripomore k nadomestitvi uvoza vzorno sodelovanje s Trakom iz Mengša, kjer že od leta 1977 tkejo elastnične trakove za Lisco. Niso pa mogli nadomestiti uvoza elastičnih pletenin. Zato so pripravili projekt za tovarno na Brezovem. S pristojnimi dejavniki v manj razviti krajevni skupnosti Blanca so naredili bilanco zaposlitve. V tovarni elastičnih pletenin bo zaposlenih 106 ljudi, od tega bo v proizvodnji 83 delavcev. Naložba bi po devalvaciji veljala 354 milijonov dinarjev, za objekte pa bi namenili 158 milijonov. Nekatere republiške ustanove, od gospodarske zbornice do sekretariata za industrijo, so dale ugodno mnenje o naložbi. Veliko naporov pa bo potrebnih, da bodo pridobili še uvozna sogasja za opremo. Glede na spremenjene kreditne pogoje pa še naprej ostaja osrednje vprašanje, kako zbrati toliko denarja. Pri neposrednih porabnikih elastičnih pletenin in prometnih organizacijah je resna pripravljenost za sovlaganja v tovarno na Brezovem. Ker bi naložba prispevala k boljšemu deviznemu pdožaju, v Lisci upajo, da ne bodo imeli prevelikih težav z zagotovitvijo devizne kvote v začetku prihodnjega leta. Ne kaže prezreti niti tega, da predstavlja naložba vertikalno povezavo prek yulonovih poliamidnih vlaken, preje, pletenin, metra že, do konfek-cioniranja. Elastične pletenine v novi tovarni bi tudi barvali in še drugače oplemenitili, tako pa bi prodajali tudi svoje znanje. V Lisci so načrtovali, da bodo že letošnjo jesen zasadili lopato za tovarno na Brezovem. Vse pa kaže, da se bodo morali za sedaj zadovoljiti z odkupljenim zemljiščem in izgradnjo vodnega zajetja, zbiralnika, napeljavo telefona in elektrike. PAVEL PERC POMOČ VAŠČANOM Vaščane Zabukovja je minuli teden razveselila asfaltna preproga sk ozi vas. Tudi zemeljska dela pri razširitvi in posodobitvi ceste proti Podvrhu dobro napredujejo, zato so stvarna pričakovanja domačinov, da bo do občinskega praznika, 12. novembra, vse nared. Sevniški mladinci so Zabukovčanom kmalu po uspelem referendumu za krajevni samoprispevek za ceste obljubili pomoč; prišli naj bi delat v to kozjansko, manj razvito krajevno skupnost za teden dni. Ker sta se za enotedensko akcijo prijavila le dva mladinca, so Sevničani uspeli zbrati 25 mladincev za enodnevno delo v Zabukovju. Brigadirji so pridno zgrabili za lopate in krampe, storili vse potrebno pri bankinah in položili cevi za odvod meteorskih voda. Vaščani in sevniški komunalci, ki so izvajalci del na celotni trasi, so ugodno ocenili prispevek mladinske bri l gade. PLANINCI V AVSTRIJI Planinsko društvo Lisca Sevm” -Krško je ob sodelovanju » Slovenije od 15. do 17. aV^-pripravilo tečaj za 20 P0’®* planinskih in mladinskih vodni* J ki so se na avstrijskem Grossveneffl-gerju seznanili z reševanjem planinah. Tečaj je vodil D Skerbinek iz PZS. POMOČ PRI , USPOSABLJANJU Občinska skupnost varstva dobiva številne pro»ni , nntn nri iroradnii in tone »esico zatrjuje, * dolžnost te interesne skujmo»“j OSPV raje denarno pomaga. p ustanavljanju gasilskih trojic, * J ;r;r&r,s^! >•« vanje vozil. Da je k0. pravilna, potrjujejo številne ucin vite trojke, ki delujejo kot enote p matičnem društvu, in s|Ce' -Malkovcu, Orehovem, Kompolju, Primožu, v Trno'' > Lončarjevem dolu, Gabrijela*1 Hudem brezju. p p SEVNIŠKI PABERKI NI OBIRALCEV HMELJA -hmeljiščih sevniškega Kmetijs* B kombinata že dober teden obu J hmelj. Hmeljarski obrat Loka F pričel z obiranjem tudi na ° zato je v teh dneh večji P101?..; traktorjev s prikolicami na ce skozi Račico do Loke. Cestišče J precej blatno, zato previdna voznj nikakor ni odveč. Boli ko vaj i kmetijci na obiranje zelenega manj domačinov je med obH** * Delo je razmeroma dobro plaCH* > saj odštejejo za merico g»ffl«P (poneje bo romala v vreče še so* aurora) 15 dinarjev.Pa vendar lej med obiralci ni niti stalnih hrvaškega Zagorja. Delo letos ta* sloni na 72 obiralcih celo iz sroijc- SEVNIŠKI VHSTKU »Sladka” tovarna povečuje izvoz | Bodo uspehov deležni tudi kmetje V Krškem Imperialu so v letošnjem prvem polletju dosegli spodbudne proizvodne in poslovne uspehe — Petino proizvodnje žvečilnih gumijev prodajo v tujino V mirenski Kolinski so dosegli že 80 odstotkov planiranega čistega dohodka 240-članski kolektiv krškega Imperiala, enega od štirinajstih tozdov ljubljanskega Žita, je v letošnjem prvem polletju ustvaril za več kot 86 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Čistega dohodka je bflo 26,7 milijona dinaijev, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa so bii ugodnejši tudi drugi kazalci gospodarjenja. Imperial je izvojeval tudi hudo bitko za zmanjšanje vseh vrst stroškov. Ob spodbudnih poslovnih rezultatih kaže posebej opozoriti na podatke o izvozu. V Imperialu so povečali izvoz za 12,25 odsu, tako da že petino proizvodnje prodajo na tujem- Prodaja njegovih izdelkov gre dobro na kovertibilnem področju -v ZRN, Veliki Britaniji, Holandiji in Avstriji, vse več pa izvaža tudi v Sovjetsko zvezo. Kvaliteta izdelkov odpira Imperialu vrata tudi na druga, predvsem nova tržišča. Krški žvečilni gumi postaja znan pri najbolj zahtevnih kupcih. Za zdaj gre dobro, saj v Imperialu pokrijejo nujen uvoz (arom, barv, pimija in delov za stroje) z iztržkom lastnega izvoza. Značilno za ta kriki kolektiv je tudi to, daje zaviral preveliko, zlasti pa neustrezno naraščanje osebnih dohodkov (povprečni dohodek znaša 6.500 dinarjev), pa kljub temu znatno povečal produktivnost in NEZGODE KRADEJO DELOVNE DNEVE Nesreča nikoli ne počiva. To dobro vedno tudi v kriki tovarni celuloze in papirja, ki malone vsak teden beležijo nove bolniške svojim zaposlenim. Junija so imeli zaradi osmih nesreč delavcev 262. iz pr bi jenih delovnih dni. Julija se je na delu v tej tovarni ali na poti domov oziroma na poti v to vam o ponesre-čio 15 delavcev. KRŠKI TEDNIK uspešno uresničeval ustalitvene Največjo skrb imajo s sladkorjem, ki ukrepe. Brez problemov kajpada tu- gaje spet^ačeloprimanjkovati, di v tem gladkem” tozdu ne gre. V. PODGORŠEK Različne kraje so si mladi iz krike občine izbiali to poletje za oddih. Planinci so ga. povezanega s koristnim, preživeli v desetdnevnem mladinskem planinskem taboru v Zaušnici pod Stolom. Pred njim sta bili tamkaj skupini iz brežiške in sevniške občine, krika v organizaciji PD Bohor - Senovo pa se je lahko pohvalila z izredno lepim vremenom. V takih razmerah je lahko izvedla celoten program, katerega osnovni namen je seveda seznaniti mlade z našim gorskim svetom in jih navaditi na življenje v naravi. Letos so opravili pet gorskii tur, v taboru pripravili večere s programom ob tabornem ognju, imeli medsebojna športna tekmovanja in eno s pripadniki JLA. Za njihovo počutje, delo in varnost je skrbelo sedem mladinskii in planinskih vodičev. Ti so v dosedanjih sedmih planinskih taborih delali povsem zastonj, v osmem pa jim je občinska zveza organizacij za telesno kulturo zagotovila skromne denarne nagrade- Seveda bi tokratni tabor, katerega Kot kažejo analize, je mirenska Kolinska v prvem polletju dosegla ugodne rezultate, ki se kažejo tudi v uspešnih finančnih dosežkih. Zdaj se v tej tovarni pripravljajo na novo sezono; stroji so za nekaj časa utihnili, saj morajo domači vzdrževalci temeljito pregledati v njihovo drobovje, če hočejo, da Dodo zdržali še to sezono. Se posebej, ker pričakujejo ugodno letino. Tako so v polletju dosegi boljše rezultate kot v prvem trimesečju, prav tako pa so ti veliko boljši kot lani. Prihodek je desežen.kot je bilo načrtovano, in je za 12 odstotkov višji kot lani. Ugodni rezultati so očitni tudi pri porabljenih sredstvih, saj so uspeli te stroške zmanjšati za dva odstotka, dohodek pa so povečali za 61 odstotkov v primeijavi z lani. Tudi čisti dohodek jim je uspelo močno povečati, saj so dosegli kar 80 odstotkov letnega plana, v primeijavi z lani pa so ga povečali za 82 odstotkov. Seveda gre nekaj teh uspehov pripisati višjim prodajnim ce- OBVLADUJEJO SODOBNO TEHNOLOGIJO - Kolektiv krškega Imperiala sestavljajo v javnem ženske, ki so dokazale, da so kos tudi težavni tehnologiji v „sladki” proizvodnji. (Foto: V. Podgoršek) Na planinskem taboru pomen je večkraten, le težko j izpeljali, če planincem ne bi z denarjem ali kako drugače pomagali I različni »pomočniki”. Zahvaljujejo se prav vsem: matičnemu planinskemu društvu in senovski krajevni skupnosti, tamkajšnjemu rudniku in kolektivu Metalne, svetu in oddelku za ljudsko obrambo pri krški občinski skupščini, delovnim kolek-1 tivom Transporta, Tovarne celuloze in papirja, temeljne Posavske banke in drugim, ki so tudi obljubili pomoč in jo bodo te dni tudi , izpolnili. Z. SEBEK KRŠKE NOVICE] NEVARNO ZA VISOKE PETE -Most čez Savo v Krškem je od minulega četrtka spet odprt za avtom oble in druga vozila. Medtem ko se vozniki s sopotniki po novi asfaltni prevleki udobno vozijo, pa se pešci Komaj prebijejo z enega na drugi bieg. Pločniki na mostu so namreč hudo zdelani in z luknjami, kar je še zlasti nevarno za ženske v čevljih z visokimi petami. Pripadnice nežnega spola pa tudi drugi pešci upajo, da jim bodo pristojni popra-vii »pešpoti” na mostu. Ničesar mu ne manjka Ob splošnem toženju, kako težko je postalo življenje, še posebej zaradi pomanjkanja nekaterih dobrin, je lepo slišati človeka, ki pravi, da je zadovoljen z vsem, da ima za življenje vsega dovolj. In ta človek je Jož* Jakopin — Ježek, eden izmed številne Jakopinove družine, iz katere je šest članov sodelovalo v NOB. On sam je nosilec partn zanske spomenice 1941, v vojski pa je deloval tudi po vojni, ko je v enotah KNOJ lovil ostanke kvislinških enot posveča delu doma, kjer se je tudi na dan obiska skupaj z zetom loti ograje za svojo perjad. Pravi da rad dela, včasih gre pomagat tudi drugam. Zadovoljen je s svojim življenjem, le počasnost administracije ga včasih jezi. Se vedno ni pozabil, koliko časa je moral čakati na gradbeno dokumentacijo. 2ivi v novi hiši, ki jo je postavil na temeljih stare, požgane v vojni. J. S. Jakopin vrstah ZZ in je še zdaj aktiven v B, kjer je član občin- skega odbora, 36 let pa je tudi član Zveze komunistov. Kot pra- £&r vi, so borci zaradi bolezni m starosti vedno manj aktivni. Večina se jih namreč zaradi teh razlogov drži bolj doma, včasii pa niso manjkali na nobenem patrotnem pohodu, ki so jih pripravljali v spomin na NOB. Vendar borci še posegajo v politično in družbeno življenje v krajevni skupnosti, kjer so pri vseh akcijah, Ki jih ta pripravi. Po šestih letih vojskovanja je Jakopin delal na želez ni ci v Ljubljani, potem pa se je pred šestnajstimi leti upokojil. Zdaj se Jože Jdccpin nam in ne samo uspe^ ^ delu. V tovarni pričakujejfvjo devetmesečni rezultati ne " ^ tako ugodni, kot so pj polletju, še manj ugodje ^ pričakujejo ob končujeta- ^ to naj bi vplivalo višanje c surovine in ostalega re» dukcijskega materiala. ^ To pomeni, da bo cena krompirja letos nek® :e višja, kot je bila lani. Vpr ^. je, če ob sedanjih u8°. | tjco zultatih višje cene suroV**'jl ob bistveno vplivajo na uSPjspt8' koncu leta. Zato se mnog ^ šujejo, kako bi mo^i o ^ #• ugodnih gibanjih uresni . ^ hodkovne odnose. Po ten pobili sedanjih uspehov vsaj ^ ma deležni tudi kmetje. ygrl. bavljajo krompir tovaf1Lleii ^ dar je za ugibanja v tej nekoliko prezgodaj, cep & bi se cene oblikovale ^ začetku septembra, ko^ tV konec negotovosti, ka*** do. Iz kraja v kraj oa Mirne uu lu. ilne, ki bi bila odP'** n»* niSjaJo nekaten, ob bitjj0» j, loeovariania ne mo yePJ SE O TURIZMU -valci mirenske dolineJS.Job kako to, da so vse «o.tW* * času zaprte. Pretekli t ^ vse od Mirne do »fiSEV® gostilne, razmi§ja]o nu dogovarjanja o turizmu, še manj dohodkih od njega. VE C- '■ SO JIM POTNIKI OD Prebivalci vasi Dol ^ tpt močmi ob 8*avn* ker j^ sta s kaže, daVoznikom P°°£ „j»o ci ni do potruk®1' ?*"j0 dinarja. Samovoljno *l» čajo, kakršno je P*c w ustavili ali ne bodo. 12 dolenjski ust Najbolj nerazviti med nerazvitimi Odseljevanje mladih iz KS Stari trg lahko zaustavijo le delovna mesta v domačem kraju, dobra cesta do Črnomlja, most čez Kolpo kraiewTVn-a . uPnost Stari trg je med nerazvitimi obkolpskimi obfini n* ^uPnos^m najbolj nerazvita v nerazviti črnomaljski Dn>hiv 1 ^raJ' ~ v 14 vaseh krajevne skupnosti živi le 450 morali - °.nCno bili deležni boljšega življenja, bi v prvi vreti d(,u|j,, tri stvari: posodobljeno cesto od Starega trga do obrat ,°'™ca> ki bi jih bolje povezala z občinskim središčem; odseli« ^ Z Jieunje je udpi* m PribiSja. Srečanja se ,JežUo okoli 40 ljudi, starejših ^Otu nri c Iiaaciju V #taieis£ k*miču PriPravil srečanje Prelncov °rbčan°v.12 Rožnega dola, r .LrmoJnJlc^otokov, Vrčic, vasi, C u’.SS' v^'> Srednje od 7o ukou ‘♦u hngadirilVn .Program so pripravili rm 'r°maljskl g“nnazijci, 0r8ani7a<-• ^ ?a križa iz krajevne za m Pa s° poskrbele bilo vespi° zakusko- Razpoloženje je so bfli °i m spro5čeno> starostniki Sl*čanj zadovoljni in » takih BORCI ZA SPOMENIK NA LAZAH Za nov spomenik na Gornjih Lazah borci ne prispevajo le denarja, marveč so pripravljeni tudi krepko zavihteti kramp in lopato. Pri urejanju ceste in okolice spomenika so prejšnjo sredo delali borci iz Petrove vasi. Prej pa so tam že večkrat delali borci iz Črnomlja, Semiča in Kota. zamisliti. Sedaj ima v Starem trgu delo le 36 žensk, ki delajo v Kome-tovem obratu, vendar jih je skoraj polovica iz sosednje krajevne skupnosti Poljanska dolina. V načrtu pa je, da bi zrasel nov obrat Uniorja iz Zreč, v katerem naj bi dobilo delo 130 ljudi, od tega dve tretjini moških. Le tako se bo ustavilo odhajanje mladih ljudi v Črnomelj, Kočevje, Ljubljano in drugam. S tem ko bi mladi imeli delo doma, bi bila tudi zemlja bolje obdelana. Da je most čez Kolpo na tem kraju res potreben, je že dolgo znano, saj so ga prav tu nameravali med vojno zgraditi že partizani. Sedaj ni mostu od Broda na Kolpi do Vinice, se pravi okoli 60 kilometrov. A. B. ČRNOMALJSKI DROBIR DRUŽINSKI NAKUP - Ko v Črnomlju - še bolj pa to velja za kraje zunaj občinskega središča -dobijo pralni prašek, se ta novica seveda razširi kot požar. Zaradi premajhnih pošiljk dajejo trgovci le zelo omejene količine tega dragocenega praska. Tako se zgodi, da v vrsti čaka cela družina, od dedkov s palico do vnučkov, ki so komaj shodili. Ko vsak dobi tisto kilo, se gospodinje za nekaj časa spet lahko oddahnejo. KNJIGE V ŠOLI - Učenci osnovnih šol po vsej občini bodo šolske knjige dobili v šoli, tako da jih v črnomaljski knjigami prodajo zelo malo. Bolj pa gredo v knjigami v prodajo knjige za srednje šole, vendar vseh potrebnih ni dobiti, ker jih še niso ali pa sploh niso tiskali. KONEC VRTCA -i imeli zadnje tri V Adlešičih tedne pravi , • ——__________ * j BRIGADIRJI - Zadnja izmena letošnje republiške *ydm&e delovne akcije Bela krajina 80 je prejšnji tedenkončala r?0* V štirih izmenah so mladi iz vse Slovenije dokončali konstrukcijo vodovoda Semič — Petrova vas in opravili najtežje 0 Pn gradnji novega vodovoda v Adlešičih. pravcati vrtec, in to vsak dan od 7.30 do 12. ure. Vrtec so vodile brigadirke iz brigade Rdečega križa, obiskovalo pa ga je od 10 do 20 otrok, ki so na zaključni prireditvi v petek mamicam pokazali, kaj vse so se v tem kratkem času naučili. Umomaf/sfo' poroievafec Dohodka več, kot so načrtovali Zal je hkrati preveč poraslo število zaposlenih in osebni dohodki Načrtovana družbeno-eko-nomska politika občine fočev-je se je v prvem tromesečju letos v glavnem zadovoljivo uresničevala, so ugotovili na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine. Dohodek je bil nekoliko nad' predvidenim, akumulacija tudi, splošna in skupna poraba pa v mejah načrtovane. Osebna poraba in zaposlovanje sta se gibala nekoliko nad dogovorjeno restjo. Ker se bodo stabilizacijski ukrepi še zaostrili, je treba pričakovati, da bo zaradi ohranitve dogovorjenih razmerij pri delitvi dohodka ponekod treba znižati osebne dohodke. Izvoz se je povečal, najbolj v Itasu in Opremi, so pa še možnosti za njegovo povečanje. Uvoz se ni zmai^šal predvsem zaradi razširitev proizvodne zmogljivosti Melamina, ki uvaža okoli 45 odstotkov potrebnih surovin. Vendar proizvodi' Melamina nadomeščajo uvoz. Uvozna odvisnost gospodarstva je precejšna, ker vse OZD načrtujejo razširitev proizvodnje - v glavnem na račun uvožene opreme. Načrtovane ivesticije kasnijo. V Melaminu je prišlo pri posodobitvi obrata termoplastov do delne zamude in precejšnih podražitev. Proizvodnja v tem obratu je delno že stekla, dokončno pa bo v drugem polletju. Tudi obnovitev v LIK je v zamudi. Priprave za gradnjo novega obrata ivemih plošč kasne. Predvsem poteka počasi dogovarjanje o združevanju sredstev s partnerji, ki so zainteresirani za to investicijo. Gradnja pekarne se bo začela, gradnja medobčinskega računalniškega centra pa je zaradi ukrepov v zvezi z omejitvami investicij odložena.‘Prepočasi potekajo priprave za posodobitev obratov Kmetijskega gospodarstva na Mlaki, gradnjo silosov pri mešalnici krmil pa zaključujejo. Gradnja trgovin v Stari cerkvi in na Trati sc je močno zavlekla, vendar bi ob primernem vlaganju naporov te investicije lahko še letos začeli in dokončali. Zavlekla se je tudi razširitev prodajnih prostorov Name, vendar so z deli te dni le začeli. Gradnja centralne čistilne naprave je v zaključni fazi Tudi tu so se Malo otrok letuje ob morju V Puntiželi letos letovalo le 140 otrok, namesto 220 140 otrok iz kočevske občine se je te dni vrnilo iz kolonije v Jugoslovanskem otroškem rekreacijskem centru (JDRC) Puntažela pri Pulju. Tu šobili 16 dni. Čeprav jih velika večina ob odhodu v kolonijo ni znala plavati, so do konca kolonije splavali vsi, razen dveh. Vodstvo JDRC je organiziralo za vse kolonije več tekmovanj v plavanju, na katerih so pobrali največ diplom prav otroci iz Kočevja. Uprava JDRC je zato pohvalila Kočevce in njihove vzgojitelje — še posebej učitelje plavanja - in jih dajala zaradi discipline in doseženih uspehov za vzor drugim kolonijam. V Puntaželi oz. JDRC so imeli za kočevske otroke rezerviranih 220 mest, v kolonijo pa je odšlo le 140 otrok. Letos je bilo zanimanje za kolonijo občutno manjše, kot je bilo na voljo mest. Vzrok je bil verjetno v tem, ker so nekateri starši menili, da je kolonija predraga. Polna cena za 16-dnevno letovanje je bila za otroka 3.000 din. Plačali so jo tisti, ki imajo nad 4.500 din dohodka na družinskega člana na mesec. Ostali so * ozirom na dohodke plačevali manj; tisti, ki imajo pod 1.000 din dohodka na družinskega člana, pa so letovali brezplačna Iz Kočevja je bilo v koloniji okoli 120 otrok in le okoli 20 s podeželja. Med njimi sta bila tudi dva otroka iz Koroške - iz 14-članske družine iz Trebinja, vnuka koroškega skladatelja Kemjaka. V kolonijo je prišlo za 10 dni tudi 35 tabornikov odreda „Svobodni gozdovi” iz Kočevja. J. PRIMC dela zavlekla in podražila. Gradnja čistilne naprave v Fari je v začetni fazi Dela bi bila lahko zaključena še letos. Gradnja kolektoija E iz Salke vasi do čistilne naprave se še ni pričela, ker ni bilo mogoče dobiti cevi za kanalizacijo. Novomeško cesto posodabljajo. Tudi del ceste proti Pred gradu je razširjen in bo te dni asfaltiran. Očitno zaradi pomanjkanja denarja ne bo preurejena Ljubljanska cesta v Kjčevju. / Stanovanjska gradnja poteka, vendar z dokajšno zamuda Pripravljajo gradnjo naselja „4. maj” in urbanistično dokumentacijo za tu" merjeno zasedbo stanovanjsko gradnjo. DROBNE IZ KOČEVJA NEVAREN ODPRT JAŠEK NA PLOČNIKU - Že večkrat smo opozarjali, naj bi odprtemu jašku za kanalizacijo na pločniku nasproti Veterinarske postaje spet naredili železni pokrov. Zdaj je jašek odprt, do vrha poln odpadnih voda in iz njega smrdi. Edini ukrep doslej je bi, ko ga je riekdo prekril z deskami, kaže pa, da ie nanje zapeljal tovornjak, saj so zlomljene. Čakamo nesrečo ali kugo? Kje je inšpekcija? Na dopustu? VSE ZA SOLARJE - Kaže, da je bila bojazen, da ne bo vseh knjig za šolarje, preuranjena. Zgodovina prejšnjih let, da knjig ni bilo, ko je pouk trajal že pol leta ali več, se torej ne bo ponovila. Vse pa le ni šlo popolnoma gladko, saj bodo zadnje knjige za nekatere razrede dobili šele ta teden. Vsaj tako zatijujejo. ZAVRNJENE PROŠNJE - Društvo diabetikov je zaprosilo podjetja za denarno pomoč. Zal dobiva odgovore, da prošnjam ni mogoče ustreči, ker v skladih skupne porabe nimajo več denarja. Bolnikom iz teh poletij in ustanov taka „skrb” zanje gotovo ne bo všeč. Tako bo društvo za zdravje svojih člana* lahko napravilo precej manj, kot bi sicer, č? bi imelo denar. Sladkorna bolezen je lahko zelo huda, če ni pravočasno zdravljena. KOČEVSKE ječje težave šele na vidiku 0s|°vanje metliškega gospodarstva se slabša - Dva tozda z izgubo - Še težje bo v _________________ drugem polletju — Stabilizacijska prizadevanja p . s Prvem* ° poslovanju mediškega gospodarstva v letošnjem obd^PoUetiu govore, da se je v primeijavi z enakim lanskim sr^3ern celotni prihodek povečal za 37,7 odstotka, ] ^stv« *-“oini pnnoaetc povečat za a/,/ ousiouta,porauijena ia 34 .Za skoraj 42 odst., dohodek za 28 odst. in čisti dohodek le T2.4 “dstotkov? njbni razmerje med P'»lovan,OVe,do’ 'da 'P uspešnost 'aiislce,, . a'55a kot v prvi polovici Podatek h To P011^ tudi <*°nosn ’ Sta “ gospodarnost in feledrof* zmanjšali, povečal pa se Cen? na delavca. *°vna *V no*)ena gospodarska de-po polletnem obdobjpU "V113 "zgube, sta to temeljni za^jučili z izgubo dve Beti Kr>,i0rgailizacij‘> sicer tazd ^•»etii«t volna ter tozd Štev« 6 zadruge Vinska klet. •e je v i° zaP°slenih v gospodarstvu •edai , , povečalo za 140 in d°hodek °k0li 2,730‘ 0sebni ** 22 orfc!* je v Povprečju povečal Prvonnii ,° v in znaša za letošnje borno omogočili izobraževanje dve |eiU Za Poklic elektromonterja za omrežje. Šolanje traja sohn. l 'n s'cer v Ljubljani praviloma ob petkih popoldne in ^rah dopoldne. . 630/35-80 J &aE,NIJALES” A INDUSTRIJA KOČEVJE k Sodelovanju VeSje število ^kvalificiranih in priučenih klavcev 'mai° veselje do dela v lesni stroki. *tirm,|aJ^>de*avc®m. katerih delo bo ustrezno cenjeno in i#v#nia : naBrajeno, nudimo možnost nadaljnjega izobra- ^»>tavUamPC?0lnieVania- ^•'izjJr toP®1 obrok v obratu družbene prehrane in kandidg*11 avt0*H,,n' prevoz na delo in z dela. ^udbe' 28 *k*en'tov delovnega razmerja naj pošljejo Jhjavi * Podatki o dosedanjem delu v roku 15 dni po • vo*nešif nw*w: Slovenijales, Lesna industrija Kočevje, ??k>rm1Cj-8 c' ®* splošni sektor, kjer dobijo tudi vse ostale de,a je možen takoj. 629/35-80 ^r®gram »Moja domovina” f“^s',Clrr*ovi^,U. spoznava- li*8*! t. da bi Jtevi|u omogočili čim •anov spoznavalo ljubljanski KOM- 1 Proom l'unr pouimom. ud peiKin m neaeijan l?ri(w, domovin." 8 bod nas,°vom poletita po 2 letali z ljubljanskega C., etai.i .. ‘a > ki vsebuinin Vi ocn 'otalskr'"*’,’ ki vsebujejo T^oin^8^ na Ohrid, v aJ^eiii „ “eograd. s~5* Prosra™ ..Moja 'n .r>dii u. '°v '«0 1977, ko so ^Poliali , 0^e lzl«te na Ohrid -n> ‘a ; ^tPO,tnikov- L«to L0to°' v letu 1979 potnikov 0,^Sndo konca lB?ih'8 bil° ie b ^Oo% •etoftnjoga junija M°ia domovin." RAZPISNA KOMISIJA OSNOVNE SOLE ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE objavlja prosta dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA NA PREDMETNI STOPNJI. Prijave z vso ustrezno dokumentacijo pošljite v roku 15 dni. Pogoji: učitelj osnovne šole z najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno izobraževalnem delu, opravljen strokovni izpit 639/35-80 OSNOVNA SOLA „VINKO PADERSIČ" BRUSNICE razpisuje prosta dela in naloge 1. UČITELJA RAZ- REDNEGA POUKA ZA ČAS OD 1. 9. 1980 do 30. 6. 1981 ZA DOLOČEN ČAS. Prometne zveze z Novim mestom so ugodne. Stanovanja v kraju ni. 640/35-80 L ^ ŽTO NOVO MESTO TOZD ZA PROMET i novim kriškim letom od 1. septembra 1980 daljo UVAJAMO novo postajališče NOVO MESTO - CENTER (med železniškim mostom in predorom) ZA VSE POTNIŠKE VLAKE Časi odhodov vlakov so 2 minuti kasneje kot so odhodi iz Kandije v smeri Novega mesta (Bršiin), oziroma iz Novega mesta • proti Kandiji. KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA" NOVO MESTO Najboljšemu ponudniku prodamo gradbeni material opeko, ostrešje iz zgradbe bivše prodajalne plina v Žabji vasi. Pot na Gorjance Novo mesto. Zainteresirani se naj oglasijo 1. spetembra 1980 ob 6. uri v prodajalni Agroservisa. 636/35-80 NUKLEARNA ELEKTRARNA - v ustanavljanju, 68270 Krška objavlja prosta dela in naloge: 1. REFERENTA DOMAČE NABAVE 2. POMOŽNEGA DELAVCA V STROJNI DELAVNICI Pogoji pod 1-: — opravljena ekonomska ali tehnična fakulteta — lahko tudi začetnik — pasivno znanje angleškega jezika — poskusno delo 3 mesece pod 2.: — PK delavec — 4 mesece delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh prijavnega roka. 632/35-80 po po dnevu izteku TURISTIČNE ZANIMIVOSTI LJUBLJANA - Pri Državni založbi Slovenije je v nakladi 2000 izvodov izšla knjiga Mirka Horvata GOST IN POTNIK s podnaslovom Psihološki vidiki v sodobnem gostinstvu in turizmu. Ljubljanska turistična zveza je pravkar izdala načrt mesta Ljubljane, ki ga lahko naročite po pošti na naslov: LTZ Ljubljana Cankarjeva 5, p. p. 168, ali po telefonu (061) 21-950 in 24-900. GIMNAZIJA V NOVEM MESTU OBJA VLJA PROSTO DELO IN NALOGE SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Rok prijave traja 15 dni od objave razpisa. 633/35-80 namenjen izletom sindikalnih skupin in seveda tudi posameznim potnikom- Ob petkih in nedeljah letališča, ki poneseta po 250 potnikov hkrati. Opaziti je, da nista več zanimiva samo London in Pariz, ampak, da Jugoslovani na novo ..odkrivajo" lepote svoje domovine. Kot je iz Kompasovega programa razvidno, je 3-dnevni program zgoščen in omogoča kar največje poznavanje kultumo-zgodovinskih in naravnih vrednot Ohrida in uki lice. ZAHVALA Ob nenadni in prezgodnji izgubi dragega moža, strica in brata JANEZA ŠUŠTARIČA če Pril ožja 1 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih. Hvala vaščanom za poslovilne besede, za darovano cvetje in vsem, ki so našega Janeza spremili na zadnji potL Zahvaljujemo se za izražena sožalja in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: Ana, Niko in Milena vimenu vsega sorodstva Prilozje, IS. 8. 1980 LICITACIJA UPRAVA JAVNE VARNOSTI NOVO MESTO RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO % ‘•V ZA PRODAJO RABLJENIH MOTORNIH VOZIL IN DRUGE OPREME — 3 osebne avtomobile Z 101 — 5 osebnih avtomobilov VW 1200 — 3 osebne avtomobile Z 750 — 1 kombi IMV 1600 — 4 mopede Colibri — tehnično opremo (2 pisalna stroja, 4 fotoaparate in 2 bliskavici) Licitacija bo v soboto, dne 13. 9. 1980, ob 08. uri na sedežu UJV Novo mesto. Jerebova ulica 1. Ogled vozil in opreme je mogoč pred licitacija Interesenti morajo predložiti 10-odstotno varščino pred začetkom licitacije. Prometni davek in ostale dajatve v zvezi s prenosom plača kupec. Nakup vozil na javni dražbi je po sistemu ..VIDENO -KUPLJENO". 637/35-80 ZAHVALA Ob tragični izgubi sina, brata in strica ALOJZA HUČA iz Biške vasi 3 pri Mimi peči sc iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom, GD Mirna peč za pomoč, kolektivu IMV Novo mesto za podaijen venec in sodelavcu Jožetu, pevcem ter župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mama in sestra z družino M V SPOMIN 1. septembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapusti* v 19. letu starosti naša ljubljena hčeika, sestra in teta MARINKA SAJOVIC iz Cešče vasi 23 Tie moremo verjeti, da 'te m, a tvoj grob je neizprosna priča o tej boleči resnici. Težko je živeti brez tebe, vendar spomin nate ne bo nikoli ugasnil. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, prinašate cvetje in prižigate svečke. Žalujoči: vsi njeni i ym iiii »11 i ^ y f i 111 KUPIM otroško stajico (okroglo, pleteno). Tel. 81-256 od 8. do !? SLUŽBO IŠČE I Motorna vozila SPREJMEM DOJENČKA v varstvo na svojem domu. Naslov v upravi lista (3211/80). ISCEM DELO od 7. do 13. ure. Po poklicu sem šofer. Možno tudi drugo delo. Šifra „SOFER”. SLUŽBO DOBI TAKOJ SPREJMEM V SLUŽBO dve dekleti za natakarico in kuharico. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe pod šifro ,.PRIZNANA GOSTILNA”. DEKLE,' ki ima veselje delati v kuhinji, dobi službo. Dva dni v tednu prosta. Nastop takoj, stanovanje in hrana v hiia. Gostilna Budič, Čatež 1, Brežice. DEKLE, ki ima veselje do gostinstva, zaposlim takoj. Možnost priučitve. Gostilna Jakše, Drska 44, Novo mesto. V UK SPREJMEM DVA VAJENCA. RTV servis Zlatko Šepetave, CKŽ 11, Krško. IŠČEM osebo za varstvo 4-mesečne-ga otroka. Franc Selevšek, Stari trg 47, Trebnje. STANOVANJA ODDAM sobo dijakinjam. Naslov v upravi lista (3205/80). V SEVNICI PRODAM trisobno stanovanje s centralno kurjavo, telefonom, garažo, kletjo ali zamenjam za primernega v Ljubljani. Ponudbe pod šifro ..SEVNICA”. PRODAM dvosobno stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (3206/80). DVEMA DIJAKINJAMA ODDAM opremljeno sobo. Naslov v upravi lista (3207/80). ODDAM OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice in centralnim ogrevanjem dvema dijakinjama ali mladima dekletoma. Nadov v upravi lista (3208/80). MEDICINSKA SESTRA ISCE SOBO v središču Novega mesta. Mojca Kalčič, Dolenji Lazi n. h. 61310 “ 310 Ribnica. PRODAM VW 1300, letnik 1966. Medle, Sela 10 pri Ratežu. PRODAM FIAT 132, letnik 1977. Lebanova 12, tel. 24 - 751. PRODAM R 4. Franc Jenič, Gotna vas 50 a, Novo mesta PRODAM AVSTIN 1300 po delih. Tel. (068)62-489. PRODAM Z 750, letnik 1972, obnovljen. Parkelj, Mirna peč 37. FIAT 750, starejši letnik, registriran, prodam za 7.000 din. Andrej Švent, Na Lazu 18, Novo mesto. PRODAM Z 1300, odlično ohranjeno, letnik 1977, prevoženih 40.000 km. Zvone Jaklič, Gabrje 132. FIAT 750, dobro ohranjen, letnik 1970, in gumijast čoln Maestral 8 ugodno prodam. Tel. 21-825. PRODAM LADO 1300 S, letnik 1977. Kramarič, Jerebova 14, tel. 23—436 pri Kovačič. UGODNO PRODAM Z 750, december 1973. Franc Bregar, 'Cerovi log 47, 68310 Šentjernej. PRODAM Z 101 L, letnik 1979. Vidmar, Zalog 27, Novo mesto. UGODNO PRODAM DYANO, letnik 1977. Informacije od 17. ure dalje na tel. 24-866. Ogled v nedeljo dopoldan. Angelca Mila-vič, šolska 15, Novo mesto. Z 750 kombi F in široka platišča z gumami za Z 101 prodam. Tel. 22-749. ČOLN ISTRANKA IN YAMAHA motor 15 KS prodam za 13 M. Naslov v upravi lista (3203/80). ŠKODO 100 L, 42.000 km, prodam. Tel. 22-922. PRODAM OPEL KADETT STANDARD, letnik 1975. Mali Slatnik 38, Novo mesto. PRODAM JAWO 350 CALl-FORNIA, registrirano do 1981, in Z 1300 lux po delih. Zoran Sušnik, Nad mlini 43, Novo mesto, tel. 22-214 od 15. do 18. ure. PRODAM Z 101, letnik 1974. Dako Rajakovič, Ob Težki vodi 26. PRODAM ŠKODO 120 L, oktober 1979. Interesenti naj se zglase Ob Težki vodi 23, Novo mesto. FIAT 125 P, letnik 1976, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. 25-496. PRODAM E 90, letnik 1979, registriran do 9. 7. 1981. Marjan Košir, Dol. Straža 6. PRODAM Z 101, letnik 1973, v voznem stanju, registrirano. Ogled vsak dan na Drnovem 69, Krško, bife Pacek. PRODAM Z 101, letnik december 1973, prevoženih 59.000 km, v dobrem stanju. Tel. 25 -040 od 16. ure dalje. Naslov v upravi lista (3204/80). PRODAM ZAPOROŽEC. Informacije na tel. (068) 23-450. ZASTAVO 101 confort, april 1980, 4.000 km prevoženih, prodam za gotovin. Peter Bunjevac, restavracija pri Vodnjak, Novo mesto. PRODAM JAWO 350 ccm, letnik 1977, in 2 m3 hrastovih plohov. Jože Pavlič, Gor. Lakmce 15, Mokronog. MOSKV1Č, neregistriran, letnik 1974, v voznem stanju, prodam lahko na posojilo. Popovič, Stopiče 1 B. PRODAM FIAT 850. Stranska vas 48, Novo mesto. PRODAM Z 101, letnik 1973, neregistrirano. Grmovlje 8, Škocjan. TAUNUS 12 m po delih zelo poceni prodam. Brežice, tel. (068) 62-495. UGODNO PRODAM Z 750, letnik 1973. O^led na naslov Adolf Hlastan, Senovo 215. PRODAM Z 101, letnik oktober 1978. Marjan Kužnik, Dol. Ponikve 12. Trebnje. Ogled v soboto in nedeljo. PRODAM Z 750, letnik 1976, v dobrem stanju. Janez Pavlin, Vel. Slatnik 22. PRODAM Z 750 de lux, letnik 1975, prevoženih 62.000 km, dobro ohranjenega. Ogled v popoldanskih urah na Društvenem trgu 2, Novo mesto, Jenič. PRODAM PRODAM po ugodni ceni komplet fotoaparature in skoraj novo peč na olje. Naslov v upravi lista (3209/80). UGODNO PRODAM kavč, mizico in tri fotelje. Angelca Milavič, Šolska 15, Novo mesto. Informacije od 17. ure dalje na tel. 24 -866. Ogled pa v nedeljo dopoldan. PRODAM pohištvo za dnevno sobo in spalnico ter pianino ruske znanilce. Kozole, Nad mlini 19, tel. 25-178. PRODAM dve otroški posteljici z blazinami jogi. Pavlič, Vel. Bučna vas 31, Novo mesto. spalnico. Zoran, Trdinova 5 c, Novo mesto, tel. 21-747. PRODAM kasetni magnetofon Schaub Lorenz HIFI 80 21, še pod garancijo, in električne orgle EKO TIGAR DVOR R. Informacije vsak dan od 15. do 18. ure. Iztok Sever, Pot na Gorjance 13, Novo mesto. KUPIM HIŠO (starejšo ali v gradnji) v Novem mestu ali bližnji okolici. Branko Vukovič, Majde Šilc 12, Novo meso, tel. ^4-314 po-oldan. rabljen traktor Ferguson 35 ali Zetor 25. Naslov v upravi lista (3215/80). pold; KUPIM SEVNICA: 28. 8. Ginekolog socialnega zaiaro« J 30. in 31. 8. amenški banu nun Grizli. liBRtŽIŠKtJO.! PORODNIŠNlCt ZAHVALA V 62. letu starosti nas je za vedno po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, sin, stari oče, biat in stric TOMAŽ ROBEK iz Sel pri Zburah Iskreno »e zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, in prijateHem za vso pomoč v najtežjih trenutkih, izrečejo sožalje, darovane vence in cvetje ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala kolektivu gozdnega obrata Puščava. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, kolektivu zdravstvenega doma, dr. Bogomira Vodniku za njegovo skrb pri lajšanju bolečin. Prav tako se zahvaljujemo župniku za lepo opravljeni obred in zadnje poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Pavla, sin Janez z družino, sin Tomaž, hčere Pavla, Anica, Minka, Jožica z družinami, mama Karlina, brata Viktor, Alojz sestre Karolina, Mimi, Pepca z družinami ter ostalo sorodstvo DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in T rebrne. . IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. 'Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Kia Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Ježe Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: J anko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina Za delovne in družbene oi . 298 dn, plačljiva vnaprej istvo 600 irgamzacije 600 rjev oz. 55 DM din - Za’ inozemstvo'600 din ali 32 ameriških dola (ck. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto j. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din. 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din. 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 11 do 1. 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 42M/72 do 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100603-30624 - Naslov uredništva: Glavni trg 7 p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov up p. 33, telefotf 068) 23-611 6800T Novo mesto, Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto -Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. r" ~ oglasov: 68 22-365 - PARCELO 960 m2, primemo za vinograd ali sadovnjak, 7. barako prodam (nad Stražo). Naslov v upravi lista (3213/80). PRODAM hišo z 22 ari zemlje na Cmocu pri Brežicah za gotovino. Rožman, Zdolska 3, Krško. ZDOMCI IN KUPCI Z GOTOVINO POZOR! Prodam hišo s štirimi sobami, kuhinjo, kopalnico, shrambo za živila, z gospodinjskimi priključki ter poleg gospodarsko poslopje, primemo za manjšo obrt Poleg so trgovina, avtobusna postaja in železnica. V hiši je telefon, elektrika, voda. Okrog je 400 m2 sadnega in zelenjavnega vrta in gozd v bližini Grosupljega. Cena je ugodna, vendar samo za gotovino. Vseljiva v nekaj mesecih. Prodam tudi štiri sode, dva za namakanje žganja po 500 1, dva pa vinska 275 in 312 1. Sodi so hrastovi. Naslov v upravi lista (3214/80). fflOBVESTllAl OBVEŠČAM CENJENE STRANKE, da izdelujem slike za potne liste, vozniška dovoljenja in osebne izkaznice. Slike dobite takoj. Fotograf Cvetko Tramte, Breška vas 3, Šmarješke Toplice. Kmetijski stroji PRODAM traktor ferguson 54 KM. Mačkovec 4, Novo mesto. PRODAM izkopalnik krompirja. Slavko Gregorčič, Gor. Kronovo 5, Otočec, tel. 84-985. KUPIM KUPIM avto do 10 SM vrednosti. Tel. 21-287 dopoldne. KUPIM 10 m drv (suhih, mešanih). Cena po dogovora. Nadov v upravi lista (3212/80). V času od 15. 8. do 23.8. ^ „ brežiški porodnišnici rodile. amsus sšs-s Zlata Povh iz Jarušja - de“ Albina Zofič iz “j ujja Sonja Sterle iz Trnja - Jj-jtino, Borsič iz Samobora — . _ Marija Jager iz Zigarskega Aleša, Grozdana Dojčm°wi“ žic - Zorana, Drasica Tem Klak - Jasno, Ivankaev^* u Krajnih brd - Janka, s?W.fKoijč Velikega dola - Katjo, iz DoLPirošice -Dijano, JadtanK Horvat iz Male Jazbm - -Mico. Olga Gundelj iz Brežic - dela ČESTITAMO! ISKRENO SE ZAHVALJUJEMO VSEM, ki ste nam priskočili na pomoč ob požaru, ki nam je uničil imetje. Posebna zahvala prizadevnim gasilcem IGD Metalna Krmelj, ki so s hitro intervencijo zadušili požar. Zahvala tudi vsem krajanom krajevne skupnosti Krmelj, ki so nam pomagali z denarnimi in blagovnimi prispevki, nadalje organizaciji Rdečega križa Krmelj, TOZD Lisca Krmelj in KS Krmelj. Ljudski pregovor, da v nesreči spoznaš prijatelja, je bil tokrat uresničen. Še enkrat hvala vsem za izkazano človeško dobroto in pomoč! Draga Kermc in Alojzija Bogve, Krmelj 20 tedensK6ie IBS Četrtek, 28. avgusta - Avguštin Petek, 29. avgusta - Sabina Sobota, 30. avgusta - Feliks Nedelja, 31. avgusta - Rajko Ponedeljek, 1. septembra - Egidij Torek, 2. septembra - Doroteja Sreda, 3. septembra - Gregor Četrtek, 4. septembra - Rozalija LUNINE MENE 1. septembra ob 19.07 uri - zadnji krajec 1011 BRESTANICA: 30. in 31. 8. ameriški barvni film Boj za življenje in smrt. BREŽICE: 29. in 30. 8. italijanski barvni film Nobody in Indijanci. ČRNOMELJ: 29. in 31. 8. japonski film Dokaz. 31. 8. švedski film Doživljaji inštruktorja vožnje. KOSTANJEVICA: 30. 8. franco- V času od 31. 7. do 6. 8.198° " rv-*mHnisniCl rodil e v novomeški porodnišnici to Kristina VriiniT iz Aleksandra, Milka Starc iz Senov^ - Darjo, Marija Udcrf £ W Radulje - Ano, Alojzija Družinske vasi - Pnmoža. "gg Lovrin iz Orehovca - Datl^ln:c0-Zorko iz Grmovlja - _ Miroslava Kos iz Ločne 1®*U° ^ Magda Ocepek iz ,./?s}?rnomija Danijela, Milena Ve sehč iz Cr ^ - Bredo, Ivanka Magolič z Vrha Mokronogom - Sandija, Jjj* Papež iz Črnomlja - Bo p 0 Slavka Slak iz Dvora - SS0; Marija Jazbec iz Tržišča - . Marica Božinovič iz Brežic Marija Bizjak iz Gornjega Pjjavr ^ - Slavico, Anica Obradovic Soteske - Bojana, Ivka Va . (3 Vavte vasi - Danijelo, J __ Badovinac iz Dolnjih Kamen ^ Jadranko. Vida Gržinčič iz Pu*“ ^ Luka, Jožica Ra muta iz Bojan]e - Igorja, Marija Martinči* Šmalcje vasi - deklico m Alo^i Blatnik iz Sevnice - dečka. ski film Kako posneti pomo-film. leriški italnai KRŠKO: 30 in 31. 8. jugoslovan- * posneti pc 31. 8. ameriški film Aleja prekletstva. 3. 9. italijanski film Bleferji. sko-nemški film Med jastrebi. 3. 9. ameriški film Morilec. 4. 9. italijanski film Presaditev moškosti. MIRNA: 30. 8. ameriški film Surova igra. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 29. do 31. 8. francoski barvni film Rop v Nici. 1. in 2. 9. slovenski barvni film Ubij me nežno. 3. in 4. 9. italijanski barvni film Nasledstvo. RIBNICA: 30 in 31. 8. ameriški barvni film Ljubezenske in drage zgodbe. NA GIMNAZIJI )( NOVEM MESTU SE BO ZAČEL REDNI POUK V PONEDELJEK, «• SEPTEMBRA 1980, OB 7.30. 634/35-~gy PRODAM hrastove plohe. Naslov v upravi lista (3210/80). NOVE 12-13-14-15 in 16-colske gumi vozove za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego prodam. Delamo tudi vse vrste osovin za prikolice. Dostava na dom ali po dogovora. Stane Bulc,, Jurčkova 73, Ljubljana - Rakovnik. PRODAM gumi voz (16-tolski). Frančišča Kovačič, Vinja vas 13, * Stopiče. PRODAM psa šarplaninca, starega 5 tednov. Vel. Bučna vas 3 2/a, Nqvo mesto. ZAMENJAM ali PRODAM telico friziko za ovce. Božena Lavrič, Stare žage 16, Dol. Toplice. PRODAM kombinezon in škornje za motor. Informacije vsak dan po tel. 23-672 od 15. ure dalje. PRODAM dve termoakumulacijski peči (4 in 2 kw). Plačilo možno tudi s posojilom. Popovič, Stopiče 1 B. PRODAM kompletno dnevno sobo, spalnico, štedilnik (plin, elektrika), štedilnik (trajno žareči Gorenje), kuhinjsko mizo s štirimi stoli. Kotnik, Trdinova 6, Novo mesto. PRODAM barvni televizor Iskra panorama, dobro ohranjen, za 7.000 din. Ekian 59. Stane Suša, Senovo 205, 68281 Senovo. PRODAM ohranjeno sedežno garnituro (raztegljiv kavč, dva fotelja). Frank Valant, Glavni trg 2, Sevnica. PRODAM otroško posteljo, hladilnik 130 1, dva kavča s fotelji in ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, dedka, brata in strica ALFONZA GREGORČIČA z Gomile 3, Mirna Posebej se zahvaljujemo vsem družbenopo........... —e———-j—-------------------------- -j-. — . lovskim družinam LZ Novo mesto ter DO IMV Novo mesto za pomoč pri organizaciji Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in strežnemu osebju pljučnega oddelka Splošne bolnišnic Novo mesto. Iskrena hvala tov. Janežiču in Žibertu za nesebično pomoč, tovarišem Kocijanu. Koprivcu in Zakrajšku za ganljive poslovilne besede, godbi in pevcem za žalostinke. Žalujoči: vsi njegovi Gomila^ 15. avgust 1980 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 70. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, nono in svak SLAVKO MORE upokojenec Od pokojnika smo se poslovili v sredo, 27. avgusta 1980, ob 16. ur* na pokopališču v Ločni Žalujoči: žena Marica, sin Slavko in hčerka Zdenka z družinam«ter drugo sorodstvo Novo mesto, Ljubljana, Jesenice, 25.8.1980 16 DOLENJSKI LIST ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mame, hčerke in sestre NADE JARC roj. Škulj iz Kočevja ^ iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno spremili na njeni zadnji poti, še posebno pa Šafarjevim. Za pomoč hvala tudi hotelu Pugled, Kočevskemu usku in njegovi mladinski organizaciji ter Kovinarju, kočevskim pevcem, posebno pa Nacetu Karničniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Milan, sinova Milan in Matjan, mama, oče, brat z družino, moževi starši in brata z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 76. letu starosti nas je po zelo težki bolezni zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric ALOJZ PROGAR iz Sel 3, Mirna peč Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami ob težkih dneh sočustvovali, nam izrekli sožalje, nas tolažili, podarili pokonjemu vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, gasilskim društvom iz Hmeljčiča, Statemberga, Mirne peči in Globodola ter govornikom za poslovilne besede pri odprtem grobu, pevskemu zboru iz Mirne peči in godbi iz Novega mesta. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Žriujoči: sinova Jože in Lojze z družinama, hčerki Ani z družino, Mari z možem Jožetom ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, starega ata, brata in strica FRANCA ZUPANČIČA iz Meniške vasi 13 . lskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem * znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter za krilno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo.se tudi j. > društvu upokojencev Dol. Toplice, Gorjancem Novo mesto, °rinarski Krško, Tovarni zdravil. Krka—TOZD kozmetika, ■stojaču Novo mesto, KZ Straža ter župniku in kaplanu iz Dol. °Plic za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica ANTONA ŠVIGLJA iz Orehovega ki nas je zapustil v 47. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem za darovane vence in cvetje, za izrečeno s oži je in tolažbo. Zahvaljujemo se zdravniku in strežnemu osebju v domu upokojencev v Sevnici, duhovniku pa za opravljeni odred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sinova Vlado in Toni z družino, hčerka Renata z družino, sestre Pepca, Angelca in Anica ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob bdeči izgubi našega skrbnega moža, očeta, dedka, strica in brata FRANCA ŠOBAKA kovača - obrtnika v pokoju z Blance pri Sevnici se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, nas v teh težkih trenutkih tolažili in sočustvovali z nami. Prisrčna hvala vsem sosedom in vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali, posebno družinam Sovdat, Vodopivec, Klobasa in Medvešek. Zahvaljujemo se zdravnikom zdravstvenega doma Sevnica in osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Celju za zdravljenje in lajšanje bolečin. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na prezgodnjizadnji poti, mu darovali toliko lepega cvetja in vencev. Prisrčna hvala PGD Blanca za organizacijo pogreba, članom ZB, sevniški godbi, govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu ter kaplanu za opravljeni obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste mu izrazili zadnje spoštovanje. Žalujoči: žena Marija, hčerki Anica in Fanika z družino ter sin Franci z družino ZAHVALA Po kratki bolezni nas je v 85. letu starosti zapustila naša draga žena in mama KATARINA BUTALA iz Vavpče vasi 33, Semič ^kreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ?! kancem, vsem, ki so darovali vence in cvetje ter izrekli sožalje Pokojnico spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo r“«ni Grahek, Derganc in Stricdi za vso pomoč m ^čustvovanje v teh težkih trenutkih. Iskrena hvala tov. Martini rt Sanice poslovilne besede. Posebna zahvala dr. Vodniku za jjoigoletno zdravljenje, kolektivu TOZD Zdravstvenega doma Hvi° mest0 za podarjene vence in spremstvo na zadnji poti. a tudi duhovniku za opravljeni obred. Žalujoča družina Butala in Dragosavac ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica ALFONZA TWRDYJA iz Bršljina vsem sosedom, prijatdjem in znancem, ki so i ritf-j. ° V naitf>9lih traniitbil, ZAHVALA Ob nenadni smrti JOŽETA GORIŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu Abram za pomoč v najtežjem trenutku, za izraženo sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Obenem se zahvaljujemo tudi GD in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinova Jože in Martina z mamo, brata France in Tone z družinama, sestra Pepca z družino in ostalo sorodstvo Ostrog, Bled, Veliki Lipovec, Ljubljana * cveteti: naife$**' trenutkih, izrazili sožalje, darovali vence in Velilte - pokoj neea snremili na nipemvi 7 :ir1 ni i nnti v tako kndard iv 's-rojasicega podjetja 1 rebrne, Mercator tuzu ‘tanovalcemhi I!16510’ uslužbencem TOZD Standard uprava in °Pt®vlieni ?. za podarjene vence, proštu Lapu za lepo obred m Društvu upokojencev za zadnje slovo. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, zlatega očka in tasta FRANCA SENICE iz Trebnjega se iskreno zahvaljujemo dr. Marjeti Pavlin-Metelko za zdravljenje, skrb in pomoč v najtežjih trenutkih, Čebelarski družini Trebnje za spremstvo in pokop pokojnega', tov. Požesu iz Trebnjega in tov. Kurentu iz Šentruperta za poslovilne besede, župniku za lepo opravljeni obred, sorodnikom, sosedom, ■ Mercatorju Trebnje, stanovskim tovarišem, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje, pevcem in vsem ostalim, ki ste ga spremili na zadnji poti in nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam pismeno ali ustno izrazili sožalje, še enkrat najlepša hvala za vse. Žena Ivana in hčerka Mika z možem 31 • avgusta bo v RTne potogrTfue/82*13"3 KANAL OB SOČI - Od 31. avgusta do 7. septembra bodo trajali KOGOJEVI DNEVI, na katerih bo 6 prireditev pretežno glasbene vsebine. KOPER - Za konec INVALIDSKEGA TEDNA je ZVVI v Kopru za 7. september pripravila tradicionalno tombolo z tjogatimi dobitki. LIPICA — V petek, 29. avgusta, se bo ob pol drugi uri na hipodromu začelo konjeniško tekmovanje ter nastop v klasičnem jahanju in prostem programu. K Nastopi in tekmovanja bodo tudi v soboto, 30. avgusta, ob 14. uri. Ob 20. uri bo v jami VILENIČA večer neobjavljene poezije, na katerem bodo nastopili DANILO DOLCI, CIRIL ZLOBEC,' MIROSLAV K OSUTA, MARKO KRAVOS in ALEKSANDER PER-ŠOLJA. Glavna proslava 400-letnice kobilarne Lipica se bo pričela 31. avgusta ob Ib. uri na hipodromu. ' ZAGREB — Jesenski mednarodni zagrebški velesejem bo letos trajal od 12. do 21. septembra. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta LOJZETA ŽENA iz Trebnjega Iskrena hvala vsem, ki ste ga množično spremili na zadnjo pot in darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Kranjcu, kolektivu Treles Trebnje, ZZB Trebnje, društvu upokojencev, lovskemu društvu in dekanu Zaplati. Žena in otroci z družinami ZAHVALA Ob smrti nepozabnega triletnega sinčka in vnučka ROKCA se toplo zahvaljujemo zdravstvenim ekipam infekciisk e bolnišnice in Kliničnemu centru za požrtvovalni trud, da bi mu ohranili življenje. Hvala prijateljem za nesebično in požrtvovalno pomoč pred pogrebom in po njem ter članom kolektivov infekcijske bolnišnice in hotela Ilirije za udeležbo in vence. Posebna zahvala mladincem in pionirjem za govora in petje. Za tolažilne besede in številno cvetje vsem najlepša hvala. Žalujoči: Milerjevi, Slovenska vas pri Kočevju ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, brata, strica in zeta DRAGA MATKA dipl. veterinarja v pokoju se zahvaljujemo vsem, ki so nam v trenutkih bolečine stali ob strani, kakorkoli pomagali in počastili njegov spomin ter ga spremili na zadnji potu Žena Marija, sestra Draga, brat Vinko z družinama in ostalo sorodstvo Novo mesto, Ljubljana, Maribor, Dravograd, Ravne, 24. 8. 1980 0 Bilo je letos poleti v £ Tašaleri pri Pulju v poletni 0 šoli za trebanjske osnovno-S šolce. Otroci so veselo čofo-£ tali po vodi in se privajali 0 mokremu elementu. Uživali % so v topli morski vodi, zato 0 so proti koncu vaje ves čas J spraševali vaditelja, koliko J minut bodo še lahko v njej. J Potem je njihov voditelj JJ zapiskal na piščalko in otro- * ci so razposajeno zdrveli na J obalo. Zgrnili so se okoli 0 svojega vaditelja in ni bilo ne £ konca ne kraja prošnjam: 0 ..Tovariš, tovariš, pripovedu- * jete nam zgodbe. ” In Nace * Bukovec jim je spet v 0 odmoru povedal eno izmed * resničnih zgodb iz NOB, 0 katere otroci tako radi po-£ slušajo. Strmeli so namreč 0 vanj odprtih ust in oči. f, Potem pa bi bilo treba 0 videti, kako pogumno so se J pognali tekmovat, kdo bo * hitreje priplaval na cilj. 0 Očitno je bilo, da se učenci £ in Nace Bukovec odlično t razumejo. J[ Medtem je minilo nekaj 'c več kot mesec dni Z Nace-■; tom Bukovcem sva se našla v * trebanjski osemletki, ki je že |j'" začela utripati z začetkom r šolskega leta. Pogovor je % tekel o telesni kulturi, kateri jj je Bukovec posvetil vse živ-f Ijenje. , JVekdaj so rekli otrokom ' po šolah, da bodo imeli * telovadbo, če bodo pridni Tedaj ' telesna vzgoja med učitelji ni bila preveč cenjena. Po slovenščini in matematiki dolgo ni bilo nič, šele potem sta bili zgodovina in f zemljepis, potem pa spet T dolgo nič in čisto nazadnje telovadba. Danes je to seve-, da precej drugače." Nace J Bukovec, ki je začel pouče-0 vati pred dvaintridesetimi J leti, pa uspešnega boja za t priznanje telesne vzgoje ne J pripisuje samo sebi. Z njim * so se za priznanje telesne p vzgoje bojevali še Smerdu, * Glonar, Bavdek in drugi Vendar zasluge" Naceta J Bukovca niso samo takšne, * splošne. Svoje delovanje je \ * * 0 * * * P * * ■0 0 0 0 S \ S vgradil v dolenjsko smučari-jo, ki je še danes eden izmed najljubših športov. Spominja se, da je v tem športu tekmoval že leta 1932 v Novem mestu, kjer je bil zadnji, zmagal pa je Niko Šilih. S to dejavnostjo so nadaljevali tudi po vojni. Rad se spomni zanosa pri gradnji žičnic in pripravljanju smučišč v Črmošnjicah, kjer so prebili vse sobote in nedelje. Značilnost, ki zanimivo dopolnjuje boj za priznanje telesne kulture, je tudi zakuska, ki jo je pripravil ob končanem smučarskem tečaju občinski komite ZK. Vse je bilo tako nepričakovano, a prijetno, saj je potrjevalo, da so na pravi poti Precej svojih moči je Bukovec posvetil učenju plavanja, kjer je bil dolga leta vodja te dejavnosti v trebanjski šoli v naravi Dela z mladimi je naučil tudi mnoge svoje mlajše kolege. Danes nekatere zadolžitve brez občutka grenkobe ali užaljenosti prepušča mlajšim Kot pravi, je v javnem zadovoljen z vsem, kar so on in njegovi kolegi dosegi Nekdaj je bil sam edini izprašani smučarski vaditelj, danes pa jih je samo na Trebanjskem 25, od tega 2 mednarodna. Vendar seme njegovega dela ni padlo na plodna tla samo v domači občini, plodove je najti po vsej Dolenjski Pa vendar njegovo delovanje ni bilo posvečeno samo telesni kulturi Že pred vojno je skupaj z Vilmo Bukovčevo in sedanjim ljubljanskim nadškofom Alojzijem Šuštarjem nastopil na radiu v neki mladinski radijski igrici. Leta 1941 ga najdemo v trebanjskem odboru OF, potem pa je bil v internaciji, na prisilnem delu, pa v vojski Njegovo delo ni 'ostalo brez družbenih' priznanj, največje priznanje pa je vsekakor, da ga usoda telesne kulture ne skrbi več. J. SIMČIČ I * * S H 5 * * v t« ts I s H S * * ■*> I RAZSTAVA DOMAČIH JEDI Aktiv kmečkih žensk in gasilsko društvo Sromlje sta v nedeljo, 24. avgusta, v rekreacijskem centru Laboda pripravila razstavo kmečkih jedi. Prijetno pripravljen izbor domačih dobrot je navdušil obiskovalce. Sodelovalo je okoli 40 sromelj-skih gospodinj. Med razstavljenimi jedili, prevladovale so močnate jedi, je bilo videti tudi vrsto domačih potic, tort, sladic, za najboljšo so proglasili kuhano potico. Letošnja razstava domačih jedi je bfla druga, za prihodnje leto pa pripravljajo tudi ocenjevanje kuharskih izdelkov ter tako popestriti in izboljšati ponudba Aktiv kmečkih žensk v Sromljah se je tokrat zopet domiselno in učinkovito vključil v spodbujanje kmečkega turizma, za kar ima krajevna skupnost Sromlje ugodne možnosti. MILAN JAZBEC V OVINEK PO SREDINI CESTE V nedeljo 'opoldne je Neža Pavlin iz Podhoste vozila osebni avtomobil proti Dolenjskim Toplicam. Na ovinku v Meniški vasi je po sredini ceste pripeljal nasproti Slavko Gorše iz Podturna. V čelnem trčenju so se poškodovali oba voznika in sopotnika Dušan Komdj ter Neža Oblak iz Podhoste. Vse so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, gmotne škode pa je bilo za 60.000 din. Z MOTORJEM V SMRT 26-letni Fonzi Cmajnič s Senovega 186 se je v četrtek ob 10.15 peljal z motorjem znamke JAWA iz Velikega Kamna proti Brestanici. Zaradi prehitre vožnje, vinjenosti in neizkušenosti ga je v bližini zdravstvenega doma na Senovem zaneslo v električni drog, kjer je obležal mrtev. PRIJEM KOT ŽE DOLGO NE - Nedelj* o ribiško tekmovanje v Krenovem je Kiko olqšrfo za 1.65 rib, ki so tehtale natanko 102,3 kg. Vse mokre lepotice so takoj po tekmovanju nepoškodovane spustii spet v Krko, z izjemo zelenik, ki so predstavljale dobro nedeljsko k osi o ribam v ribogojnici. (Foto: Bojan Budja) Iz Krke na tehtnico pa nazaj Štiri desetine ribičev se je na bregovih Krke pomerilo v ribiških spretnostih — Najboljši Dušan Vučajnk, med ekipami pa vrsta iz Brežic Na vseh drugih podobnih prireditvah bi udeleženci tarnali zaradi dabega in deževnega vremena, le okoli 40 ribičev iz trinajstih ribiških družin Slovenije je bilo v nedeljo zjutraj v Krenovem nadvse zadovoljnih zaradi dežja, kijih je namakal vse do desete ure. Iz enostavnega razloga pač, ker ribe v takem vremenu raje prijemajo. Ribiška družina Novo mesto je bila namreč v nedeljo organizatorica tradicionalnega ribiške* ga tekmovanja za prehodni ELEKTRIKA GA JE UBILA Med gradnjo hiše v vasi Zapužc v občini Kočevje je elektrika ubila 30-letnega Slavka Kegljeviča s Turjaške ceste v Kočevju. Komisija, ki je prišla na kraj nesreče, natančnega vzroka smrti še ne ve./ „Krka pokal 80”, ki je na bregove Krke pri Kronovem privabil 40 ribičev iz 13 ribiških družin. Prijem je bil tokrat dober, kot že dolgo ne. V dobrih štirih urah je bilo ulovljenih kar 1.565 rib, kar je na tehtnici zneslo natanko 102,3 kilograma. Podatek v posmeh vsem tistim,.ki govore, da je včasih na bregovih Krke videti več ribičev, kot je pa rib. Zanimivo je tudi, da se ni palica največkrat zašibila kasnejšemu zmagovalcu, ki je ulovil 46 rib, pač pa so bili tekmovalci, ki so imeli v svojih mrežah po sto in več rib. Pa kaj pomaga, ko ene platnice ne odtehta tudi 50 zelenik! Sicer pa posejmo rezultate! Med posamezniki je slavil Dušan Vučajnk iz RD Brestanica—Krško, ki je ulovil 46 rib, težkih 12.675 gramov, in mu je poleg pokala prireditelja pripadel še pokal Dolenjskega lista kot najbolje uvrščenemu Dolenjcu. Drugi je bil Brežičan Drago Gerjevič s 63 ribami, ki so na tehtnici pokazale 11.500 gramov, tretji pa Ivan Kozde iz RD Kostanjevica s 23 ribami, ki pa so tehtede kar 10.500 gramov. Med ekipami je slavila vrsta Brežic v postavi Drago in Vinko Gerjevič ter Nikola Bu-kovinski, pred RD Paka Šoštanj in RD Črnomelj. B. B. V Župančičevij rojstni hiši Odkar so kmalu po Župani«" cevi smrti v njegovi rojstni hi« v Vinici odpili spominsko zbir* tega velikega slovenskega pesnika, jc oskrbnica hiše An* Mihelič, ki je s pesnikom tudi v daljnem sorodstvu* „Ves ta čas tudi stanujem ▼ tej "hiši, tako da sem več ali vm stalno na voljo, če pn«-J° obiskovalci, ki si žele ogledatito spominsko zbirko, ki spada po« metliški Belokranjski muzej, F povedala Miheličeva. Nji*® obiskovalcev je proti šolskega leta, ko v Vimco precejšnjem številu učenci in dijaki iz vse Slovenec. „Tudi poleti pride P«^ obiskovalcev, tu in tam kdo tudi manjšo skupino tujce* ki si ob primerni razlagi* zanimanjem ogledajo ta m ček.” Največ obiskov, večjih šolskil, pri* neiw£y danih, vendar se ne z8°~!’-n0 morali stati pred hišo, saj je Miheličeva v p* Vstopnina za ogled J® ^ majhna — za mladino * ^ dinarje - pa vendar se zg° ' ^ se nekateri še nad tem zne5 zmrdujejo. „V spominu . ostal dogodek, ko so šolar)* P od daleč v Vinico, pa si jj ogledali zbirke, kot da b' j te dinarčke; za sladoled so P g imeli denar.” / Ribniški sejem vendarle ho Dolgo je visel vprašaj nad njim — Šele minuli teden so odločili, da sejem kljub stabili*801 ji bo — Tokrat bo organizator Združenje obrtnikov občine Ribnica POGREŠAJO GA Od 11. 8. 1980 pogrešajo Janeza ROKAVCA, roj. 13. 12. 1929 na Rdečem kalu, stan. Dol. Ponikve št. 17, p. Trebnje. Visok je okoli 170 cm, srednje postave, skodranih kostanjevih las, podolgovatega obraza, oblečen v čm suknjič, temnomodre hlače in obut v črne čevlje. Kdor bi karkoli vedel o pogrešanem Rokavcu, naj javi UJV Novo mesto ali najbližji postaji milice. Letos bo Ribniški wmenj prvo nedeljo v septembru, 7. septembra, medtem ko je bil doslej vedno drugo nedeljo. Vzrok za spremembo je, ker so prvo nedeljo vsi „vozni”. Vendar to ni sedina pomembna sprememba pri organizaciji semnja. Letos prvič ne bo organizator semnja domače turistično društvo, ampak Združenje obrtnikov občine Ribnica. Vzrok za to spremembo je v glavnem ta, da turistično društvo ob obilici nalog, ki jih ima, ni zmožno financirati semnja. Vse letošnje leto do minulega tedna se ni vedelo, če letos Ribniški n ■ ■■ ■■ ■ umu ' w ■ „ pri Klepcevi Mladi iz belokranjske brigade pogostili starostnike Obisk pri najstarejsi Semičanki — Prtiček za darilo semenj sploh bo. Izdelovalci predmetov domače obrti, ki so v minulih letih sodelovali na semnju, so zaman spraševali, ker ni nihče vedel odgovora. Odločitev, da semenj bo, je bila sprejeta le slabe tri tedne pred semnjem. Doslej so bli že štirje Ribniški semnji. Letošnji bo peti. Ta semenj si jc pridobil velik ugled, saj ga je obiskalo vsako leto mnogo ljudi iz vseh krajev Slovenije in od drugod. Značilen za dosedanje semnje je bi predvsem prikaz izdelovanja predmetov domače obrti in lončarstva. Ker bo letos organizator Združenje obrtnikov, bo dan glavni poudarek na obrt, znotraj te pa tudi domači obrti in lončarstvu. Organizatorji bodo imeli letos gotovo precej težav, saj bosta od sprejema odločitve do semnja minila komaj dobia dva tedna. Vendar so Ribničanje znani kot odlični organizatorji, saj so že večkrat na hiUo in z malo denarja pripravili prireditve. * em Za letošnji senienLo zanesljivo, da bodo odprli razf^jja umetniških del, ki sojih lcto»JUH, ustvarili udeleženci ribniške kolonije. V LOČNI GORELO * . oir V torek zjutraj ob -.piti zagorelo gospodarsko za Jermana iz Ločne 20 pri Jfdt mestu. Požar, kije poslopje P*^ # uničil in upepelil še 20 ton pogasili novomeški poklic^, P^in. Škodo so ocenili na 200,1 jL 10 difr Utemeljeno sumijo, da P požig. Dejanja jc osumljen „ =sjc