I «et
•i e
ae koristi éslsv-I|u4stvs. Dslsv-spravlöonl do kar produclrsto.
This po p«r Is do v o tod t« ths inisrssts of tKs working class. Work-•rs »r« sni 11 Ud to sil what t K sv produc«.
STEV. (NO.) 500.
l«H: 4M f. II. ffr.. (Nt, IN
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.

"Marci t teh dežela, združite ae!'
CHICAGO» ILL., DNE 10. APRILA, (APRIL) 19l7.
PAZITE
ne itsvilke p okUpafu. ki se nshsjs polsg vs« šs«a naslova. priispli*. nsS»spo4sjsll ns ovitku. Aks (501) I« étsvllks . .	9
t sds t vam f prihoénfp ftf sv 11 ko naèsga lists ps* tsés aaroêaiaa, P rosé->f ponovite |a tekü.
LETO (VOL.) XII,
Slovenskim sodrugom v Ameriki.
Vojns med Zedinjenimi državami in Nemčijo ima skoraj neisogibno tudi vojno z Avstrijo za posledico. Skoraj ueisgibno — zaradi tega, ker nima Avatrija v sedanjih čauih sploh noiiene avoje volje, ampak mora pleauti tako, kakor ji žvižga berlinska vlada.
Čim se formalno izreče, da je tudi med Zedinjenimi državami in Avstrijo vojno stanje, se smatrajo vsi avstrijski državljani v Ameriki za "sovražnike". iPo deklaraciji ameriško-nemške vojne je predsednik Wilson naznanil nemškim državljanom, živečim v tukajšnji deželi, da se jim nič ni treba bati, dokler spoštujejo zakone te dežele, ne store nobenega sovražnega dejanja in se podvržejo predpisom, ki lx*lo eventualno izdani.
Gotovo bo to veljalo tudi za avstrijske državljane. Vendar pa ni vseeno, kakšno je mnenje o prizadetih tujcih, živečih na ameriških tleh, sploh. Nekaj sitnega je za vse- ki so šteti med "sovražnike.M Da hoče biti- dežela, ki se vojskuje, vama v svojih mejah, je razumljivo. Iz njene nujne previdnosti pa lahko nastanejo za vse,*ki pridejo v sum, da bi inogli biti nevarni, zadrege hi velike težave.
Tudi med tukajšnjimi Slovenci je mnogo avstrijskih državljanov. Dosti jih'je, ki At also toliko časa tukaj, da bi mogli dobiti državljanstvo; drugi so predolgo čakali, nekateri si ga pa sploh niso nameravali pridobiti, ker so misliti na po-, vratek v staro domovino. Vsi ti bodo sedaj po l>e-sedi zakona "sovražniki Amerike." In če -se najde med avstrijskimi državljani »ploh par norcev ali fanatikov, ki store bodisi iz neumnosti ali pa hu-
dobnoHti kakšno dejanje, ki se more smatrati za sovražno, dobe tudi naši rojaki in sodrugi zaradi tega lahko največje nerodnosti. Lahko bi prišlo eeJo do interuiranja "sovražnikov" za vso dobo vojne, o kateri ae nihče ne ve, kako dolgo bo trajala.
Toda Slovenci v resnici niuo sovražniki A-merike. V to deželo so prišli delat, razvijat svoje duševno obzorje, ne pa špionirat ali izdajat. Oni" niso odgovorni za dejanja gospoda Karla Habs-hurga in njegovih oprod. Oni niso mdentični s politiko avstrijske vlade. In če odštejemo številce nezavednih ljudi, ki se dajo voditi za nos od kakšne Zottijeve klike, lahko pravimo, da so Avstrijci le toliko, kolikor je doslej Avstrija komandirahi po slovenskih deželah. Niso pa Avstrijci po svoji narodnosti, ker avstrijske narodnost i »ploh ni; tudi niso Avstrijci po svojih cHjtti, ker hrepene po svobodi in neodvisnosti.
Slovenci nimajo nobenega razloga, da bi želeli Avstriji in Nemčiji zmago ;imajo pa tehtne vzroke, da jima žele pora«, ker je poraz nemške in avstrijske avtokracije začetek svobode nemških m avstrijskih narodov.
Zato tudi nimajo Slovenci nobenega povoda, da bi se sovražno vedli napram Ameriki. In prav zato tudi ne zaslužijo, da bi se nanje gledalo kot na sovražnike Zed¡njenih držav in z'njimi tako ravnalo.
V spomenici, ki jo je .kigoslovanska socialistična zveza predložila ameriškemu kongresu in ki se nahaja v njegovih zapiskih, prav tako, kakor v v spomenici na Intemacionalo smo izjavili, da je
nas cilj v narodnem oairu jugoslovanska republika. Izza padca ruake avtokracije ne plava ta cilj v nikakršni nedosešni daljavi, ampak verjetnost njegovega uresuičeuja se približuje boljin bolj. S tem jasno izrečenim ciljem nas ni mogoče smatrati za "avatrijske sovražnike Amerike."
Direktorij Jugoslovanske tiskovne družbe se je bavH s tem vprašanjem, ki je važno za tisoč in tisoč našib rojakov ki sodrugov in bi za marsikaterega lahko postalo usodepokio. Izhajajoč s stališča, da je v tako resnih časih nafta dolžnost storiti vse, kar je mogoče v interesu in v zaščito našega ljudstva, jedirektorij sklenil storiti potrebne korake, da se merodajni faktorji v Zedinjenih državah pouče o resničnem razmerju med avstrijsko vlado in slovenskim narodom ter pridejo do spoznanja, da Slovencev ni smatrati za "sovražnike Amerike". Direktorij je tudi izrekel mnenje, da se store taki koraki skupno z drugimi slovenskimi liati, ker ne ovirajo strankarske razlike take složne akcije.	•
Obenem se pa tudi obračamo do sodrugov, da podpirajo to delo predvsem s poukom med našim ljudstvom in da skušajo vliti treznost v one glave, ki s«) se poti vplivom peščice koristolovcev ogrevale in pridusavale za Habsburgovee. O treznosti in premišljenouti svojih sodrugov ne dvomimo. Gre pa za to, da se rešijo Slovenci sploh kolikor le mogoče zasledovanja. Gre za to, da so tukajšnji Slovenci skoraj izključno delavci; miljonar nima nobene izgube, če ga internirajo, |m če traja vojna tudi še trd leta; delavcu je lahko minirano vse življenje, če je odtrgan od svojega dela in če dobi
pečat, ki zapira tudi pozneje vrata delavn'.c pred njim. In na tisoče delavskih družin bi lahko trpelo zaradi nepremišljenosti dveh ali treh nore«v.
Treba je torej, da porabijo sodrugj svoj vpliv v tem oziru in da nastopijo zlasti med manj zavednimi krogi kot učitelji IjiMfcitVa.
Prav tako pa tudi vabimo vse sodruge, naj se še bolj vneto polotijo agitacije za svoje organi-zaeije in časopisje. Sedanji čas zahteva odprte oči, odločnost wi prevdarnost. Vsak čas ima svoje ptsiebne zahteve, ki prav sedanji čas »navzelo veli-ke. Predvsem zahteva, da ga razumemo. To je prvi pogoj, če hočemo kdaj izvršiti svoje naloge. Naši klubi morajo sedaj postati središče, kjer si more slovensko delavstvo na podlagi dejstev in njih proučevanja vsak čas ustvariti pravo sliko. V njih mora slovenski delavec najti sveta, ki ga potrebuje. V njih se moramo pripravljati za veliko delo, ki nas čaka v porajajočem se novem svetu.
Bolj kakor kdajkoM potrebuje slovensko delavstvo v Ameriki sedaj ugleda. Zato pa potrebuje moči, ki je najde le v krepki organizaciji. V sedanjosti jo potrebujemo za zaščito našega delavstva, njegovih pravic in interesov ; za bodočnost jo potrebujemo, kajti mogočni dogodki pripravljajo dobo, v kateri bo imelo delavstvo mogočen glas, če bo pripravljeno.
v
te bo z .iim) en o organizacijo spojeno močno delavsko časopisje, ni treba nobenega strahu. V vseh groza h sedanjosti se kakor še nikdar uresničujejo besede: Čas dela za nas!
Socialistična stranka v svetovni politiki.
Uredništvo "Proletarea" je predložilo konvenciji Socialistične stranke v*St. Louisu sledečo izjavo:
Socialistična stranka je mirovna stranka; toda njen glavni cilj ni mi^temveč socializem. Ona želi mir, ki je normalno ugoden njenemu razvoju. Toda kot stranka manjšine k^Je omejen vpliv na ohranitev miru; Is bi biliF>3> močna, da bi mogla v vsakem slučaju prepreerfi ,ali pa ustaviti vojno, bi bila logično tako močna, da bi lahko iz-vrSila svoj program, se polastila politične moči in socializirala delovna sredstva.
Če so nasprotne sile tako njočne, da izzovejo kljub vsaki socialistični opoziciji vojno in če se izkaže, da nimajo socialistične ^ganzacije dovolj moči, da bi jo ustavile, tedaj ji brezplodna negacija smrten greh zoper sam socializem. Proletariat potrebuje za dosego svojih koninih ciljev pogojev že v obstoječi družbi. Kadar nastane na svetu tak konflikt, kakršen je sedanji, je za proletariat vprašanje: Kje so njegovi interesi? Kakšne pogoje more ustvariti izid konflikta za njegov razvoj!
Evidentno je, da ni za proletariat vse eno, kako se konča vojna. Cenena, ampak neresnična je fraza, da so vse meščanske vlade enako škodljive proletariatu. Med staro in novo Rusijo je o-gromna razlika, tudi s stališča socialističnih interesov, dasi tudi nova Rusija ni socialistična. Brez
dvoma je na strani centralnih sil večja reakcija, kakor na strani zaveznikov. Neoporečno je izza padca ruske avtokracije nemški.in avstrijski mo-uarhizem najmočnejša trdnjava reakcije.
V interesu proletariata in socializma je, da padeta ti trdnjavi. Absurdno je vpričo tega položaja pruklamirati nevtralnost z* socialistični
lctariat. Socializem se ne more identifieirsWl
vozniki; ampak utajiti ne more, da bi bila zmaga centralnih sil, to se pravi avtokracije, silen udarec za socialistično gibanje, medtem ko ga zmaga zaveznikov zlasti izza ruske revolucije lahko pospeši.
Te je absolutno očitno, da ne more proletariat vojne ne preprečiti ,ne ustaviti» tedaj je prava naloga socializma, upreti vse sile, da zagotovi delavstvu čim večji vpliv pri sklepanju miru, to se pravi pri ustvarjanju tistih pogojev, od katerih je odvisno njegovo nadaljnje gibanje in njegova končna zmaga.
Poraz centralnih sil ne bi hil poraz nemškega naroda in avstrijskih narodov, temveč le poraz avtokracije in — vsaj relativna — osvoboditev omenjenih narodov. Zmaga centralnih sil bi bila zelo lahko poraz zavezniških narodov, predvsem pa ruskega. In obnovitev ruske avtokracije bi bil strašen udarec zâ vso evropsko demokracijo, torej tudi za ves evropski socializem. Če je pa
res, da je socializem internacionalno gibanje, mora tak udarec reflektirati na soeializem vsega sveta.
Vsa Evropa je polna nerešenih vprašanj, v prvi vrsti nacionalnih vprašanj. Eksistenca teh problemov je silno ovirala socialistično gibanje, ter so nacionalni instinkti branili delavstvu m>-»ialno 'sposngftfjl. hi t ernarinrm f imnr"sseislite demokracije ne izključuje nacionalne pravičnosti, ampak je na njej osnovan, ne le iz etičnih, ampak tudi iz zelo praktičnih razlogov. Sedanja vojna je spravila te probleme na dan, in v interesu socializma je, da se rešijo in tako spravijo nacionalna vprašanja s poti socialnega boja.
Ameriška socialistična stranka je storila svojo internacionalno dolžnost s svojo mirovno propagando, dokler se ni pokazala njena neuspešnost. Sedaj je njena internacionalna dolžnost pomagati internacionalni demokraciji. Interesi demokracije pa leže danes v porazu nemške in avstrijske avtokracije, ako ne izbruhue prej v Nemčiji in Avstriji revolucija, ki bi mogla sama opraviti to delo.
Propaganda miru "za vsako ceno" je socializmu popolnoma tuja. Marz in Engels in vsi znameniti ustanovitelji modernega, protiutopistične-ga Socializma ne vedo nič o njej. Sami so zagovarjali in zahtevali vojno, kadar je bila v interesu
demokracije. Nauk miru brez obzira na pogoje in položaj je zgolj sentimentalen in se zanajMk v stranko od elementov, ki postavljajo drugdl interese nad socialistične.	^
Socialistična stranka je politična; to1 se
iak <ra ii
- .	.	ne
pravi le, da glasuje pri volitvah, ampak «Pa igrs svojo vlogo v vsakem političnem položaju Jn ig. rshlja-vssko pbttttthio *tmwm*<iT$ii p6 najtfVrtJg&i * -
močeh v prid proletariata. Sedanja vojaa 'je e-
minentno političen proces in socialistična str4anka bi žalostna abdicirala, če bi se postavila na s tališče pasivne, neplodne negacije.
■' <,	V
Iz tega ne sledi, da zapusti socialistična stranka svoje opozicionalno stališče sploh. V vojni kakor v mirni dobi mora stati na proletarskem, razrednem stališču in strogo varovati interese proletariata zoper kapitalistično izkoriščanje in zatiranje na gospodarskem in na političnem polju. Tudi protimilitaristična mora ostati kljub vojni in kljub svojemu stališču v svetovni politiki. Militarizem in orožje nista identična pojma. Vsa socialistična literatura je priča, da je bila socialna demokracija vedno antimilitaristična, a da je vedno zahtevala orožje v rokah naroda in hrambov-sko vzgojo ljudstva. Vsa zgodovina revolucij in posebno zopet ruska revolucija pobija na tla teorije mehkužnosti in dokazuje, da je orožje eden najvažnejših faktorjev demokracije in svobode.
Vojna je razglašena.
Od petka popoldne so Zedinjene države formalno v vojni z Nemčijo.
Tega dne, enajst minut čez eno, je predsednik Wifaon podpisal od obeh kongresnih zbornic sprejeto resolucijo, ki izreka ,da je med Zed ¡njenimi državami in Nemčijo
vojno stanje,
katero je povzročila Nemčija.
Senat je sprejel vojno resolucijo v sredo ob 11:15 zvečer. Zadeva bi se bila v senatu rešila že v torek, da je ni takrat preprečil senator LsFol-ette iz Wiaeonsina s s\ »jo obstrukcijo.
V sredo ob 10. popoldne se je senat zopet sešel in senator Hitchcoek je predlagal, da se takoj prične z razpravo o resoluciji. LaFollette ni bil navzoč in predlog je bil soglasno sprejet. Razprava je trajala ves dan. Zagovorniki vojne in njeni nasprotniki so iznašali svoje argumente, ki se splošno znani. Bilo je pa od vsega začetka jasno, da je rezultat gotov, pa naj se govori v debafi, karkoli se hoče. Vsak senator je imel že svoje mnenje ¡n nihče ni mogel pričakovati od debate tako močnih novih argumentov, da bi bili mogli omajati že utrjene sklepe nasprotno mislečih.
S tem nikakor ne mislimo reč, da se je v tej razpravi povedalo vse, kar hi se sploh moglo reči *s vojno in proti vojni. Tudi naši senatorji so večinoma ljudje srednje vrste. Prav posebnih duševnih velikanov nam ni treba iskati med njimi. Če zasledujemo vso to debato, najdemo v njej malo, zelo malo takih misli, ki hi bile zrasle na zelnikih gospodov zakonodajcev samih. Vsa mnenja "pro" in "contra" so se že vse tedne pre-mlevala po časopisju — po džmgovskem in po pa-cifistovskem. In resnica je, da se je na eni in na
drugi strani debatiralo s precej omejenim obzorjem.
To je odsevalo tudi iz senatove debate. Na strani zagovornikov vojne so bile variacije Wil-sonove poslanice še največji vrhunci elokvence, Kkar jih je bilo slišati; od strani nasprotnikov so se ponavljala že davno znana, več iz sentimenta kakor iz intelekta porojena gesla.
Ali če bi bil tudi prišel resnično velik državnik z izrednim govorniškim darom v to družbo, ne bi bil menda mogel izpremeniti tega, kar je bilo že davno gotovo. Senat se je sešel z namenom, da napove vojno, in izvršil je svoj namen. Sprejel je vojno resolucijo z 82 glasovi proti 6.
V ZBORNICI.
Poslanska zbornica je opravila svojo stvar v četrtek, oziroma v petek zjutraj. V četrtek ob 10. dopoldne se je pričela debata. Otvoril jo je predsednik odseka za zunanje zadeve poslanec
Flood.
Razprava je bila tudi tukaj podobna sena-tovi. Če je na njej kaj zanimivega, je to, da so strankarske vezi popolnoma popokale. Med republikanci in med demokrati je bila večina za vojno, manjšina proti vojni. Tudi neodvisni kongres-niki so bili razdeljeni.
Če se vzame v poštev, da se je o vsej materiji že v zadnjem kongresu mnogo govorilo in da je ameriški kongres splošno vajen kratkih debat, se ta razprava lahko imenuje obširna. In sicer so nasprotniki vojne vtčnroma več govorili, kakor njeni zagovorniki. Očitno je, da so čutili, da se bojujejo za izgubljeno pozicijo, pa se jim je zato tembolj zdelo potrebno pokazati, da se ne ločijo ml velike večine iz samoglavosti» ampak da vihte meč za svoje prepričanje.
Preiskava motive na eni in na drugi strani bi bilo odveč. (Gotovo niso vsi govorniki s svojimi besedami povedali natančno tega, kar čutijo in mislijo. Ameriški kongres bi ¿lahko bil demokratičen v prav globokem pomenu te besede. Kajti ustava in splošna volilna pravica omogoča to. Pa ni, ker se večina ljudstva ne zaveda pomena političnih pravic in ker k°nfrres Vsled tega tudi ni porojen iz svobodne volje ljudstva.
O tem se bo marsikateremu volilcu sedaj naj-brže kaj zasanjalo. Ampak lani v jeseni bi bila morala masa misliti na to.
Nedanji kongres je po večini rezultat politične mašinerije demokratične in republičanske stranke. Povsem naravno je, da stoji tudi večina poslancev pod vplivom te mašinerije. Kjer se ne izraža ta vpliv neposredno, se pa kaže izvoljenim gospodom posredno — iz kapitalističnega časo-pisja.
•Ta žurnalistika je skoraj vsa za vojno. Razlog je zelo enostaven: Baš tistim kapitalističnim interesomr ki so sedaj v Zeitinjenih državah najmogočnejši, prihaja vojna prav. Časopisje, ki služi kapitalističnim interesom, mora torej pisati za vojno; seveda je pri tem njegova naloga, da najde pravo obliko in ne pokaže resničnih namenov. Operirati mora s patriotizmom, kolikor le dopuščajo njegovi talenti, in naiven čitatelj mora dobiti vtisk, da se piše vse ¡z prepričanja in iz najčistejših nagibov.
Masa čitateljev ima le vtiske. Za večino poslancev so pa to — povelja. Kdor se zoperstavi tem nazorom, riskira, da ga mašina prihodnjič odvrže in da izgubi mandat.
Strah za mandate je nedvomno pri vsakem
odločevati ju mogočen nagib. Prav ta strah povzroča v mnogih slučajih tudi opozicijo.
Ta in oni kongresnik odpre nekoiiko oči in pride po raznih shodih in demonstracijah, včasi tudi po pismih, ki jih dobiva, do zaključka, da ne mislijo njegovi volilci tako, kakor pišejo časopisi. Iz tega sledi, da je njegov mandat bolj v nevarnosti, če uboga žumalistikovkakor če ravna tako, kakor mislijo njegovi volilci. Ako se mu je zazdelo, da je njegov okraj proti vojni, glasuje tudi sam proti vojni.
KAJ JE HOTELO LJUDSTVO?
Ncd vomno bi bilo nabolj demokratično, če bi vsi ljudski zastopniki v vsakem slučaju ravnali tako, kakor zahteva ljudstva.
Toda priznajmo kos resnice: Dandanašnji je to velika loterija. Kako naj v sedanjih razmerah, zlasti v teh, ki vladajo v Ameriki, poslance zanesljivo spozna mišljenje ljudstva t In kje ima ljudstvo priliko ,da bi si ustvarilo prepričanje, trdno, podkovano prepričanje, ki je nekaj več od površnega mišljenja?
Ameriško ljudstvo je do malega brez politične organizacije. Četudi nas to dejstvo prav nič ne veseli, moramo vendar priznati, da je socialistična stranka v tej deželi le majhna armada. O-stale stranke pa sploh nimajo politične organizacije, ker se jim zdi bolj koristno, da priganjajo volilce pri vsakih volitvah posebeJ'na volišče.
Kako naj tako ljudstvo politično misli?
Politična organizacija je politična šola. Le v njej morejo mase dobiti vpogled v svetovne in lokalne dogodke, v nasprotne interese, v vire dogajanja in nagibe dejanj. Le v njej dobe priliko, la lahko pogledajo na vsako stvar z ene in r. dni-

PROLETÁREC
Vojna je razglašena.
ge strani; le v njej se lahko naître xamo st al no misliti. Naj j»4 organizacija vsa polna prepirov — vsekakor je to bolje, kakor fe človek enako papigi ponavlja, kar čita na vožnji v tovarno v časopisu, ali pa kar slučajno enkrat sliši od tega ali onega govornika.
Masa ameriškega ljudstva pa nima organizacije, v kateri bi politično živelo, se politično vzgajalo, debatiralo in se prepiralo iu si ustvarjalo jasne |H>jme. Kdir.o organizacijo, v kateri bi imelo priliko zato, socialistično stranko, je zanemarilo; v drugih strankah pa nočejo ničesar slišati o organizaciji.
Oe torej ljudstvo nima resničnega, utrjenega prepričanja — kako naj ga poslanec spoznat Slučajni pojavi niso nikakršni dokazi. V eni dvorani zboruje.shod in preklinja vojno v dno pekla; v drugi maha množica z zastavami in zahteva, naj se maršira v Berlin. To so simptomi, ampAk to niso nikakršni dokazi, na katere bi mogel vesten poshisec odvrniti sv^e mnenje.'Morda je ravno tista stran, ki ima več pristašev, dobila manjšo dvorano .... *
Predsednik Wilson trdi, tla je večina ameriškega naroda za vojno; pravi, da se je prepričal o telil.
Pacifistični poslanci trdijo, da je velika večina zoper vojno; pravijo, da imajo dokaze za to.
Ni mogoče, da bi bila resnica na obeh straneh ; ua noben način ni mogoče.
Kdo se torej lažef
Nemara nobeden ne. Prav lahko je mogoče, da sta oba globoko prepričana o svoji trditvi. Ampak eden mora biti v zmoti na vsak način. Kdo naj to d oven e*
Priznajmo: V današnjih razmerah ni nobene prilike, nobene možnosti za to.
. Oe bi bilo vse ljudstvo organizirano, bi bila st var drugačna. Vprašanje bi se v, organizacijah lahko dalo na debato. Razpravljalo bi se o njem. Predmet bi se obrnil na vse strani. Slisa|i bi se argumenti in prot¡argumenti. Olani bi dobili trdno podlago, na kateri bi si lahko ustvarili svoje zaključke. Ljudski zastopnik bi pa na ta način lahko izvedel, kakšno je v resnici ljudsko mnenje.
Pravijo, da vsega tega ni treba, ampak vprašanje vojne nuj bi se dalo na splošno glasovanje, pa'bi se spoznalo, kako misli ljudstvo.
Tudi to je napačen sklep, in nič ne damo na to. Namreč v sedanjih razmerah ne. Kako naj se pričakuje politično zrel sklep od politično nevednega ljudstva?
/lasti pacifisti so si sila mnogo obljubovafi
od referenduma o vojni. Misliilio pa ,da bi bili bas oni pri tem najbolj razočarani. Pri referendumu bi bilo bas tako, kakor je pri volitvah. Masa.
ne želi tiste politike, ki jo delajo poslanci, pa jih vendar voli, medtent ko glasuje zoper tiste, ki bi delali njeno politiko. O razlogih smo že dostikrat govorili in tukaj nimamo prostori, da bi jih ponavljali. Kakor je masa volileev poslala skoraj same demokrate in repubiičaue v VVashing« ton iu izvolila Wilsona za predsednika, tako bi skoraj gotovo iz euaKih razlogov glasovala tudi za vojno.
Politične pravice mi le en dal demokracije; drugi del je politična vzgoja iu njen pogoj je politična organizueija.
NAGIBI IN NAGIBI.
Večini poslancev iu senatorjev pa sploh ni šlo za to, kaj da misli in hoče ljudstvo. Kakšni nagibi št» napotili vsakega posameznega, da je glasoval tako, kakor je — kdo bi to dognal T
Bilo bi neumno in krivično podtikati vsem, ki so glasovali drugače, kakor misli človek sam, nepoštene namene, (lotovo je ua strani pro in coutra veliko takega, kar se vsaj samo ob sebi dozdeva pošteno prepričanje. Nič manj pa ni gotovo» da so tudi na obeh straneh slučaji, v katerih niso izrečene besede izrekale resničnih misli, ampak so jih le zakrivale. \
Slišali smo od zagovornikov vojne marsikaj o časti /edinjenih držav. A medtem, ko ima nedvomno marsikdo o tej časti zelo visoke, celo previsoke pojme ,se pozna nekaterim govorom od-daleč, da so doneče deklamacije le zakrivale idejo o interesih velikega profita. In v takem slučaju je bila pesem nepoštena.
Človek je lahko iz srca prepričan o opravičenosti vojne. Kdo bi mogel dvomiti p poštenem nagibu, če pravi ruski revolucionar, ki se pravkar vrača iz Sibirije, da je treba komaj pridobljeno svobodo braniti zoper zunanjega sovražnika prav tako ,kakor zopet notranjega?
Človek je lahko prepričan, da služi Amerika svetovni demokraciji, če se pridruži zavetnikom; ampak če to le pravi, v duši se pa veseli, da bo cvetela munieijska industrija in nosila neznanske prof i te, tedaj njegovo ravnanje ni pošteno.
Boj zoper priliko avtokraeijo je velika reč. Vsako zmanjševanje njenega pomena kože nerazumevanje sedanjega svetovnega položaja in nujnih pogojev demokratičnega razvoja. Ampak kdor pobere iz \Vilsonovega govora stavek o boju zoper prusko demokracijo kakor rozino iz potice, vojne se pa veseli le zato, ker sovraži Nemce, ravna zopet nepošteuo.
Prjv tako je pa tudi z drogo stranjo. Tudi mir je velika reč. Kdo se ne bi ogreval zanj, če čuti človeško T
Toda če je gospod poslanec ves čas nameraval slediti VVilsoiui.čez dru in stru, potem pa pride v svojem okraju slučajiu> na shod, kjer sklepa velika množica resolucije zoper vojno, pa se spomni, da so to njegovi voliloi in potem pohiti v Washington glasovat zoper vojno, ne moremo imeti velikega mnenja o njegovem mirovnem prepričanju.	) .
c*
nam je kdo leta in leta zagotavljal, da je
v Aziji rumena nevarnost in da preti /ediiijenim državam prejalislej napad od Japonske, za katerega se morajo pripravljati; če je kdo dokazoval in dokazoval, da ne bo miru, dokler ne napravijo Zedinjcne držaje "reda ' v Mehiki, sedaj pa išče po vseh pacifističnih knjigah "argumente" za mir, le zato, ker gre zoper Nemčijo, rte ne more raci. da delujejo tukaj pošteni nagibi.
In tudi kapitalistični interesi govore včasi iz paeifizma prav tako kakor iz džingovst va. Kapitalistični interesi si pogostoma nasprotujejo. Kar je eiriin koristno, je drugim škodljivo, in narobe. Kvropske vojne niso pozdravili vsi ondotni kapitalisti. Nekaterim je prinesla nezaslišane dobičke, drugim je ustavila kupčijo, nekatere jo minirala.
V Ameriki ni nič drugače. Nekateri so komaj čakali, da postane stvar resna, drugi se s trepetom vprašujejo, kaj bo. Iu tudi oni iščejo zagovornike. Ideali miru so pa gotovi krasni motivi za pokritje pravih namenov.	,¿-
PASIVNO ODOBRENJE LJUDSTVA.
Vsa debata v senatu in v zbornici nam nič kaj posebno ne ogreva krvi. Sedanji "ljudski zastopniki" niso nikakršni 4ljudski" zastopniki. Nikakršne kontrole nimamo nad njimi. Njihovih nagibov ne moremo preiskavati. Le njihove sklepe moramo sprejemati, kajti izročili smo jim moč.
S tega stališča ima tudi Wilson pravzaprav res prav, če pravi: Ljudstvo je za vojno.
Aktivno morda ameriško ljudstvo ni za vojno. Ce bi bilo vprašano in če bi moglo odgovoriti tako, kakor misli, bi nemara dejalo: Nočemo vojne. Nemara; nemara pa tudi ne. Kajti danes ui dokazov ne za eno, ne za drugo mnenje.
Pasi
vno pa je ameriško ljudstvo za vojno. To se pravi: Ono sprejme, kar se z njim zgodi.
To je pokazalo v jeseni pri volitvah.
'Nič ni ¡¿govora, da ni bila pri teh volitvah vojna na dnevnem redu. Bila je. Pa še kako je
bila I ln socialisti so to pripovedovali tako no, da je moral slišati, kdor je le odprl ušess.^
liolj aktualna je bila takrat pač vojna z Mf. hiko .ln kdor hoče biti pravuVn, mora priznati pa uaj stoji načeloma glede na vojno na kftkriU iiemkoli stališču: Vojna z Mehiko je bila veliko bolj kapitalistična, kakor vojna z Nemčijo; za vojno z Mehiko je bilo veliko manj pretveze kakor za sedanjo vojno; in vojna z Mehiko ni imela za demokracijo iiolienepa pomena, pa naj se obrača, kakor se hoče.
(iti vojne z Villo do vojne z Mehiko je bil le korak. In vsak hip je grozil ta korak. In vendar je masa volileev glasovala za tiste stranke, ki so odobrile vse, kar se je bilo storilo zoper Mehiko.	i
Ampak če je bilp vojna z Mehiko bolj pred očmi, je bilo vmešanje v evropsko vojno vendar tudi na dnevnem redu. Roosevelt je umaknil svojo kandidaturo, ker je Hughes govoril prav tako kakor on. lil ker je Hughes neprenehoma naps-dal- Wilsona', da ni bil dovolj odločen v ofaunbi ameriških pravic in ameriške časti, je hodil Wi|. son ua shode naglašat svojo odločnost.
Govorilo se je o "hyphen", o netuških glasovih, o nelojalnih glasovih. Kdo ne bi bil opazil, kam pes taco moli? In kdor ni opazil, so inu to )>ov««dnli socialisti v svojih časopisih, na tisočerih shodih, v miljonili letakov.
KljtJ'» temu so mase glasovale za demokratične in republičanske kandidate in so izvolile Wilsona za predsednika, dasi ni bilo že takrat dvoma, da dovede tak rezultat prejalislej lahko do vojne.
Sedaj je vojna dejstvo. In naj je večina ameriškega ljudstva za vojno aH zoper vojno — pasivno je bilo zanjo pri novembrskih volitvah. In soodgovorno je zanjo.
Sedaj je to lahko nauk za bodočnost. Oe je ljudstvo res v srcu nasprotno vojni, se vendar nič ne opravi s tem, ako se govori: "Ljudstvo je miroljubna! Ljudstvo ne ntara vojne! Ljudstvo zahteva mir!"
Kongresniki mu lahko mlgovore: "Ti si na* pooblastilo."
In Wilson mu lahko pravi: "Ti si me izvolilo. Ti si mi izročilo moč."
Ako ima to ljudstvo daj svoje volje, mora i-meti tudi toliko enerfije, da jo pokaže tam, kjer je pravo mesto za to: Na volišču! In če hoče biti sposobno, da jo pokaže, se mora pripraviti za to — s politično organizacijo.
Po toči je prepozno zvoniti. Sedaj je tukaj dejstvo, in to dejstvo neutaji-vo, neodvratno, se imenuje: "Vojna."


Enrico Perri:
Socializem in moderna znanost.
Katera pot pa vodi v odpravo gospodarskega ono,pola in nepreglednega spremstva njegovih
kt4vic, gorja, bridkosti m sovraštva? Pot razrednega boja,* ki izvira odtod, da skuša vsak razred pridobljene prednosti in privilegije ohraniti in pomnožiti in ki kaže gospodarsko šibkemu razredu, da je treba voditi ta boj -— o načinu izpre-govorisn kasneje — od razreda do razreda, in ne 4sl osebe do osebe. Sovraštvo, sila in odstranitev poediucev vladajočega razreda se ne približa rešitvi vprašanja niti za las; zbudi pa reakcijo splošne nejevolje proti nasilju, žali načelo člove-čaaistva, načelo, ki ga socializem tako glasno oznanja. Nasilje ne pospešuje reikve, zakaj 'jedsnje nenormalno stanje splošne bede in uživanja posameznikov ui posledica zle volje določenih oseb.
Tudi v tem oziru /toglaša socializem docela s pozitivno vedo, ki odreka človeku prootost volje in ki skuša doumeti vse človeško nehanje, individualno in kolektivno, kot učinek plemena in okolice.
Nasproti obema enako enostranskima teorijama, tla je civilizacija izključno le učinek okolice, oziroma plemena, sem vedno, zlasti po svoji teoriji krhninalitetnih faktorjev naglašal, tla je rezul-t a lita vselej skupen učinek plemena in okolice. 1)
Zločin, samomor, otrpnenje duha, beda niso posledica prostovoljne, osebne krivde, kakor uči špiritualizeni, in prav tako malo je kriva prosta
volja kapitalistoma, t rpi delavec pod skopo
mezdo, brezposelnostjo in bedo. Vsak socialni pojav je nujen učinek zgodovinskih pogojev in okolice, in danes vplivajo vsled olajšanega iu pomnoženega prometa vseh dežel tudi oddaljenejši in tuji dogodki na znmotani razvoj stvari.
Ob današnji neomejeni dedni prenosljivosti in vzmožljivosti zasebne lastnine, odi trajno rastoči uporabi znanstvenih odkritij v obdelovanju si-rovin, pod vplivom parne sile, elektrike in rastočega izseljevanja in priseljevanja je neizogibno, da je življenje kmečkih, delavskih in obrtniških risi',in navezano z nevidnimi, trdnimi nitmi na silno svetovno življenje, ko je občutiti bombaževe, kavme in pšenične žetve daljnih dežela na vseh straneh sveta prav, -kakor ho premembe solnenih peg faktor redno povračajočrh se poljedelskih kriz, določujočih usodo miljonov ljudi.
Kako je možni? v vseobsežnem znastvenetu svetovnem nazoru o enoti prirodnih sil in solidarnosti vsemirja otročja in reVna predstava o prostosti volje in o odgovornosti poediucev za usodo človeštva ?
Če bi socialist izmislil in ustanovil, četudi le v doorodelne namene, industrijski zavod za zap>-sleuje brezposelnih in če bi proizvajal od mode
odpuščene ali pa neporabljene predmete, bi pri veslal vzlic vsem človekoljubnim nameram v kon-kurz ob tihem delovanju gospodarskih zakonov.
Pristaš socializmu, ki bi hotel plačevati svojemu«
delavstvu dvojno ali »trojno običajno meedo, bi
šel pod nič iz istih vzrokov, zakaj prodajati bi moral svoje blago z izgubo ali pa bi mu ležalo neprodano v skladiščih, če hi stala njegova cena ob enaki kakovosti mul tržno ceno. Propadel bi in ostala bi mu edina tolažila, da hi ga imenovali "dobrega človeka", ime, ki je po sedanji merkan-tilni morali nekam dvoumno.
O merkantilni morali govorim po zgledu Letoumeauja, ki razločuje v svoji knjigi 'L' evo-lution de la morale" štiri moralne faze: Živalsko, divjaško, barbarsko in merkantilno (meščansko), ki ji bo sledila faza višje razvite morale, katero * imenuje Malon socialno moralo.
Ne glede na večjo ali manjšo prisrčnost razmerja med delodajalcem in delojemalcem predpisuje njiju inedselsijni gospodarski odnosa j sedanji družabni red z nad vrednostnim zakonom, ki je ž njim Mara nepobitno dokazal ,kako delodajalec nabira kapital, ne da bi delal, ker proizvaja delavec vsak dan mezdo presegajočo vrednost, — naidvrednost, ki zapade kapitalizmu brez truda, tudi če odštejemo ml njegovega dobička resnično mezdo za tehnično in upravno delo, opravljeno v tehnični upravi.
Solncn in dežju prepuščena zemlja sama od sebe ne rodi vina, ne pšenice, rude se ne vzdigu-jejo same iz zemlje in kopica zlatov se ne pomnoži
sama od sebe v škrinji kakor Čre<is goved na paši <
Kapital proizvaja izključno le preobrazba shvmV po človeškem delu. Le ker prekopava poljedelec zemljo, rudar koplje rudo, ker streže delavec svojemu stroju, ker meša kemik svoje snovi, ker inženir konstruira mašino itd., sme računati posestnik ali kapitalist, ne da bi hil napravil kaj drugega, kot da je podedoval ali pa se "absentiral" od svojega posestva, leto za letom na produkt, ki hiti ga stvarjnjo v zameno za siromašno stanovanje in skop knuh drugi, cesto otrovani po skrnobi riževih poljan in močvirij, po strupenih plinih v rudnikih in tovarnah. Tudi ob spolovini (mezzadria^, ki jo slave kot praktičen socializem, je še zmerom čudno, kako da prihaja v hišo posestnika, ki vendar ne dela, žito, olje in vino v množini, zadošča-joči za složno življenje, dočim mora zakupnik dan za dnem trdo delati, da zasluži kruh zase in svojo rodhino. Ob spolovini odpade vsaj najhujše: Negotovost vsakdanjega kruha, strašilo brezpc.iel-nosti, ki neprenehoma grozi mezdnim delavcem na deželi in v mestih. Toda v bistvu ostaja tudi ob tej vzorni pogodili problem isti, in vedno odpade po deset ljudi, ki delajo in slabo živč, na enega, ki dobro ¿¡vi, ne da hi delal. 1 y
(Dalje.)
V Angliji je minimalna zakonita plača mogoča. Zakaj v Ameriki ne?
Kajzer in pruska volilna pravica.
Kajzer Viiljem postaja — strmite, ljudje božji! — postaja demokratičen. Njegovo božamrtko veličanstvo prihaja — slučajno haš po ruski revoluciji — do spoznanja, da v njegovi sicer absolutno popolni državi vendar ni vse še natančno tako, kakor bi morarfo biti, in je zidaj pri volji, popraviti še zadnje pomanjkljivosti. Ampak — po vojni. Zdaj ni časa za to.
Velika reforma, ki jo je pripravljen "darovati" kajzer "svojemu narodu," je reforma volilne pravice za pruski deželni zbor. Kako lepo zna njegovo veličanstvo govoriti, če je treba! Svoje misli je povedal kancelarju Betbniann flolhve-.gu V pismu, v ksterem pravi1:
"Nikdar prej se ni nemwki narod pokazal tako trdnega, kakor v tej vojni. Zavest, da se bojuje domovina v Irrklki Hamooiiramhri, je izvršila občudovanja vredno «moč spravljivosti in kljub vsem žrtvam na bojišču in resnemu pomanjkanju doma je oNtal neomajen v naporih za kontno zmago.	,
Narodni in socialni duh sta se spornzumcla in združila in to nam je dalo stalno silo. Oba sta «poznala, kar se je zgradilo v dolgih letih in ob mtvogšh notranjih bojih. To je bilo pač vredno bojevanja. Sijajno stoje pred našimi očmi vsa vojna dela vtfega naroda.
Vam kot odgovornemu kaneeiarju ncm»n!<ega cesarstva in prvemu ministru moje vlade na Prus-
kem pripada, da pomagate pni izpolnitvi zahtev te uro s pravimi sredstvi in uredite naše politično življenje v tem duhu, da se napravi prostor svobodnemu An radostnemu sodeilovanju vseli članov našega naroda.
Načela, ki ste jih razvil v tej smeri, imajo, kakor veste, moje odobren je. Zavedam se, da vztrajam s tem na poti, po kateri je hdHH moj ded, ustanovitelj cesamtva, kot pruski kralj z vojaško organizacijo in «kot nemški cesar s socialnimi reformami!, s čimer je ustvariti pogoje, ob katerih preživi nemški narod z zedinjeno in kljubovalno vztrajnostjo to krvavo dobo.
Ohranitev vojne «ile kot prave ljudske vojske in podpora socialnega povzdignenja vseh r?t*-redov sta hi I a moja cilja od začetika moje vlade.
'V tem stremljenju, da se vzdrži pravo ravnotežje med ljudstvom in monarhijo in posluži blaginji celote, sem pripravljen zadeti z zgradbo našega notranjega političnega, gospodarskega in socialnega življenja, «i<in to dovoli vojni položaj.
Medtem ko je na iniljone naših rojakov na bojinču, se mora konflikt nazorov, ki je neizogiben ob tako dalekosežni izprcmembi ustave, odložiti v najvišjem interesu domovine do časa, ko se vrnejo naši bojevniki domov in se bodo sami mogli pridružit i posvetovanju hi glasovanju o stopnjah novega reda."
Ne zna li kajzer res lepo pisati?
Vprašali boste, zakaj ni vedel ntfesar o reformah pred vojno. Zakaj je prej vedno naglašal svoje al>solutne pravice? Zakaj ni imel niti centralna parlament cesarstva najmanjšega vpliva na vlado? ZaJkaj je bila vlada vedno le njemu odgovorna in nikdar ne IjtKlskemu zastopstvu?
In morda se vam bo zdelo, da ne more biti odkritosrčen človek, ki je osorno vztrajal na svojem absolutističnem sta.lišču, ki je rekrutom osebno pridigal, da morajo streljati na očeta in mater, ee jim on tako ukaže, da človek, ki je socialne demokrate imenoval " vaterlandslose (Jesellen" in po volitvah javno dejal, da jih bo "niederren-nen," — da tak človek ne more biti odkritosrčen, če sedaj dela komplimente ljudstvu in obljubil je reforme?
O, kajzer je odkritosrčen! O, kajzer je pripravljen dati reforme. O, dal bi morda še malo več kakor voJilno reformo za pruski deželni zbor in reformo pruske gosposke zbornice.
Dal hi, da, iaaa ruske revolucije in odkar je Amerika napovedala vojno. Dal bi, da obrani "pravo ravnotežje med monarhijo in ljudstvom," Ampak ljubi gospod kajzer, zdaj ne govorimo več o pruski volilni reformi. To bi bilo tako, kakor če bi za kranjski deželni zbor vj»eljali splošno volilno pravico, pa bi rekli "Olejte, kakšno krasno pridobitev nam je prineda vojna! Olejte,
»za kakšen sijajen uspeh je padlo nekoliko miljonov ljudi!"
Ne, gospod kajzer, zdaj je treba napraviti ko-nec ravnotežju med monarhijo in ljudstvom^To ravnotežje je švindel. Ljudstvo je vse, monarhija ni nič. Tu torej ne more bili ravnotežja, ampak le konec monarhije.
Ali slutite nekaj takega, veličanstvo? Ali bi radi žrtvovali pru»ke defolnozborske privilegije, da ohranite svoj tronl — Verjamemo! Toda za take barantije je prepozno. Zdaj se ne sprejema več mezinec, ampak hudtf zahteva celo roko.
- Morda je zdaj res nekoliko sitno glasovati o pruski volilni pravici. Pravite, da sedaj ni čas za to. Ampak vedno je čas za to, da dobi tron svojo brco in da odfrči krona z glave. Tudi kadar je na-»iljone mož na bojinčih.
Vprašajte v Petrogradu, veličanstvo. Tam vam lahko povedo, da je res tako.
Sedaj, ko so se Rusi srečno iznebili svoje dinastije in se resno pripravljajo na ureditev republike, smo radovedni, če nas bodo naši jugoslovanski nacionalisti nehali nadlegovati s svojimi monarhičnimi slavospevi in prestali lizati pete Petrom in Nikolajem in Aleksandrom in vsem tem kraljičkom in prirrfkom. Sedaj mora pnč vsakemu resnemu Jugoslovanu postati jasno, da sme biti le jugoslovanska republika cilj« .
PROLETA REC
Naša majniška izdaja
Sodrugi!
Bliža se praznik zavednega delavskega ljudstva, avetovni praznik proletariata, prvi uiajiiik. Ni ga praznika v koledarju, ki l>i imel za delavstvo tako globok poiuen kakor ta. Že sam na sebi je revolucionaren, ker izraža neodvisno voljo delavskega razreda. Kakor simbolizira obstoječi koledar s svojimi delavniki, s svojimi cerkvenimi iu državuiuii prazniki sedanji družabni red, tako simbolizira praznovanje prvega majnika upor proti kapitaJiaiičnemn koledarju, in s teui upor proti kapitalističnemu "redu" samemu.
Praznik prvega majnika je določila tudi socialistična Interuacionale, o kateri vriskajo sovražniki, da leži mrtva, poteptana iu onesnažena v prahu. Saini sebe varajo nazadnjaki, vladajoči mogotci in njih oprode, ki so tako kratkovidni, da ijm branijo mali dogodki spoznati veliko resnico. Strašna vojna v Evropi, ki divja z^ interese monarhov in dinastij, za interese pretori-anskih klik in za interese določenih kapitalističnih krogov, je prizadejala neizmerno škodo vsej sodobni družbi iu vsemu življenju, pa je zadeja seveda tudi delavstvo in njegovo svetovno organizacijo, ALi rane, ki jih je vsekala Internacio-nali, dasi so skeleče iu boleče, niso smrtne, kajti Internacionala je neumrjoča, dokler bo živelo človeštvo na zemlji.
Prvi majnik je pa praznik te Interuacionale, in čimbolj se pehajo sovražuiki, da bi jo spravili v grob, tem važnejša je naša naloga, da izpričamo njeno življenje in svojo vero v njeno ncuiurjoč-nost.
Praznik prvega maja jc pomenljiv, kadar so časi normalni; še pomeni ji ve jši je v dobi krize, v dobi najokrutuejšth bojev, v dobi zgodoviuske izkušnje.
Evropski mogotci so mislili, da uniči klanje narodov socializem. Zbudili so zavist ameriških mogotcev iu tudi tukajšnji velekapitalksti, ki so izvlekli že ogromne profite iz evropske krvi, bi jih radi pomnožili še z ameriško krvjo. Vojno huj-
i 'skanje se razlega od dne do due glasneje, kajti udeležba Zediujcuih držav v svetovnem klanju bi pognala dobiček brezvestnih oderuhov v strmoglave višine.
Poleg tega pričakujejo velekkoriščevalci, da bi zanesla vojna novo zmedo v delavske vrste iu tudi tukaj uničila razredno zavest, o kuteri sanjajo, da je onkraj oceana mrtva..
Oiui predrznejše postajajo kapitalistične mu-hinacije, tem važnejše je, da strne delavstvo svoje vrste in okrepča svoje sile •— za današnje ls>je iu za tiste boje ,ki nas še čakajo.
Prvi majnik je dan pregledovanja naših vrst. V stari domovini imajo vojaki, kadar mine zima, takozvano spomladno parado. . Brigadui general pride iuspicirat, pregleduje posamezne oddelke in njih vaje, uaposled "defilirajo" čete pred njim.
Dne prvega majnika pregleduje zavedni pro-letariat saiu svojo vojsko, da pozna, ali je nazadovala ali napredovala, pa tudi zato, da pokaže tistim, ki so mlačni, svoje življenje in naraščanje svojih vrst. Prvi majnik je agitatoričeu dau dne vabimo v svoj zbor tovariše, ki spadajo vanj, pa so še izven njega.
Prvi majnik se torej popolnoma razlikuje o«! vseh» drugih praznikov; delavstvo, ki ga praznuje dalevske interuacionale; s praznovanjem tega opravlja s tem veliko delo, pomaga jačati prolc-tarsko armado in pripravlja tla socialistični zmagi, socialistični bodočnosti Človeštva.
Direktorij Jugoslovanske tiskovne družbe jc aken i), da doprinese po najboljši moči svoj delež za praznovanje tega dneva iu da stori letos v tem oziru nov korak, želee, da čim najbolje ust reže sodrugom in da obenem čim krepkeje podpre namen tega praznovanju.
Izdal bo letos poseben
SLAVNOSTEN MAJSKI UST
neodvisen od "Proletarca."
Ta tiskovina bo urejena v obliki revije (m a-gazina) v velikosti 11.5 krat 8.5 palcev. OMika bo
torej enaka znani reviji "čas" Obsegala bo najmanje 16 strani
Če se pa dobi vsaj za tri strani oglasov, bo šestnajst strani samega Čtiva. Izdaja bo bogato ilustriran.
Ureditev poskrbi uredništvo "Proletarea", kar daje gotovo vsem naročnikom jamstvo, da dobe lepo izdajo ,ki Im» dostojna delavskega pra znika in gotovo zadovolji vse čitatelje. Kolik ležeče" na upravništvu, ho tudi ono vse storilo, sc izpolnijo vse upravičene želje.
Ta izdaja izide
poleg "Proletarea" • ki izide redno brez obzira na slavnostni list. Naročniki torej dobe tudi za 1. maj redne "Proletar-čevo" številko. Kdor želi slavnostni list, ga uiora naročiti.
Kakor so doslej slovenski delavci v Ameriki pridno segali po 4Troletarčevi" majniški izdaji, upamo, da posežejo tudi po letošnjem slavnostnem Imtu. Če se obnese ta poizkus, postane majski list redna institucija in se bo izdajal vsako leto. Z o-zirom na veliko draginjo, ki se je lotila vseh tiskarskih proizvodov, se direktorij sicer zaveda težave te naloge; pričakuje pa uspeh, ker je prepričan, da ustreže s to izdajo željam najširših delavskih krogov.	•
Vsak sodrug ,kdor smatra boj proletariata za osvoboditev izpod kapitalističnega jarma resuo, nam bo gotovo pomagal s pridno agitacijp za razširjenje te izdaje, ki bo vsakemu odjemalcu lep spomin.
Cene slavnostnega lista so sledeče:
Posamezen iztis............... $0.10
10 iztisov..................... 0.95
Majski slaviuMtni lisj.ifide sredi aprila
iu prosimo vse organizacije kakor tudi posamezne odjemalce, da se čimprej naroče. Na vsak način pa morajo biti naročila
' najkasneje 12. aprila
v rokah upravništva. Z ozirom na velike stroške nam ne bo mogoče tiskati več iztisov, nego jih Im aročenih; kdor se preksMiio oglasi, mu torej ne o mogli postreči.
Vsa naročila sprejema upravništvo "Prole-
rca.M
Da bo izdaja zelo primerna za agitacijo, nam ni treba uaglašati.
Izpolnite ht iarežite ta kupusi, ter ga nam
pošljite!
25 50 100 250 500 1000
2.25 4.50 8.00 111.00 35.00 60.00
rr
99
Upravništva 'TROLETARCA
4008 W. 31st St., Chicago 10.
Pošiljam........dol......cent. za
..........iztisov majskega slavnostnega lista.
Pošljite na naslov:
Ime ............................
Ulica ..........................
Mesto in država
Kadar bo vojna končana, še dolgo ne bodo končane njene strašne posledice.
Barbarstvo sedaujc vojne ni nič manj ostudno, ker se sklicujejo cesarji in 'kralji pri tem ns Boga.
Spomin na pariško Komuno.
O 18 .marcu, tistem dnevu ,ki je spravil revolucijo v tek, poroča Lissaguruy v svoji "Zgodovini pariško komune' sledeče:
Dne 18. marca, ob 3. zjutraj so se razdelile kolone na vse strani, proti chauiuoutskini gričem, v Belleville, v Faubourg du Temple, proti liastil-li, k mestni hiši, na trg St. Michele, proti Luxem-hourgu, v 13. urroiidissement, proti Dome des Invalides. General Susbielle je marširal z dvema brigadama, približno 6000 mo^, proti Moutiuar-tru. Vse je bito tiho In pusto*. Brigada Paturcl je brez udarca z mečem zasedla mlin v La Galcttc. Brigada Leconrte je dosegla solferiuski zvonik in je zadela le na eno stražo, Turpina. Ta je nastavil . bajonet, žamUrji so ga pobili, pohiteli proti straži v Rué des Rosiers, jo naskočili in vrgli stražne gardiste v klet solferinskega stolpa. Ob 6. se je izvräil napad. (Povsod so kanone enakomerno napadli. Vlada jc triumfirala na celi črti in d'Au-relles jc poslul časopisom zmagovalne proklauia-cije. Manjkalo je le konj, da bi bili odpeljali plen, Vinoy je skoraj pozabil nanje. &ele ob osmih so zapregli nekoliko topov.
Medtem so se zbudila predmestja. Trgovine so se odprle, pred mlekarskimi in vinskimi prodajalnami so ljudje govorili tiho, kanali so si vojake, uiitrsljcze, ki so bile namerjenc proti ljudstvu prijaznim delom mesta, iu še moker, od Thierse in njegovih ministrov podpisan plakat. Ta je govoril o zaprekah kupčije, o preklkicanih naročilih, o pregnanih kapitalih.
"Pariški prebivalci, v Vašem interes*! je vlada odločena nastopiti. Naj se ločijo dobri uicsčuui od slabih, naj pomagajo javni oblasti. Republiki sami izkažejo s tem službo," tako se govorili gospodje Rouge r Cjucrtiei . de Larqy, Dufaure in drugi " republikanci." Proklumacija se je zak-I j urila z decembrsko Irazo: 'Krivci btslo i/ročeni pravici. Red se uiora vrniti popolnoma, Irc^iotiiu, tako, da bo ncporušljiv."
Govorilo se je o redu; to je bilo znamenje, <iu bo tekla kri.
Žene so ,takor vedoo v naših velikih dneh, prve nastopile. Ženske 18. marca, utrjene od oble-guuja — saj so bile nosile dvojno breme bede — niso čakale nu svoje može. Obstopile so mrtra-Ijeze iu nagovorilo t opn iču rje:." Sramot u je J kuj deluš tukaj?"
Vojaki so molčali. Tupatam se je (»glasil kakšen podčastnik: "Idile, dobre ženske, pojdite odtod!" Ali glas ni bil surov; ženske so ostale.
Tisti čas jc odkorakala peščica nacioualnih gardistov proti straži v Rue' Doudeauville. Tam so našli dva bobna, ki nista bila prevrtana, in no /a bobna I i alarm. Ob osmih jih je bilo tristo mož, oficirjev iu gardistov, in odkorakali so po Boulevard Ornano. Spotoma so srečali oddelek vojakov 88. polka in so jih s klicem "Živela republika!" potegnili s seboj. Straža v Rue Dejean se, jim jc pridružila; vojaki in gardisti pomešani so z dvignjenimi puškinimi kopiti odkorakali po Ruc Muller, ki drži proti gričem, katere je s te strani
zasedlo moštvo k*, polku. Ko so videli svoje tovariše med gardisti, so jim mulhali z rokami, češ dt. naj pridejo, da jim dajo prost prehod. General Lccomte. ki je (»pazil njih gibanje, jih je dal nadomestiti z mestnimi seržanti in je prebegle pometal v solferiuski stolp z besedami "Vaš račun je napravljen." Mestni seržanti so oddali nekoliko strelov, gardisti hi odgovorili. Naeukrut je prihrumelo veliko število ua»cioualiiih gardisto. s kopiti navzgor, ter muogo žensk in otrok z druge strani Rué des Rosiers. General l^ecomte, ves obkrožen, je trikrat ukazal streljati. Njegovo moštvo se ni ganilo in je držalo puške na tleh; množica se je približala, začelo sc jc frateruvzira-nje, Lccomtc in njegovi oficirji so bili prijeti.
Vojaki, kutere je bil pruvkur zaprl v stolp, so ga hoteli ustreliti. NacioTkaluim gardistom se je |iosrečilo, da so ga iztrgali in s težkim trudom — množica je namreč mislila, da je Vinoy — so ga spravili v ( batean Rouge, kjer je bil generalni šlab nacionalne garde. Tu kuj so zahtevali ml njega ukuz, da se izpraznijo griči; podpisal je brez pomisleku.*} Ta ukaz se je takoj naznanil častnikom in vojakom v Rué des Rosiers. Žandsrji so izročili svoje puške in so relo klicali "Živela re-publika!", Trije slepi streli ¡z topov so naznanili, da so griči zo|H>t zavzeti.
General Paturcl, ki je hotel odpraviti v mlinu LaGalette vplenjenc kanone, je zadel v Ruc liCpic na živo barikado. Ljudstvo je ustavilo ko-nje, prerezalo vrvi, pridobilo topničarje zase in
spravilo topove nazaj na njih mesto.
*Na Plače Pigallc je dal general ttusbielle streljati na množico, ki se jc bila nabrala v Rue lloudon. Preplašeni lovci so potegnili konje nazaj in ljudstvo se ji m je smejalo. Nek j kapi-tsn jc skočil z dvignjeno sabljo naprej, ranil nekega gardista, in je padel, prevrtom od krogelj. GeueraL je «bežal. Žaudarji, ki so začeli streljati izza barikad, so bili kiualu pregnani. Jedro vojaštva je prestopilo k ljudstvu.
V Belleville, na chaumontskih gričih, v Lu-xembonrgu, povsod so regularni vojaki fraterni-zirali z množico, ki jc prihitela, čim je zaeula prvi hrup.	/
(X) euujstih je odbilo ljudstvo napad ua vseh točkah, ohrunilo skoraj vse svoje kauoue — pre-prega jih je odpravila le deset — in dobila na tisoče pušk. Vsi bataljoni so bili sedaj ua uogah; ulični tlak po predmestjih so trgali.
Od šestih zjutraj je dal d'Aurelles po osrednjih okrajih zamau bobnati alarm. Bataljoni, ki so bili prej do kosti vdani Trochu>u, niso postavili po dvajset mož, ko je zadonel klic. Ves Pariz je, čitajoč plakate, dejal: "To je vladni prevrat!"
. #) Ta ukaz, ki je zabičal četam, da naj defili-rajo skozi nacionalno gardo, je bil neki kapitan sestavil s svinčnikom. Lecomte ga je prepisal s peresom, ne da bi bil izpremenil le eno besedo. Vojno sodišče je utajilo to dejstvo, da bi bilo povzdignilo tega generala, ki je tako majhen umrl.
I V E R J E.
Ameriška vlada je |s> razglasu, vojne zalegla vse nemške ladje, kar jih je bilo od izbruha evropskega konflikta tukaj interniranih. Vseh skupaj jc v različnih lukah, največ v New Yorku, blizu sto. V newyorskem pristanišču so jih zaplenili sedemindvajset, med njimi veliki "Vaterland", ki ima 54.000 ton. Skupaj iuiajo te ladje čez 275,-000 ton in cenijo jih na blizu 50 miljonov dolarjev. Tisoepetsto častnikov hi mož so prepeljali pod vojaško stražo na Ellis Island. Enako sc je postopalo v Bostonu, New Londonu, Baltimore, Philadelphiji. New Orleansu, Newport News, Pensaeola, Jacksonville, Wallniington, Portland, San Francisco, Seattle in Savannah. Pravijo, da to ne pomeni konfiskacije ladij, ampak vsaj za sedaj le varnosten ukrep. Odprto je še vprašanje, če naj vzame vlada ladje v porabo in po vojni plača zanje.
Poročila pravijo, da jc vsaka ladja kolikdr toliko poškodovana. Sicer pa tudi vsled dolgega le* zanju v lukah niso talkoj za rabo. Vendar mislijo da bi se jih mnogo v treh ali štirih mesecih lahko wpravHo v službo.
Pomožno križarko "Connoran", ki je ležala v luki Apra na otoku Guam je IsnIiio moštvo po-gnulo v zrak, ko jc prišel ameriški oddelek, da ga zaseže. Eu častnik in en mož sita bila pri tem ubita, pet mož pa pogrešajo. Dvanajst častnikov in 321 mož so vzeli v vojno ujetništvo. Vse ost nie pomožne križarke, dve v havajski luki, dve v Philadelphiji in ena na Portoriko, so se mirno vdale vladnemu ukrepu.
Vojna je resna reč. In kadar postane vojna neizogibna, bi človek pričakoval, da bo vtisk tega —- kakor je Wikton sam dejlil — tragičnega koraka vseskozi resen. In edino mmost hi bila v takem slučaju primerna patrhrtismu, o katerem se v teh "dneh toliko govori in piše, da mora post s ti
že beseda sama «tudi tistemu banalna, komur je sicer srce hitreje bilo, čiiu jo je slišal.
Toda kar sc sedaj uganja s patriotizinoin in v imenu patriotizma, je vse, le resno ne. Prav tisti, ki najyee govore o patriotizmu in sc pri vsakem dejanju nanj sklicujejo, ga v resnici najbolj profanirajo. Kaj sc na primer počenja z ameriško zastavo 1
Mi ne spadamo med tiste, ki vidijo v katerikoli zastavi ik(«s ls>j&anntva, pa tudi ne med tiste, ki si domišljajo, da pravijo kdove kaj velikega, če imenujejo zastavo zanič!jivo "kos pobarvanega platna." TUdi socialist ne mara, da bi se tako govorilo o rdeči zastavi. Vsak simbol ima svoj pomen, in v tako resnem času bi moral biti tudi pomen zastave resen. Kje pa ostaja resnoba, če vidite ogromne ameriške zastave v — izložbenih oknih prodajaln, kjer ne morejo pomeniti nič druzega, kakor reklamo!
V nekaterih mestih so se gostilničarji zavzeli, da ponicčcjo z jedilnih listkov vse, kar je nemškega. Tako na primer nc bo človek v elegantni restavraciji, downtown v Chicago ui«gH več naročiti "Gedacmpfte Rinderbrust", in če Im» natakar vprašal, kakšen krompir želi k steaku, naj mu nikar nc pride na misel, da bi zahteval "germsfi fried"; kajti s tem si nakoplje sum, da jc "sovražnik Amerike". Kako bodo prekrstili "Wiener SchnHzel," še ne veti o; ampak Schnitzel ne sme ostati!
To se pravi delati fftrmo iz amerikunizmu. Je že res, da so uganjali podobne neumnosti po izbruhu vojne tudi po Evropi, zlasti v Nemčiji. Toda če sc vedno naglaš« ameriška demokracija in naprednost, ne bi bilo treba posnemati največjih neumnosti iz Evrope. WMsoti je dejal, da sc lw»ju-jejo Zedinjene države proti nemški «vtokraciji, pa ne tM*oti nemškemu narodu in menda tudi ne proti — nemškim šniclom.
Z Dunaja poročajo, da sta bila ravnatelja
Dunajske depozit ne banke dr. K ran z in Freund, katerima so sc očitale velike sleparije pri dobavah zu armado, obsojeha, vsak na devet mesecev ječe iu Franz na 25 tisoč, Freund pa na 1"» tisoč kron globe. Nad obema so» kukor jc znano, trije ministri držali svoje zaščitne roke.
Natančnejšega o teh sleparijah se nič ne po-roču. Ampak že to, da je prišla stvar na duu, du se je vodila sodnijska preiskava iu du je zadeva povzročila ministrski škuiulul, dokazuje, du ni šlo za malenkosti.
Evropski monarhi so bili vsi tako previdni, du so naložili vsuk nekaj denarju izven dežele, tako da jim vendar ne bi bilo treba kruha stradati, če bi prišlo še drugim narodom, kuj tako predrznega un misel kukor Rusom.
Mi smo mehkegu srca in imamo sočutje tudi s to gospodo, ki je sedaj še "po milosti božji.'* Vedno smo bili zoper smrtno kužen in niti za te hudodelec ue bi predlagali izjeme. 1'riporočali bi celo. naj se ji mdovoll, da pobero svoje "prihranke". Toliko jih jc že. da bi si z njimi lahko kupili kakšen otok, čimbolj osamljen, tem bolje. Tam bi lahko cele dni s kronami na glavah ^sedeli na Iro-uih. 'Nekoliko jubmarhik bi lahko opravljalo "častno stražo*. I>n bi imeli -gospodje tudi kaj dohodkov, bi pa predlugali, nuj se potnikom, če plačajo primerno vstopnino, dovoli, da pogledajo penzionirana veličanstva. Marsikoga bi to utegnilo zanimati, kajti lahko pride kmalu čas, ko bo mogoče "kralja" ali "cesarja" videti le še na slikah iu v komediji.
Dokler bodo živi, ue bo gospodom majeste-tam niti trebs, da bi si sami suažili čevlje. Toliko lakajskih duš je še ua svetu, da jim bodo vsak dan magari ohlizali Škornje. Te si lahko vzamsjb s seboj v imizcj.
I In če popade bivše gospodarje sveta "vojni
duh", si lahko pomagajo. Stepo se lahko med sabo, in če sc junaško vsi vzajemno pobijejo, vzamejo vse svoje križe iu ordne lahko s saboj v
grob.
Razne vesti iz Evrope govore o tem, da išče llolgarsku soparaten mir z zavezniki. Radi verjamemo v tako željo. Tu so trije faktorji: Prvi je bolgarski narod. Ta sploh ni šol rad na vojno; a če jc začetkoma macodonsko vprašanje iu po balkanski vojni izgubljena Dobrudža vplivala, nc more danes nihče razumeti,kaj bi mogla Bolgarska še pridobiti. Drugi jc vlada. Ta je imela svoje politično račune, a tudi ona ve, da jo svota dosežena. Teritorialno ne more nič več pridobiti, pač pa hi, če sc vojna sreča zasuče, lahko zopet kaj izgubila; ruskega imperializma se ji pn tudi ni treba več bati, odkar jc padel njegov glavni predstavnik carizem. Tretji faktor je kralj Ferdinand, ki sc rajši imenuje carja. On je sicer zrlo vdan go-spodu Viljemu HohcnZollernu, toda pmkleti rde-,'či dogodki v 'Pctrogradu so tudi njega zbodli v . nos in najhrŽc gleda že sam malo sumljivo na "svoje" bajonete v narodovih rokah.
Verjetno jc, da bi sc dalo z zavezniki govo-riti iu da bi Bolgarska kaj pridobila, če bi sedaj sklenila mir. V Londonu, iParlau In v sedanjem Petrogradu niso tako krvoločni kukor naši "jugoslovanski" šovinisti, ki so kar zatajili jugo-slovenstvo Bolgarov in zahtevajo zdaj "kazen" zanje.
Položaj bi bil torej za separaten mir ugoden, če — bi olgari mogli ravnati, kakor bi sami radi. Toda zdaj so v takem položaju kakor Nestro-yev junak, ki je tarnal: "Vjel sem vjetnika, pa me sedaj ne izpusti." Na Rumuiiskem je iifni^ ška armada, v Turčiji je turfcka armada, Bolgar-sks je pa med obema. Naj se drzne sklepati separaten mir brez dovoljenja Nemčije!
PROLETAREC
¿LIST ZA IMTBBKIK DELAVSKEGA
LJUDI TVA.
IZHAJA VS4 Jtl TOREK.
«—- Lastnik te i«daj*i«i]i —
Jagaalavaaska rfalawka tiakma dtaJba v Cities, llliaaii.
Maro¿nina: Za Am triko H.00 sa calo lato. $1.00 sa pal kita. Za Evropo $2 »<> sa eelo lato, fl.tS sa pol laU.
Oglati po dogovotu. Pri s premem à t ¡ivaliUa je poleg novega naznaniti _tudi tiari naslov.
CW1W iImhAi «nulMcIi« h—mL — mUMaita« mm » aamviki. —
Taa pri toi b« glada narednaga poAlljanja «SU ia drugih nerednotti. je potiljati pradaadniku drulba
Frank Udovicb, 1643 Blua Island Av., Chicago, IU.
PROLETARIAN
•wry T—jay by
Statu «avis Wartuaaaa Psfciakiai Caapaay Ckieags. Uliaaia.
Subscription rates: Unitad SUtaa and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half jtar. Foreign countries $2.10 a year, tl.lft for half year.
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC
ease w. si. strut, chicago. Illinois
ČAS ZA JAVNO LASTNINO.
Vojna je |*>učila dežele v Evropi o neprecenljivi važnosti javne lastnine. »Železnice, jame, muni-cijsike tovarne in vsakovrstne druge naprave so prešle v državno re-iijo. Ali preden so se vlade odločile za vse te korake,' so pretrpele ogromno škodo in so plačale mi-Ijone "uČnine". Amerika je vse to lahko spoznala in zdaj lahko porabi vse te izkušnje, ki je niso veljale niti centa. — Socialistična zahteva, da naj postanejo prometna sredstva in važne industrije javna last, še nikdar ni bila tako akutna, kakor je sedaj. Ali naj preizkusijo Zedinjcne države vse, /kar je preizkusila Evropa, preden store, kar bodo morale storiti, kakor je morala storiti Evropa T
Modema vojna je ogromno podjetje, Ju se ne more voditi v takem razmerju kakor na primer ameriška vojna za neodvisnost. Njene zahteve in naloge presegajo nio«' privatne industrije in privatnega prometa.. Če so se Zedinjene države odločile za vojno» morajo skrbeti, da bo za vojno potrebni aparat v vsakem oziru uspešen ki da funkcionira vse dovršeno. Kajti vsaka pomanjkljivost lahko povzroči velike denarne izgube in — kar je še važnejše — velike izgu be človeškega življenja.
Privatni kapitalizem je nesposoben, povsem nezadostno organiziran, da bi izpolnil vse ogromne naloge, ki jih vojna nalaga deželi. Centralizacija, ki je pogoj u «pesne organizacije» se more iz vršiti le, če se uyeJj«vi načelo javne lastnine.
S tem je združen še drug, jako važen moment. Le če ima vlada železniee, ladje, m uničijo in druge tovarna v svoji režiji, le čc pre vzamejo občine pekarne, mesnice i. t. d. v svojo upravo, morejo producirati tako, da ni treba me tati privatnim Špekulantom in o-1 deruhom ogromnih profitov v žrelo. Z lastno režijo lahko vlada regulira plače delavstva časovnim potrebam primerno, povrh si pa lahko prihrani tisti denar, ki ga .bo v vojni dobi fkrvavo potrebovala. Bil bi neodpusten greh polniti brez dan je malhe nenasitnežev z ljudskimi miljardami in potem o-ropani narod zadolžiti pri tistih nenaaitncirh. Nihče ne bi mogel zagovarjali tega?.da bi se tiarod zavezal na dolgoletno plačevanje obresti od kapitala, ki bi moral biti po vsej pravici narodov kapital.
Vojna mora gledati, da doseže cilje, za ikaterc je bila začeta; to «o interesi, na katere sc mora o-zirati. Če stoje kapitalistični interesi na poti, jih mora energično odpraviti. Na poti pa ji resnično stoje, ker ovirajo enotnost akcije, izrabo vseh virov in ohranitev ljudskih nil.
Če sc jc ta vojna pričela iz razlogov in za cilje, ki jih je navedel predsednik Wilts*! v avoji poslanici, in ne za »kapitalintimne interese, kakor misli Wall Street, tedaj mora vlada brez obzira na kapitalistične profite začeti nemudoma z rešitvijo tega vprašanja, da ne ho treba Ameriki kakor iprej zaveznikom tratiti čas s tem, da mora popravljati grehe, katerih ne bi bilo treba.
Razredni boj v vojni dobi.
Vojna je. Do tega trenutka še ne vemo posebno natančno, kakšna bo ta vojna. Predsednik je sicer v svoji poslanici povedal, kakšen pomen imajo njegovi predlogi, vendar sc pa ne more trditi, da je to jasen vojni načrti.
Ampak — vojna je. In to zadostuje, da boiuo od vseh strani slišali večalimanj deklauiatorične klice po "slogi vsega naroda." To se razlaga v teui smislu, da se mora vpričo ziiuanjega sovražnika prenehati domače straukarstvo. Neizrečeni, a globokejši pomen tega klica je pa prenehanje razrednega boja.
"Zdaj ne gre za vprašanje, kdo je bogat, kdo siromašen, kdo je podjetnik, kdo delavec; zdaj moramo biti vsi Američani in nič druzega ne, kakor Američaui."
Naravno je, da sc bo ta zahteva podpirala z vsakovrstnimi "argumenti". Kajti "argumente" za take ljudi, ki sami malo sodijo, ampak si dajo radi sugerirati tuje misli, se najde dovolj za vsako reč in za vsako trditev. Toda naj se nanese takih argumentov cel hrib, vendar ne morejo dobiti veljave, dokler stoje proti njimi neizprosni zakoni logike iu nujnosti.
Lahko se strinjamo z onim delom zahteve, ki pravi, da moramo vsi biti Američani. Tej zahtevi sami na sebi ni nič ugovarjati. Kafer nima razloga, da bi utajil svoje kaferstvo; Američan ne more imeti razloga, da bi utajil svoje ame-ričanstvo, pa naj je. posledica njegovega rojstva, ' ali pa njegovega prostega izbora. Le fantastični komopolisti, ki si kontruirajo svetove v ideji, namesto da bi študirali in spoznavali resnični svet, taje obstanek narodov, kakor taje sploh dejstva, ki kvarijo njihove utopične račune.
Vsi smo Američani — to jc v redu. Ampak v neresnico se prevrne stavek, čim se nadaljuje tako: "— in nič druzega ne."
Wilson je Amerikanec; ampak ou je tudi predsednik Ameriških zedinjenih držav. In on je edini Amcrikanee, ki more to reči o sebi. .Kot, predsednik ima veliko oblast, katere nima noben drugi Amerikanec. V tem jc gotovo zelo velika razlika, ki je tudi vojna ne izpremeni.
V Ameriki imamo toliko ver in cerkva, da "jih je komaj prešteti. Druga uasprottujc drugi. Med skrajnimi krili so nasprotja neizmerna. Kako naj se na primer pristaš napredne ek&aktne znanosti strinja s kakšnim mračajaškiiu Volivo, ki izganja hudiča in razglaša darvinizem, astronomijo in geologijo za Satanovo iznajdbo?
Vojna je, all right. Ampak ta nasprotja bodo vendar obstajala nadalje. Kako naj bi se tudi spravila s sveta? Ali je mogoče pripraviti Hilly Sundayja do tega, da opusti svoj humbug? Ali naj pa biolog zavrže vse znanstvene dokaze in rezultate?
Še tisoč drugih nasjrotij bo obstajalo med vojno nadalje, kakor so obstjala pred vojna. Kako bi moglo izginitti ravno razredno nasprotje?
Zgradba družbe jc ostala v Zedinjenih državah popolnoma neizpremenjena. Kakor včeraj, takoj imamo tudi danes na eni strani vclckapita-liste, na drugi proletariat; vmes pa plavajo ta-kozvani srednji stanovi različnega kalibra, ki nc vedo prav, kam bi sc postavili in kam jih pojutrišnjem vrže rezvoj.
Z razredi obstajajo pa tudi interesi nadalje. In med interesi ostane nasprotje.
Razredna sloga, ki jo zahtevajo s sladkimi besedami, bi bila mogoča le na ta način, da sc žrtvujejo eni interesi drugim.
Toda — kateri naj se žrtvujejo?
Mi bi bili popolnoma zadovoljui, čc bi kapitalistični entuziazem tako vzkipel, da bi gospodje Morgani, Rockefeller j i, Garyji i. t.d. dejali: "Kdaj moramo biti vsi Amerikanci. Ker pa o-v i rajo naši interesi interese ogromne večine v Ameriki, smo pripravljeni, iz čistega patriotizma žrtvovati tc interese. Naše tovarne, jame, že-leznicc, naša posestva, naše banke so povsem na dispozicijo ameriškemu narodu; s tem potegnemo svoj vpliv tudi iz politike in prepustimo narodu, da si bodo svobodno organizira svojo administracijo. Zana prej smo vsi Američani, vsi enakopravni."
To bi bilo patriotično. To bi hipoma ustvarilo slogo skoraj vseh Američanov. Kajti absolutna sloga vseh brez izjeme je pretiran, utopičen absolutizem.
Toda kdo ima v sebi sploh toliko optimizma; da bi pričakoval od gospodov kapitalistov tako patriotično navdušenje, tako patriotično požrtvovalnost* Že zato jc ni mogoče pričakovati, od-števsi par belih vrtfn, ki jih jo treba iskati s svetilko, ne razumejo socializmu le svoje osebne nesreče, temveč tudi pogubo družbe, kaos anarhijo.
Z žrtvijo kapitalističnih interesov torej ni
nič.
Ostala bi le žrtev delavskih interesov. Razume sc, da mislijo, pridigarji razredne sloge res le nanja.
Toda ji čim naj sc utemelji, s čim opraviči zahteva take žrtve?
A ko ne najde kapitalistični razred razloga za svojo samopožrt vovalnost, ni mogoče najti razlogov za žrtev delavskih interesov.
Kapitalisti so v privilegiranem položaju. Oni uživajo sto in sto prcdpravic, gospodarskih, soeialuih, političnih. Delavstvo nima nikakršnih privilegijev, ampak v njegovih pravicah je,silno občuten deficit. A ko ne pride žrtev odtam, kjer je preveč, se ne more zahtevati žrtev tam, kjer je premalo.
Rezultat je torej razredno nasprotje sleko-prej. Nujna posledica razrednega nasprotja je razreden boj.
Toda razredni boj — pravijo — ugrožava brambno sposobnost dežele.
Recimo za enkrat, da bi bilo to res. Kaj bi tedaj sledilo iz tega?
Da morajo tisti, ki imajo moč v rokah, tisti,
ki uživajo privilegije, storiti vse za povišanje braiubite H|M>sobnosti; Čc jo ovira razredni boj, morajo torej poskrbeti za take koncesije delavstvu, da ne postane razredni boj na zunaj nevaren. Kajti dajati mora v prvi vrsti tisti, ki ima preveč; ne pa tisti, ki ima premalo.
Hicer je pa teorija, da krči razredni boj o-brambno sposobnost, v splošnem neresnična.
V deželah, v katerih razsaja vojna že tretje leto, se je marsikaj zgodilo in marsikaj izpre-menilo; sklepali so sc vsakovrstni kompromisi, tudi kakršnih ne bo mogla sodba delavstva na noben način odobriti; ali razredni boj ae ui nikjer popolnoma ustavil. Marsikje jc bil čez vsako dopustno nfero omejen; izginil pa ni nikjer. Iu tiste sile sploh ni, ki bi ga mogla faktično spraviti s sveta. Celo iz Neuvčije, kjer se je najbolj vkorenil zloglasni "liurgfricdcn", smo dobivali poročila o stavkih; niti Kruppova kanonska tovarna, ki jc srce vojskujoče sc Nemčije, ni bila obvarovana štrajka. Cc postanejo vzroki za tak boj premočni, tedaj ga noben dekret iu noben kompromis ne prepreči.
V	drugih deželah so bili še bolj energični pojavi. Na Angleškem je morala vlada zaradi ne-izravnanih konfliktov med podjetniki in delavii zaseči jame, da so se izpolnile zahteve rudarjev.
Kljub teuiu se je povsod nadaljevala vojna in nobene dežele ne pravi, da je njena brambov-ska sila oslabljena. s
Ampak lahko sc zgodi tudi to. Nisuio slepi za tako možnost. Toda treba je razlikovati in vsako stvar oiilcdati s prave strani. Razredni boj ni kriv, če opeša bojna sila kakšne dežele, pač pa lahko pavzročijo to razmere, ki poze-no nezadovoljnost mas na vrhunec. Opravičene, a neizpolnjene zahtc\V delavstva lahko postanejo nevarne. Prevelika oblast kapitalizma lahko ustvarja in povečava krize. Nasprotno jih uspešen razredni boj manjša in odstranjuje.
V	nadaljevanje razrednega boja je edina možnost, da se preprečijo taike strašne razmere, kakor se je po izbruhu vojne o njih poročalo iz Evrope. Po vseli prizadetih deželah je delavstvo občutilo nezaslišno brezposelnost. Obenem se je pa v podjetjih, v katerih ne je nadaljevalo delo, strašno pomnožilo izkorinčevanje; čezurno delo je postajalo takoiekoč normalno, priganjaatvo je šlo v klasje, varnostm ukrepi ao »e zanemarjali, nadzoroval ni organi so mižali. Sočasno se je v gnezdila dra-ginja, pomanjkanje živil, v mnogih krajih nezagrnjena lakota.
Poizkuse v tej «meri vidimo v Ameriki že sedaj. Draginjo že imamo, kakor da tičimo najina-nje leto dni do vratu v vojni. Ameriško ljudstvo po večini ni rebelično, četudi ljubi krepke izraze in včasi rado podemonstrira. Pa vendar jc prišlo zaradi draginje do resnih izgredov — v New Yorku, Philadelphia i, Bostonu, pred kratkim v Chicagt.
Podjetniki zahtevajo delo zoper pogodJie. V raznihjtovarnah .so taktično suspendirali osemurni delavnik, in to je vaba za kapitaliste sploh.
Taki pojavi naveščajo nevarno«t. Tu se ne o-pravi nič z olepšavanjem. Ako se dajo oderuhom proste roke, tedaj d oživimo kmalu lahko povsem ena<ke razmere kakor v na jža lastne jših evropskih krajih. aNmen, da sc pomaga zaveznikom z vojnim materijalom in k živili jc za špekulante kakor k neba poslana pretvega za navijanje cen, izstra-davanje ljudstva je pa potem neizogizna posledica.
Mobilizacija grozi s «krizami v industriji, ki udarijo, kakor vedno, v prvi vrsti delavstvo. Težave proletariate «e konrplicirajo. Njegove razrede pa zopet izrablja .kapitalizem sebi v prid, da pritiska na bezde in daljša delovni čas.
Vse to slabi delavske mase fizično in moralno. Natančno povedano: To slabi Ameriko. Nco-mejenost (kapitalizma jc največja nevarnost ea deželo. In le razredni boj more tej ekspanzivnosti potegniti meje.
Za delavstvo jc torej neizojrilmo, da nadaljuje ta boj. V tem ni nič nepatriotičnega. Narobe. Bilo bi aiepatriotično, čc bi proletariat v nerazumevanju nujnega razvoja in v psevdopatriotični hipnozi trpel izkoriscevanje v vseh njgeovih oblikah, dokler dri ne postalo prepozno, ker bi bila delavska, torej nacionalna moč žc oslabljena in ker bi bile razmere tako zavožene, da sc nc bi dale več iz lap spraviti v pravi tir.
To nalaga dolžnost tudi vladi. Če so res «interesi aiaroda na kocki, tedaj spada meti najnujnejše nujnosti nacionalne pripravljenosti najrntenziv-nejšaskrb za interese delavskih množic; predvsem bi vlada ravnala proti resničnim interesom dežele, če bi šiloma ovirala regirla tor ni razredni boj v prid kapitalizmu. Emvincmtiio bi pa povečala deželno ii*peKuo*t, čc bi vzela vsaj vse javne naprave čimprej v ntaflrfiaLno upravo.
Municijska tovarna v Eddjstone pri Phila-delphiji je bila danes ob 10. dopoldne uničena. Poročile pravijo, da so se izvršile tri eksplozije obenem. Iz bližnjih kraje v so hiteli gasilski oddelki in zdravniške tambulance na ponnoč. Ta hip Re ni točno znano število žrtev. Doalej pravijo, da je 150 mož v bolnišnicah in še več jih dovalajo s kraja nesreče, o kateri še ni do gnano, kako av je zgodila.
Svarilo Portorica.
Organizirano delavstvo ua 1'or-toriku je poklalo oster protest glavnemu uradu A. F. of L., v katerem upozarja, da so ameriški uradniki pri orgauiziraiiju nove vlade na podlagi pred kratkim v kongresu sprejetega zakona popolnoma ignorirali delavstvo, medtem ko kapital suvereno vlada. Sautiago Iglesias, predsednik Svobodne federacije delavcev na Portoriku pravi v pismu, |Hisla-ucm Gompersu, da t>odo morali delavci odkloniti sodelovanje novo administracije iu si "na kakšen drug način zagotoviti to, kar jim gre'', čc ne prizna vlada organiziranemu delu večjih pravic.
Portoriko jc že dolgo bolestna točka Zcdinjenih držav, in čudno jc, da ne zna vladh, ki se imenuje demokratično, nekoliko bolje zanimati za oiidotne razmere iu poskrbiti, da sc tam uveljavijo demokratična načela vsaj v tisti mori, v kateri so mogoča v sedanji družbi. Na |>ortoriškeui otor kn jc štrajk sledil štrajku, in ker splošne razmere tam niso in ne morejo biti take, da bi sc moglo to gibanje pripisati visoko političnim namenom, je jasno iu bi moralo biti tudi vvashingtouski vladi jasiio,, da izhajajo vse te stavke iz gospodarskega položaja oiidotnega delavstva in da mora celo obup igrati znatno vlogo pri tem. To se pravi: Delavske razmere morajo biti tako naznosne, da sj 1 i jo delavce od časa do časa ua ujmr zoper jarem brez obzira na njihovo in nasprotno moč, torej tudi brez obzira na posledice.
Razredni odnošaji v sedanji družbi so pač «plošno nezdravi. Toda kjer je delavstvo tako zasužnjeno, kakor na Portoriku, tam niso odnošaji le nezdravi, ampak tudi akutno nevarni.
Od nobene meščanske vlade ne pričakujemo in ue moremo pričakovati, da reši socialni problem. Naravno je eelo, da stoji v velikem konflikttu med delom in kapitalom na strani kapitala; kaj-jti kakor je družba kapitalistično razredna, tako so njene vlade ka-pitaiističpo razredne. Ampak kakor je $ gotovih razmerah v interesu kapitalista samega, da napravi delavcem nekoliko koncesij in zagotovi svojemu obratu nekoliko varnosti in stalnosti, tako bi bilo pričakovati od vlade, da spozna ta nc delavski, ampak v prvi vrsti državni interes, kapitalisič-no državni interes, in zavaruje delavstvu vsaj toliko pravic, da ni znano naravnost v obup.
Svojih popolnih pravic ne doseže delavstvo na nobc drug način, kakor z doslednim razrednim bojem. Zakaj dosega teh pravic je odvisna od uničenja razredov. Delavstvo nc more uživati plodov svojega dela, dokler sploh obstoje parasiti, ki si jih lahko brez truda prilaščajo. Kdor pa jc v takem ugodnem ]>oložaju kakor kapitalistični razred, ne opusti ni-
kdar prostovoljuo svojih privile-gij.
Nikdar ue bodo demokratje in republikanci, progresisti in pro. hibicionisti iu vse meščanske stranke n kliko vpeljale gospo, darske enakopravnosti. Demokrate in republikance in vse druge mora premagati socializem, da jiui vzame sredstva zatiranja iu zasužnjevanja iz rok.
Česar ni mogoče pričakovati od nobene kapitalistične ali polkapi-stične vlade, tega torej od ame-riške ne pričakujemo. Ampak smelo bi se vsaj pričakovati, da bo ta vlada — in zvezno zakono-dajsUo — razumelo intereae dežele vsaj s svojega stališča. Pred kratkim smo slišali iz nemškega rajhstaga glas, da Nemčija ui. kakor ni reakcionarna dežela, ¿«A njeno socialno zakonodajstvo bi lahko' marsikateri drugi deželi služili za zgled.
To je res in ni res. Na Nemškem je socialno zakonodajstvo gotovo bolj razvito, kakor v Ameriki. Kljub temu je Nemčija reakcionarna, in sicer bolj reakcionarna, kakor Amerika. Toda njeno socialno zakonodajstvo je zelo dobro služilo njenim državnim interesom, in sicer prav s kapitalističnega, celo z junkersko-kaj-zerskega stališča. To je pokazala vojna, v kateri je kajzerska Nemčija zajemala dober del svoje moči baš iz svojih socialnih institucij.
Nikomur ne bo prišlo ua misel, da imajo nemški kapitalisti več "ljubezni" do svojih delavcev kakor ameriški. Pač pa je nedvomna resnica, da pozneje položaj iu svoje interese veliko bolje od ameriških. S tem, da so storili delavstvu nekoliko koncesij, so poskrbeli za svoje interese.
To je tisto, kar se more pričakovati od kapitalistične vlade. Ali zelo se kaže, da nimajo gospodujoči krogi v Ameriki niti toliko spoznanja.
Večina delavstva na otoku Portoriko ima življenje, ki se skoraj v nobenem oziru ne loči od suženjskega. Malone vsa razlika je v tem, da dobi ondotn idelavec mezdo v denarju, medlem ko je dobival suženj skoraj izključno naturalno nagrado. Toda ta denarna mezda je tako nizka, da si velik del ondotnega delavstva zanjo ne more kupiti niti toliko na-turalij, koliko jih je suženj dobival brez denarja. To pa mora napraviti iz otoka gnezdo stalne nezadovoljnosti, ne tiste nezadovoljnosti, ki je neločljiva od delavske zavednosti sploh, ampak nezadovoljnosti, ki j« enaka sodu suhega smodnika, v katerega pade vsak hip lahko iskra.
Resnično, bil bi čas, da bi sc začeli v Washiugtonu naposled nekoliko zanimati, za socialne pro-b.eme. Če bo socialni boj, ki je sam po sebi neizogiben, potisnjen v oblike, katerih si tudi zavedno delavstvo ne želi, bodo tega krivi vladajoči faktorji.
AVSTRIJA SLEDI NEMČIJI.
Iz Washingtona naznanjajo, da bo prvo leto vojne ameriška bojna mornarica sodelovala z zavezniških in da pojde v ta namen v pasove,v katerih operirajo nemške submarinke.
Avstrijska vlada jc pod pritiskom Nemčije prekinila diploma-tične stike z Ameriko. Baron Zwiedinek, ki jc zastopal Avstrijo v Washingtonu, odkar je moral biti Dumha odpoklieau, je včeraj prosil državnega tajnika za potni list zase in za člane poslaništva. Skoraj sočasno je dobila vlada od ameriškega poslanika v Bernu Stovalla brzojavno poročilo, da je avstro-ogrska monarhija dan poprej prekinila diplomatične zveze iu izročila zastopniku ameriškega poslanika potni list. Kakor je zna-no, je poslanik Zedinjenih držav IVnfield že v soboto zapustil Dunaj. Takrat je bilo rečeno, da prihaja le na obisk v Ameriko. Zastopal ga je poslanistveni tajnik loseph C. (lrew.
Španija bo zastopala ameriške interese v Avstriji, kakor je prevzela njih zastopstvo v
kongresu zagotovi delavstvu glas pri sklepanju miru. Mislite na volitve!
Predsednik Wilson je dejal, da gre Amerika na vojno zoper avto-kracijo.
Rockefeller, Morgan, Gary in nekateri drugi gospodje mislijo drugače. Ker so sami avtokrati, jim tudi avtokracija v Kvropi ne gre za kožo.
Wilson hoče vojno xoper avto-kracijo. kapitalisti hočejo vojno za profite.
Vojna Jc tukaj. Kdo naj ima prav?
Vojna zoper avtokracijo ima revolucionaren značaj. Vojna za profite je boj reakcije.
Kdo naj ima prav*
Če spozna ameriško delavstvo svojo nalogo, bo z njegovo volj«»
tako, kakor je dejal predsednik v
____i;___I--J • i'-	rlelaV-
V četrtek -lio v kongresu najbrže predložen načrt za pet miljand dolarjev vojnega posojila. Od tega naj se dajo 3 tniljarde zaveznikom na posodo, 2 miljardi pa naj služijo za ameriške voj-ne potrebe. Za ljudstvo je glavno Vprašanje, kdo bo plačeval stroake.
I jc I*.v- *v°j' poslanici. Ce prezre del«v Nemčiji, stvo znamenja dobe, bo imel Ro-Avstrija jc prosila Švedsko, <1mJ ckefellcr prav. |
prevzame zastopanje njenih inte-j .	--
reso v v Ameriki.	V St. Louimi ziioruje konvencij
To je predigra, kateri bo ne- ja Socialistične stranke. Poročali
bomo o njej, kadar bo končana. Doslej se se vodijo debate, izdelujejo resolucijo, skratka nič še tu zaključenega. Kadar bomo m?" gotove sklepe, bomo poročali, m potean se bo tudi lahko govorilo.
dvomilo sledila proglasitev vojne ined Avstrijo in Ameriko.
Nihče ne vc, kako dolgo bo trajala vojna. Ijahko se zgodi, da l>o-mo imeli še volitve v vojnem času. Tem važnejša je naloga delavstva, da se pripravi zanje bolje, kakor se je doslej pripravljalo. Zn nt no zastopstvo delavstva v
Da se ubije en vojak na vojni, velja poprečno pettiaoč dolarjev. V industriji je stvar čenejša.
Iz nove Rusije.
Iz raznih poročil o dogodkih iu o položaju tekom revolucije m -po revoluciji v Rusiji je sedaj mogoče sestaviti nekoliko pregleda, ki nam kaze, kako čudovito se je izvršil prehod iz najtemnejše avtokracije v republiko. Marsikaj zanimivega je v teh poročilih in čimdalje bolj se utrjuje prepričanje, da je absolutizem definltivuo poražen in da nimajo njegovi zadnji pristaši nobenega upanja več v povratek carizma. Kdino nado bi jim mogla daati še zmaga zuuanje reakcije; a tudi to upanje ae krči od dne do dne.
CARJEVA ARETACIJA.
Štirje od dume imcuovaui komisarji, ki so imeli nalog, da aretirajo bivšega carja, so se odpeljali v Mohilev, kjer jih je sprejel general Ale-ksejev. Njemu so predložili svoje mandate. Njih prihod in povzročil v glavnem stanu nobenega razburjenja.
General Alckscjev jc bivšemu carju naznanil prihod komisarjev, in tu je dejal: "Pripravljen sem iti, kamor se zahteva iu se vdati vsem odlokom."
Razne formalnosti so zahtevale približno eno uro. Konteradniirai Nilof je hotel spremiti carja na potovanju, toda komisarji so mu odrekli dovoljenje.
Ncinu množica je gledala odhod vlaka, ki je bil sestavljen iz desetih vozov. Med Ijrtdstvom ni bilo opaziti nikakršne razburjenosti in tudi liobcuih znakov sočutja za bivšega vladarja.
Neko privatno pismo pripoveduje, da je bita, ko je bil Nikolaj Romanov še v Mohilevu, tam prirejen» parads vitezov Šentjurjevega reda. Sprevod, ki je korakal proti Nikolajevemu stanu, je nosil rdečo zastavu na kateri se jc bleščala beseda "Svoboda". Godba je pa igrala merzeljezo.
ZA POLJSKO.
V	Kijevu je bila velika parada ondotnega vojaštva. Nosile so se zastave, ki so imele deloma svobodna gesla, deloma pa napise, zahtevajoče nadaljevanje vojne. Med njimi je bila tudi rdeča zastava z er.oglaviui orlom. Take prapore so nosile revolucionarno poljske legije leta 1863. Množica je navdušeno pozdravljala zastavo, ki so jo izročili poveljniku, pred katerim je parada defi-lirala. Ta jo je sprejel z besedami:
"Svobodna Rusija pojde roka v roki s svobodno Poljsko."
ARETACIJA CARICE.
Carici Aleksandri jc general Kornilov naznanil njeno aretacijo.
Kornilov svojim štabom se je pripeljal pred palačo in je bil uveden v privatne sobe bivše carice. Ta je prišla čez par trenotkov. Njene prve besede so bile:
"Kaj mi p riba vi ja Vaš ebisk?"
Kormilov je vstal in dejal: "Prihajam po nalogu ministrskega sveta in Vam uioram naznaniti odlok provizorične vlade."
Bivša carica je odgovorila: "Pripravljena sem slišati odlok vlade."	r
Kornilov je prečital vladni dekret in povedal bivši carici, da jc s tem izgubila^avojo svobodo.
V	palačo so postavili nove straže in odstranili stare. Ko se je štab umaknil, je Aleksandra prosila Kornilova, da bi smela pridržati sluge, ki poznajo navade hi potrebe njenih bolnih otrok, zlasti je prosila za bolniškega strežajs sina Ateksija. Kornilov jc ugodil prošnji in odšel.
VISOKI IZDAJALCI.
"Ruskaja Volja" objavlja odkritja o tajnih tnahinacijah na carjevem dvoru. V daljšem članku pravi list:
"Dv or je bil večinoma Nemčiji prijazen, in splošno znana je žalostna vloga, ki jo je igral Stuemier z namenom, da bi privedel separaten mir meti Nemčijo in Rusijo. Časopisje nsših zaveznikov je dolžilo Rusijo, da je izdajala Nemcem vojne tajnosti.	*
Alekscj Hvostov, ki je bil odpuščen kot minister za notranje zadeve, ker je hotel izvesti ločitev med carjem in carinjo, je izjavil prijateljem, da ima dokumontarične dokaze za zvezo dvora z Berlinom in da je bil Rasputin obdan od nemških spi-011 o v, ki so na lahak način dobivali vojne tajnosti od pijanega meniha.
Na podlagi pisma, ki ga je vojni minister general G očkov pisal generalu Alcksejevu, vemo, da Ma Stucrmer in Bclajev odklonila ponudbo Anglije, ki jc hotela dati Rusiji pol miljona pušk. Podobna dejstva je zbral tudi obrambni odbor dume. Poznamo posledice (delovanje generala
Suhoiuliuova, ko jc bil še gubcriiator v Kijevu in se je obdal s špioni. Njegov najintimnejši prija-telj jo bil šef avstrijske špionske organizacije. Naša vojaška tajna služba je vedela o tem, pa nI mogla ničesar storiti zoper to. Rezultat tega izdajstva so bili ruski porazi, ki so veljali na mi-Ijone človeških življenj. Suhomliiiov pride zaradi veleizdajstva pred sodišče. ,
AVTONOMIJA ZEMSTEV
Neka vest pravi:	,
Nobena izmed vseh novosti, ki jih je vpeljala provizoričua vlada, pač nima tuko velikega pomena, kakor od kneza Lvova dekret i ran i odpust gu-bernatorjev jk> raznih gubernijah, na katerih mesto so prišli načelniki qemstev. Ta korsk jc onemogočil protirevolucijo pokrajinskih despotov. Pod starini režimom je minister za notranje zadeve imenoval gubernatorje.
' Kot orodje Protopopovu so imeli nalog, da zatirajo vsako politično, intelektualno in socialno življenje. Imeli s pravico izgona, katere so se nekateri naravnost*brezvestno posluževali.
Kden teh gu bernatorjev je bil general Con-dotti, ki je vladal v vzhodni Sibiriji. Sedaj je v zaporu. V zvezi z Ruklovim, ki je bil minister za promet iu obeueui član "Črnih stotnij" se mu jc posrečilo, da je demoraliziral ves promet na čezsibirskem železniškem sistemu. Dovolilo se je, da so se zadnjih 18 mesecev v Vladivostoku kopičili tovori, dokler ni njih število doseglo 26 mi-Ijouov kosov. Večinoma so bile to pošiljatve iz Amerike, Anglije in Japonske. Tu so ogromne množine obleke, zdravil, kirurgičnih instrumentov in čevljev, večinoma namenjenih za. ruske vojake, na povelje Protopopova in Condottija pa namenoma nakupičeuih v skladiščih.
DVE KRILI REVOLUCIJE.
Petrogradski dopisnik ne\vyorškega 4World' brzojavlja svojemu listu:
"Obe veliki stranki, ki sta na široki podlagi skupno delali za uspeh ruske revolucije, poskušata sedaj z vzajemnimi razumnimi koncesijami povesti ruski: narod varno skozi vojno. Kksekuti-va delavskih zastopnikov, ki se je v pondeljek zjutraj, ko se je pričela reVolucija, obrnila do dume s prošnjo, naj prizna revolucijo iu ravna v tem zmislu, je sedaj levo krilo vlade. Ona obsega delavske strokovne organizacije, socialiste in revolucionarne radikalee. Imenujejo jih "rdeče". CHin jim je dal upor vojaštva zoper policijo priliko za to, so bili oni tisti, ki so opravili dejanjsko delo za razvoj revolucije, iu vse soglaša v tem, da se jim mora dati najpopolnejše priznanje za ener-žijo ,s katero so opravili to nalogo vpričo vseh nevarnosti.
Konservativuejše krilo je frakcija dume, ki jc ostala nedotaknjena od dalekoseznih socialnih reform, ssgovsrjanih od "rdeče skupine'*. Ta frakcija želi le ustanoviti uspešno vlado na navadni demokratični podlagi. Ona je imela v zem-stvih mogočno narodno organizacijo, ki je bila sposobna za težko nalogo, da reorganizira, bolje rečeno, da prvič organizira notranje razmere v deželi. Tudi odbori za vojno industrijo so večinoma v rokah takih ljudi.
PRIPRAVLJALNO DELO.
Davno pred revolucijo so stali odbori dume iu zemstev v odprti opoziciji proti vladi in so tako opravili pripravljalno delo za preobrat.
Tako sta obe krili igrali važni vlogi v revoluciji, dasi je bila le frakcija dume organizirana za prevzetje vlade. Toda v priznavanje velikega deleža, ki ga jc imela radikalna stranka v dumi, so bili nekateri ministri imenovani iz njenih vrst, predvsem justični minister K c renski j.
SPORAZUMNA VLADA.
Ko je bila med revolucijo palača dume središče vstaje, so imeli delavski delegati iu odseki .dume v ločenih sobah svoje seje, in oboji so gledali, du dosežejo sporazum, kar je bilo tem laže, ker sta se bili obe stranki že prej sporazumeli o tem, da se mora car odreči prestolu.
Nekateri rsdikalci so želeli, da se takoj razglasi socialna republika. Trezne glave na obeli straneh so jih pa prepričale, da je tak radikalen preobrat med vojno nemogoč brez nevarnosti za vso rcvolmcijo, iu sedanje ministrstvo je bilo sestavljeno v sporazumu obeh strank.
Dočim se torej zelo razhajajo končne zahteve obeli kril, imata oba za serlaj namen, da podpirata provizorično vlado, dokler se ne suide na-rodua skupščina.
Ruski radikalci niso omejeui le na mesta in industrijske okraje, temveč so delavni po deželi,
kjer je dobila rdeča propaganda zaradi starih krivic mnogo posluha. Rdeči lahko računajo, da bodo imeli v narodni skupščini zastopnike iz vse dežele.
OBNAŠANJE MNOŽICE.
Nekaj časa so se razširjale divje govorice o krvavih izgredih množic zoper višje razrede. Dočim je bilo v čudovitih desetih dnevih, ki sem jih videl, tsko, da se je vse lahko zdelo mogoče, ne verjamem sedaj v take izgrede. Kmetje so se, če se vzauie njih sistematično zatiranje pod starim režimom v poste v, tako obuašali, da je vredno občudovanja.
Nikdar se ui ruska nalura, če je globoko raz-vneta, bolje pokazala, kakor ob nastopu nove svobode, Prvi nagon tega ljudstva je bil, da tnaršira in zapoje. Sledil sem, zlasti ob večerih, skupinam pod rdečo zastavo, ki so prvič izvrševale to nenavadno pravico, iu presenetilo me jc visoko, sko-raj bi dejal sveto spoštovanje, ki so ga izražali za svojo srečo. Rili so ganljivi prizori, če so se ustavili pred palačami in požganiiui policijskimi postajami in z žsrečiuii obrazi peli svoje pesem,
ZAVE8T MOČI IN ODGOVORNOSTI
i
To je bilo v Petrogradu, kjer so mislili, da bodo najprej zlorabljali svobodo. Ti možje obvladujejo v resnici delo vsega mesta, in delavska eksekutiva je prišla do sklepa, <fa naj se vrnejo munieijski iu artilerijski delavci najprej v tovarne. Poteui se je obnovil promet na cestnih železnicah, iu potem so se po vrsti vračali vsi delavci' na delo. Za vse industrijske stroke so se ustauo-t vile strokovne organizacije vštevši sluge in služkinje, ki zahtevajo deseturuo delo. Ju moč delavske eksektvtive je tako velika, da ui treba niti štrajkati za dosego zahteve.
Vojaki iu delavci se zavedajo svoje odgovornosti in svoje moči, iu medtem ko kažejo občudovanja vredno zmernost, vendar čutijo, da morajo pridobivati pravice, dokler je moč v njihovi hrukah. Vojska in ljudstvo se oči vidno izvrstno razumeta. Povsod vidi človek žareče obraze, na katerih je izraz želje, da bi za naprej živeli v svobodi, naravuost ginljiv.
IZGLEDI SOCIALIZMA
V	Moskvi je bila;situacije manj dramatična, kakor v Petrogradu. Tam se delo ni ustavilo in novi demokratični rezini je bil pasivno z zadoščenjem sprejet.
V	Petrogradu se je prelilo dovolj krvi iu po-rabilo dovolj sile, da se je razburilo ljudstvo. Zahteva po maščevanju je merila večinoma proti policiji.
'Prve dni, ko so neprenehoma prihajale delavske korporacije* v dumo iu so pozivale delavske poslance, uaj se takoj izvrši ves program, sem se bal novih nemirov. Toda čas za te je minil. Težave lahko nastanejo le še zaradi nesoglašanja pri organizaciji novega socialnega reda v narodni skupščini. Nemogoče je ta hip videti v bodočnost. Po svojih informacijah pa mislim, da izbere narod srednjo pot, ki bo pa vsekakor bolj radikalna, kakor konservativna.
Naj bo oblika bodoči» vlade kakršnakoli, delavci in kmetje bodo zahtevali gotove socialistične ukrepe z ozirom na tovarniške obrate in zemljiško posest, iu imeli bodo zastopstvo, ki bo dovolj močno, da doseže izpolnitev zahtev."
MOČ DELAVSKE EKSEKUTIVE.
O cenzuri poroča neki dopisnik:
"Kakor mi naznanjajo, nadzoruje cenzura le vesti vojaškega značaja; o političnih rečeh uii je dovoljeno telegrafirati po svoji volji, tako da lahko sprejmete vse za resnico, kar poročam. Nemci, ki koncentrirajo čete na severni fronti in ugroža-vajo Petrograd, so povzročili to modifikacijo cenzure.
V	političnem oziru se jc situacija zadnje dni znatno razvila. Delavska eksekutiva je prvič pokazala svojo neodvisno moč ,ko se je pripravila, da od pošlje, če bi bilo treba, čete, da se prepreči odstranitev carja in njegove družine iz dežele.
Ker je obstajal strah, da ima provizoričua vlada tak namen in se ni bivši carinji nič zaupalo, so se storile priprave, da bi se nastopilo zoper tak poizkus, in šlo se je tako daleč ,da so bile za tak slučaj pripravljene čete.
Napačno se je poročalo, da je delavska ekse-kuti va storila odločilen korak zoper provizorično vlado. Vprašal seru Bransona, člana eksekutive in bivšega poslanca iz prve dume, če je delavska e-ksekutiva sklenila, da se postavi v nameravano nasprotje proti provizorični vladi.
"Ne," je odgovoril Bransou, "storili smo le ukrepe, da bi bili pripravljeni, če bi se zgodile napaka glede na carsko družino. Ce bi bilo potrebuo preprečiti uapako, bi bili to lahko storili. Ne mislimo na to, ds se kakorkoli obrnemo zoper provizorično vlado, temveč smo nje del, da zastopamo veliko maso, ki ni sicer na nobeu način zastopana. Vlada nas vprašuje za svet, in včaai, kakor v tem slučaju, ji ga dajemo tudi sami, ne da bi bili vpra-šsni."
DELAVSTVO IN VOJNA.
Videl sem pa še vedno meč v nožnici. Vprašal scui Bransona, -kaj dela delavska eksekutiva z ozirom na nemško grožnjo. Odgovoril tui je:
"Naravno spoznavamo važnost, da se odgode druga vprašanja in da se pomaga armadi, da sc uiorc okrepčati in odbiti napad. Poslali smo člane, eksekutive in vojake nu fronto, ds tam razlože pomen in obseg revolucije in pozove jo vojake, naj ne skale vojaške discipline vpričo sovražnika. Od začetku smo se izogibali vsemu, kar bi moglo motiti armado na fronti.
Vojaki v glavnem mestu se dobro zavedajo vloge, ki so jo igrali in mnogo jih je odšlo na fronto povedat svojim tovarišem, da pomeni revolucija svobodo Rusije, da je pa treba zoper sovražnika vzdržati iiezloiuljeno fronto.
Iz došlih poročil je spoznati, da niso tri četrtine čet niti trenutek smatrale nov» svobode tako, kakor da ni treba sedaj več slušati ukazov. Takoj od začetka smo se obrnili na fronto; pozvali smo častnike, naj spoštujejo človeka v vojaku, vojake smo pa prosili, naj priznajo višje t*hnič. no znanje častnikov. Od začetka smo poznali grozečo nevarnost sovražnika in suro pazili na to, da se tukaj ne vmešamo.
Res jc, da so skušali pacifisti celo vpričo grozeče neraruosti povzročiti kalit ve v armadi, rter so pošiljaji na frouto manifeste, ki so se obračali zoper obrsmbo. Mogoče, da jc bilo to delo provo-katerjev iu drugih uepatriotičnih oseb. Kakšen sprejem so našli taki poizkusi na fronti, kaže protest iz minskega okrožja, ki je poslal delegata v Petrograd, da prOsvednje proti takiui manifestom. Delavska eksekutiva v Petrogradu izjavlja, da nima s to agitacijo nobenih stikov."
ZA REPUBLIKO.
Novemu časopisu 'Ruskaja Volja" (Ruska svoboda), ki je bil ustanovljen meseca decembra, se je z gotove strani očitala prenagljenost, ker je odločno nastopil za republiko.	*
Znani liberalec Gredesjul odgovarja v listu na to očitanje. Pravi, da se je narod temeljito iznebil monarhije in da je ni moči tako lahko obnoviti, zlasti ne z Romanoviči.
V	svojem članku pravi:
"Nepotreben ni le zadnji car, ampak vse car-stvo sploh. Monarhija je z vsemi svojimi historičnimi ht verskimi koreninami za vse čase iztreblje-ua.
To čuvstvo narašča v Rusiji, in živahuo zanimanje, ki ga jc izzvalo hitro priznanje Zediuje-nih držav, izraža to republičansko tendenco. Javna tajnost je, da je Petrograd radikalnejši od Moskve, dasi ui ta manj prepričana o republikanski vladni obliki od njega."
PETROGRAD ALI MOSKVA.
Med Moskvo in Petrogradoiu jc nastalo ži-vali no tekmovanje, kje naj bo prihodnja narodna skupščina. V razgovoru z nekim urednikom "Novega Vremena" je dejal moskovski župan Oclj-nikov:
"Moskva je središče narodne ideje iu ljudskih gibanj, ki so dovedlc do revolucije. Mesto je igralo odločilno vlogo v revoluciji pred dvanajstimi leti, kateri je sledila duuia. Javne organizacije, zenistva, ki omogočajo novo vlado, imajo tudi svoje središče v Moskvi. Tudi vlada naj bi se premestila v Moskvo, da se izvrši za vedno prelom s Pctrogrsdom kot tistim delom ruske zgodovine, ki je stal pod nemškim vodstvom. Moskva bi imela mogoččcn vpliv na dumo iu na novo ministrstvo.
V	Petrogradu so zelo naklonjeni Moskvi kot mestu, kjer naj bi bila narodna skupščine, in lahko se zgodi, da se premesti tudi sedež nove vlade tja.
Kakor minejo dnevi in dobiva nove vlada trdna tla pod nogami, se čutijo tudi najradikal-nejši elementi, ki zahtevajo takojšnjo popolno socialno demokracijo, naklonjene, da priznajo to vlado. Ti radikal m elementi bodo pa igrali mogočno vlogo v narodni skupščini, Čiin se sitide. Narodna skupščina prinese nedvomno razvnema-jočo in na presenečenjih bogato bodočnost. *
Kden najvažnejših dogodkov v zvezi z rusko revolucijo je povratek političnih "zločincev" iz Sibirije. Justični minister provizorične vlade Ke« renskij jc takoj razglasil popolno amnestijo iu vest se je nemudoma odposlala v Sibirijo, kjer je okroglo stotisoč izgnancem oziroma kaznjencem prinesla svobodo.
O njihovem vračanju poročajo iz Tjniuena:
Petdeset tisoč *anij> ki vodijo žrtve stare ruske vlade, je na potu iz kazenskih rudnikov in na-selbin v novo in svobodno Rusijo. V nepretrganih vrstah drče čez snežene poljane severne Azije proti najbližjim postajam transsibirske železnice.
To so po večini politični ksznjenci, ki so bili administrativno obsojeni v pregnanstvo v Sibirijo, ne da bi bili imeli prilike zagovarjati se pred soidščeni: nekateri niso niti vedeli, zekaj so bili obsojeni.
Vse hiti iz teh krsjev, preden se stajs sneg; ksjti, ko skopni sneg, niso pots niti v najbolj mrzlih k rs jih oh Leni več zs vožnjo. Jetniki, ki ne
pridejo do železnice v 14 dnevih, bodo morali čakati šest do osem tednov, k«» se raztaja led po rekah in se bo po njih pričela plovba.
Da razloži pomen revolucije.
Da bi bili priča te selitve- je poslala ruska vlada v one kraje nekega časnikarja v družbi so-druga M. Roženo va, člana ruske dume iu nekega člana prejšnjega državnega sveta. Tem je naroči-la vlada, da naj razloži» prebivalcem teh oddaljenih dežel pomen izpremembe, ki je prišla v deželo.
Ti odposlanci morajo iti med tisoče neciviliziranih pastirskih plemen v Sibiriji in jim morajo razložiti dogodke, da bodo potom splošne volilne pravice določili novo vladno obliko v Rusiji.
Dobro znamenje je- da je bil n to delegacijo odposlan Rozenov, ki ae bo gotovo potrudil, da razloži ljudstvu tudi pomen republike. Njegova ualoga pač ni najlažja. Toda deloma ran 1h> gotovo olajšana s tem, da niso imela ta plemena od
stare vlade nič posebno dobrega, da so pa koli-kor toliko prihajala v stike z izgnanci, od katerih sc bržčas niso naučila posebne ljubezni do starega režima.
lo.
Vračajo se domov.
Vračanje izgnancev v domovino se je priče-
Časnikar je našel zapadli o od uralskega gorovja le malo izgnancev, ki so bili blizu železnice, ko se je pričela revolucija. Večje število so našli, ko je prišel sibirski ekspreani vlak v .Ickatcrin-lrurg v ura Is k eni pogorju. Tu je bilo 150 izgnancev; med teini je bilo 20 Članov židovske revolucionarne družbe iz Verholenska ob «Bnjkalskem jezeru. Izgnanci so bili v posebnih železniških vozovih od 24. m srca, t. j. celih pet dni, šele poteni so jim povedsli o ruski revoluciji.
•Na kolodvorih je ljudstvo sprejelo izgnane? z navdušenimi ovacijarni, katerim ni hotelo biti konca. Kaznjenci so odgovarjali na pozdrave, to-
da žalostno jih je bilo pogledati.
Gledali so topo iu začudeno pred se, kot bi bili prišli na drugi svet. — Bili so razcapani, u-mazani in izstradani. Nekateri so bili pohabljeni vsled revmatizma. dva sta bila brez nog in brez rok, ker so jim prezeble iu so jim jih morsli odre-zati, eden pa je imel prestreljeno nogo. kar si j« u tržil, ko je hotel teden pred revolucijo ubežo-ti. Ležal je v jetniški bolnišnici, ko je izvedel, da je svoboden.
Znamenja trpljenja.
Izgnanci so se tako hitro odpravili na pot, da so prišli oblečeni v najrazličnejša oblačila. Nekateri so nosili novo obleko, katero so jiin darovali različni usmiljeni ljudje med potoin. Nekste-ri so imeli suknje iz kožuhovine, da so pokrili u-mazaiio obleko. Med temi. ki so bili oblečeni v ko-žuhove suknje, je bil tudi mlad ariatokrat miljo-nar iz Odese. Bil je pred desetimi leti izgnan v (Konec ns 6. strani).
ADVERTIS
SLOV. DELAVSKA
Izgnanci se vračajo,
GLAVNI U1ADNIKI
'PUJCiJSEDNlK: lvun Prostor, 6120 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. l*Ol)PRUl>SEDNlKt Josip Zorko, H. K. t). 2, box 50, West Newton, Pa. TAJNIK: Bis« Norsk, 20 Msin »t., Csssmsufh, P».
POMOŽNI TAJNIK: Aadrsj Vidrich, 170 Fraaklis Msin St., Conemaugli, Ps. ULAOAJNLKj Josiu *cie, 6502 St. Uair Av«., Ctsvelaad, Ohio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Prask PavlovAii, 20 Msia St., Coaemaugh, Ps.
KAOBOBNIKI:
1. sadsorsikt Ivsn A. Ksker, 207 Haaovsr St., Milwaukee, Wis. t. nadzornik: Nikolsj Povle, 1 Crslb St., Nuwrej Hill, N. 8. Pittsburgk, Ps. J. ssdzornik: Jskob Koejas, 1400 E. Ö2d St., Cleveland, Oliio.
1.	porotnik: An Us Lavrii, box 8, Tokos, Pa.
2.	porotnik: Fraak Bavdek, «303 Glasa Av«., Cleveland, Ohio. S. porotnik: Anton Welly, box 53, Superior, Ps.
VBBOVKI ZDRAVNIK: P. J. Kern, M. D, 6202 St. Clair Avs., Cleveland, Ohio.
* POMOtXI ODBOR: Frank dkufea, 4S5 2nd St., Coasmsugk, Pa. Ivaa Jagsr, b. 543 Woodland Ave., Coaemaugh, Pa. Frase Kos, Coaeniaagh, Pa.
Mihael Flsk, K. F. D. 7, b. 143 a, Johnstown, Pa. Jakob Rupert, b. 238, 8outh Fork, Pa. Ivaa Hribar, 708 Brood 8t, Johnstown, Pa.
GLAVNI UBAD v hill it. 20 Maia St., Coaemaugh, Pa.
Urada« Glasilo: PROLRTAREC, 4008 W. 3lat St., Ckisago. »1.
Gos jena drufttva, osiroms njih uradniki, so uljudao proteni, potiljati vae dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar aa ae poAilja edino potom Poitnih, Expreanih. ali Bančnih denarnih sakaznie. nikakor pa ne dopiae naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. IVnar naj ae poAilja )K>tom privatnih ¿ekov. Nakasaice aaj se naslovlja: Blaa Novak, Coneiuaugh l>eposit Bank, Coaemaugh, Pa., ia tako naslovljene poftilja s mesečnim poroči lom na naslov gl. tajnika.
V slučaj-', da opasijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, ssj ts nemudoms naznanijo uradu glavaega tajnika, ds ss v pri k oda je poprtT«.
FINANČNO POROČILO S. D. P.
•src 1917.
Druitvo itev.	Vplačan«. ~	1 aplatano.
1..........	$ 263.29	i $ 97.00
2..........	78.14	47.00
3..........	126.75	262.13
4. .. .•......	164.80	71.00
'5..........	134.53	226.00
6..........	16.92	........
7..........	84.96	1 • *......
8.......	34.14	31.00
•9..........	. 143.54	94.00
10..........	104.38	23.50
11..,.:.....	117.95	84.00
12..........	- 38.36	
13..........	133.33	84.00
14..........	77.48	
16..........	99.59	66.00
16..........	36.96	26.00
17..........	8.92	
18..........		50.00
1»..........	11.28	r........1
20..........	1 36.16.	85.00
•21..........	45.62	15.00
+22..........	101.86	104.00 j
f23..........	226.10	i 64.00!
24..........	40.97	29.00
t25..........	126.83	30.00 1
26........	93.32	38.00
27..........	t' 48.73	........
28..........	76.42	87.00
29..........	78.12	50.00 ,
•30..........	220.67	19.00
31..........	14.36	
32..........	33.68	
33..........	43.48	56.00
34..........	94.35	29.00
35..;.......	110.67	162.50 1
*8f . . ......	178.20	63.00
37.........	75.41	
	101.37	........
39..........	' 67.79	........ 63.00
40..........	66.29	82.00
41..........	128.53	42.00
42..........	97.33	53.00 !
43..........	.........	37.00
44..........	32.90	18.00
45.......i.	47.95	18.00
46..;____l/.	19.12	
Al... Ji.....	32.79	........
48...;......	52.28	• .
49..........	101.80	647.00
•50..........	165.62	
•61.,........	330.20	26.00
52..........	9.66	10.00
53..........	16.00	........
64..........	26.32	........
55. .........	22 53	........
56..........	166.77	143.00
67..........	32.5*	5.00
58..........	36.89	
59..........	124.32	........
60..........	97.24 1	47.00
61..........	51.81	........
..........	169.01	. 28.00
63..........	19.40	24.00
•64..........	237.50	96.00
65..........	11.60 I	........
66..........	32.60	76.00
«7..........!	62.34	471.00
o»..........;	47.83	••••••••
70..........	77.34	
71..........;	44.88	1
•72..........i	67.42 !	179.00
•73..........	86.65	........
74..........	46.00	....... .
' 76..........	33.99	........
76...........	25.97	. .......
77,.........i	10.91	. .......
t?«.....	16.40	........
79.....	97.24	82.00
80..........	18.44 I	........
♦81...»......j	107.12 1	68.00
•82..........	46.08	21.00
83 .........1	43.76 1	... v....
84..........		........
86..........	17.70	
86..........	28.14	........
87..........	21.62	27.00
t«8..........	13.20	
I,,«»..........	26.68	28.00
90..........	.........j	
91..........	87.67 1	, .......
Skupaj. ..	$6,670.93 j	$4,167.13
Uprsvni stroški.........| 213.85
Vsega skupaj. .[$6,570.93 i $4,370.98 Opomb«: Od družtev bres nevedene avote vplačila niso dosli prispevki v gl. urad tekom meseca.
* Svota vplačila snači prispevke za mesec februar in marc.
t Svota vplačila snači prispevke za mesec februar.'
X Svota vplačila znači prispevke za mesec januar in februar.
BLAŽ NOVAK, tsjsik.
NIKOLAJEVA POSESTVA.
Dokler je bil Nikolaj Romanov še Nikola II., car vseh Rv, kralj poljski, veliki knez finski i. t. d.w i. t. ti., ni bil le najmogočnejši politični gospodar na zemlji, ampak tudi eden najbogatejših mož. Velik del njegovega denar nega bogastva jerv Ameriki. Nekoliko slutnje, da hi mogel priti kakšen potres, ima namreč vsaku slavna dinastija; iu vsaka zna poleg krone ceniti tudi cekine, pa je gledala, da jih je spravila preko meje, kjer bi jih mogla vzeti, če hi slučajno bilo treba iti v pen-zijo.
V Ameriko pa ni mogel batju-ška spraviti svojih zemlji»«', ktr leže geografično in fizično v Rusiji, pa se ne dajo preseliti. Ta zemljišča so pa ogromna, in novi režim se bo moral vsekakor bavi-ti tudi z vprašanjem, kaj z njimi. To bo kos agrarno-soeialnega problema.
O ruskih zemljiških razmerah poroča Jakob Preluker, ki je znan po raznih delih o ruskih notranjih problemih, sledeče:
44 Ruska avtokracija je bila kakor glava velike družine, ki je prišla do velike moči, da vlada in gospodari. Avtokrati alj carji so dosegli osebno nadvlado nad ljudstvom, tako da m» popolnoma različni od naroda, razun toliko, kolikor kontrolirajo narodovo živ-Ijenje in premoženje v imenu carja. Avtokrati so pazili bolj kot kakšen družinski oče, da niso dali ljudstvu nikakršne pravice in da so vse premoženje, moč in o-blast zapuščali svojim naslednikom.
Po rusko-j a ( h > 11 h ki vojni je merila ruska država 11,047,637 kvadratnih milj, ali eno scdminy vsega zemeljskega površja. Prebivalcev ima približno 2<H) miljonnv. Avtokrat (car) je lastnik zemlje in prebivalstva. Od !I48 miljo-nov 6.'l tisoč 768 akrov vse ruske zemlje je njegova lastnina 680 miljmiov !M8 tisoč !>27 akrov, sli 70 odstotkov. Ostanek 267 miljo-nov 124 ti*oe 8:)6 akrov je razdeljen sledeče:
Plemstvo . . . 181.606,r»lil akrov Trgovci .... :J6,:121,:1M akrov Kmetje .... «15,141.886 akrov Lastniki malih
posestev . . . 8,:Wl,8;to akrov Drugi lastniki . i),673,289 akrov
(Konec a 5. «trani.) Sibirijo za vse življenje, ker je hotel uprizoriti vstajo v ruski mornarici v i'ruem morju.
Drugi so imeli o/čje in volčje kožuhe, du so se varovali krute sibirske zime. Neki mo¿ iz ir-kutske mestne jetnišniec je nosil pod kožuhom Klik njo z zlatimi naši vi, ki je bila nekdaj last odpuščenega gubernatorja v IrkuUku.
Vse prebivalstvo mesta Jekateriuburg se je zbralo, da počasti izgnance pri njih odhodu. Priredili so pojedino, pri kateri je nastopila kot govornica znana revolucionarka Zofija Vasneva, ki je bila sedem let v različnih kazenskih naselbinah, ker je imela t svoji posesti kujige revolucionarne vsebine.
Težave transporta.
rim se je razširila po Sibiriji novic« o revoluciji. so se izgnanci takoj odpravili na pot čez sibirske snežene planjave proti najbližjim železniškim postajam. Nekateri so se vozili na kiuet-skih saneh, drugi pa so rabili poštne sani. Urez števila sanij^p nabrali in se vozili po neskončnih ilaljavah; trajalo je po več ur preden se je odpeljala dolga vrsta sauij.
Pet dni po uspešni revoluciji je prišlo v Irkutsk nad sest tisoč izgnancev; toda večina jih ni mogla dalje proti zapadu» ker jiui primanjkuje denarja. 'Nastanili so se po mestu iu okoli mesta. Trajalo ho Ae najmanj en mesce, preden bodo mogli vsi odpotovati v svojo domovino.
Vlada je medtem ukazala, da se jim omogoči povratek na državne stroške in da se uredi železniški promet tako, da se morejo vračati s čim manjšim zadržkom.
Vsa vrste iignancev.
Predsednik sprejemnega odbora izgnancev v Jekaterinburgu je podal vse podatke o osvobojenih jetnikih. Rekel je, da je bilo vslcd odlok« nove ruske vlade oproščenih okoli sto tisoč jetnikov. .Med temi so politični kaznjenci in teroristi, ki so bili izgnani po »odnijski obravnavi; ho pa tudi taki, ki so Hamo bili na sumu, da »o delovali za revolucijo, pa niso prišli na sodišče, temveč so bili tajno poslani v izgnanstvo vsled suninje tajne |M>lieijc' ža udar m ar i je ali pa na zahtevo notranjega ministra. Mnogo je med njimi tudi kmetov, ki so bili administrativno poslani v Sibirijo po občiu>kili razsodbah; mnogi med njimi bodo prostovoljno t stali v Sibiriji; zlasti oni. ki so našli primeren kraj, ki jim donaba dovolj dobička.
Spiridonova med njimi.
Največja kazenska naselbina je bila v Jaku-l>i. v severovzhodni Sibiriji. Tukaj je bilo okoli 15 tisoč i/.gnaivcev, ki so živeli v polovični svobodi. V okraju Nereinwk je hilo osvobojenih okoli 100 kazncncev, med njimi sedem žensk; delali no v rudnikih.
Med osvobojenimi je bila tudi Marija Spiridonova, ki jc ustrelila nekega stotnika, ker je živinsko ti-piivčil vojake. Mučili so potem sedem dni tudi njo; postavili so jo pred vojno sodWUV in jo •dednji*' ¡«gnali v Sibirijo. Potent, ko je bila <4>.*o-¿cena, je zlmlela in je pruMa v bolnišnico v m
Revolucionarjev» pov jt.
CiiMiikarju se jc v Tjuniciiu predstavil tudi izgnanec kot "osvolmjen jetniaki ptič." Bit jc te* ronistAuujkin, ki je liMMi ustrelil generala Fuhlo-va, ki je hotel aretirati 500 železniških štrujkarjev in jih poalati v Sibirijo. Močni in Širokopleči Auujkin je i-zpovedal siedeče:
Deset let mu bil v ječi v Alcksandrov.sku, ."»0 milj od Irkutska. To je največja kaznilnica v Rusiji in v njej je 12 tisoč navadnih kaznjencev iu okoli 500 političnih zločincev. PonejveČ so cbso-jeui na dosmrtno katorgo. Prvih pet let som bil z rokami in nogami priklenjen 11a samokolnioo, katero sem moral voeati na vse kraje, kamor so mi ukazali. Navrh wo use še pogoatoma pretepali na gubernatorjevo povelje.Gubernatorjev namestnik je Še zapovedal, da so me vsa/k dan pretepali v njegovo osebno zadoščenje.
V	kaznilnici smo imeli svojo organizacijo in tajna znamenja O revoluciji nismo znali do dne, ko ao nas osvobodili. Ravni) v tem čanu so pretepali dva terorista in se*t navadnih kaznjencev brez vsakega vznoika. Nenadoma pa mc prikaže državni pravduik in zakliče v naše veliko veselje:
"Rusija je republika iu vi ste prosti!"
Potem ko smo bili izpuščeni, vsmo izvedeli, da je guberuator nameraval uprizoriti za slovo splošno pretepanje, da bi nas jetni&ke ptiče pripravil ua sladko svobodo.
Rame episode.
Med političnimi kaznjenci iz Tobolska se nahaja tudi Aleksander Popov, češ, da je poskušal uprizoriti napad na carja. Pravijo, da jc to skovala samo policija in da sam ni tega nameraval. Popov, iki je zelo inteligenten, je bil štiri leta u-klenjen na rokah in nogah.
Neka druga interesen tmi prikazen uied izgnanci je biia tudi lepa lUletna Zofija Lijaujcka, ki je bila pred letom aretirana, češ. da jc razširjala revolucionarne ideje. Poslali so jo v sibirsko mesto Kjtitun, kjer ji je država plačala za živež $2.00 na mesec. Za to pa jc morala poučevati kmet-ske otroke citati iu pisati.
V	neki vasi ob Hajkakikam jezeru je duhovnik v cerkvi najprej naznanil o ruski cevoluciji. Takoj je odšlo iz cerkve 50 ženskih kaznjenk in ho hitele ua trg, da bi se maščevale nad strogim in tiranskim policistom.
Straznikova desetletna hčerka pa se jim jc posivila na pot iu zaklicala:
—Ubite najprej mene!
To je stražnika rešilo smrti.
Iz tajnosti carizma.
Skupaj 267.124.8W akrov V kakšnem razmerju je to, se vidi v pravi luč iz tega, ako po-mislimo, da je 1,400,000 plemeni-tašev in 110 iniljonov kmetov in dmgHh jposestkov. Plenieilitnsem ni treba plačevati davkov.
Z vestmi o smrti meniha Rasputina prihajajo polagoma na dan reči, ki vsaj deloma osvetljujejo notranji položaj v Rusiji in zadnje ministrske krjze, ki so spravile realkcijo zopet popolnoma na površje.
Iz raznih ruskih listov, predvsem iz "Ruskega Slova" je posneti sledeče:
Dve temni prikazni izrednega pomena sta se pojavili v ozadju političnega življenja Rusije. Ti prikazni sta bili doslej znani na ruskem dvoru kot "temni sili." Zgodovina njiju škodljivega delovanja je eno najčudovitejših poglavij modernega časa. Karijera prve teh osebnosti, Rasputina, se je nenadoma končala. Karijera drugega, Manaševič Manojlova, polagoma gasne. Oba sta, skupaj delujoča, predstavljala temno, vse-gamogočno silo v carjevi državi. Po njiju volji so »c kabineti imenovali in rušili, ministri nastavljali in odstavljali. Popolra zgodovina zadnje ruske ministrske krize in Rasputinovega umora je .šele sedaj znana. Dogodki, ki so povzročili krizo, segajo nazaj do Manaševič Manojlovih manipulacij v dobi Stuermerjevega ministrskega predsed-ništva. Manojlov je bil Stuermerjev privatni tajnik. Obenem je bil najintimnejši Rasputinov sotrudnik in agent
Kralj sleparjev.
"Krnlj sleparjev" je bil naslov, s katerim je nrsko časopisje označevalo Manojlova, in njegova preteklost je popolnoma opravičevala ta naslov» Že leta 1895. ga je policijski oddelek izbral, dn opazuje v Parizu zloglasnega Raftcovskega. Zadnji je bil načelnik ruske tajne policije v Franciji iu njegovo delovanje se je nanašalo izključno na vohunstvo v zvezi z rusko revolucijo.
Pozneje so poslali Manojlova v Rim, da bi tam nadzoroval katoliške Muliovnike, prihajajoče iz Rusije k papežu. Poiskal je sveže z osebami, ki so imele stike z Vatikanom, in jc dobival od ruske vlade velikanske avote za plačilo svojim zaupnikom. V resnici je vtaknil večji del dobljenega denarja v svoj žep, medtem ko so se morali a-genti s tnallm zadovoljiti. Ker pa jim je bil ob-ljubil l>ejne zneske za njihove službe, ne da bi jih bili kdaj doili, je naatal tak škandal, da so ga morali poklicati nazaj v Rusijo.
Vojni itvedenec.
Kno svojih najimenitnejših sleparij je izvršil oh času ruako-japonske vojne. Znal si je pridobiti ključ za tajne Kifrirane deprAe Japoncev in z njega pomočjo je dodal ruski vladi razne dragocene informacije. Japonske oblasti so pa kmalu spoznale, da zna Rusija čitati njih tajne depeše, pa so zato izpremenile sistem svojega brzojavnega občevanja.
Ker ni mogel Manojlov več razbirati depeš in je Ml torej v nevarnosti, da pride ob velikanske avote, ki mu jih je vlada plačevala za njegova
poročila, ji je dajal poslej kratkomalo falsifieirane informacije. To je uganjal do konca vojne in je .šel tako daleč, da je fotografiral cele strani neke kitajske knjige ter jih izdajal za japonske tajne dokumente.
Ko so razkrili te sleparije, m» jc zdelo, da napravi vojno sodišče njegovi karijeri nagel konec. Toda tu se je izkazal Rasputinov vpliv.
Manojlov in Rasputin sta bila takrat že prijatelja. Zadnji pa je bil ob tistem času — bilo je leta liMMJ — moč tna dvoru. Vsa Manojlova kazen jc bila v tem, da je bil odpuščen iz državne službe.
Nato je pričel na vse strani izkoriščati svoje zveze z dvorom. Javno se je bahal, da inta visoko mesto v tajni službi vlade, da je v Carskem Selu tako kakor domu, in da lahko vse doseže za primerno "odškodnino."
Njegov sloves se je kmalu razširil daleč naokrog. Uradniki, želeči napredovanja, so ga aa skrivaj obmkavali, zločinci, ki so bili udeleženi pogromov, so upali, Ha dosežejo z njegovim posredovanjem pomiloščenje. Židje, ki so hoteli doseči pravico za trajno naselitev, so mu plačevali ogromne svote. Ljudje, ki bi bili radi oproščeni vojne shržbe, ao iskali pomoči pri njem.
Vrhunec škandala.
Manojlove zveze so bile tako vplivne, da jc lahko dosegel, kar je le hotel. Njegovi klienti so bili torej zadovoljni. OgrtniMie podkupnine, ki jih je dpbival, je delil z višjimi uradniki. Čelo člani'kabineta so spadali med njegove sotrudnike.
Obvlada val jih je, ker so poznali njegove stike z Raspustinom, čigar dobra volja jc bila neizogibna za varnost njihovih mest. Kar se je pripovedovalo o Manojlovem delovanju, je pa naposled dobilo tak olx*eg, da je nastal iz tega javen škandal. Govorice o nezakonitih činih najvišjih uradnikov so napolnjevale zrak. Dospele so do ušes ministrskega predsednika Stoljipina, ki je ukazal tajno preiskavo.
Ko mu je bilo pozneje predloženo olmitno poročilo o nesnažni Manojlovi karijeri, je napisal na robu: "Tan je, da se napravi temu škanda lu kraj."
Roka roko umiva.
Toda vsega mogočni Stoljipin, ki je pač mogel zadušiti revolucijo v krvi, ni mogel sli pa ni hotel premagati tega sleparja. Ukazal je pač sodiščem, naj paprimejo to stvar; toda preiskava, ki je sledila, je pokazala, da sta bila v zadevo za pletena dva pomožna ministra, šef tajne policije, general Oerasimovlč, več častnikov carske teles-ne garde in Še druge visoke osebe.
Rasputin je vložil svoj vpliv za prijatelja in iršel je carski ukaz, ki je ustavil aodnijako postopanje soper Manojlova.
(Konec prihodnjih).
VPRAŠANJE DELAVSKE MATERE
Pile Marjeta Sanger, ~
Nk' ni bolj tragičnega v iia*.«, modernem družabnem sivljenju kakor videti iono v tridesetih letih vso potrto hi okupano, ki je mati veitlce družine.
K a kiiua sredstva mislite, da kua ua ra/|iWa*o taka žena, da pomaga svojim malim, da odrastejo v noske in ženske, ki naj bodo v i orisi č4ovc4keuiu rodu?
Kakšni pripomočki mislite bodo zanjo, da si zasgotovi zadostno te-esno iu dufcevno vzgojof
To je žena v strahu pred vel jas številom otrok, ako ni izgleda za njih oskrbo, pognana pred vrata zdravniških fekarjev m mazačev. taterih posledice v»o, da se op>tc-<a če»tokrat v dolini smrti. To je ¿ena, ki si ne sna pomagati, 1ti ne ^e,*kaj je kontrola poroda; žena, ci je kfteala in brezupno iskala »dgovora za svoje tragično življe-ije. Njeni otroci se nahajajo po-:neje morda v kakšnem zavodu za lajdenčke iu na sodMcih za nedorasle.
Ali ravna družba pravične, ko ikuša držati delavca in delavko levedno v tetn vprašanju? To jc vprašanje, ua katero moramo iskati odgovora!
Če '¿o velike družine potrebne za iružbo, tedaj naj. družba poskrbi vse potrebno, da dobe starši, ki pripravljajo otroke na svet, vso »skrbo za nje. Kajti talko dolgo, dokler se družba temu odteguje, lima als«olutno nobene uioralne pravice nalagati na pleča laoža delavca, ki je od vseh v družbi naj zadnji, veliko družino. Če je tako, ia se varuje družba propada, te-iaj bi bila na prveiu mestu doli nost apelirati za veliko družiao ua one zgoraj, ki imajo sredstva za to ia jo lahko vzdržujejo. Toda ne-rvržena resnica je, da žene iz boljših krogov, ki bi iz gospodarskih razlogov lahko odgajale velike družine, Že dolga leta prakticirajo kontrolo porodov, ne da bi jitu kdo kaj ocitsl. I11 čemu bi jim kdo kaj očital? One verujejo, da naj imajo otroci vse najboljše v življenju. Pustimo na stran tiste matere, tiste ženske, ki imajo rajse p<c in mačke kakor otrt&e, aaj ne Ivorijo večine. Nam gre za matere, ki mislijo naprej o življenju, ki ga nameravajo dati svetu, ne glede nato, v kateri razred spadajo, kajti to so resnične prave matere.
Nrkar ne mislimo, da matere delavskega razreda ne mislijo nič o tem. Mnogokrat, mnogokrat tai*H revna žena s tihim oblažalova-njeui v svojem srcu, kaj bo z nje-gonim otrokom, čc pride na svet. Kako ga bo odgojila, kako mu bo dala srečo, po kateri hrcpcui vsakdo.
Slabi ljudje vedo to prav dobre, pa pridejo k njej in jo oropajo za :adnjc cente, poleg tega jo ps pu--»te šc v slabem zdravstvenem položaju. In ua račun njene iicred-losti iu onemoglosti se bogate, si delajo denar. Vzeto vae v vsem, družba na ta način izpodkopava sama sebe, ker ne da delavski ženi j tej zadevi poduka. Ns ta nai-m izvršuje družba sama tia sebi res-ličen samomor, ker preplavlja rod s telesno in duševno slabimi člani. Družba misli, da pomeni po številu pomnoženo ¡človeštvo rastoč rod, medtem ko ve prav dobro, da Uče izobražena žena nalagati tema sebi bremena, ki ga »ic^aoir prenašati; vslcd tega nalagajo hoče« nočeš to breme delavski ženi.
Toda narava ima za take krivce odmerjene svoje kazni in d*Jc slab rod; kajti namesto da daje — jemlje družbi to, kar bi bilo boljše.
ltcvna muti nima časa niti ared-itev, da bi se odjmiuogla "»M' spočila od posledic, ki jih ima P» rod. Mnogokrat mara prenesti tajtežja dela in vse vrste dela-«ploh, ko nosi otroka. Ne ta !,»Hm ukrade družba otroku "io<-. Mr preden pride na svet, ,u bl pri tem kaj razmišljalo.
Ko je otrok ua «vetu ut de»« mati, da se preživlja, tanogoknrt od doma, jc njena <!»*« st,M"' gana vslcd bojazni, da bi se otroku kaj ne pri^tHo. Ti. ki r*«««« jo duševno razpoloženje matere m poznajo njega vplive v tem »t»^1';' vedo, kako škodljiva jc dojita otroka.
Toda ne samo to. Medtem ko zahteva družba, da rodi žena «l« lavca neizmerno, ji pral«4 ™ moč šele tedaj, ko je P"""* se tiče zdravja 111 rojenčkove *r če — že skoraj bref pomena
Vprašanje sedaj nastane Kaj'organizacijo in ab-dati, «la jo iz-tka k«»t prispevek kluba iz Fronte
naea za Kristanove shode
Vname se debata o proda v i prvega uuajuika. KončijM se sklene, da se |Mkzivajo sod rugi iz Oa ur-
na j storimo f	' popolni.
V Novi Zelandiji in na Holaud-' Vojna je žiba in aoper nekatere sketn imajo klinike aa pouk o teh njene udarce ni zdravila. Ampak
vprašanjih že nad trideset let in mnogo trpljenja se lahko prihrani___ f_______w........
Mopob je velikanski. Prakticiranje z dobro organizacijo. Angleško f^nj County, da se udeleže prešla kontrole porodov pomaga ženi m delavstvo je tudi tekom vojne o» ve, katero priredita klub At. .M) in otroku; pomaga obema k boljše- hranilo večino svojih pravic; pri-'društvo št. 65 H. N, P 4. v Breezy mu razvoju in srečnejšemu (Ho-¡dobilo je celo nekaj novih» le za-1 Hill.
veškemu rodu.	to, ker je trdno organizirano in Modr. Mam vprašuje, kaj je a
Kontrola porodov pripravi ženo ker je imela njegova organizacija j knjižnico in priporoča, da se narod iiko za srečen rod, mesto za vedno odprte oči za položaj. ; bavi nekaj novik knjig, Sodr. r <\ atrojev.	Ameriško delavstvo naj skrbi, hir omenia težkoče, ki so v zvezi
Ko spoana drutba, da «s» otro- da iapop^Hu svojo organizacijo, L nabave ovft knjig, i prednagoceim stvar, da bi se i zlasti politično, pa se mu ne bo Konfereikčneuiu tajniku se na-Upuli v tovarne, jih bomo vaga- treba kesati za delo, ki ga vloži v ! rw\At <ja opoaori klub št. 157, da ju i i, kakor vzgajamo danes rože. j ta namen.	pošlje iepeeojeac knjige v carkula-
Kontrola poixxiov ni -¿auiomor človeštva, ampak namen, da, se
vzgoji «vrst in zdrav zarod ter da se prepreči sais hI bolnih .
V Zed. driavah je pomrlo leta 1P15 300,000 otrok vsled siromaštva in zapuščeuosti. Na sto-tisoče jih je, ki ne vedo, kako bi ij
i T v
IMMMMMMMIMMMMj ;
StranKa i i
eqo.
So<lr. Mara poroča o stanju ¡| konsunine zadruge na Hreez.v Mili, katera je začela poslovati pred •..................... t kratkim ; obenem vabi «struge iz
f+4«. t« 4N> ** V *	. ,
Chicago, IU. bližnjih naselbin, naj se javijo zu V nedeljo, 22. aprila zaključuje J-pristop.
ugoslovanski socialistični klub I Prihodnja konferenca se vrši nu
<*ijo in gnsft, bo "Revizor" neu-mrjoč, ne le na odrti, temveč t mil v življenju.
Dejanje Golijeve komedije je v kratkem sledeče.
Mestni glavar Hkoamik Dmuha-novski je dobil privatno obvestilo, da pride revizor v mesto; uemuru je pa že tam, kajti najbrže ¡situje inkoguito. Glavar *kJiče vse uradne načeluike, da jim naznani to no-vioo, ki trešči med nje kakor lomiva. V veliki razburjenosti se pripravljajo, da napravijo ml v svojih oddelkih. Ampak kako Ihjš na pravil v 24 urah red, kjer se je leta in leta vse zanemarjalo f
Da se splošna mnešujava do dobrega izpopokii, jo pripihata dva mestna gobezdača, gruščaku Bob» črnski in Dobčinski, s povestjo, da živi v hotelu človek iz Peterburga. Nikamor ne ho^i, nič ne plača —, on mora biti pričakovani revizor! Illestakov je res mlad uradnik
Hrbtobol
nas lase navadno vsled
nereda v o bi stih in zahteva takoinjo zdravniško potornost-
AU STE SLABI?
A ko M Cut lu . kte. «ko f ubile ft* toil, «So «In*«« dobra»» tok» la »ko j«» raft aSwH «Uto» to MHto. ttoUj
npl
Sovero'e Balaam oí Ufa
Otorarov tMSttlkllUlMii). O« odpravi raprtto 1» mkII ra» »Utero. ('•OA n oralov. V l«k»rn»h.
everas
rešili nmisli,lil, O(innno d« n*r1*«"^»1. 1	*imt n	ril Z.....Hlestakov je res mhu uradnik
rešili nadaljioh -00,000, da ne Jt j svoj |elo4lljj eiklus preda-	»reezy Ilill četrto nedeljo v apn-!^ ,Vt . . hM#.
zapadejo isti usodi, ki je zadela VHI1: '.^„..l, in kilo v	U. * , ereruunga, ampak tz notela se
nrvfo <tfM> tuurt ^ac,nje PW«f«*Jf v	., ntkamor ne gane, ker ga je nek
prvih 800 t*oč._ nedeljo, 15. marca o "Življenju	i b« .Jane, ^^ ^¿^ o.
»itna. ;atu/> \hyH* ' m kolikor je bilo opaziti,	zapisnik»,. ^ ^ ^
NALOGE MSD VOJNO.
Ker je vojna, ni treba pozabiti, da so na svetu še druga vprašanja, kukor zavzetje kakšne 41 renče' ali pa potop kakšne ladje. Vojna gre svoje pot. Slepi ne moremo biti zanjo in prokleto bi gre-
Ulj i. bi si ,iloma tiM.ll «-i in '^dT^i Z.TdrnTTlZ Kri-kričali, da nas ta morija nič ne briga. Ampak čeprav nas briga
sveta", in kolikor je bilo opaziti, je zadovoljilo poslušalce.
Zadnje predavanje v tej sezoni
bo
v nedeljo, 22. aprila.
oh pol treh popoldne v dvorani S. N. P. J. 2657 So. Lawndale ave.
Na dnevnem redu bo predmet Svolucija in njeni nasprotniki
vojna, nas brigajo tudi druge ei. Nekntere nas brigajo prav za-rudi vojne še veliko bolj kakor prej.
V Ameriki je na primer draginja. Res da ni le v Ameriki. Toda ameriško ljudstvo tare gotovo bolj ameriška draginja, kakor recimo španska. Zoper draginjo na Dauskem ne moremo tukaj niče-sur storiti. Zoper draginjo v Ameriki bi lahko mnogo storili.
Doslej so se špekulanti izgovarjali z evropsko vojno. Sedaj se bodo z ameriško. Patriotizem špekulantov ne sega tako daleč, da bi prostovoljno obrezali svoje profite v pri(J svojemu ljudstvu. Tisoč pretvez bodo se<faj imeli. Glavna bo pomanjkanje živeža. ! Kakor vemo, je to pomanjkanje laž. Skoraj v vsakem mestu se je lahko opazilo, da je nenadoma "zmanjkalo"» krompirja, jajc ali P* kakšnih drugih reči, Cim pa je bila cena "Vsled tega tako visoka, kakor so jo oderuhi hoteli i-meti, je bilo na trgu vsega dovolj. A če se pokaže, da bi se utegnile cene znižat i,nastane hipoma zopet "pomanjkanje."
(V je človek le nekoliko speku-lativen, mu ne dela ustvarjanje takega pomanjkanja nobenih težav. Ampak ta cigu migu kaže, da je vse to pomanjkanje umetno u-stvarjeno.
tPrav hitro bi se mu pa lahko naredil konec. Ako zaseže vlada . vsa važna živila — Šampanjec in podobne delikatese zaradi nas lahko izostanejo — in stopi z občinami v zvezo, je v najkrajšem času lahko ustvarjena oragnizacija, ki mora preprečiti vsako pomanjkanje in vse pretirane cene.
Sedaj smo v aprilu. Za razne pridelke še ni prepozno, da se pose jejo. Ameriki se ne manjka zemlje. Treba bi bilo le organizirati delo, nabaviti orodja, gnojil, semenja itd., in pod poštenim nadzorstvom bi se lahko zagotovil tak pridelek, «Ja se ne bi bilo bati nobene lakote. Ampak da se doseže uspeh, bi-se moralo preprečiti vsako privatno posezanje vmes.
Drugi izgovor Špekulantov je promet, ("e jih vjamete z dokazom» du so tu ali tam ogromne zaloge žita, nam zajavkajo, da jim ga železnice ne pripeljejo. Od privatnih železniških družb ni pričakovati, da bodo uredile promet po ljudskih potrebah; zanje je merodajen največji profit. To se le na ta način pretftro§& da zasele vlada železnice. Na kotnp^ifjsko tarnanje se ni pri tem ožrrati, kajti v letu slučaju soglašajo interesi ljudstva z interesi vlade* In tukaj mora vlada pokazati enerži-
J».
i	I
Toda zoper vse take namere bodo prizadeti kapitslisfični krogi napeli vse moči. Agitacija od njihove strani, da si zavarujejo svit* je privilegije, bo brezobzirna. Pritisk take agitacije, ki bo zlasti merila na kongres, na državne le-gislaturc, na občinske svete, se ne sme podcenjevati. Zato je treba «krlftii za protitlak. Ta more prihajati le od delavstva in sicer od dobro organizira ne gn delavstva.
Iz tegn sledi, da mora delavstvo z največjo vnemo skrbeti'za n#ojo
stan.
Klub misli, da spada vprašanje evolucije^ ki je zlasti z Darwino-vim naukom postalo osredje modernega -prirodnega nazora, med tista, ki morajo zbujati zanimanje v najširših krogih. Nauk o e-volueiji pojasnjuje probleme, katerim se ne more izogniti noben misleč človek. Tudi kdor se je rešil bajke o kapi ilovice, iz katere je bil zinesen prvi Adam v raju, se ne more iznebiti vprašanja: '•Odkod!" in "Kam?" Hrepenenje po jasnosti o življenskih problemih je globoko vkoreninjeno v človeku; četudi stavlja današnje materijalno življenje na delavnega človeka take fizične in čačs je-m a joče zahteve, da ovira razvoj njegove duševnosti, vendar ne more potlačiti in ubiti teh vprašanj, ki se dvigajo zopet in zopet, in z vedno večjo silo.
Kaj vemo o človeku in njegovem postanku? Kaj o svetu in njega zakonih?
Največ odgovora na to pereče vprašanje nam daje zakon o evoluciji. Zategadelj mislimo, da u-strežemo s tem predavanjem širokemu krogu rojakov in da bomo
NAZNANILO.
skubel, pa mora zdaj čakati, dobi kaj evenka od očetu.
Glavar prisopiha v hotel. On je v strahu, Hlestakov pa tudi, ker se . boji, da ga hoče aretirati. Ko po spozna, da je glavar v nekakšni zmoti, se da od njega povabiti v stanovanje. Po obilnem zajtrku, kjer tudi ni manjkalo kapljice, iztrga v pijanosti najsmelejše ha-
■ kidney and Liver Remady
ISEVEKOVO ZDRAVILO ZA OBUTI « JETRA). ,
' /
Vživajte to zdravilo, da odpravite nerodnosti. Priporoča to tudi pri vnetju obisti ki mehurja, pri tittanju ali odtoku motno acalino, pri bolestnem puščanju vode, proti oteklim nogam, vodenici in kislem želodcu. Cona 50c in $1.00.
Hrbtobol jo Izginil
Mr! K. MiUutlcu». 11 IlictiUnd Ara., Nowtuii l'Mwr y» IU, Mom., u*m p J*: Trupi Min o» hrbtobol ju iri v«iod b.. Wiu no «trnnI, lo ko Min fitsl v Vo-ftom olinoouhu, muí ait^ol rabili Sav« rovo ZU rovi lo tu obi»1l Iii irtro, lu kmolo Mía popolumuu ukruvoí."
SEVEROVA ZDRAVILA
•o n* proda J povsod v lokoraoh. Zohtovojto MHto Sovorora. Zavrnilo pooorodbo. Ako uo mora«« dobiti, kor xobtovoto, uoroCIto uo-rovoo«t od	'UjH
Pittaburgh, Pa
J. S. socialistično tajničko vije-če št. 1. v zapadni Pennsylvaniji ima redno sejo dne 15. uprila lil 17 v prostorih mlruienja broj .'1, na 879 So. Oanal St., N. S. Pittsburg, Pa.
Sodrugi tajniki se pozivajo, da hariJei navzoči uradniki pa misli-točno izpolnijo svoja trimesečna du K*>v«ri iz vina resnica, in poročila in jih prineso s seboj, ka-|!,jih strnh	revizorjem se le
kor t ml i druge reči, ki se tičejo!** poveča.
tajniškega vijoea.	Artenrizija Filipovna edina ve,
Ker je rešiti jako važne reči, je kuj je storiti: Podkupili ga je^tre-trcba, da so tajniki zanesljivo na-|ba. in pri uradnem predstavlja
W. F. SEVERA CO^ CEDAR RAPIDS, IOWA
ÍKami3L'lML'JL'JL'jaaL'JL'JLr
V Z OC I.
Seja se prične ob i) dopoldne.
Tajnik.
ILU8TRACIJE naše majniške izdaje.
Poleg drugih manjših bo naša majnž&ka Ladaja imela* tri velike slike. Naslovno stran krasi p<khiba delavca, ki izklesuje svetovtio zvezo lnternacionale. Kno celo stran	. „ zavzema reprodukcija knssoe Do- kmalu vrne na ženitovanje. risove "Marzeljeze", najsijajuej-1 Glavar je v devetih nebesih, ši slike revolucije, eno stran pa j Zdaj bo revizorjev ta<t! Gorje ti-glasovita BoeckHnova "Vojna", ^ini, ki so ga tožili! Njegovo sre
nju mu res vsi nosijo denarju, ki gu «prejema le "na poso<loM. Ker se mu tako izvrstno godi, se še malo zugledu v glavarjevo ženo, malo pa v njegovo hčer, s katero se naposled zaroči.
Ampuk njegov sluga je moder fant in misli, da je ji it er odhod najvarnejši. Hlestakov se vda, poštar mu poskrbi najboljše konje, in on se odpelje z obljubo, da se

oooooooooooo«*o«o
čo pa skali poštar, ki je po stari navadi — odprl pismo, oddano od
Razun tega Ihi še več manjših ilu straeij.
Vse slike so zelo lepo uspele in j Hlestakova. Iz njega je spoznal,
bodo gotovo razveselile vse odje-	da revizor ni bil nikakršen revi- j
malce te iv.duje.	•	*or; in v pismu, ki je pisano pri-(
f	jatelju žurnalistu, se krvavo nor-1
__________________čtije iz teh ljudi. Vsi besne, glavar;
--je izven sebe, naenkrat se pa od-|
■Odveč bi bilo iiaglašati veliki! P™ vrata m policijski predstojnik
BazilrlU tvoje r.nunji*! Poučite b« o socializmu! Razvedrite li riahal " Proletarec " ima v »voji književni zalogi slede«« kajige in brofture. 1'oilji-te naroČilo fte danea:
Maksim Oorkt: Mati, mehka rezba ...............................$1.00
Uptoa Blaclalr (poslov. Jos. Zavertnlk In Iv. Kaker): Džungel Povest
is ckicaiklh kUvnlc ...........................................78
Enrleo Ferri: Socializem ln moderna veda Proletartat....................
ntbln Kristan: Nevarni socializem ...............................
Kdo uničuje proizvajanje v malem ................................
Socializem......................................................
Socialistična knjiinica. 2 zvezka ln "NaAa bogatitva" ............
HapltaUatlčnl razred...........................................
Vojna Ui eocljalna demokracija..................................
Pref. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katolilko svetovno nazlrauje ln svebodna znanost........................................
O konmunnlh drultvlh...........................................
Zadroftna prodajalna an konsum ...................................05
Katoliška cerkev in socializem .....................................jo
•poved papeža Aleksandra.................... ...................
Vse te knjige in broiure poSljemo pofttnlne prosto.
400« W Slat SU
pomen Nikolaja Vasilje\iča za ru- naznanja, da je prišel — pravi re-lmeli veliko udeležbo, tembolj ker „ko literaturo. Med v njegova naj-j vizor! Strela iz jasnega ošine vso| se potem do zime predavanja zo- znamenrtejsa dela spada'Revizor', skupino.
pet prenehajo.	, ki ¡,na v nw|ci književnosti neka-	-
Vstop je brezplačen. Vse, ki so ko mesto kakor Molierov "Tartuf-	Književnost,
se udeleževali dosedanjih preda- fe" v francoski. "Revizor" je bil tAB, ilustrovana revija za iz-vanj, vabimo, da pridejo zopet in za svojo dobo naravnost revoluci- i ohrazbo in napredek prinaša v da pripeljejo še kaj znancev s se- onarno delo,in Gogoljevi prijatelji «voji marčni izdaji sledečo bogato
so »e bali, da ga spravi na pot v vsebino:
Sibirijo. l>asi je piskielj prekril Ogledalo — povest, Interview dejanje v notranje provincialno — povest, — Zapuščena — povest,
PBOLETAREO.
CHICAGO, ILLINOTH.
Louis F. Truger, tajnik.
BEIQE
Chicago, 111.
Jugoslovanski socialistični klub štev. 1 priredi v nedeljo 27. maja v (¡Heero, 111. ,veselico z
gledališko predstavo.
na kateri se uprizori glasovita Go-goljeva komedija 'Revizor*. Prijateljske organizacije prosimo, da ne prirejajo svojih veselic ta dan, kakor se tudi naš klub rad ozira na take želje. "Revizor" je tako sijajna komedija, da bi bilo gotovo mnogim rojakom žal, če je ne
mesto, je vendar vsakdo razumel, du je njegov bič švigal po vsej bi-rrtkratični korupciji širne^Rusije. Bila je drzna satira sistema m ve
Umetno vrtnarstvo — Kako morate dihati, da se ne vtopite — Dekliška doba — slika — Pri simfoničnem koncertu — pesem Ivana
liki vtisk, ki na je napravila, jelZormana, Žlobodranje — slika — bil neizogiben. #	Mrzlica, kako se je ubranite in
"Revizor" je preveden skoraj zdravite — Razvoj medicine od
na vse kulturne jezike in je še danes na reportvarju velikih gledališč. Njegovo mesto je med neu-mrjočimi deli. Dasi so desetletja minula, odkar je bil spisan, je še vedno aktualen, in razmere, ki jih
bi mogli videti, ako ni bili vsled i šiba z neprekosljivim humorjem, vrednosti denarja — Prohibieija
dr. F. J, Kerna — Ketteju v spomin — pesem Ivana Zormana — Pred solnčnim vzhodom f— ulika — Krvavi boji med mravljami — Umetnici v poljubih — Pesem I-vana Zormana — Učite otroke o
Največja slovenska zlatarska trgovina
FRANK ČERNE
6033 St. Cloir Ave., : Cleveland, Ohio
0
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč slovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
Pišite po cenik, katori se Vam poilje brezplačno.
Najboljšo blago.	Najnižje cene.
1BE
kakšne druge veselice zadržani.
Lcnis Trugar, tajnik.
Klubom J. 8 .Z. na znanje.
Glavni odbor socialistične straske je poslal pred kratkim vsem našim in drugim socialističnim klubom apel za zbiranje .denarja v prilog fonda $50,000,' ki je namenjen za propagando in a-gitaeije za 1. li)18— 20.
Vse prostovoljne doneske v ta namen je |>o&iljati direktno tajniku skupne stranke, sodr. Ad. Ger-merju, 803 W. Madison St., Chi-cago, 11!., ali pa tajništvu J. S. Z., katero odračuna avoto tajniku skupne stranke.
Tajništvo .T. S. Z.
se lahko najdejo mutatis mutandis povsod. Kepenikijada nemškega eevljarja-stotniika, ki je pred par leti izzvala wneh vsega sveta, je zrastla na enakih tleh, in "mini-sterialni svetnik," ki je potegnil v Zagrebu pokojnega poslanca Franka in nadškofa, je bil pravi "Revizorjev" bratranec. In dokler bo družabni sistem, v katerem stoji denar nad vsako drugo, veljavo, rodil in pospešaval korup-
tn Slovenci — Markiza Anglesy — slika — Nekaj, kar se nas prav posebno tiče — Nemci in njihovi zavezniki v svetovnem ogledalu — Gathleena — slika, Moč solnčnib žarkov — Uredniški pomenki — Iz upravništva, — Za vsaeega ne-kaj.	'
Uas izhaja vsak mesec enkrat in vel ja za vse leto $2.— ter se naroča na 2711 s. Millard Ave, Uhi-eago, Ul.

ZAPISNIK
konference J. S. klubov v Draw-
ford Gounty, dne 25. marca 11)1? v Gross. Kims.
Konferenco otvori sodr. Uhas lanc. Preds. izvoljen sodr. A. Hupa r, podpred. sodr. R. Spaček.
Uit a se zapisnik zadnje seje in odobri. Tsjniki posameznih klubov poročajo o njih Stanju. Sodr. Tra4ar ižroči $1.50 kmif. blagajni-
VABILO
Vabilo na veliko
spomladansko veselico
«r
katero priredi
društvo "NARODNI VITEZI" št. 39. S. N.P. J.
v soboto 14. aprila 1917
- . . .♦ '' t
i, "" w
v Narodni dvorani, vogal Racine Ave. in 18. ulica.
*
Pričete k ob S uri zvečer. Dame in gospodične v spremstvu so vstopnine proste.
Za izvrstno godbo, sveže pivo in dober prigrizek hode skrbel odbor.
Na svidenje 14. aprila na veselici 1
Tajnik.
na
katero priredi DRUŠTVO ÖTV. 112 B. S P. Z., WHIT8ETT, PA., na Wick Haven, dne 14. aprila t. 1.
Prijazno vabimo vse člane našega in drugih društev, kakor tudi vse druge osebe iz Wick Haven in okolice, da se naše veselice udeleže.
( isti dobiček je namepjen za društveno blagajno. Vst topni na je $1.00. Dame v spremstvu so vstopnine pro ste. - Za dobri prigrizek in sveže pivo bode skrbel *nto izvoljeni odbor.
Na svidenje dne 14. aprila v Wick Haven, Pa.
Frank Kolone, tajnik.
Vabilo
Slavnemu iloventkemu občinstvu v Olevelandu se uljudno
naznanja, da priredi »rva slovenska flodbj v Clevelamln. pod imenom BLED*'
svojo prvo
PLESNO VESELICO
v J. Birkovi dvorani, 6006 St. Clair Ave.
v nedeljo dne 15. aprila 1917 3
Ker bo to prvi nastop slovenskih godbenikov, so irljudno vabljeni vsi Slovenci in Slovenke da se vdčleHio.
Začetek ob 7. uri zvefor.	* ODMOR.
t
i A t
KUBA JE MBNtaJI NAPOVEDALA VOJNO.
K uhan« k i predsednik Menoeal je obljubil predsedniku Wilsonu, ds bo Kuba stala na strani /ari i m. j «--m h dršav. V petek je priporočil kubanskemu kongresu resolucijo, ki «reka, da je »med Kubo in «Nfsn&jo vojno stanje. Kazlogi, ki jih je navedel, se v gfavnetu atrinjajo z argumenti pred-sedniks Wilsons* izrečenimi v njegovi znani poslanici.
V soboto, deaet minut po šmtih zvečer je kongres sprejel resolucijo.
Takoj, ko je predsednik MenocsJ podpisal razglas vojne, je vlada zaplenila tri nemške ladje, ki «o bi.le internirane v kubanskih pristaniščih. To so "Bavarit" s 3898 tonami, "AdelhekT' * 247« tonami in "Kydoma" a 23fH) tonami.
SJmati je, da bo ftgledu Zed hi jenih držav hi Kube kdedilo še sedem ameriških republik, in sicer 'Bolivija, Brazilija, Guatemala, Haiti, Nicaragua, Panama in San Domingo. Za republike Argentina, Chile, Honduras, Paraguay, Perm Costarica Ecuador San Salvador, Uruguay in Venezuela mislijo, da bodo vzdriavale Zedinj. dnzavam prijaano nevtralnost; držam je Colombije in Mehike je negotovo.
revolucija pokopava 8v0je žrtve.
Iz Pet rog rada poročajo dne ti. aprila i
V «četrtek je 1 Vinograd pokopaval svoje mrtve. Stoosemdenet žrtev revolucije je imelo naj-Hloveanejši pogreb, kar jih je to mesto videlo,v odkar atoji, da*i je enoatavnost kazala glavni aoačaj žalobne ceremonije. Ne eden izmed vseh mogočnih carjev ni imel takega pogreba, kakor teli 180, ki so dali avoje življenje z>a svobodo Rusije.
Na historičnem Mart oveni polju je njih grob. čam je bil izkopan v kotu, skupen grob za vae, da bodo zdimženi v smrti, kakor ao bili v srcu, v hrepenenju m boju zdruietii v življenju. Tja na to polje se je vil sprevod, neukončeii, nepregleden, •<ko*i mesto, ki je bilo tafcorekoč vse zavito v rdeče zastave z žalobntmi črnimi trakovi. Skozi mesto je korakal sprevod, ki je bilo videti skoraj izunir-to. Kajti vse, vštevši ženske hi otroke, katr je le moglo hoditi, je Slo za pogrebom.
Velikanska četa delavstva, ki je bila razdeljena po «trokah in organizacijah, je korakala med dvema dolgima vratama vseučiliških dijakkij. Profesorji, učitelji, zdravniki, »meščani različnih poklicev, so korakali v skupinah, za njimi pa zopet delavci in študenti. Tem so sledile dolge vrste kmečkih ierksk in služkinj, oddelek vojakov in častniški zbor je pa zaključil sprevod.
Povsod so zvonili zvonovi. Vojaške godbe, razdeljene v sprevodu, so igrale žalol«ie koračnice. Sicer je vladal vseskozi slavnosten mir. Po mestu ao bile trgovine zaprte, promet ustavljen, in bilo je, kakor da zadržava Petrograd svoj dih.
Nad »prevodom je vihral cel gozd zastav, rdečih, na katerih so se bleščal« gesla nove republike. Vsaka izmed 180 krst je bila odeta z rdečo za-atavo.
Tako so prihajali na Martevo polje. Vsaka skupina s svojo krsto se je ustavila, da izroči svojega mrtvega zemlji. In vselej, kadar se je spustila rdeča kista v ogromni grob, ji je top s Petro-pavlovske trdnjave z onstran zmrzle Neve zagr-mel zadnji pozdrav. Stoosemdeset strelov za uto-osemdesei junakov. Notri, v trdnjavi, ao jih kahko slišali nekdanji ministri, ki čakajo tam na dan, ko •bodo dajali odgovor za svoja dela.
Tako je nova Rusija pokopala svoje mrtve — z žalostjo, a z globoko »hvaležnostjo v «reu. In ves svet, ki ljubi svobodo in hrepeni po njej, je čutil i žalujočo, z vstajajočo Rusijo.
Po poročilih z Dunaja je pred kratkim izšla sledeča cesarska naredba, s katero se v Avstriji v sedanjih časih nadomešča zakon:
"Mi, Kari I. (IV.) po milosti božji cesar avstrijski, apostolski kralj ogrski, kralj hrvatski, slavonski« dalmatinski, kralj češki, nadvojvoda flor nje in Nižje Avstrije, kralj jeruzalemski, mejni grof moravski in istrski, vojvoda bukovinski itd. itd. nafti m zvestim:
Tem potom ukazujemo, da se imajo zanaprej vsi državni, deželni, okrajni, občinski uradi po-služevsti v uradnem poslovanju nemškega .jezika, ki ga razglašamo za uradni jezik v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru. Od dneva razglasitve je strogo zabranjena uradna raba vsakega jezika razun nemškega. Moje oblasti i-majo nadzorovati popolno izvrševanje te naredbe-ki velja za vse naše podanike brez razlike in strogo kaznovati vsako kršitev.
Na Dunaju, v naši rezidenci dne 5. marca 1917.	Kari I. (IV.)"
Odgovornosti za točnost tega poročila ne moremo prevzeti, kajti kakor smo že pogostoma o-menili, je brzojav zlasti v sedanjih časih na razpolago resnici in laži. In ker gre vsaka taka vest čez več postaj, se tudi lahko zgodi, da se spotoma kaj izpremeni.
Gotovo je to, da vodijo nemške meščanske stranke v Avstriji od začetka vojne intenzivno kampanjo za nemški državni jezik, ker vedo, da
ne bo sa to zahtevo nikdar več tako ugodne pri-Jike kakor sedaj, ko stoji Avstrija pod "protek-toratom" 'Nemčije. Vladna politika v Avstriji je pa kakor aprilako vreme. Izza vseh mogočih poizkusov» med katerimi je bila nekaj časa tudi ue-kakina zverižeua avtonomija, ne bi bilo nič čudnega, če bi bila vlada naposled res prijadrala v luko nemškega Šovinizma.
Da igrajo sedaj v Avstriji hazard, je očitno. V dunajskih ministrskih uradih v Herrengaase in na Ballplatzu si uajbrže v svoji bolehhni fantaziji domišljajo, da je to rešilen korak, češ a tem bo najbolje zagotovljena državi zaščita mogočne roke Nemčije. Ali kadar začne igralec igrati va banque, tedaj gre navadno uavzdol. In zdi se nam, da so to že precej zadnje kvarte, ki jih izigrava Avstrija.
Mogoče je, da ovira avstrijski sistem« podprt s pruskimi bajoneti, revolucijo v črno rumeni državi. Ali da vzbujajo take naredi* revolucionarnega duha, je gotovo. Dejatvo, da je nemško prebivalstvo v manjšini v Avstriji, se ne da zatajiti. In to nasilno narivavanje nemščine mora povzročati razburjenje. Vseh možnih slučajev pa tudi Karlova vlada nima v rokah. Vojna je. In kocke ne padajo na vojni vsak dan enako. Ct bi se na printer tako zasukalo, da bi zavezniške armade prekoračile nekoliko mej s tolikim uspehom, da bi nastala v avstrijski vojski nekoliko večja konfuzija, tedaj bodi Bog milostljiv familiji Hahsburg! Ruski vojaki nimajo le bajonetov, ampak imajo tudi revolucionarne prokïaruacije s sabo. In če izgubi vladna sila enkrat kontrolo iz rok* tedaj lahko izbruhne ves srd, ki se je leta in leta nabiral v srcih.
To je možnost, ki je bila nekdaj zelo oddaljena jtoda daljave se krajšajo, in zdi se, da bogovi že polagoma zaslepljujejo tiste, ki jih hočejo pogubiti.
ni boljšega zdravila za take sluča-je. Cena 25 hi 50 centov po lekarnah, po pošti 35 in 60c. Joa. Tri-rier, rzdelovalee.kemik 1333—1339 So. Ashland sve., Chiesgo, III.
(Adv.)|
Iz Petrograda javljajo: **V četrtek je po vesteh iz Kodanja dr. Kdward David, govoreč za večino socislno demokratične frakcije v nemškem rajhstagu izjavil, da so zunanji minister Mil jukov in njegovi pristaši gemuanofobi (sovražniki Nemcev) in da polagajo socialni demokrali svoje u-
?ianje v Kerenskega kot justičnega ministra in 'ejdza kot voditelja sociaLmtov v dumi.
Justični minister Kerenskij je podal o tem žurnalistom sledečo izjavo:
"Če misli poslanec Davki, da bomo pomagali pri mešetarenju za separaten mir, se zelo moti. Ampak če na drugi strani misli, da hoče nemški narod slediti našemu zgledu in rešiti svojega cesarja njegovega trona, tedaj ne moremo nič dru-zega kakor toplo aplavdirati, zakaj to bi nam napravilo zelo svobodne roke in omogočilo uvedbo predhodnega pogajanja za mir." .
Da, ruska revolucija je izpremenila položaj. Da! Z njo dobiva vsa vojna nov značaj Z njo postaja revolucionarna. O tem si je treba napraviti jasen pojin: Svetovna revolucija zoper srednjeevropsko avtokracijo prinese proletariatu pogoje, kakršnih ni imel še nikdar — pogoje za uspeh njegove osvoboditve!
Preko Londona prihajajo poročila, da se je na Dunaju primeril velik škandal, vsled katerega so vojni minister Krobatin, justični minister Schenk in finančni ininister Spitzmueller — tisti Spitzmueller, katerega so bili nekaj časa postavili celo na čelo vlade — demisionirali. Škandal so povzročile sleparije pri dodajanju materijala za armado.
Poročilo pravi, da so vsi trije ministri ponia-gali bivšemu rsvnatelju Dunajske depozitne banke dr. Franzu, da bi ušel posledicam sleparskih mahinacij. Dr. Franz je bil nakupovalni agent za armado in je baje zaračunaval nezaslišane cene. Dva oficirja ,ki sta vodila preiskavo v tej stvari, trdita po nekem poročilu iz Kodanja, da so ministri važne točke njunega poročila o preiskavi izpremenila, ne da bi se bilo to njima naznanilo. Ministri so baje priznali dejstvo pred sodiščem in afera je povzročila na Dunaju veliko senzacijo.
Torej prav tako, kakor je bilo na Ruskem, dokler je bila dežela Se avtokratična. Ce bi dali tudi avstrijski narodi svojemu popolnoma nepotrebnemu Korlčku slovo, pa bi se zamašil velik vir korupcije.
Zvezni uradniki imajo polne roke posla z aretacijami nemških špionov.
Lahko ae zgodi, da bo pri sedanjem zasledovanju špigonov in zarotnikov marsikdo po nedol-žnem pomešan med resnične grešnike. Naj ljudje, ki imajo preveč temperamenta, četudi ne napačnih misli, pazijo na svoje jezike!
Ameriška ladja New York je -naletela na pla-vajočo mino. Vendar je, četudi hndo poškodovana, dospela v liverpoolsko luko.
Ruska provizorična vlada je odpravila vse zakone, ki so doslej omejevali svobodo vere in vesti
tie, Wash. 2»; Concord, N. H. 81.2; Reading, Pa. 27; Bridgeport, Conn. 26.5; Chicago, 111. 25.3; Detroit, Mich. 20.7; Cleveland, 0. 10.3; Pittatmrgh, Pe. 14.6; LoaiaviUe, Ky. 28.6; St. Pa*l, Minn. 24.9; Boston, Mass. 18.8; Gloucester, Mass. 20.8 in Maaaillon, O. aamo 10.9 alatajev.
V ZW. driarak.
Leta 1916 je snaialo število samomorov v Zedinjenih državah po 20.8 ala^ajev na 100.000 prebivalcev, ali za 0.8 odatotkov manj, nego 1. 1914. Mesto Chicago zavzema 16. mesto najštevilnejših samomorov.
Lansko leto so se samomori osobito V sapadnih mestih selo pomnožili. Ra čuaSi na 100.000 prebivalcev, je bilo v Sen Frsncieco 66.7 alučajev samomorov, v Sen Diego 63.3; v Sacramento 6.12; v Loa Angeles 32.7; v Oak-landu pa 21.4. V ostalih meatih pride na jednako Število prebivalatva sluča-jev samomora kakor aledi: Omaha, kako	smo odvisni od
Neb. 41.8; St. Louie, Mo. 37.2; Chel-/Evrope. Ali vendar pa je bilo ne-see, Maea. 82.«; Atlantic City, N. J. ! kaj čsstnih izjem, med katerimi 88.8; Springfield. III. 80.4; Hoboken, | je tudi Trinsrjevo.Ameriško Oren-N. J. 111J Denver, Colo. 26.6; Seat- ko Vino. To »borno sdmvilo je
na&a obupna odvisnost.
Jako važen učinek sedanje vojne je to, da je prekinjen ves uvor. zdravilnih snovi. Mnogi ljudje so nsupnjeni ostrmeli, ko so uvideli, kfvko
edino prava pomoč v želodčnih boleznih. Hkrati vrši dvojno delo. Ono namreč čisti d rob ter ga obenem krepi, ono ga prisili k normalnemu delovanju ter hkrati od-pravlaj temeljno bolezen. Ce ga «poizkusite v slučaju zapeke,glavobola, nervoznosti, izgube slasti in energije, splošne slabotnosti itd., se najbolj prepričste o njegovi iz-bomosti. Cens $1.00. Po lekarnah) — In če trpite na revmatirmu ali nevralgiji, če Vam je treba pomoči v ponesrečenju, če imate iz-pahlrne, otekline, ozebline itd., ali če ai želite okrepčati utrujene mišice ali noge, ponkusite Trinerjev Liniment, pa se boste uveriH, da
JAKO VAŽNO VPRAlANJET
"AH sam is poalal zaostalo na roMno sa "Pro)etarea"T Isnst —
CARL STROVE»
Attorney at Law
«-_*—__—t. „aiia
flirt pe es »see ivann.
specialist za to i be v odškodnina kih zadevah, it. soba 1009
ISS H. WASM0TON
CHICAGO, ILL. Telefon :
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVA MJU BAKU ZVANE 'cLEARINO HOUSE".
Kaj to poaaenl aa ljudstvo, es je banka pod aadaorstvom • 'Clearing Houaa".
Vee baake, ki imajo zvezo a Chieago CJeariag Houae, »o podvršeee atrogeiau uadzorovanju od uradnikov t«ga zavo »Uu Pregledovanje računov in imetja »+rmore vršiti najmanj enkrat aa leto. laVadenri natančno preiščejo ataaj« viiake banke,
Modno urejena VILLAGB Dm • prostranim vrtom sa MARTIN POTOKAR, Ofdaa Ava., hllao o
Ske postaja, Lyona, OL Telefonska itev.: 224 m.
Ma iM^MJMh ravi j t a«flaikam J< kl Jo: "INTERNATIONAL Sft OIAUST RKVUW." — t^l I in stana $1.00 aa kla ^ lat So«. Review, 141 m Ohio Si, Ohioaco, in.
M0DXRNA KNIOOVmfl^
Oknano, hitro in >palna za privatnika in drnitva. Bpvaja mamo naroČila tudi lavam
mmioiAt
ÄV
Ako želiš ¿itati najnovejša in dobra novica, potem aa narodi na "Milwaukee Leader" navešji socialistični dnevnik vzhodno od
Vao gotovino preètejejo, I mesta New Tork. Stana 25c na
pregledajo vae note, varščine, vknjilbe druge vrednoatae liatine, ae prepričajo o foadih, ki ao naloieni v drugih baakah ia pregledajo knjig« in račune. Če aajdejo izvedenci kake »iabe ali dvomljive vrednoatae liMiae, a« te ne štejejo več kot imovina banke. Ako ae je akrčila vrednotit bančnega premo*e nje, mora banka kazati pravilno vred noet v svojih knjigah. f'e banka drzno Špekulira in ae ji pride na aled, mora to takoj opuatiti. Vae, kar je idabo, ri akirano, a» mora takoj odatraniti in na doaeatiti z boljšim. ČV vaega tega baaka hitro ne popravi in atori, izgubi vae nadaljnje ugodnoati in pravice, kij jih viivajo banke, katere no zdraiene vi Olearing Houae.
Kedar ae odvzamejo kaki banki te{ ugodnoati ali Če ai aprejeta v Cleraing Houae ima slednja za to dober vzrok, j Na drugi atrani pa je o banki, ki j*! članica te zveze, še to dovolj jaaen do j kaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da votli »voj denarni j promet po predpiaih, varno ia aigurno.
Načrt za aadzorovanje bank potom Clearing Houaa je bil izdelan v Chieagu pred deaetimi leti, od katerega čaaa na prej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Houaom. Ako je Šlo na ali drugi banki alabo valed panike ali vojake, ao ji takoj pri akočile aa pomoč druge Clearing Houae baake ia ji pomagale, dokler ae nlao povrnile zopet normalne razmere. Ta Cleariag Houae nadzorovalni načrt ae je pokazal tako vapešen, da ao povaod, kjer koli ae nahaja kak Cleartng Houae, «prejeli ta načrt.
AaMrlcan State Baaka je v zvezi a te« Clearing Houaom. je pod njegovim t^dsoratvom ia ima vae privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet po-polnih računov.
American State Banka pa je tudi pod dršavaim aadzoratvom in odda vaako leto pet detajliranih računov o atanju Bankiag Department« dršave Illinois.
Napravite NA&() banko za VAAC banko in Vaš denar bo varen in ga i lahko dvigaete, kedar ga Šelite.
Vprašajte za aeznam naših Firat Gold < hipotek. Kakor tudi aeznam $100.00 in ' #500.00 zlatih hipotečnih bondov.
mesec. Milwaukee, Wis.
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
II411 IRAK! III., IllOtll, VIS.
Telefon 1188
(Adver.)
SLOVIN 01 pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PORNI JVDNOTL
POD.
NaroČite si devnik "Proev*. ta". List stane za eelo leto $3.0(1 pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. De-set člsnov(ie) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2667 So. Lawndale Ara. Chieago, m.
Na i več i a slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskirai=
81ae Islssi Aveaac, Ckleage,
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljakem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša poaebnoat to tiakovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" ae tiska v naši tiakarni
faaaaeeoaaaeeaaaeeeeaeeeeeeaaeaeaaaaaeeeaaeiiiiiiieet
J^ADAR potrebujete društvena potrebščina kot zaatave, kapa, re-¿alije, uniforme, pečata in vae drugo obrnite se na avojega rojaka
F. KERŽE COM 1711 South MlltaH Aveaac.
CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj.	Vao dalo
aeeeeeeeaeeeeeaeaeeeeaaieeeeeeeeeeeeaeaooetiiin^
AMERIŠKE
predaednik. DRŽAVNE SANKE
Blue I aland Ave., vogal Loomia in 18. ceete.
Dr. Ricfetirt Piin Eipellir
Pravi ae šoM le > zavitku, kot va» kale ta alike. Me vzemite ga, alM nima aa zavitka naše tršaa eue» ke s Sidro.
tff ia 00 eeatev i vaek lekarnah, aL pe aarošite si ae ravaest oš
F.AI.Rlehtirtto.
74-80
Hew York. M. I
Central Hotel
Conemaugta, Pa.
Fred. Mosebarger,
Edini slovenski pogrebnlk
MARTIN BARETINClC SS4 UMI STREET Ta. 147S MMSTeWII. PA.
V teti dnevih
velike draginje
hi ne moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike izdatke za hišo. Popolna resnica je v pregovoru. "Forewarned i* Forearmed". Slaba prebava glavobol, zguba okusa, »plošna slabost, vsi taki znaki vas opozorujejo, da iščete zanesljivega zdravila — malo pozornosti vašim črevam, bo vam pomoglo preprečiti sitne neprilike.
Trlner|ovo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
je tisto zdravilo, katerega potrebujete v takih slučajih. Isto izčisti čreva, odstrani zbrano neporabno tvarino, v kateri se rode in množe raani bacili, pomaga prebavi, povrne okus in oja<či kri in želodec, ki so potem vstanu braniti se pred večino napadajočih bacilov, a Z gori označene slučaje, nadalje za ner-voznost, želodčne neprilike pri ženskah ob času življenske pre-membe, kakor tudi pri premogarjih v premogarskih okrajih, itd., je priznano to zdravilo za najboljše izmed vseh enakih pripravkov. To vino je pripravljeno iz grenkih zelišč, koreninic in lubja, ki imajo znane zdravilne moči in iz čistega, naravnega, močnega rdečega vina. Isto je dobro tudi za najbolj občutljiv Želodec. Ona $1.00. V lekarnah.
Trlner|ev Liniment
vam prinese v hišo pravo družinsko zdravilo. Je nepreskoljiv .za revmatizem in nevralgijo, je izvrsten pri ponesrečenju, za zvijenje, otekline, okorel vrat, itd. .le jako poživljajoč «a utrujene mišice po težkem delu ali dolgi hoji. Cena 25 in .We v lekarnah, po pošti 35 in 60c.
Trlnerfev Cough Sedative
je najbolj zanesljivo zdravilo zoper prehlade in kašelj, hripa-vost, vnetje sapnika, naduho, itd. Cena ista kakor za liniment.
Trinerjeva «dravila so dobila najvišje mogoče nagrade na mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zalta ko-lajna—tfan Francisco, 1915, Grand Prix—Panama, 1M6.
JOS. TRINER
kemik ladelovalee,
1333-1119 Se. Ashland Ave.	CUc*. ID.
OIMAQ y DOMOVINO.
LASTNIK.
Dr. W. C. Ohlendorf. JH. fr
Sigurno jamatvo, da ae Vam denar ne izgubi kadar ga pošiljate je-ko Vam ga pošilja. Mi jamčimo za vaako pošiljatev.
POilUAMO TUDI BRZOJAVNO
ta St.SO vaako denarno pošiljatev, ako naalov ne preaega «
&Mmrn+mm±mm VKak|. kateri feli potovati v domovino po 9IFKJHITE v°jni- naj ai aodaj oaigura proator na p«r-uJ^Z^	niku ako hoie da pSuje z enim od SfJ»
perobrodov kateri otplujejo po vojni v Evropo. Ako želite kek*"« pojasnila v katerej koli atvari, pišite ali pa pridite oeeano na:
> KA/PAR. >/TATE > BAN*»
g, 1880 BLOK ISLANO AVI. CNICAfiO^
ffo	KapilmI. peeMfešin vlog« nmd $9,000,000.00. jPV