PLANINSKI VESTNIK
Krvavec, naš znani zimskošportni center, in do Jezerskega, od koder lahko pridemo tudi na najvišje vrhove Kam niš ko-Savinjski h Alp. Besedilo In fotografije za brošuro je prispeval Albin Vengust, umetnostni zgodovinar, gornik in gorski reševalec, ki v uvodu priporoča Ljubljančanom čimveč izletov v bližnjo okolico mesta. Izdajatelja lahko pohvalimo, da je v kolofonu objavil vse odgovorne sodelavce pri tej brošuri, od članov uredniškega odbora, urednice, strokovnega recenzenta, obeh oblikovalcev do jezikovnega korektorja. Knjigi na pot pa je napisal turistični delavec Niko Jerman. V knjigi so poleg fotografij (po ena pri vsaki opisani točki) še štirje zemljevidi ljubljanske okolice z vrisanimi opisanimi potmi.
Ciril Velkovrh
Antologija Everesta_
V založbi J. Berg je konec lanskega leta Izšel nemški prevod izredne knjige besedil in fotografij z naslovom "Everest — 70 let človekovih drznih dejanj«. Avtor Peter Gill-man, eden izmed vodilnih britanskih avtorjev o alpinizmu, je zbral dovolj poročil in fotografij za obsežno antologijo. Pričevanja ne predstavljajo samo slike sedemdesetih let alpinistične zgodovine na Everestu, ampak odsevajo tudi razvoj višinskih vzponov v tem stoletju na primeru najvišje gore na svetu. Iz objavljenih besedil spozna bralec neizmerno omamno moč, ki jo Čomolungma izžareva na gornike, da potem na njej preizkušajo vse svoje telesne in duševne moči in zmožnosti.
Peter Giliman je izmed več sto že objavljenih ali še neobjavljenih virov izbral najboljše dokumente. Vrsta piscev besedil in fotografov se razteza od prvih alpinistov iz legendarnih dvajsetih in tridesetih let, kot sta George Finch in Hovvard Somerveil, prek Sir Edmunda Hii-laryja, Toma Hornbelna In Petra Soardmana iz povojnih let do sodobnih alpinističnih osebnosti, kot šta, na primer, Chris Bonington ali Doug Scott. Skrbno zbran dodatek vsebuje statistiko Everesta, vseh 186
uspešnih vzponov na njegov vrh, vseh 485 vzponov od leta 1953 do konca leta 1992.
200 strani debelo knjigo bi lahko smatrali kot eno od najdragocenejših novih publikacij, ki se ukvarja s plezanjem po visokogorju, po najvišji od najvišjih gora na svetu.
Likovna razstava gornika in alpinista_
Alpinist in donedavni načelnik Gorske reševalne službe Kamnik Cene Griljc se je letošnjega februarja v kamniškem razstavišču Veronika prvič predstavil širši javnosti kot risar In slikar.
Slikarjev prirojen talent in kratko mladostno soočenje z likovno problematiko v Šoil za oblikovanje v Ljubljani, predvsem pa kasnejša srečanja z eksotičnim svetom Tibeta, Himalaje ali Ataske so v avtorju zbudila neustavljivo potrebo po likovnem izpovedovanju. Kot svetovni gorski popotnik, alpinist in raziskovalec, ki je obredel dobršen del visokogorskega sveta, je tako likovno zabeležil vtise s svojih potovanj, raziskovanj, vzponov in sestopov, srečanja z ljudmi in živalmi. Če bi hoteli stilno opredeliti risarski in slikarski slog Ceneta Griljca, bi bil še najbližji uporaben termin foto-reallzem. Tudi sicer si je slikar pri svojem delu pomagal s fotografijo, saj v krutih polarnih ali visokogorskih vremenskih razmerah ni mogoče beležiti s skicirko. SIcer pa uporaba fotografij kot slikarskih predlog načelno ni nič slabega. Že od izuma fotografskega postopka dalje so si likovni ustvarjalci občasno pomagali s tem medijem. Poznane so fotografske predloge celo našega velikega impresionista Riharda Jakopiča. Znani slovenski »fotorealist«, ¡zboren portretlst In eden izmed naših najvidnejših sodobnih slikarjev Rudi Španzel je po uspešnem študiju na slikarski specialki ALU v postdiplomskem zagovoru javno obelodanil, da si v svojem slikarstvu občasno pomaga tudi s fotografijo.
Slikarski fotorealizem (ali tudi hiper-realizem) je nastal v šestdesetih letih predvsem v ZDA, od koder se je širil po svetu. Tudi likovno ustvar-
janje Ceneta Griljca bi bilo lahko daljni odmev na takšen način slikanja, posebno še zaradi njegove svetovljanske eksotične tematike. Veristič-no preslikovanje danega motiva, pa tudi, če si avtor olajšuje delo s pomočjo fotografije, zahteva dobršno mera potrpežljivosti, zbranosti in koncentracije, ki je avtorju kot alpinistu in gorskemu reševalcu vsekakor ne manjka.
V svojem slikarstvu se Griljc vrača tudi k svojim koreninam v okolico rojstnega Kamnika. Tudi tukaj se zavzema za likovno perfekcijo, kar včasih zazveni kot odmev ali spomin na klasično tradicijo realističnega (in romantičnega) k raji -narstva kamniških slikarjev Matije, Antona in Maksa Koželja. Cene Griljc v svojih slikah in še posebno risbah rad upodablja živali: polarne pse, volkove, medvede ali divje in eksotične živali. Te drobne, a tehnično izpiljene risbe in slike delujejo stejkoprej literarno pripovedno in bi bile silno zanimive odlične ilustracije, lahko tudi k avtorjevim besedilom, saj vemo. da ima slikar Cene Griljc tudi literarno žilico, Na otvoritvi omenjene razstave smo namreč ob glasbeni spremljavi slišali tudi odlomke Iz avtorjevih alpinističnih zapiskov.
Oudan Lipovec
Borisu Zajcu v slovo
Na pokopališče Pod kraj pri Velenju se je 11. januarja 1995 zgrnila množica ljudi. Prišli so od blizu in od daleč, sosedje, delovni prijatelji, planinci in drugi po zadnje slovo od Borisa Zajca.
PLANINSKI VESTNIK
Zagledal je luč sveta dne 23. maja 1933 v številni družini pod obronki Dobrovelj. Tam je tudi odraščal. Po končani osnovni Soli se je odločil za poklic elektrikama, šolanje je dokončal v Črnučah in dosegel stopnjo kvalifikacije elektrikar-delovodja. Zaposlil se je v Termoelektrarni Šoštanj. Opravljal je delo stikalca-d i speče rja vse do upokojitve. Kar kmalu se je včlanil v PD Šoštanj, katerega član je bil vse do smrti. Bil je velik prijatelj narave. Pogosto se je udeleževal društvenih izletov, na katerih je zmeraj našel nova prijateljstva. Veliko je prehodil — od Pohorja, Kamniško Savinjskih Alp, Karavank, Julijcev vse tja do Ankarana. Za prehojeno Slovensko planinsko transverzalo je prejel tudi značko. Velikokrat se je rad povzpel na Uršjo Goro, ki jo je lahko ugledal vsak dan že od doma. Ostale pa so Se planinske poti, ki jih je žeiel prehoditi, vendar se mu želje niso uresničile. Ob mnogih poteh je občudoval planinsko cvetje, ki pa ga ni želel trgati. Vedno je rekel, naj uživajo ob cvetju tudi drugi.
Kljub svoji klenosti in poln zdravja je postal žrtev sodobnega cestnega vrveža, in to prav blizu svojega rojstnega kraja, kamor se je pogosto rad vračal.
Veliko nas je, ki se bomo spominjali prijatelja. Postali bomo ob njegovem zadnjem počivališču, prižgali svečo in rekli; »Hvala ti za vse, naš Boris!«
Odšel je Marjan Dobovičnik
Med planince iz Celja in okolice, ki se vsak ponedeljek zberemo v središču mesta, da se dogovorimo, kako je bilo in kako naprej, je kot strela z jasnega udarila vest. da našega prijatelja in strastnega planinca Marjana Dobovičnika iz Petrovč ni več med nami. Življenje se mu je izteklo med 5, In 6. februarjem pod hribom, ki ga je nadvse ljubil, pod Tovstim vrhom oziroma Celjsko kočo. Od Marjana smo se poslovili 10. februarja 1995 na celjskem pokopališču.
Stane KrempuS
V spomin: Lizika BatigaČ
V	začetku januarja smo se prekmurski planinci poslovili od Lizike Ballgač. Le nekaj dni pred novim letom smo ob obisku pri njej predzadnjič pokramijali. Kako so se jI zaiskrile oči, ko je pogovor nane-sel na lanskoletne društvene pohode I Še vedno so ji bile znane posamezne značilnosti po gorskih poteh, dobesedno je podoživljala pohode, kot bi bila z nami. Zadnjič smo pokramijali z njo ob slovesu in še zadnjič obudili spomin na njeno dolgo prehojeno pot, polno lepih, a, žal, ludi grenkih spominov. Skupaj sta začela z njenim in našim Mirkom-DImekom. Kar malce čudno so ljudje gledali na to njuno začeto pot. Planinstvo — ljubezen do gora je bilo v takratnih časih početje drugačnih ljudi, zanesenjakov, katerih pa je gotovo zasluga, da se je planinstvo ohranilo na naših tleh. Razvijala sta planinsko misel in idejo, znala sta preliti duha, energijo in voljo v dejanja in tako sta pustila v planistvu na našem območju neizbrisne sledi svoje biti. Težko je bilo uskladiti planinstvo in družinske obveznosti, vendar je bil dom tudi stalno pribežališče enako mislečih prijateljev in znancev. Uspelo jima je z njuno značilno skromnostjo in požrtvovalnostjo. Leta 1968 je kruta usoda hotela, da so ji valovi Mure vzeli moža in hčerkam očeta. S podvojeno močjo se je spoprijela s težavami in problemi. Ostala je zvesta planinstvu. Njen dom je postal še bolj planinski.
V	najtežjih obdobjih delovanja društva je bil pododbor Beltinci s sedežem pri Baligačevih tisti, ki je predvsem zaradi njene vztrajnosti največ pomagal, da je društvo ponovno zaživelo. Zbirali smo se ob večerih, snovali načrte za po-
hode, njeni nasveti so bili vedno dobrodošli. Vedri! nas je njen nasmeh. Za vsakogar si je vzela čas in dobro besedo.
Taka je ostala do konca in po tem se je bodo spominjali planinci po Sloveniji.
Za svoje dolgoletno delo v društvu je prejela bronasti, srebrni in zlati častni znak Planinske zveze Slovenije, kar pa še zdaleč ni zadostna zahvala za vse tisto, kar je storila za ideje planinstva na tej prekmurski ravnici.
Jože Ruiič
Opremljanje klasičnih smeri po naših stenah
Komisija za alpinizem (KA) je v delovni načrt za leto 1995 uvrstila tudi akcijo opremljanja klasičnih smeri po naših stenah. V okviru te akcije bi opremili stojišča v klasičnih smereh s po dvema 10-milimetrski-ma svedrovcema, sidrišča za spuste ob vrvi in v nekaterih smereh zamenjali stare oziroma slabo zavrtane svedrovce. S tem bi izboljšali varnost v pogosto plezanih smereh. V njih je že tako ali tako polno starih, rjavih in nezanesljivih klinov. Z ureditvijo stojišč v teh smereh bi olajšali tudi delo alpinističnih šol. Ne bi pa opremljali smeri, ki imajo malo ponovitev (oziroma sploh še niso bile ponovljene) in so prav zaradi neoprem-Ijenostl bistveno težje od klasičnih smeri.
V ta namen namerava KA kupiti vrtalni stroj in zadostno Število svedrovcev. KA bo organizirala tudi seminar za vse, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri opremljanju smeri. Le udeleženci seminarja bodo imeli pravico do uporabe vrtalnega stroja. Tako bodo vsi svedrovci nameščeni kvalitetno in po enotnih kriterijih.
Po tem načrtu naj bi opremili stojišča v nekaterih smereh v Ojstrici, Dedcu, Vežici, Planjavi, Brani, Mali Rim ki, Štajerski Rinki, Skuti, štruci, Ko-glu, Dolgem hrbtu, Grintovcu, Stor-žiču, Debeli peči, Velikem Draškem vrhu, Triglavu, Špiku, Prisojniku, Nad Šltom Glavi, Mali Mojstrovki, Veliki Mojstrovki, Travniku, Šitah, Jalovcu in Novem vrhu.
187