ISSN 0350-5561 za kon^e todM Nestalno vreme z občasnimi padavinami. Po nižinah po večini dež, višje sneg. Ki 00 K. \ 54 let Številka G sreda, 7. februarja 2007 Sprejem kulturnikov in proslava Velenje - Danes ob 17. uri bo župan Mestne občine Velenje Srečko Meh v velenjski galeriji sprejel delavce v kulturi. Uro za tem pa se Ijo v dvorani Doma kulture pričela osrednja občinska proslava ob jutrišnjem dnevu /oi/ture. Na njej se bodo predstavili kar trije velenjski pihalni orkestri, slavnostni govornik bo župan. 1,25 EVR-300 SIT lEAM» VI^IJ^KJK Kultura - pobeg iz realnosti? Bojana Špegel Odkar \ťm zase, rada herem. In rada poslušam glasbo, pri čemer je nuij okm ponavadi daleč od povprečnega. Rada fiodhv v ftale-nje. kjer mi Je btite sodobm Ukovm uwewosl a imam rada tudi »klwi'ièim. Zadnje čase sem pravi/tlmofl!. ker raje ^fedam doher J}ím kot dol^oCmne IV programe. Preprosto, rada imam umetnost. Ker tni velikokrat ftomeni pobeg iz realtiostl. Ker mi mpohrí dušo in se oh njej ifi z tijo po več na teden, ga/iejo in navdušijo le še presežki, in teh, verjemite, vidim tudi v šaleški dolini veliko, dovolj, da mi ni treba prav pogosto v prestolnico ali druga ]'ečja slovenska mesta /fo svoj odmerek kt/luire. čefjrav naredim tndl to, Ponavadi na dogodkih, ki se me res dolakftejo zaradi svoje drugačnosti, tti prav veliko publike. To pa me yvdno zftova boli, Ker mi Je žal za liste, ki dogoiiek pripravljajo, za tiste, ki ustvarjajo, saj tega nikoli ne {iočnejo le zase. In še vedno se v Velenju in Šaleški dohni nasfM nismo /tančili, da ni /le korektno in ne prav. da se na isti večvr skoraj ob istem Času dogaja več zanimivih kulturnih dogodkov. Ker na njih t>raviloma srečujem e/ie in iste obraze, ki pa na iheh koncih hkrati re.^ ne morejo hiti. Tega se v vseh do.sedanjih letih. kljub opozarjanju, enostavno še nistno naučili. Moja želja tako avtaja, da bi kulturniki (sploh odgonmii v kulturnih institucijah) med .sabo več in bolje sodelovali, usklajevah programe in //H>rda tudi več sodelovaU i>ri preteklih, /le da bf bili ob te/n izjem/io občutljivi na to, kdo Je pri dogodku vzraven^ in kdo ni ter kdo Je prispeval več in kdo maitj... Do konca februarja bo treba tia Ministrstvu za kulturo RS oddati wť pnygra/ne na razpis za Evropsko kulturno pre.wlniœ v letu 201.1 Kot že veste. Je Velenje zraven kot pridruže/tl partner /uari-horski kandidaturi. V Velenju v teh dneh kar nekaj ljudi resničim zelo veliko dela. Prii)ravljaJo programe, vizionarsko nafMvedujeJo, kaj bi .se lahko takrat dogajalo v //testu, kaj vse bi potrebovali, da ho/no to iz\edh\ In veste, v Šaleški dolini imamo zelo veliko odlič' nih umetnikov, kiJi/n to. da so res dobri, píwavadi vedno prej povedo dn/gje (ponavadi v tujini) kot doma. A to Je priložnost, da ne le svoji vasi. ampak tudi Sloveniji in Evropi tudi Salečuni pokažemo, da znamo stopiti shipaj, da zna/no sodelovati, orgattiziraii fn da znamo dati priložno.st tudi do/načino/n in hkrati tujce/n... Kakor koli že. naj vam jutrišnji praznik, dela prost dan, mine v zname/iju kulture. Jaz je bom v teh dneh užHa veliko, s>aj se prireditve kar vrstijo. ■SžlTCKZACLEDi piOllA ZA NASPROnilPSl Sodeluj v SUS nc^^radni igrt. Poéljl Kfiu6^ bosedo hummei na (eamo za upoflibnike MciMi ^ Debneid}. Vač oiformacii im^uvir.rh^ocfirie.coni T0P0H1 Gorenje : Koper Rdeča dvorana Velenje sobota, 10.2. ob 19. url 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA '"H'JÎS 1. februarja 2007 KV lokalne novice v petek in v soboto informativni dan Velery^ - Čeprav je do konca icga šolskega lela še kar nekaj mesecev, se na šolah Šolskega centra v Velenju viicin pripravljajo žo na prihodnje. V la splel aklivnosij sodi informaiivni dan. ki ga hodo organizirali v petek. 9., in v soboto. 10. februarja. Na njih bodo lahko hndoci dijaki in njihovi starši iz prve roke izvedeli o programih, za katere izobražujejo na Šolskem centru, o pogojih izobraževanja, možnostih pridobivanja znanj tudi na dru« gih pr>dn>ćjih in podtibrn). V petek ob 9. uri bo informativni dan za: Splo^Tio in strokovno gimnazijo v dvorani kulturnega doma v Velenju: /a bodoče dijake Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti v dvorani velenjske glasbene šole: Poklicna in tehniška cleklro računalniška, Poklicna in iehniška rudarska ter Poklicna in tehniška strojna šola pa bodo pripravile informativni dan v prostorih Medpodjelniš-kcga izobraževalnega centra (MIC) na Starem jašku v Velenju. V petek ob 15. uri 1er v .soboto. 10. februarja, ob 9. url pa bo in-Ibnnativni dan potekal skupaj za programe Splošne in strokovne gimnazije in Poklicne ter tehniške šole /a storitvene dejavnosti v dvorani glasbene šole Velenje, /a Poklicno in tehniško elcktro in računalniško. Poklicno in tehniško rudarsko ter Poklicno in tehniško strojno solo pa v pnîstorih MIC-a. Tudi za bodoće studente Višíe strokovne šole V p^tek. 9., in v soboto, 10. řebruaíja, bo pripravila Informativni dan za bodoče študente tudi Višja strokovna šoIh Šolskega centra Velenje. V pmstorih omenjene Šole bo informativni dan v petek ob 9. in 15. url za redno i/o bra zeva nje v pn>gramlh infomiatika» rudarstvo in geotehnologija. v soboto ob 9. uri pa /ii redno in izredno izohra zeva nje v omeiýenih programih ter v programu komunala. V prostorih MlC-a pa bodo pridobili potrebne informacije v petek in v soboto ob 10.30 uri tisti, ki jih zanima redni in izredni študij v programih elektronika lermehairt>nika. ■ tP Iz občine Šmartno ob Palci Kotlino polzapornice? Poročali smo že. da so v Rečici ob Paki pred skoraj tremi leti predali svojemu namenu takrat najsodobnejši železniški prehod v .Sloveniji. Avtomatskih p(^lzap(^rnice. ki naj bi udeležence v cestnem promelu opozarjale na prihod vlaka, pa šc do daîies niso namestili. Kot vse ka/-e, se v zvezi s tem vendarle nekaj premika. Po informacijah Agencije za železniški promet iz Maribora so pristojni kdom oziroma dr(igom napeljave na obstoječi lokaciji. lUektro napeljavo je namreč potrebno prestaviti, prav tako zgraditi novo transformatorsko postajo. Proiektl so že končan:. vUížili so tudi vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za prestavitev in izgradnjo trafo postaje. Dela naj bi menda Investitor nadaljeval takoj po prejetju potrebnih dokumentov. Predvidoma naj bi se to zgodilo 10. februarja. Ukrepi za zmanjšanje porabe energije V zadnjem času so kar precej aktualne razprave o onesnaževanju okolja in povečanem vplivu človeka na podnebne spremembe, o preveliki poirainosii energije. Seveda so te razprave aktualne tudi v občini Šmartno ob Paki, kjer Že nekaj let gradijo javno razsvetljavo. Ta pa menda moli vse več «ibčanov. Sploh preveč luči naj bi bilo ob glavni cesti Šmartno ob Paki-Leiuš v Rečici ob Paki. Nekateri tudi menijo. da bi hil*> umno končati gradnjo javne razsvetljave v naseljih, ki niso gosto poseljena. Tu naj hi samo osvetlili določene točke, pač po vzgledu nekaterih evropskih držav. Delno takšnim razmišijanjem prikimavajo tudi na občinski upravi, i^.upan Alojz Podgoršek je povedal, da bodo bijdoče širitve izvedli zelo umno, nekatere varčevalne ukrepe pa naj bi izvedli še pri obstoječi javni razsvetljavi. Prižganih naj bi bilo manj luči, nekalen javni objekti naj hi biD osvetljeni krajši čas. V predlogu letošnjega občinskega pmračuna so za javno razsvetljavo predvideli nekaj maj kot 16 tisoč 700 evrov in še le naj bi namenili predvsem za plačilo obveznosti izgradnje v Paški vasi. Danes proslava v poiostitev kulturnega praznika Proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v občini danes (v sredo), Pripravili jo bodo učenci tamkajšnje osnovne šole, /^čeli pa jo bi)úo ob 19. uri. Javna dela prepolovljena Za izvajanje javnih del letos skoraj polovica sredstev manj kot lani - Med zavrnjenimi programi tudi programi s področja socialnega varstva, ki so se vrsto let izvajali uspešno -Izpad ni prizadel samo »neprofitnih« delodajalcev, ampak tudi lokalne skupnosti (in predvsem) brezposelne, v šoštanjskem in velenjskem primeru pa otroke in mladostnike Mi/enđ Krstić - Pianinc Velenje - V zadnjih letih so se kol ena uspešnejših oblik aktivne politike zaposlovanja uveljavila javna dela. Ta na eni strani brczpt^sel-nim omogi^čajo, da se p(movno vključijo v svet dela, jim odkrijejo nove zaposlitvene možnosti, povečajo njihovo konkurenčnost na trgu dela Na drugi strani pa javna dela spodbujajo socialno ekonomski razvoj lokalnih skupnosti, saj omogočajo opravljanje ne-pridt)biinih del in storitev (izvajalci javnih del so lahko le neprofTini delodajalci), ki jih ni mogoče izvajati kot rednt) dejavnost, s tem pa prispevaji> k dvigu kakovosti življenja. Sliši se lepo! A... /a izvajanje programov javnih del za C)b-nK^čno službo /avoda Republike Slovenije za zaposlovanje je bilo po razpisu namenjenih zji lct-vanja starejših, ki bodo letos objavljeni. Ilnan-cirali pa jih bodo Uvropski socialni skladi. V javno delo ne more vsak v javno delo se ne more vključili vsak. Tisti, ki se lahko, na zavodu jim rečejo ciljne skupine. morajo biti dolgotrajno brezposelni (na zavodu prijavljeni vsaj 12 mesecev v zadnjih IX mesecih) ali brezposelni Romi S posebnimi merili pa območne službe same določijo, katere ciljne skupine bodo dodatno spt^dbu-jali za vključitev. Pri tem upoštevajo srrukiurrala 1. janu- aija zapreti vrata. V obeh so preko javnih del delale štiri osebe. Pomenljiv je zlasti šoštanjski primer. Dnevni center so i>dprli po tistem, ko je v mestu prišlo do grozljivega umora brezdomca, z namenom, da otrokom mladostnikom pomagajo, jih «iztrgajo« ccsli, jim nudijo pomoč, ki je drugje ne bi - ali pa bi jo težje - dobili, /ato je Občina Šoštanj v prostorih upravne stavbe brezplačno zagotovila tudi dve učilnici. »Ocenjujemo. da je bila dejavnost centra, ki je začel delovali 1. marca 2004, v popregu pa ga je obiskovalo od 9 do 12 otrok, potrebna.« pravi Alenka Verbič, ki v Občini Šoštanj bdi nad družbenimi dejavnostmi. V center so mladi prihajali vsak dan, od ponedeljka do petka, med D. m 17. uro, tudi meU počitnicami. »Pcv ziiivni učinki centra so bili opazni v osebnostnem razvoju udeležencev in merljivi v izboljšanem učnem uspehu vseh, ki so v ta center prihajali,« dodaja. Občina Šoštanj seje kot naročnik prijavila za štiri javna dela. od tega dve za že omenjeni dnevni center za otroke in mladostnike (dve izvajalki), eno za pomožna dela strežnico v VDC SASA Velenje in eno za razvijanje dru-žabništva v Domu za varstvo odrasDh Velenje. Kaj od tega je ostalo? lino javno delo za varstvo odraslih in polovico javnega dela v VDC* SAŠA. Takih '>zavrnjenih« primerov, kot je primer Cenira za otroke in mladostnike, pa bi lahko našli še veliko tudi v drugih ustanovah, pri drugih izvajalcili. Ob štirinajstici nekateri postavljajo še vprašaj Kot da premieru nekateri ne verjamejo - Ljubljana nekaj posebnega? - Merkator Velenju in Celju - Z našega območja še en poslanec - Le malo smo bili v temi Čeprav Je po zuJřiji akciji ťrtega od slovenskih d/u'vriîkoY uidi uraU/io potrjeno, úa zna mk premier Jumz Jonša reči hohu bob. Je ponekod še vedno nekaj fak/h. ki dvomijo v nfeiiove ÍJesede. Na savínjshř-saleskem območju Je te zdavnaj. In ne le enkrcU, zagotovil, da ho ob deiiM Slovemje pn)slor indi za pokrajino Saša. a tudi po sredinem srečar^u : župani v /JublJani, ko so govorili o jtpokni-JinizaciJi«, nekateri ob številki 14 še vedno postavijcyo vprašaja ^e vedno velja, da bo odločitev o številu pokrajin polilićna, in ker poznamo. kakšno Je laJiko politično kupckanje, so ludi laki. ki še wdno menijo, da v hoji/ za kakšen drug msoki cilj" lahko posiane laika tudi šievilka pokrajin, Pohiradno seveda še vedno ^^elja, da se boaia sedanjim dvana:/sfim razvojnim pokrajinam pridružili še dve pO' krajini: velenjska in ptujska. Na tem jxi^ovtmi naj hi se bdi zbrali vsi slovenski župatii, a ni bilo pred\'sem pn ilt /noz najKćJili mestnih občin. Uradno ne zalo, ker hi Jim bilo vse jasno, ampak ker so hi/i delovno zadržani, res pa je. da vsaj ^lede žn- puna naJiHMieinhneJše slovenske občine, /JuhlJane. nekateri menijo, da ima vse drugje fumiembnejše probleme, kot je delitev drtave na jwkrufine^ Zalo se je s premierom pred dnevi sešeJ ločena 7m lo sdrtavo v državic naj hi pač veljala drugačna merila, šeffo-sehno zdaj. ko se hltža čas. ko jjubljana ne bo le prestolnica Slomtije ampak nekaj časa vse združene Evrope. Je pa ludi res, da gre pri lem odna'^u med ljubljano in državo še za drugačno merjenje moči Ni pa bih v Ljubljani tudi celjskega župana, vodilne ohane v savinjski stalistični refiiji, ki ji predvidena nova delitev drtave jemlje njen šaleški in z^ornjesavinjski del Tudi on Je imel opravičljiv razlog, kije vsaj posredno /«j-vezan tudi z velenjskim koncem, (n. lahko hi zapisal, tudi s spnnilno delitvijoanavanje lerja celega človeka in zato ne more sedeti še r poslanski klopi. Dro-Jènik sicer ni »na čakalni listi« tak(^ za Kan-glerjem, a ker se je prvi naslednik, minister za lokalno samoupravo Ivan '/.agar, (xlrekel temu položaju, nekdanji prometni minister Anton Berganerpa hi oh prevzemu ifoslan-skega mesta od KanglerJa prevzel še ostale stolčke* (naš Jakob Presečnik, ki ima pt> membno besedo v tej stranki, pa pravi, da mu vsaj vodenja odbora za promet ne bodo dali J, pride na vr.':to te Drojenik. Te dni se nekateri tudi .sprašujejo, kako dolgo bomo na avtobusih, ki wzijo ludi po naši dolini, še videvali napis Izletnik. Zdaj ko Je to celj.\ko drttžbo z regijskim pomenom prevzel Vuitorà Vektor, nekaJeri pričakujejo še spremembo napisov. Se tO: sle prejšnji četrtek zvečer za pet minut ugasni h luči in se s tem pridružili akciji za zmanjšanje porabe energije? Skoda! tp L na5 čas iniajt: časopbna-ziložDliki le ob áňť&ti Cera posa mednega izvoda ^ 1.25 €{300 Sm (8,5 % odstopni ODV. 0.1 €{23 50 SiT^. ceis ifvoda brezCDV t.14 € {27650 STT)}. Pri ptaďu ielne Uridntttvft Borts ZakûSek (direHotk Slane Vov4( (odeovornl urednik). MIBna KrstiS-PbnjrK (pomoiïnica uiBdnlka), Jartez Piesmk. Tal^m PcMSporšeK. doiana Špegel ^vinaijl), Una Zakoâek (urednica radija). Janja KoSulalpegel (leOniSna uradnica), Tomaž Oeriak (cAUkDvalec) Protaginb: Nira Jug piopaganda), Sašo Konečník. Jute Berlfinilc (propagandisla). Siđežurijništva In upnv»: 3320 lilinii. KUrtčin 202. UlBfffi m 898 17 SO. tililai |(33) 887 48 43. TRn. Nova L8, Veënla. 02428-0020133854 E-nilb pressinascas^l Obf krnica In gral. priprm: Nai řas TlácTlshatrai SET Ofl. Naldab: 5 400 Nanarpêitilh foto^all In nKapBov m «ačanol Po 2âkcru o DDV le £as' uvr^an maď poizvođe iniiyTOTMnega ?naía)a kaiare sa p^ačuj» davek po iriisn socnj. Latn«lada 52 Stavifc POGOVOR Z RAZLOGOM V ospredju evropski projekti Mestna občina Velenje pripravlja 140 projektov^ s katerimi bodo kandidirali za pridobitev sredstev evropskih strukturnih skladov - V ospredju priprave na evropsko prestolnico kulture 2012 - Proračun naj bi bil »pod streho« že marca Mira Zakošek Mestna občina Velenje po ireh mesecih, otikar so bile lokalne volitve, se vedno nima jasno opredeljenega deîa v najvišjem občinskem organu, i^upan Srečko Meh pa kljub lemu pravi, da delo ni ohromljcno in da pripravljajo v icm času šicviine projckie. s katerimi bodo skusali pridobiti nepovratna sredstva evropskih strukturnih skladov, »Vse leče relativno normalno. Na zadnji seji smo oblikovali vsa delovna telesa in sprejeli tudi nekaj pomembnih sklepov. Di^segli smo zelo visoko soglasje članov sveta. Seveda upam, da je to tudi »znanilec delovanja« v naslednjem obdobju. Zaradi tega, ker ai-mamo sklenjene večinske koalicije, delo nikakor ni o hrom Ij eno. je pa res, da je poircbnoga veliko već dogovaija-uja. A nič ne tarnam, laksno je pač življenje!« Kakšen pa je hit tak prvi mesec /ťW.v- njega ieia? »Zelo delaven. V zadnjih letih je Mestna občina Velenje uspei^no Črpala sredstva Evropskih strukturnih skladov. Za lelos vidimo lam veliko priložnosti. zalo usmeijamo vsa energijo v pripravo projektov, ki jih je treba tudi finančno uskladiti s proračunsko porabo. pripraviti pa jih moramo do maja, ko briti tukaj), ki ga bomo pripravili v tem tednu. Gre za izjemno po- Srećko Meh tev občinskefrn proračuna. Brez njega je verjetno tetko delati? ^Osnutek proračuna je pripravljen, v tem tednu ga bomo oblikovali tudi do zadnjih podrobnosti. S svetniskimi skupinami sc bomo potem dogijvar-jali. kaj bomo postavili kot prioritete. Odprlih imamo veliko vprašanj, zato bo zelo pomembno, koliko bomo na primer namenili izobraževanju, delovnim mestom, poslovnim conam, katere projekte bomo postavili v ospredje v letošnjem letu, kaj bomo preložili na prihodnjega in kaj še na kasnejše obdobje. Računam, da bomo prvo obravnavo proračuna opravili še v tem mesecu ali najkasneje prve dni prihodnjega, konec marca pa naj bi bil proračun ludi sprejet.« Katere poglavitne naloge pa so po va-sent pred Afestno občino Velenje v letošnjem letu? »Nalog je zelo veh ko, med najpomembnejše pa vsekakor sodi že omenjena priprava občinskega proračuna, /elo mudi se tudi priprava nekaterih prostorskih akiov in celotnega prostorskega plana. Med izjemno pomembnimi so aktivnosti, povezane s kandidaturo za sodelovanje Velenja skupaj z mesii vzhodne ko h ez tiske regije v projektu Evropska prestolnica kulture 2012- (ire za projekt, ki bo bistveno spremenil našo bivalno podob(K Pripraviti moramo produkte in projekte, ki bodo pomenili večjo kvaliteto in izboljšali vsebino, predvsem pa zagotovili dogajanja vseh .^65 dni v letu. Naloge smo Si zelo dobro porazdelili, vsako sodelujoče mesio bo nosilec kakšnega področja, kulturni izvajalci pa se bomo potem med seboj povezali. Projekie moramo zaključiti do konca tebruaija. Naj pohvalim Aleša Ojster-ška, Heleno Knez in Maji) Hosinik, ki predstavljajo jedro pri oblikovanju tega zahtevnega in obsežtiega pro-jekla,« Med najpomembnejšimi razvojnimi zahtevami tega okolja je vsekakor boljša cestna navezava na obstoječo avtocesto. Dofífyvarjanja o njej so dolga, wtv//fl/. da še vedno ni vbito jasno, kje bo sploh potekala? »Trasa seveda še ni določena, zaen-kral se pogovaijamo o koridorju, torej približni trasi, kje naj bi ta potekala. u p ani lega okolja smo povsem poenoteni. da naj bi bil priključek na avtocesto nekje pri Sentrupertu. Potrebnih bo še veliko aktivnosti, mi se s tem veliko ukvarjamo in pomagamo slrokov-nim službam in ministrstvu, ki vodi aktivnosti, da bi postopki slekli hilreje. Ob tem seveda želimo ohraniti tudi obstoječo cesio Arja vas Velenje in izboljšali cesto preko P(ïlzele. Zalo je v letošnjem drP.avnem proračunu tudi zagotovljenih nekaj sredstev.« Kdaj pa računale, da se bomo do avtih ceste lahko popeljali po sodohni hitri cesti? »Težko rečem, ker gre za projekt m h tiisirstva. Misiim. da bo gradnja prihodnje leto težko stekla. Osebno mi je realno, da bi cesto zgradili tam nekje leia 2010.€ Med najpomembnejše naloge postav» Ijate izobraževanje, še zlasti Kposfavi-tev univerzitetnih programov? »Za naš razvoj je celotni) izobraževanje od osnovnosolskega, srednješolskega in visokošolskega, ki že dobro leče, do med podjetniškega izobraževalnega centra pa vse do unlverziiei-nega izobraževanja, ki ga načrtujemo, i/jcmno pomembno. Načrtujemo ga skupaj z gospodarsiv(mi, saj mislim, da lahko le tako pripravimo najboljši program izobraževanja in se tudi odz'>-vemo na potrebe po kadrih, ki jih izkazujejo tukajšnja podjetja. Rezuitai takšnega skupnega dogovarjanja bo Visoka strokovna šola /.a varstvo okolja, ki bo kmalu začela delovati, pa fakulteti za energetiko In glasbo. Naj do dam, da na tem podmčju zelo dobro sodelujemo tudi z Regijskim študijskim središčem pri pripravi vseh projektov in programov.« ťepravje v zadnjem času zraslo v FWív nju kar nekaj trgovin, Vetenjcani pogrešajo velik nakupovalni center. Takšni centri so namreč postali pth memhna zbirališča. Predsednik uprave Mercatorja mag. Žiga Debeljak je o zadnjem obisku v Velenju, ob otvoritvi prenovljenega Centra tehnike in gradnje, napovedal, da telijo postaviti takšen center v Velenju, za to pa potrebujejo izpolnjene p/f^storske pogoje. Bodo lahko začeli graditi takšen center? »Na to pa nc morem odgovoriti. Vse skupaj je odvisno od javnega razpisa in Svet Mestne občine Velenje je listi, ki odloča o tem. Opažamo, da so vehki nakupovalni centri pravi irend, zalo se odločamo, da za te namene »odpiramo« Trebušo, področje pri Rdeči dvorani, celotno področje južno od Šaleške. sam center mesta in še kaj. A kot sem rekel: o vsem bo odločal mestni svet. Računam pa, da bo to še v letošnjem letu.« Zvedavi svetniki Kako do subvencije pri najemninah? Miterya Krstić • Pfaninc ào^aïti - Seje občijiskili s"vetov so najzanimivejše ob koncu, ko svetniki postavljajo vprašanja iiî dajgo pobude. Skozi njihova vprašanja se da precej nazorno razbrati, kaj pesii in kaj zanima ne sam<^ njih, ampak tudi njihove volllce. Na januarski seji sveta Občine .Šoštanj, koje bila v ospredju sicer razprava o {>snuikih dveh proračunov, za letošnje in prihodnje leto. je bilo nanizanih precej vprašanj. Vilmo Feee (LDS) je v imenu krajevne skupnosti Šošianj zanimalo, koliko je dru^.in, ki v Šoš- Tovarno in patrie že gradijo v Gorenju se pripravljajo na začetek proizvodnje oklepnikov za Slovensko vojsko in v Šošianj u ze gradijo novo to varao, v kateri naj bi izdelovali in sestavljali nekatere dele za patrie. Tovarno naj bi postavili do junija. Trenutno pripravljajo ludi podpis pogodbe, s katero si bodo vsi trije partneiji - Rotiš, Patria in Ciorenje - razdelili delo. Kaj pa kadri? Ki)t smo zvedeli, vabijo za prvega mir/M nove lovarne Milana Škafarja, sicer podžupana Raven, kije ludi član nadzornega sveta .Slovenske industrije jekla in drugi mož Zavoda za pokojninsko in invahdsko z.avarovanjc. mz lanju koristijo subvencije za najem stanovanj, kako se preverja upravičenost do subvencij in kako se le sploh dodeljujejo. MIlana Kopušsrja (LDS) je med drugim zanimalo, ali so si v javnih Ziivodih, katerih soustanoviteljica je Občina Šoštanj, izplačevali božičnicc. Drago Kotnik (neodvisni svetnik) pa je izrazil željo, da se naslednje seje sveta Občine Šoštanj udeležijo predsiav-niki Komunalnega podjetja Velenje. da pojasnijo, koliko njihovega denarja, kot se je izrazil, so porabili. Roman Kavsak (NSi) je dal pobudo, da se uredi cesta v Peuk. kije precej nevarna. Janko Zacirkovnik (SD) pa. da sc prebarva pročelje prizidka glasbene šole v Šoštanju. ^ RADIO v letu dni novo optično telekomunikacijsko omrežje Pred tednom dni sta Mestna občina Velenje in ptujsko podjetje Cřratel podpisala služnostno pogodbo za gradnjo najsodobnejšega širokopasovnega optičnega telekomunikacijskega omrežja. Naložba je vredna 8 milijonov ev-rov, gradili ga bodi) v dveh lazah, dela pa naj bi irajala leto dni. V prvi fazi bodoz.gradili 50 kilometrov omrežja, začeli naj bi že prihodnji mesec. Do konca tega leta bodo prvi uporabniki v Velenju lahko koristili najsodobnejše optične telekomunikacijske storitve: najhitrejši internet z zjačno hitrostjo 1/Ob/sekundo, 150 digitalnih televizijskih programov (-ludi v najkakovostnejšem formatu IIDTV) ter govorno in videti telefonijo prek spleta. Tržne cene naj bi bile za uporabnike prihajajočih storitev precej nižje od sedanjih. Velenjski župan Srečko V!eh je ob tem izrazil zadovoljstvo, ker bo Velenje med prvimi mesti v Sloveniji, kjer bomo lahko to al- ternativno omrežje koristili v razmeroma kratkem času. Občina tega. tudi finančno zahtevnega projekta, sama ne bi tuogla izpeljali, hitra vzpostavitev n zagotovilih Koreniča - ponudili svojim uporabnikom digitalno telefonijo, ki omogoča precej cenejše telefoniranje in uporabo obstoječega telefonskega aparata. "Obljube, da nova nafîeJjava ne bo nič stala, so zavajanje,« pravi Korenič. Nekdo bo to moral nekoč plačali, družba KRS Velenje pa se za zdaj ne dogovarja z nobenim izvajalcem instalacij o ponujanju storitev po njihovi napeljavi. mtp Kjer je veliko denarja, je veliko interesov Gibanje za ohranitev javnega zdravstva se zavzema za to, da država poskrbi za solidaren, pravičen, kakovosten in učinkovit sistem, v katerem se bo zdravstveni denar porabljal za ohranjanje in krepitev zdravja, ne pa za polnjenje žepov zaslužkarjev - Ali Velenjčanom za to ni mar? Milana Kfstfc - Planine_ Velenje, L februarja - Gibanje /a ohranitev javnega zdravstva in Zdravstveni Uom Velenje sia v četrtek v sejni dvorani Mesinc občine pripravila okroglo mizo / naslovom Ohranimo javno zdravstvo. Pred prazno dvorano • na okroglo mi/o jih je prišlo natanko šli-finajst. pa 5e ti so bili v večini, če 2e ne kar vsi, zaposleni v Zdravstvenem domu - so članice odbora gibanja dr. Dunja Obersiiel -Kvřder, Nevenka Lekše in Jelka Mlakar, razočaraao pojasnile, da se jim kaj lakega ni /godilo še na nobeni od preko tridesetih okroglih miz in javnih tribun . kolikor jih je gibanje doslej organiziralo po Sloveniji. PřivsrKl je bil odziv velik. »Prihajali so lisii, ki razmišljajo o tem, da je zdravje vrednota. starejsi, ki to (ob)ćuujo, zdravsiveni delavci, ki poznajo in zaznavajo raziike v del runi način.« Dr. Jože Zupančič« direktor Zdravstvenega doma Velenje, pa jc ugotavljal da se na področju zdravstva pojavljajo močni lobiji, ki v zdravstveni blagajni Zavoda za zdravstveno varstvo vidijo veliko denarja. *In do tega se žehjo čim bolje pozicioniratl. Je pač tako, da je tam, kjer je veliko denarja, tudi veliko interesov.« Ocenjuje, da se sprememb zdravstvenega sistema v Sloveniji lotevamo nepnyektno. »Pri lakih spremembah jc treba najprej opraviti temeljito analizo stanja, na osnovi te dellniraii ra7J peke pecMi rcnjeva parna pos<ïda. s katero hrano prc-prostf) snparima v pečici. Jana Ckivc r,r/cn pravi o takšnem kuhanju: i^Kuhanie v sopari je prav i£t)tovo eden od načinov priprave hrane, ki ga priporočam vsem. ki se /elijo prehranjevali zdravo.« Leto 2006 eno nafuspesnefših Nad/.orni svet Gorenja bo rezultate lanskega poslovanja ocenil konec meseca. zdaj pa je jasno, da so uresničili vse ključne cilje. Še posebej ponosni so na novo zgrajeno tovarno v Valjevu. ki že uspesnt) proizvaja hladilnike. Prihodke lani uspeli povečali za okoli lOO milijonov evrov. kar znova pomeni lO-odstotnorast. Približno tako naj bi rasli tudi v letošnjem letu, ko bodo okoli 80 odstotkov pn^izvodov proizvedli tukaj v Velenju. 10 odstotkov na Ćeškcm. ostalo pa na dru^íih lokacijah. 'l'radicionaln<ï januarsko novoletno srečanje za novinarje so v Gorenju pripravili izvirno. Inovacije, ki iz Gorenja prihajajo dobesedno vsak dan. so nam predstavili v praksi. Del prodaj-no-r a/stav nega salona so spremenili v veliko kuhinjo, v kateri so kuhali ku-haiji (îosiinstva Gorenje pod vodstvom Jureta Miide iji pod skrbnim očesom /xiravnice Jane Govc Eržen, strokovnjakinje za zdravo prehrano in nacitmalne koordinatorice za preventivo ;.ilnih bolezni. Nirvinarje s«) ob vhodu čakali predpasniki, potem pa smo si pod vodstvom spretnDi kuharjev sami pripravili kosilo. Bilo jc odlično, pa se zabavno povrhu. Nekaj receptov smo odnesli s seboj in zagotovo jih bomo še upora- Takoie praktično smo spoznava// novostí Gorenja omogoča dober pogled na dogajanje v pečici. Nadvse pomembno pa je tudi enostavno čiščenje, do volj jc le vrček vode in mehka krpa. Pečica je opremljena s termo sondi>, ki sporoči stopnjdje komuniciranja s ciljno javnostjo. Ni le znak in ni le ime, ni le skupek barv in črt. Z njo pripovedujemo, kdo smo, kakšni smo, kam gremo, kakšni želimo biti. z njo želimo biti opaženi, prepoznavni. Celostna grafična podoba je odraz naše Identitete, naših vizij in strategii. Nove vizije in novi načrti so temelj nslanstvo podjetja je pridobivanje premoga z.a dolgoročno proizvodnjo električne ene^ije ter hkrati razvojno prest rukl u rira nje Premogovnika Velenje v skladu z načeli t raj nos tn ega razvoja. Vizija ptidjelja je p^'nik. kar pred' pLKuje cela i/S J:. Celostno grafično podobo dopolnjuje pozicijski slogan Cut za prihodnost, ki najbolj strnjeno izraža vrednote in filiv Zofijo podjetja, ki zaradi svoje usmeije-nosll v prihodnost premišljeno išče rešitve za ohranjanje kakovosti življenja sedanjih in prihodnjih generacij ljudi v organizaciji in v njenem sircem okolju. Kako so novt> podolxf sprejeli zapi»síeni in sit^o javnost? Gotovo si bo o novi podobi podjetja vsak sam ustvaril svoje mnenje, saj različno d(»jemamo svet ok<^li sebe. nekaj nam je takoj všeč, drugo spet ne. Gre tudi za estetiko in gre za oblikovalsko stroko. Gre za sporočilo o ua^em podjetju, Prav je, da zaposleni sprejmemo novo celostno grafično podobo /.a svtyo in jo s ponosom uporabljamo. Smo del uglednega slovenskega podjetja, ki ima jasno strategijo za prihodnost, kJ jo podpirajo tudi lastniki. Smo družbeno odgovorno podjetje, ki se zaveda, da je pomemben dejavnik gospodarstva in razvoja te doline, da smo pomemben igralec v slovenski energetiki. Nekateri so inicD pomislek, da v novi CGP nimamo več kladivc, ki že na prvi pogled ponazaijajo rudarstvo. Prepričan sem, daje naš prcmi)govnik prepo znaven pri ciljni javnosd tudi brez kladivc. po sodobni tehnologiji, lastnem znanju in lastni sirokočelni odkopni metodi strokovnjakih, rudarjih, strojnikih, elektrikaijih. pa ludi po sodobnih sistemih na kadrovskem in gospodarskem področju, na področju informatike, pí) svojem donosu do družbenega okolja ... Prav je, da to prepoznavnost gradimo skupaj še naprej. Od irede do tork« • jTCt in d0B0Tl&4 Sreda, 31« januarja v Ljubljani se Je i. /upani o bodočem oblikovanju pokrajin po-govaijal premier Jane/. Janš«. Po sedanjem pretilomu naj hi Slovenija imela 14 pokrajin. Pokrajine naj bi zaživele v Iciu 2009. že prihodnje lelo pa bi j/vcdli prve volitve v pokrajinske odbore. Pred tem bo pnirebno sprejeli še pel zakonov o pokrajinah, med katerimi Usiega o območju pokrajin z dvoiretjinsko večisio. Vlada je potrdila naOrl za izbolj-!^anje proinciiie varnosti 7z leto 2007, s kaiorini želi Icios ohranili vsaj 90 /ivljenj. I.ela 2006 je po neuradnih podatkih na cestah umrlo 262 ljudi, kar je 4 vcc koi ieio prej. Nesreće so bile nafveć-^at posledica neprilajztîjeiie hitrosti, nepravilne smeri vožnje ali nepravilnega preliiievanja. Vlada se je sc/.nanila tudi z očitki nekaterih županov o neustavnosti novega /akona o Qnanciranju občin. Trditve, zapisane v utemeljitvi pobude za oceno ustavnosti omenjenega zakona. Je označila za neule-meljcne/tbda veliko vprai^anjc je. čc ji bodo pritrdili tudi ustavni sodniki. Leta 200S je po neuradnih podatkih na cestah umrlo 2S2 tfudi. C'cprav se minister BruCan zaenkrat odgovoru še izmika, pa vse vec strokovnjakov ocenjuje, da naj bo cepivo proti raku na materničnem vratu za vse deklice brezplačno. lemu mnenju pritrjn-jejt^ tudi strtikoviyaki pri Inštitutu /a varovanje zdravja, Slovenija in Avstrija sta glede varstva manjšin v evropskem povprečju, kaže raziskava, ki jo je opravil Južnoiirolski institut /a narodne skupno.sii. Kot je razvidno iz raziskave, jc varstvo italijanske in madžarske manjšine v .Sloveniji sicer zgledno, negativne točke pa ji prinaša pt> manj kij ivo varsivo nemško govoreče skupnosti. fzscl je ra/pis za viSje šole. Višješolski programi bodo v študijskem letu 2007/2008 ponudili 11.7X6 vpisnih mest. kar je 1.210 mest več kol v letu 2006/2007. Na visokošolskih in univerzitetnih pnigramih pa bo za bruce skupno na voljo 24.874 vpisnili mest, od tega 17.559 mest /a redni in 7.315 mest la izredni šiu- Četrtek; 1« februarja V odnosih med Slovenijo in Hrvaško je znova počilo in to zaradi odločitve hrvaške vlade, da natlni družbi lna podaljša koncesjo za raziskovanje podmorja v severnem Jadranu- Na naše ugovore se je odzval hrvaški premier Ivo Sa-nader in znova pozval slovensko vlado, naj pristane na mednarodno arbitražo o meji na morju, kar Ji je /agrcb uradno predlagal leta 2005. Naseji vlade je ponovil tudi hrvaško stališče, da meja na morju poteka po sredini Piranskoga zaliva. Hrvaški predsednik Slipe Mesič pa je p grednih plinov v ozračje. Ogrevanje planeta se kaže v splošnem ogrevanju zraka in oceanov, talila se morski led in sneg. gladina mtv rij pa se viša. Napovedi znanstvenikov so strašljive. Opozaijajo, da se bo temperatura ozračja do leta 2100 zvišala za od 1.X do 4 stopinje Cel/jja. čeprav je mtjgoča rast temperature vse od 1,1 pa do 6,4 stopinje Celzija. Posledice pa bodo katastrofalne. Petek; 2. februarja Državni zbor Je s 43 glasovi za in 41 proti (oddanih X7 glasovnic) na tajnem glasovai\iu zavrnil predlog predsednika Janeza Dr-novškďe da za naslednjih šest let Mitja Gaspari se poslavlja. Bo morda njegov naslednik Cgon Zaiu zakon /j}cjva potrdili. /akon med drugim določa merila za registracijo verskih skupnosti, predpisuje postopek njihove registracije ter določa nji- hiwe pravice. Njegovi nasprotniki so mu ves čas očitali, da bistveno posega v ustavne določbe, ki ločujejo cerkev od države. Poslanke ii\ poslanci so v D/ na tajnem glasovanju na mesto ustavnega sodnika z 71 glasovi/a in osmimi proti i/volili profesorja ljubljanske Pravne fakultele Franca Grada. Novi ustavni s<5d-nik bo devetletni mandat nastopil 1. aprila. IJslavni sodniki so sedaj še Ciril Ribičič, ki je bil izvoljen 19. decembra 2000, Jože Tratnik» ki je funkcijo nastopi! 25. maja 2002. ter Marija Krisper Kram-berger, kije funkcijo ustavne sodnice nastopila 25. maja 2002. Sobota^ 3. februarja Iztok Jarc, veleposlanik v Izraelu, Je kandidat/a novega kmetijskega ministra. Posebni odposlanec /N za Kjî-sovo Martti Ahtisaari jc v Be<î-gradu in Prištini predstavil svoj predlog o prihodnji ureditvi pokrajine. ki naj hi predvideval pogojno net>d-visnost pokrajine. V Prištini so predlog podprli, v Be(»-gradu pa zavr-nih. Srbi na Kosovu pa so vse bolj prepričani, da je Kosovo zanje izgubljeno. Čeprav predsednik Bush obljublja odločilne spremembe v vojni v Iraku, združene sile ameriške in iraške vojske pa se pripravljajo na začetek velike operacije, ki naj bi končala nasilje v Bagdadu, poro-čilo ameriških obveščevalnih služb daje malo upanja za nagle spremembe. V poničilih namreč piše. da Je kriza v Iraku pcîdobna državljanski vojni, a btilj zapletena, da so razmere izjemno slabe in da ni veliko upanja, da se bodo v kratkem bistveno izboljšale. Ugotavljajo tudi, da bi hiter umik ameriške vojske vse skupaj le še poslabšal. Senatort:a Hillao' Clinton pa v svojem predvolilnein naskoku na Belo hišo obljublja, da bo končala iraško vojno, čc bo leta 200X izvoljena za ameriško predsednico. Medtem tudi Angleži vse manj podpore namenjajo svojemu predsedniku Blairu in vojni v Iraku. Javntîmncnjska raziskava, objavljena v časniku Sunday Express, jc pokazala, da več kot polovica britanskih volilccv meni» da bi inoral britanski premier Na livrovizijo v Helsinke po\u)e operna pevka Alenka Gotar. Slo venijo je prepričala s pesmijo <,Vci zjuga. Nedelja, 4. februarja Konec septembra lani je v Sloveniji živelo 2,0II.()14 prebivalcev, itd tega 1.023.217 žensk in 9X8.397 moških. V Sloveniji je septembra Živelo 1.9X7.656 državljanov Republike Slovenije, število tujcev pa je naraslo na 55.034. skoraj tri četrtine vseh tujcev pa predstavljajo moški. Rezultati mednarodnih raziskav, ki so pokazali nezadostno stopnjo pismenost) pri slovenskih učen ci h in odraslih, so spodbudili slovensko vlado, da ukrepa. Raziskava pismenosti odrashh iz ieta I99X. ki je bila del mednarodne raziskave pismenosti odrashh, je namreč pokazala, da od 65 do 70 odstotkov odraslih Slv), n mestaili in skupnlli pro* j ekt i 11. K(m kre t n eg a d ogo vo ra glede nadomestila 56,8 milijona evrov, kolikor naj bi Mestna občina Ljubljana (MOL) letos izgubila Ziiradi zakona o llnanciranju občin, niso sklenili. Pogajalske skupine za sklenitev dogovora Vojna v Iraku vse bolj uhaja iz nadzora. Tony Blair takoj odstopiti s položaja. Ogorčenje Britancev je še povečalo priznanje britanskega državnega sekretarja, ki je priznal, da je angleška vojska med junijem 200.3 in julijem 2005 v Irak pj^siala 15 mladoletnih vojakov, med njimi štiri dekleta, mlajša od IS let. Sestafa sta se premier Janez Janša in ljubljanski iupan Zoran Jankovlč, med državo in glavnim mestom pa bodo do 10. marca pripravile usklajene rešitve in takrat se bosta ponovno sešla premier Janez Janša in župan /oran Jankovič. Predseduik vlade Janez Janša bo do za ministra brez listnice, ki bo vodil službo vlade za razvoj predlagal Î!igo Turka, profesorja na Ijuhiianski univerzi in tudi predsednika nadz(írnega sveta družbe Telekom Slovenije. Državni zbor naj bi tako o predlogu predsednika vlade odločal na februarski redni seji. Oda »Speglom« Živa Vrbič W Mqa osehm .saga o očalih se je začela lam nekje v !iefiíe}ři razredu osnovne šole. Na sis-îemaiskeni pref^fedu so namreč u^ounili, da menda ne vidim na ohe očesi emiko dobra. Poslafi so me /r okulimu. 7jí takrat mije hilo nekako le-^no pri srcu. Ni me tetko spraviti v jok. Nekateri bi celo rekli, da se zjočem »za vsak drek*. Ampak navade c/neriti se pred neznana, posebej .še zdravniki, pa vendarle ni.'^em imela. J)o takrat, ko nnje okulist rekel: »Ja. liomo dali očala, ne.f Pipe so se odprle, solze so se kar ulile. Kaj tako žaljivega mi ni rekel se niltce! Jaz pa očala. Soi sem .Ke Jaz vedno delala noxa iz speglar-Jn da si drzne to povedati tako hladno, ^dohturško» hladno! Srunuita se je torej pričela. Kupili so m i očala. Edina tolažba je bila obljuba okulista, da če jih bom pridno nosila, mi jih ne bo treba celo življenje, Ni pa povedal, da od očal ix>staneš odvi.ien. če jih nasis »čimveč*(. kot mije svetoval. Bila sem zelo pridna. Očala .%em nosila dan. Še ko sem pred blokom skakala ugnmitvisif. se nisem zmenila za poševna tla. {ř<>/av >^poševna tla* namreč očalarji - začvtniki doživljajo v.'iaj leden dni, preden se navadijo na nov mot/ni dodatek.) hi očala my .Him se dandanes. Áe najmanj petnaj.'it let. Toliko o ohljuhalt Is-boljšanja vida. Moje oči so razvajene. Nekje sem prebrala, da je možmt vid izboljšati celo do te mere, da očala niso več potrebna. Dr. Bates priporoča va/e in posebno prebrano za izboljšanje vida. Očal se Je iako mogoče znebiti s kombi» nacijo presne fyrebrane, meditacije, braltdmi vajami, viijami pri gledanju televizije in celo s »sončenjem oči^. To je metoda privajanja na svetlobo, na katero so oči olnčajno zelo občutljive kljub temu, da je za normalno delovanje iMfrebujejo zelo wllko. ( http://» wv.geociries.com/diddlmousy/) ljudje pa smo ponavadi preleni za kaj takega^ Dober vid l)i te imeli, a kaj ko .^ie je treba j^invnatrat«. Dober Izi^ovor je velikokrat tudi imrnanjkanje àua. Pole^ te^a pa se mi zdi, da so očala strasno sim^Hitična stvar. In vsekakor ne velja več n.sio o pijlarjih in tšpe^liliK. Ces, tisti, ki imajo očala, se paful učijo in si tako pokvarijo oči. '/.daj so očala modni dodatek. In dosegajo take cene. da .se ti zmeša. Vsi modni ol)likovalci. ki dajo nekaj nase, imajo .svojavljajo vedno tiovi modeli, materiali in oblike. Mtfda očalje postala vs(^ tako velik bizt}is kot katera koli druga moda. Očitno pa se nekaterim še vedno zdi, da očala nosijo dolgoča.s-neži. Te dni nas na velikib plakati niesnt oglaševalci nagovar-jc^'0 k naložbi denarja. Ce sem prav razumela oglas. Na sliki so tri nevestice. nad njimi pa stavek v smi.siii, če smo že dahnile svoj usodni »daf. Prva nevesta je dinamična, druga uravnotežena in tretja konzervativna. In ogla.ševald ne bi to bili, če ne bi .^itercoti-pov ali nekih družbenih mitov izkoristili. Tako ima konzervativna nevesta očala. I/>gično. in še kako pričakovano. Zaprla, dolgo-čawa, nenaklonjena .spremembam. Z očali. Uf)am si trditi, da nošenje očal pný i>omeni odprfo.'it za ?Jove ideje fn spremembe kot pa konzervativnost in tiezatUmivosl. Morda se sliši smešno, ampak zame je bila to velika sprememba in kar ne-kaj časa sem se morala vsak dan zmn\i prepričevati, da sem očala sploh no.'iila. Drugi pa so se me sčasoma jmvcličali kliiuii všpeglajzarka«. rdeča dvorana VELENJE Rdečd dvorana ŠRZ p.o.. Šaleška cesta 3,3320 Velenje razpisuje Javno ponudbo za oddajo gostinskega prostora v najem I. PREDMET NAJEMA Predmet najema je gostinski lokat s teraso v objektu Pokritega bazena Velenje. Kopaliika 2, Velenje, v izmeri 137,4 m2. Gostinskemu lokalu pripada tudi odprta terasa za strežbo v poletnem času površine 450 m2. \\. RAZPISNA DOKUMENTACUA: Razpisno dokumentacijo lahko prevzamete na sedežu zavoda: Rdeča dvorana, Šaleška ce^a 3,, 3320 Velenje ali zahtevate, da vam jo pošljemo po posti oz. elektronski pošti, od petka 09.02.2007 dalje. Rok za oddajo ponudb je 20.02.2007 do 12.00 ure. Dodatne informacije lahko dobite na telefonu: 03 898 74 00 oz. po elektronski pošti: infoSsrz^rdeca^dvorana.si. Rdeča dvorana ŠRZ p,o., Marjan KLEPEC, direktor OBJAVA SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS Letna konferenca velenjske SDS Osrednja tema razvojni program za mestno občino - Franc Sever soglasno še štiri leta predsednik - V vodstvu veliko novih obrazov v najbolj šicvilni zasedbi doslej so člani velenjske SDS na rednem leloera kanlerenčnem srečanju spregovorili o svojem delu v preiekleni Iciu in pro gramu za naslednja leta, Volilni rezultat na preteklih lokainih volitvah so ocenili za zelo d(»brcga, saj stranka v Velenju nikoli prej ni imela toliko man-dalov v svelu Mestne občine. Tudi kandidal /.a pana, Franc Sever, je dosegel veliko boljši re/uUat. kot je sprava kazalo, da je sploh niažno doseči. Menili so, da vsi li rc/ultali kažejo le eno, in sicer, da so v vclei\fski občini potrebne hitrejše spreinembe na bolje. Zlasti naj bi bil potreben razvoj, ki bi v občini Velenje pt>spcšil jztíspodarsko rast. zagotovil več kvaliletnih novih dehwiih mest in na splošno oiniv gočil čedalje višjo kakovost življenja vsem občankam in občanom. Franc Sever, predsetinik Mestnega odbora SDS Veíenje Mi nismo društvo niti klub, Mi smo politična stranka in od nas se pričakuje ustvarjanje uú^nc občinske politike, ki bo razvojni akter za dosegaiiic čim višje blaginje. Pri tem inoranio paziii. da bo blaginja dost trebni. saj se bo Saiej^kemu energetskemu stebru slej ko prej čas iztekel. Danes je še pravi čas za zametek novega stebra, čez desetletje bo prepozno. V Velenju se izpostavlja razvoj turizma kot dejavnost javnega občinskega interesa že vrsto let, vendar dJje od zamisli še ni prišlo. S pobiido z^ oblikovaitje poslovne skupine za turizem bi bil storjen konkreten korak k udejanjanju tega interesa, saj hi poslovna skupina iz turističnih potencialov dveh doiin - Šaleške in Gornje Savinjske doline - ustvarila turistične irztte produkte za zahtevne turistične tï^e in bi hkrati omogi>člla zaposlitvene možnosti v obeh do linah. Tudi objekti javnega interesa, kot so letni bazeni in drugi športno-rekreativni objekti, bi se v takšni skupini lažje realizirali. Javmvzasebno panne rslvo je pri tem projektu dober i/j^iv in bi ga občina z malo več napora lahko realizirala, je bil glavni poudarek pri predstavitvi projekta. Pri projektu 'lehnopol SAŠA naj bi šlo za pospeševanje razvoja industrije visoke tehnologije na bodočem celotnem upravno-političnem pokrajinskem območju Šaleške in Ckirnje Savinjske doline. Da bi projekt v resnici tudi zaživel, bo treba doseči koncentracijo raziskovalcev in proizvajalcev. Cilede na to, da je Velenje kot središče mestne občine in bodoče pokrajine industrijsko mesto, se z zagotavlja-i\icm proizvajalcev nc pričakujejo težave. Težave se lahko pričakujejo z zagotavljanjem raziskovalcev, vendar spel ne takšne, da sc ne hi dale odpraviti s projektom visokošolskega središča v socialnovar-stvcni razvojni razsežnosti. Mag. Bojan Laflar, član fzvrsUnega odbora V Velenju se bodo v naslednjih nekaj letih dogajali fKJmembni razvojni premiki, /lasti na g(i-spodarskem področju. Naložbeni ciklus v energetiki bo nam rudarjem zagotovil prtïdajo vseh komercialnih zalog premoga, s tem pa tudi dolgoročno varnost številnih delovnih mest. Kritiki, ki udrihajo po velenjskem lignitu in bi ga najraje pustih pod zemljo, češ da jc tako manj škode, kol da se kuri v Ti S, ne vidijo na tisoče odvisnih družin od tega naravnega bogas-iva. Saieška dolina zjienkrat pač ne more preživeti brez naravnega ekonomskega vira. ki ga predstavlja lignit. In tako bo vsaj še nekai dcse^ letij, V tem času pa morami» ustvariti novo gospodarsko bazo. ki bo v mestni občini prevzela ekonomska bremena energetike. Osebno sem optimističen, da se bo to tudi /godilo, kajti toliko razvojne energije v lokalni politični stranki, kot je U) v zadnjem leiu pri SDS, mora obroditi sadove. Modernizadja cestnego omrežja - tretja razvojna os ■ prometna povezava z avtocestnim križem Ta projekt je vitalnega pomena za razvoj mestne občine Velenje. Od njega je v veliki meri odvisna uspešnost vseh drugih razvojnih projektov. Tako projektov gospodarske kot tudi socialnnvarstvenc razvojne razsežnosti, pa tudi razvoj iji uspešnost obstoječe gospodarske produkcije. Pn»jeki jc zaradi vsega lega zelo kompleksen. In ravno zaradi te kr>m-pleksnosti bi bili lahko parcialni posegi brez celovitih rešitev prometne ureditve za območje mestne ob-čitie kot celote in njene navezave na avtocestno omrežj prej ovira kot pomoč pri ra/voju. Torej, s projektom naj bi se skušalo sledili dvema ciljema: posodobitvi notranjega prometa vključno z mirujo čim pri>metom oziroma večjo možnostjo parkinuija in navezavi notranjega prometa na avtocestno omrežje. Poslovno obrtna «ona -nakupovalno-zabavišolnoma zgrešen, Tako kot vsa sodobna mesta naj bi tudi Velei\ie ko\ občinsko središče in bodoče pokrajinsko premoglo sodoben nakupovalno zabaviščni center, ki bi sledil nakupovalnim navadam ljudi, lu rrtvno ta cilj je ludi cilj lega razvva iu znova moramo ustvarjali za danes in /.a prihodnost. Kot lokaUia skupîtost nimamo pravice, da se zgolj »pasemo« na dosežkih prejšnjih generacij. Ti dosežki so lahko le dobra raz.-vojna osnova za naprej. Tako moramo razumeti našo javno odgovornost vsi. ki nam je zaupano odločanje v občini. Vesei sem, da je velenjska SDS ZJnožna to razumeti, še bolj bom vesel, če bodo to doumele tudi druge stranke. Namreč, za razvoj se moramo potruditi vsi skupaj. Komunalne dobrine - vecreda in gospodarnosti v komunalnem podjetju Kako c)bčina nadzira upravljanje in vijdenje komunalnih dejavnosti v komunalnem podjetju, ni usklajeni) z zakonodajo. Rezultat vsega tega je nered pri Hnančitem poslovanju, kar se navsezadnje odraža na gospodarnosti in verjetno posledično tudi na pi)-ložnicaJt plačnikov kimiunalnili storitev. Pregled Računskega sodišča RS zgolj pri obračunavanju in iz-plačevaniu plače direktorju podjetja to potijujc. Ure- ditev komunalnega področja z zakonskimi predpisi, da bi se izključila možnost negospodarnega ravnanja, jc bila sprejeta že pred leii. /lasii kar se tiče k> čitve obvezjiili in izbirnih komunahiih dejavnt^sti in možnosti njihove organiziraniisti. Vendar se v mestni občini zakonski predpisi niso upoštevali. Zaradi tega Komunalno podjetje nima vseh pravnih aktov, ki so nujno potrebni za poshavanje po zakonskih predpisih- Ker ti pravni akti niso akii za »lepotnem popravke v komunalnem podjetju, ampak so akti. ki zadevajo v koncept organiziranosti izvajanja komunalnih storitev, se mora najprej poiskati rešitev le tega. tn ravno to je cilj projekta v zvezi s komunalnimi dobrinami v mestni občini. Znižanje obdavatve stavbnih zemljišč s tem projektom se želi pospešiti (^bči ra/voj in povečali konkurenčnost občinskega poslovnega okolja. Vključuje pa dve obremenitvi, ki naj bi se zmanjšali, in sicer nadomeiitilo /m uporabo stavbnega zemljišča in komunalni prisrwvekza pridobitev pravico uporabe komunalnih naprav, Vendar, da bi se dosegali projektni cilji, bo moralo gospodarstvo sredstva znižanja nameniti razvojnim programom, gospodinjstva pa za vlaganje v nove pridobitve pri izboljšanju bivalnih razmer. Model, s katerim bi se sledilo tem ciljem in udejanjanjem namena projekta, bo moral preprečevati porabi) sredstev z.a potrošnjo. Cvetka Jaklič, čtantca Izvršilnega odbora /dela bi si v svojih seniorskih letih, da se našim otrokom zagotovi čim bolj breskrbno otroštvo in toplina starševskega doma. To zveni lahkotno in samoun^evno. vendar jc tîemalokrat zelo težko dosegljivo. Upam in verjamem, da bo to z razvt)jem lažje doseči. Zamujenih razvojnih let ne moremo povrniti, lahko pa z našim razvojnim programom in njegovimi projekti marsikaj nadoknadimo in ntestni občini vrnemo nekdanji sloves skupnosti dobrih priložnosti. V taki skupm>sti se bčani. Novi dom za starejše občane -preureditev obstoječega v oskrbovana stanovanja Za ta projekt obstajata vsaj dva razloga. Prvi je v tie ustreznost i lokacije sedanjega doma. ker ni možiio zagotoviti vseh pogojev za višjo kakovost žj-vljenja stanovalcev v njem. Drugi razlog pa izhaja iz demografskih kazalcev staranja prebivalstva v mestni občini Veletîje. zaradi katerih se bod enem zboru članice Drušiva pode-želskMi žena Šaleške doline. Društvo deluje od leta v njem pa družj prijetno s koristnim več kot 160 žeria in deklet iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Raki. Po zagotovilih predstavnice celjske enote Kmetijsko gozdarskega zavoda .Sl(Tvcnije beleži društvo naj- Od 160 se je občnega zbora udeiežiio kar 106 članic društva. hlirejSo rast članstva med tovrstnimi društvi v zadnjih štirih letih na širšem območju celjske regije. To - dobra udeležba na obiskanem rednem občnem zboru in na delavnicah, kijili je društvo pripravili) lani, zgovorno potrjujejo besede njegove dosedanje predsednice Jožice Rotnik. da so v letu 2006 delale zelo dobro. »Skoraj vsak mesec je društvo pripravilo kakšno aktivnost. Deklei a v upravnem i^dhoru so res prizadevna in po najboljših močeh smo sledile potrebam ter željam članic.« Pri tem je Roinikova izpostavila druženje in izobraževanje, kar sta tudi osrednji nalogi druMva. Priložnosti Áa druženje s koristnim so imela članice na strokovni ekskurziji, družinskem planinskem izletu. predvsem pa na predavanjih, tečajih, delavnicah, in vse je bilo zelo dobro obiskano. Predavanje Cvetje na vrtu je na primer pritegnilo kar 124 žena in deklet, polo vico manj jii: je sodelovalo na delavnici o zasaditvi grobov, v kuharskem tečaju se jih je blizu 50 naučilo, kako pripraviti zelenjavne jedi. Štiri članice si) sjidelovale na ocenjevanju Dobrot slovenskih kmetij. Tri zelo uspešno, saj je S«-zaiia Kralj za krhke fiancate prejela zlato, Zdenka Orozel srebrno in Martina Menih pa brtmasto priznanje za kruh. Med drugim so se podeželske Žene odzvale še povabilom za nastop na sejmih v Velenju in Šoštanju. Primere dobre prakse bodo v društvu nadaljevali ludi v tem letu. Za njimi je že predavanje o osteopor{»zi. pred njimi še nekatera druga, pa delavnice, sodelo vanje na sejemskih prireditvah. Na planinski izlet se nameravajo podali na Veliko planino, na strokovno ekskurzijo pa v Benečijo, Re4in. Za zdaj srečanja društev podeželskih žena Savinjske in Šaleške doline niso zapisale v letošnji delovni program, ker srečanje pripravlja tovrstno društvo iz Vinske Gore. Šaleška deklela se ga bodo zagotovo udeležila. Najbrž niso preslišale ludi besed predstavnice Mestne občine Velenje, ki jih je na občnem zboru seznanila s prizadevanji za pridobitev blagovne znamke. Prednost pri tem bodo imele liste, ki sodelujejo na sejmih. Ob koncu občnega zbora so udeleženke izvolile še nov upravni odbor društva. Njegove članice pa se bodo na svoji prvi seji dogovorile o tem. katera bo na njegovem čelu naslednja štiri leta. Kar veliko se jih je nagibalo, da bi na lem položaju ostala dosedanja predsednica Jožica Kotnik. Rak materničnega vratu in predstavitev cepljenja proti HPV v Zdravstvenem domu Velenje je konec januarja Društvo za boj proti raku Velenje organiziralo predavanje Pred rakave spremembe malerničnega vrahj in cepljenje proti HPV z dr. Ksenijo Kar- dos Moborko, spec, ginekologije in porodništva. V svclu je rak na materničnem vratu uvrščen na drugo mesto najpogostejših rakov pri ženskah. Rak na materničnem vratu je uvrščen v skupino listih redkih rakov, pri katerih se lahko z načrtnim iskanjem, ;.)dkrivanjem in učinkovitim zdravljenjem bolezen uspešno pozdravi. Kot glavni rizični dejavnik za tovrstni rak je večletna okužila s humanimi papiloma virusi (-HPV). Časovni presledek med okužbo in pojavtîm bolezni je dolg. Visokorizičru virusni tipi so l6,lX.31.3.\45in4r\mcd vsenn temi pa je najbolj nevaren 16. Po podatkih je na lelo približno 200 novih bolnic, med temi jlli 50-60 tudi umre. Najuspešnejša preventiva so redni preventivni pres ej a lni testi, kijih imenujemo PAP. Za ta namen je organiziran tudi državni program ZORA, pn>-gram presajanja, namenjen zgodnjemu odkrivanju predra- kavih sprememb, ki je pozival ženske, naj enkrat v treh letih opravijo PAP test. Od januarja je tudi v .Sloveniji na voljo cepivo, kije zelo učinki kaže, bo namreč letos in v naslednjih leiih v tem delu Velenja veliko dogajalo. Olgo Arislovnik smo najprej prosili, da se nam prcdslavl. Ostala je kar brez besed in pntem nadaljevala: í>Vprašanje je težko. Lahko povem, da sem rojena Sla-roveîenjCanka in da mi staro mestno jedro zelo veliko pomeni, /e vrsto ie( delujem v svetu krajevne skupnosti, sodelovala sem pri vseh akîivnosiih, novih komunalnih pridobilvah v kraju. Sedaj, ko sem upokojena, sem '^e doltv 0!ga Aristovnik je v vtogi predsednice sveta krajane nagovorita takoj po volitvah, ko so namenu predajati obnovljeno Zarovo cesto. Upa, da bo v štiriletnem mandatu predala namenu še veliko novift pridobitev. Cila, da krajevni skupnosti posve-lim ^e već časa. IzyJv je bil velik in seda.i je dozorel. Svoje delo. upam. bom polteno in korekino opravljala. /. našimi krajani imam dobre odnose, skoraj vse tudi osebno poznam. Lahko pa rečem, da v(ïlirve niso prinesle velikih sprememb. Zamenjali smo 5 Članov sveta krajevne skupnosii, ostali so ostali še iz prejšnjega mandala in težave v kraju že dpraviti plaz, sedaj pa si želijo čim prej zgradili se pločnik, da bodo pešci bolj varni, obenem pa postavili javno razsvetljavo. Projekt je že tako daleč, da bodo dela slekla takoj, ko bo to vreme dopuščalo. Aristovnik(wa nadaljuje: »Najmaiii urejen je za* gotovo zaselek Straža, kjer pa že potekajo aktivnosti za pridobitev soglasij /a izgradnjo kanalizacije, obniivitev vodovoda in ceste, ki je v obupnem stanju in je ena najslabših cest v naši KS. Na Partizanski ccsti bi radi dokončali tudi pli>čnik in razsveiljavo. To je prioritetno, zato računamo, da bo to končano v prvem letu mandala.« Stari trg naj bi dobil nove vsebine Mimo starega mestnega jedra seveda ne moreva. Žal se spet po grezit v spanje, mnogi ugotavljajo, da kaže vse bolj zaspan obraz. *'Niki)li mi ni bilo vseeno, kaj se dogaja na Starem tr^u, torej v samem strogem mesinem jedru. Vemo, da danes ne kaže najlepše podobe, smo pa veseli, ker je MO Velenje že odkupila tri objekte na samem trgu. Hiša pod cerkvijo je že odstranjena, ker je bila v izredno slabem stanju. Narejen je že projekl novega podpornega zidu pod cerkvijo. Odkupljeni pa sta tudi stavbi nekdatije pekarne in manjše hiše ob njej." V pekarni bo, kot smo že poro- čali, občina uredila najemniška stanovanja, v hiši ob ljubljanski cesti, ki jc tik ob Pekarni, pa bo po preureditvi morda prostore div bila tudi krajevna skupnost V Sta-reni Velenju namreč nimajo večnamenske dvorane, prostori krajevne skupnosti pa so v nadstropju, zato je dostop starejšim otežen. »Naša želja je. da dobitno prostom v pritličju, kje bodo, pa nam je vseeno. Imamo namreč zelo veliko starejših krajanov, ki že ob prihodu na volitve ležko premagajo vse stopnice. Imamo pa tudi željo po svojih prostorih, kjer bi lahko pripravljali družabna srečanja. Sedaj jih pripravljamo v gasilskem domu. kjer nam šc nikoli rtisii odrekli prošnje za najem njihove dvorane. Želimo pa si tudi, da bi stari trg z novimi prenovami res zaživel da bi v starem mestnem jedru dobili več manjših lokalov in da bi postal ta del Velenja turistično zanimiv.« Na Starem trgu pa je še vedno nekaj stavb, za kaierc denaciona-lizacijski postof>ek še ni končan, zato je ležav velikt>. Najbolj bode v oči povsem dotrajana Mayer-holdova hiša, »V zvezi z njo traja de nacionalizacij s ki posiopek res nerazumljivo dolgo. Llpamo, da se bo zgodba končala, in to čim prej. saj je stavbo že težko varovali, je pa nevarna. Zaščitno ograjo je že najedel zob časa. pa še kakšen vandalizem dodajmo. Želimo si tudi, da bi i)hnova Vile bianke potekala hitreje in da bi Stari lil? res dobil lepšo podobo. A lo je odvisno od več dejavnikov.« Med drugim so v načrt zíipisali tudi menjavo tlakovcev na Starem trgu, ki so. sploh na pločnikih, že precej dotrajani, /a dolgo vrsio let imajo v planih zapisano tudi izgradnjo pločnika ob Ljubljanski, od križišča JO^želj do odcepa za Kavče, Morda se bo v naslednjih (elih vendarle »zgodila«. Ob koncu jc beseda nanesla še na družabni del življenja v kraju. Oiga Aristovnik prizna, da tu morda niso najbolj aktivni. Vendar odbori borcev, upokojencev in rdečega kriza med leu^m kar veliko delajo, poskrbijo pa tudi za druženje. Vsako leto pripravijo srečanje starejših krajanov in tudi letos ga bodo. Avgusta pa praziiu-jeio krajevni praznik, /xiijo si, da bi tako t>stalo tudi naprej. »Krajevna skupiiosl ima premalo denarja za take prireditve. Vsa leta so nam pomagali sponzoiji, vendar jc teh vse manj. Zato lansko leto nismo več mogli pripravili prireditve Sejem bil je živ. Za priredi lev Naj godec Starega Velenja pa smo račune poravriali šele pred kralkim, ker nam spvedala nova predsednica sveta KS Siar<^ Velenje. Potrebe velike, prav tako pričakovanja V Krajevni skupnosti Ravne zastavili program za štiriletno obdobje - Razdelili si bodo delo fazana Podgoršek Jože So?!C je novi predsednik krajevne skupnosti Ravne. Je na čelu sedemčlanskega sveta, od teb sla dva nova. ostali so bili v krajevni «oblasti« ie prej. ^Prejšnji švelje dobro delal, tudi kar nekajkrat so rezali trakove, a bi n^orda lahko še večkrai. Sedanji svet KS se bo trudiL da bi bilo tako. a se bojimo, da so naše potrebe in pričakovanja prevelika za štiriletno obdobje. Denarja ni, mi pa imamo v delovnem programu same drage« naložbe.« O tem, kaj naj bi postorili v tem mandatu, so se dogovorili na drugi seji sveta, na tretji, ki bo predvidoma zelo kmalu, pa si bodo razdelili delo. Vsega sam, pravi, na svojih ramenih ne bo nosil, ampak bo vsak zadolžen za eno področje. Obljubili so mu sodelovanje, in če bodo složni, če bodo združili moči, «bomo • vsaj upam • blizu tistemu, kar smo si zadali.* Zadali pa so si kar nekaj. V delovnem priv gramu so na prvo mesto zapisali izgradnjo večnamenskega doma, ki si ga želijo ž« deset let. Letos bi radi uredili vsaj dokumentacijo in pridobili gradbeno dovoljenje. Na drugem mestu je rešitev oskrbe s pitno vodo. »V krajevni skupnosti nimamo mestnega vodovoda, le v spodnjem delu Ravn jc na omrežje pri- Jože Sovič: "Osta/i čiani sveta KS so ml obljubili podporo, zato pričakujem, da pri delitvi dela ne bo težav," ključenih 55 gospodinjstev. Vsi ostali se oskrbujemo z lastnimi zajetji in v leh dneh so kra-iani že trkali na vrata šoštanjskega župana in prosili zji vodo. V programu smo predvideli rešitev oskrbe na celotnem območju.« Po Sovičevih besedah so najbrž ena redkih krajevnih skupnosti. ki je še brez urejene kanalizacije. Razmišljajo tudi o daljinskem ogrevanju. Najraje bi gradili toplovod. V zvezi s tem si bodo letos prizadevali za izvedbo študije, ki po pokazala, ali bi bila naložba upravičena ali ne. Ne glede na vlaganja v posodobitev cestne infrastrukture v minulih letih, predstavljajo ceste še vedno eno od večjih ležav. »Javnih poti imamo na našem območju 21 kilometrov, od lega jih ima asfaltno prevleko približno iO kilometrov. Za cesto na Pristavo, ki so j(j predali svoejmu namenu lani. smo d. Vodja območne izpostave Ivana Žvipelj je povedala, da slovenski kultunii praznik letos zaznamujejo v tukajšnjem okolju s spletom prireditev ze cnaîndvajsetiè zapored, /ačcli so s tednom. po osmih Iciih je la prerasel v mesec, sedaj pa že nekaj Icl gov mlajši iz vrtcev Mozirje in Rečica ob Savinji. se kje skriva še kakšna prireditev, ki je skupina kulturnih zanesenjakov ali društvo ni prijavilo, se pa bo pojavila na kakšnem <îdru v naslednjih Dobitniki priznanj sklada zo leto 2006 Ktmiisya za podeljevanje priznanj pri Območni izpostavi Javnega sklada za kulturne dejavnosti Moziije je med prispelimi predlogi izbrala šest iinen. prejela pa so tri različna priznanja: jubi-lejno, za posebne dosežke in priznanje Sveta območne izpostave. Nagrado slediýega sta /a življenjsko delo na vseh pi)dročiih kulturnega us t valjanja prejeli Ana Kamplln z Ljubnega In Olga K lem se. ravnateljica Glasbene šote Nazarje: priznanje za posebne dlčave in Vinko Šmajs iz. Velenja. M v scdmili občinah Zgornje Savinjske doline deluje 17 društev, vsako pa ima vsaj po tri sekcije. V njih deluje več kot polovico prebivalcev omenjene dli ne pojavijo, ampak so aktivni v zakulisju. Po oceni oziroma številu članov prevladuje pevska dejav. tiost. dveh mesecih.« Kulturnega maratona ne tVi)rijo le koncerti pevskih skupin in sestavov, nastopi folklornih in gledaliških oziroma dramskih skupin, ampak tudi območno srečanje odraslih in posebej otroških gledaliških skupin. Na Ciledališkem ogledalu se bo srečalo pet odraslih nepoklicnih ansamblov, od tega bodo štirje občinstvu predstavili premierno ii Letos ni/ dobitniki priznanj izvedbo gledališkega dela, eden pa bo ponovil lanskoletni Izbor. Pet skupin bo sodelovalo tudi na Gledališkem mlinčku - srečanju otroških skupin Klipe klope iz osnovnih šol. Plesna predstava - darilo kulturnemu prazniku Premiera plesne predstave Plesnega teatra Velenje Velenje - Plesna dejavnost je v Velenju iz leta v leto bolj bogata, predvsem pa veseli to, da je vsako leto mogoče videti več plesnih predstav. Ob kulturnem prazniku bodo plesalke Plesnega teatra Velenje uprizorile predstavo z naslovom »Življenje je zavilo v zlat Čokoladni papir«, Predstava - vstop bo prost - bo v domu kulture Velenje na sam kulturni praznik, torej juiri. v četrtek, 8. februaria. ob 19.uri. V predstavi boste videli štiri odlične plesalke (Lucija Boruta, Polona Boruta, Alja Cverlin Piišnikii Mateja Rožic), ki so likrati koreograHnje. Idejno zastiovo kostumov si je zamislila Alja Cveriln Pušnik, za luči pa bo na predstavi pbiskovalccm. V anketi, ki jo bodo izvajali prav od jutri, pa dt) 28. februarja, bodo obiskovalce povprašati o njihovih vtisih o galeriji, njenem delovanju in obveščiinju. Anketa je ano nimna. mnenja pa bodo zaposlenim v Galeriji v pomoč pri nadaljnjem delu. ■ bi Razpis za video razstavo Velenje - V Galeriji Velenje so pred dvejna letoma prvič objavili razpis /A video filme, ki so jih prikazali na posebni razstavi. Ixtos so se odločili, da tradicijo ohranijo. Skupaj s soorganizatoijem (Sola Prosti čas) so se odločili za temo Olovek - spi^menik. Sprejeli bodo tudi tehnično nizko kvalitetne videov. ^aja pol stoletja po Afisclnvitzu^ Ameriški risar stripov in novinar po potrebi Joe Sacco se je, kot pravi, zaradi šokiranosti nad do-godki v hvropi in zaradi osebne prizadetosti nad dejstvom, da se etično čiščenje lahko dodaja, odločil na Ía.Kine oči videti dodajanje Bosni, ter se kmaht znašel v noviftarjev. fotofira/ov in fil-marjev polnem Sarajevu, dokler ni dobil možnosti, da obišče komaj znano in skrilo (íoražde. kjer so ljudje tri leta v obkoljenem mestu, brez stika z zunanjim svetom in brez obrambe čakali, da pridejo srbski vtýaki in jih vse pobijejo. Varovano območje Oo-ražde je zgodba v stripu o tem obdobju Irt ljudeh, kijih je avior tam sp minut student-ske%a staža, kolikor traja zagovor diplome, zavleklo kar 4 leta. o Rikiju, ki je kar bruhal ameriške pesmi in se na vsak način želel naučili ameriške angleščine, o tra/miih pum^b, ki se Jim .wdi \oiftega pekla ne zdi nič bolj obupfio kot to, da po Modri cesti (imenovana /h> moilrih č-eladah vojakov ZN - od Sarajeva do Goražda preko ozemlja >*oči.^čene%a« muslimanskega prebivalstva, toTQ' v celoti na srbskem ozemlju) tilso dobile originalnih Levis 501. Hkrati pa je knjiga-sirlp tudi dokument o »neprizadetem pogledu oboroženega opazovalca, ki se ne premakne, ko po-bijejo moško prebivalstvo celega mesta^. kot v uvodu zapiše Ervin Hladnik Milharčič. Obe knjigi je konec lanskega leta izdala Založba ZRi ' SAZV. kar je zelo raz\'eseljivo, saj kaže, da je strip tudi za slovensko akademsko srenjo dovolj kompetenien medij za prikaz nekaterih najbolj občidJjlvlh zgodovinskih tem in MoblJ. nikoli sami 107,8 radio®alfa " I 103,2 & 107,8 Mhz w«aV Han m řiť vsak dan 36 ur 107,8 MHz R/UDOJSKO IOO i/I\S@POsOGl Éň©Z/^tSI Glasbene novičke Igor in Dragan na Emi, Janez med upokojenci Koncc minulega icdna sla zaznamovala naso hišo dva do godka. Poročali snio že. da sc jc naš dolgoletni st^ddavec Janez Ples nik up<í kojil. Razlogi za to io /dni VSI vene narave. Verjamemo, da Janez î\e bo povsem [Xisiil ua ccdilu sedaj /e bMlh «jdelavcev in se bo oglasil kdaj pa kdaj na kavi. Ce drugače no, sc nas bo spomnil ob pogledu na sliko, ki smo mu jo podarili ob uradnem slovesu. _ Druga zadeva je liMA • izbor popevke za nasli)p na Lvrovi/jji. l'inalni veíer sla v živo spremljala naša Igor Kukovec in Dragan Bfrke-njaćević. Koi je povedal Dragan ju zmagovalka ni navdušila, je pa bila skladba C\cl z juga Alenke Goiar prava izbira v primerjavi z drugo uvri5Ceno Evo Černe. Cq bi imela možnosi izbora sama. bi iz-brala...?«'ležko vprašanje. Najbrž Zablujeno generacijo. Po pogov<3rih z Uudmi iz nacionalne TV, bi li iz- brali SleíTy in Donalda Trumpia.« Ima slovenska zmagovalka možnosl za uvrstitev na osrednjo prireditev l:mc maja leios v Helsinkih? »Mislim da, ker ni dolgočasna, y> je odgovoril Dragan. O vodilcljskcm paru finalnega večera Mariu Galunicu in Heleni Blagne /aman ne bi izgubljala besed Zanju je bil najboljši vodiieljski par Peter Poles in Bernarda /arn. Iz zakulisja Hmc morda se ta Draganova ugo lovi tov: obisk prireditve jc bil pod pričakovanji ozvočenje v dvorani je bilo slabo. So pa imeli izvajalci skladb iz Maribora s sabo dobrt) navijaško skupino. Tovrsme prireditve ne minejo bre/ razacaranccv. Dolgih in kilavih obrazov so bile predvsem i>evke. ■Tp i M % fgor In Dragan s Katrino - zmagovalko Evro&onga 1997 Iz Finske so i/dali en album. Akedeia jc bend, ki ga seslavljajo člani iz Postojne in Vrhnike in preigrava hiter in kaotičen hardcore v stilu hendov His ílero Is gone. Tragedy. Orchid in Reversal Of Man. Njihov nasiop vas ne ho razočaral. With Ilngine Heari pa je mlad bend iz Celja. Laškega in l^kcka. ki prisega na tako imenovani screamo hardcorc v stilu bendov Amanda Woodward, JunePaik. Children Of Kali... Koncerl, ki ga t>rgani/jra društvo Spil v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje, se bo začel ob 21.30 uri. Nov album po 28 letih Kultna country rock zasedba 70. Ici. rhe îiagles, po 28 leiih snema novi album, na katerem se ht)do predstavili s povsem novimi pesmimi, je povedal pevec in av-lor številnih njihovih uspešnic Don Henley. Novi album naj hj izšel v dveh do ireh mesecih, če se prej ne pobijemo, je še doda! Henley, Uaglesi so razpadh leta 1982. Henley, Glenn Frey, Don Felder, Joe Walsh in Timothy Schmii so svoje moči ponovno združili lela 1994, ko so izdali album. posnet pred MTV studijskim občinstvom in se odpravili na turnejo Ueci iŤcezesOver. Na tem albumu je bilo novih le nekaj žláfo ... na kraMco... JAN PLESTENJAK Vtorek. 13.februarja, na predvečer Valentinovega, bo s koncertom razveselil vse svoje pristaše fz Velenja in okolice. Nastopil bo v velenjskem kulturnem dcmu, koncert pa se bo pričel ob 20. uri. Predprodaja vstopnic je v teku. MI2 Štajerska zasedba predstavlja svoj peti singl s plošče Dobro-do^li na dvor. Tokrat jeto skladba 2 naslovom Ti nisi ta, za katero so že posneli tudi vi-deospot. Režijo so zaupali Tadeju Čatru. SEAN LENNON Sin slovitega Johna lennona, M bi v kratkem moral obiskati Ljubljano in nastopHi na koncertu na Gospodarskem rar stavišču. je svoj obisk odpovedal. Podrobnosti niso znane, odpoved pa je definitivna. LAIBACH V okviru drugega dela svoje evropske turneje, ki obsega predvsem vzhodno in južno Evropo, bodo nastopili tudi doma. Dva koncerta bodo odigrali v Trbovljah, in sicer 23. in 24. marca. SAŠALENDERO Predstavlja najnovejši singl z njene zelo uspešne plošče Na grem na kolena. Tokrat je to skladba Mama. ljubim cigana Jana. ki jo je posnela skupaj z romsko skupino tanga iz Prek' muiia. V Helsinke Alenka Gotor Slovenijo bo maja na pesmi Bv-rovi/ije v Helsiukih zastopala Alenka Ciotar s pesmijo Cvet z juga. Tako so odločili televizijski gledalci, ki so po dveří polfinal-nih večerih minulo soboto na fi- st ud ij nalu letošnje TMI: glasovali za mlado (jperno pevko. V superlV nale seje ob Goiaijevi uvrstila se Eva Oerne, zmagovalka Bitke talentov. Sklepni večer, na katerem seje predstavilo 14 izvajalcev, sla povezovala I jelena Blagne in Mario Galunič. V superfinalu Je pe- sem Alenke Gotar prejela 44.6.16 glasov, pesem Eve Oeme pa 51,324. Sopranislka Oi> larjeva je pelje studirala na Musik-Akademie der Stadl Basel v Švici, leia 1999 pa se je na povabilo Mozarteuma in pro fesorice Lilian Sukis prešolala na Mozartoum v Salzburg. Leta 2000 je tam tudi diplomirala in nadaljevala podiplomski pelja in operne igre. Hardcore v Mladinskem centru Juiri. v pelek. 9. februarja, bo v Mladinskem cenim Velenje grmelo. V bogati ponudili letosnjiù koncerlov se bodo lokrai predstavile hardcore skupine Endless inertia iz Italije ter Akedia in Wiih Engine Heart i/ Slovenije. Gostje iz Italije pre igra vaj o mešanico kaotike in emocij v dobrem hardcorc duhu, pri italijanski založbi Sons Of Vesla pa pesmi. Eaglesi so za sveîovno popglasbeno zgodovino prispevali šlevilne uspešnice, med katerimi so najbolj znane lloiel Chli-Ibrnia, Take li Lasy, The New Kid In Town. Tequila Sunrise in mnoge druge. Nude V Maxu Prihodnji pelek. 16. fcbruaíja, bo v velenjskem klubu Max nastopila celjska skupina Nude. Skupine ni potrebno posebej prod-slavljaii, saj velja za eno bolj stalnih pop skupin na domači glasbeni sceni, na kateri je prisotna ^.c več kot deseiletje, V lem času so izdali pel albumov, prvega z naslovom Predigra leta 1997, zadnjega z naslovom Mal narobe pa lela 2005. So tudi stalni udeleženci Testivalov. letos pa so že čelrtič sodelovali na F.MÍ in s skladbo Element L v finalnem večeru zasedli odlično peto mesto. V več kol desetletje trajajoči kan-eri so nanizali vrsto uspcánic. od katerih so najbolj znane Rola, Šiz 'd bes. Pepelka, Polja sanj, Mal narobe in druge. Koncerl se bo pričel ob 22. uri. ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB www.ssk-klub.si Dogodki» ki se nam obetajo v bližnji prihodnosii: 9. 2. ob 19:00 Koncert ob kullurnem prazniku v dvorani Nova (vstop prosi). 17. 2. pusini i/.lei v Benetke. 24. 2. smučarska tekma za pokal ŠŠK in Moj radio, Pancer laiiz. L, 2.. 3. marec: smučanje v Nassfeldu,... in največji difgodek leta. ki se bo odvil 14. 4. 2007: Akademski ples in proslava (^b 50. oblelnici kluba. Več informacij pa na www.ssk-klub.si. oziroma na 041/775-567. Jacko pripravlja nov studijski album Michael Jackson seje po letu bivanja zunaj svoje dointivine, med kaierim jc večino časa preživel v Evropi, vrnil v Ameriko, kjer namerava posneti nov studijski album. Pri tem naj bi mu mod drugimi pomagala tudi Will.L Am iz skupine Black Eyed Peas in pevec Akon. Svojo /adn>) studijsko ploščo Invincible je Michael Jackson sicer objavil že daljnega leta 2001, vendar pa album niti približno ni dosegel uspeha svojih predhodnikov. V zadnjih leilh sta izšla šc dva rein">spektivna al- buma, Tlie Ulliniato Collection (2004) in The Essential Michael Jackson (2005). ki sla želela obudili staro slavi) nekdanjega kralja popa. 4S-letni glasbenik, ki je v zadnjih letih doživel pravo kalva-rijo v zasebnem življenju, pa naj bi po nekaterih podatkih želel zapustiti krsčansko vero in novo vero najti med budisti ali muslimani. • PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE ^ Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko ďí- ^ ^te v programu Radia Velenja dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po • poročilih ob 25.30. • % 1, ANDREA 60CELII feat. KATHERINE MCPKEE -Can^ Help Falling ^ In Love ^ 2.WESTlJFE-TotálEdlpseOř7heHBan ' 3.J0HNWAlTEfealAUSDKKRAliSS- • MisangYou2QD7 • Znani italijanski tenorist Andrea Bocelli je za britansko tržišče izdal posebno izdajo svojega desetega albuma z nasbvom Amore. Na aibumu sta Uidi novi skladbi, in sicer angled verzija skladbe Somos novios in skladba Can't Help Falling In Love, ki jo je Bocelli zapel skupaj z mlado udeleženko natečaja American Idol l^tharine McPhee. Na albumu se kot gostje sicer pojavljajo še Stevie Wonder. Christina Aguilera In David Foster. lESTVICA Vsako nedeljo ob 1730 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Vrstni red v nedeljo. 4.2.2007 {§t:715}: 1. SKUTER: Na pomoč (zaka pa ne) 2. RUBIN: Ker ne plešem rad 3. KATTÍCA: Spogledljivka 4. KORENINE: Pri fami cerkvici 5. PRIMORSKI FANTJE: V srcih je sreča 6. MODRI VAL Janez je glavni 7-VRiSK:Časbezi d. KRAJCARJI: Ko zmanjka bencina g.VAGABUNOl: Najboljše zdravilo 10. GOLTI: Tvoja Ijube^n ..•veva, ki jima je kultura blizu. Aleš Ojsteršek« direktor Mladinskega centra Velenje in vodja skupine, ki za Velenje pripravlja projekte za prijavo za Evropsko kulturno prestolnico 2013, je te dni tako zaseden, da komaj najde čas^ da se izkoplje iz papirjev. Ja, veliko črnila je treba preliti, če hočeš, da ti Evropa in država prisluhneta. In tudi prispevata kakšen evro. Robi Klan-cûik, likovni pedagog in tudi večmedijski umetnik, prizna, da papirjev ne mara. »Ti piši, mi bomo pa delali kulturo,« je bil kratek in jedrnat. Da eden brez drugega ne morejo, pa sta se tudi hitro strinjala. Kdor zna, pa zna. To za Petro vsekakor velja. Njen mož Igor Meh se je dolgo otepal, da bi živel v Velenju. Povsod ga je bilo polno, predvsem pa v Zagrebu in na Reki. Zdaj je pristal v domačem okolju, zagotovo po Petrini zaslugi. Na Marsu vendarle zbiralisdc /a occatu ii\ob\\l od 600 metrov. Po zdajšnjih študijah pa naj tam vode skorajda nc bi bilo. Znanstveniki menija, da je izguba vnde in ogljikovega dioksida mogoča posledica sončnega vetra. Ta naj bi unići] molekule iz zgornjih sicv jev ozračja. Po podatkih ruske sonde PI\obos-2 naj bi voda izgh niîa vzelo kratkem ćasa. Stas Barbasti s švedskega iušli-luia /a fix.iko pa je na podlagi pt> da t kov instrumenta ASP1:RA'3. kije na Marsu, ugotovil, da se vedno obstaja možnost obstt>ja rezcrv{iarjev vode. Ce je njegova leza pravihia, bo človeška misija na Man dobila nove razso/nosii. Našli molekulo, ki povzroča padec imunskega sistema Znanstveniki naj bi ugotovili, kako človeško telo nad/ira mehanizem bojevanje z infekcijami. Napredek bi nekega dne labk) pomagal pri odkrivaiîju oaćinov za boj z ne/azcieninil reakcijami imunskega sistema, ki sledijo presaditvam organov. Raziskovalci z univerze Johns Hopkins so povedali, da je kJjuć do uspelia proteinska molekula, imenovana carabin, ki preprečuje delovanje obrambnega mehanizma človeškega telesa. Imunosi je ključnega po mena za preživetje človeka. Telo se nenehno sooča z zadevami, ki v njem ne bi smele biti. vključno z bakterijami in virusi. Vendar pa se človeško telo nenehno prilagaja novim nevarnostim. Po drugi strani pa je premočan imunski sistem lahko negativen. Pri nekaterih boleznili namreč imunski sistem napada dele las^ nega telesa, kijih neprepozjia več. Raziskovalna skupina pod vodstvom profesorja Jun Liuja je ugotovila, da je odločilnega pomena za imunski sitem protein carabin, ki se prilepi na mikroskopsko majhne celice, aktivne med infekcijami, in onemogoča njihovo delovanje v boju z infekcijami. Več je carabina na celicah, slabše je njihovo delovanje. Carabin naj bi deloval enako kot zdravilo, imenovano tTcIospo-rin, ki se upi^rablja za nadziranje zavračanja presajenih organov. Prt)fesor Liu meni. da bo v prihodnosti za preprečevanje zavračanja organov mogoče upc^rabiti novo zdravilo, ki ga bo morda celo mogoče uporabiti za nadziranje »avtoimunskih« bolezni, kol je na primer muhipla skleroza. Odkritje najslavnejše rimske jame Arheologi zatrjujejo, da so odkrili jamo, v kaicri naj bi po legendi volkulja dojila ustanovitelja Rijna, dvojčka Roma in Rema, ter s tem mesto, kjer se je rtidil Rim. Dolgo iskano podzemno jamo so naáli pod t)slanki palače ce-saija Avgusta, ki se nahaja na 70 metrov visokem griču Palatine v sredisču Rima. Arheologi so 15 metrov globoko jamo nasU povsem po naključju med izkopavanji, s katerimi naj bi obnovili propadajočo palačo. Po legendi je jama. imenovana Lupercalc, mesto, kjer je volkulja dojila Roma in Rema. dvojčka boga vojne Marsa in smrtne princese Rhee Silvie, ki ju je mali zapustila na obrežju reke Tibere. Kasneje naj bi odrasla dvojčka 21. aprila 753 pred našim šictjem prav na lem mestu ustanovila prvotno meslo Rim. Nato pa naj bi želja po prestolu brata pripeljala do boja, v katerem je Rom ubil svojega brala in sam zavladal mestu. Jama je antičnim Rimljanom predstavljala sveto mesto. Ime jame prihaja iz latinske besede lupus, ki pi'smeni volk. Vsako leio 15. februarja so antični duhovniki v znak čaščenja I^upercalie ubih psa in dve kozi ter z njihovo krvjo namazali čela dveh dečkov plemiških družin. Obred se je obdržal vse do leta 494 našegašietja. ko jepapei^.Oe-Iasius prekinil tradicijo. «Zgodba o rojstvu Rima je delno mit in delno resnična.« je povedal Andrea Carandini. zgodovinar in arheolog z rimske univerze f.a Sapienza, in dodal: ^ Zgodba o dvojčkih odraža slaro verovanje, po katerem naj bi dvojčka bogova vanwala območje» vendar pa resnično obstaja ustanovitelj, ki je grič Palatine okoli leta 775 pred najini štetjem označil za sveto srce mesta. Arheološke najdbe omogočajo vse več dokazov o tem, da zgodba o ustanovitvi Rima kasneje ni postala le legenda, ampak je posledica zgodovinskih dejstev.« Arheologi upajo, da jim bo proučevanje bogato okrašene jame prineslo še več neprecenljivih informacij o začetkih Rima. crVT^pjf^J & Kdaj bolj prešerni Jutri je kulturni pia2-nik. Slavimo ga v spomin na Prešerna. Ker je tudi državni praznik^ nekateri čakajo, kdaj bo država res storila kaj, da bo večina državlja* nov lahko bolj prešerna. Cvet(ka)z juga Z naše južne soseščine k nam prihajajo razne >»cvetke« , mi pošiljamo na Evrovizijo pravi Cvet z iu^. Prelesfna ZSD že sicer po lepoti znana Zgornja Savinjska do* lina je postala še bolj prelestna. Za podžupani o so dobili Prelesnih kovo Katarino. Pust in posta Po vsakem pustu pride pepelničnl post. Nekateri se bojijo, da bodo vse već ljudi do posta pripeljali karnevali druge vrste. Kratica sezona Kljub težavam z letošnjo zimo na smučarskih centrih napovedujejo, da bo sezona trajala kar do velike noči. Ampak >^tam zgoraj« jim letos niso naklonjeni. praznik bo letos zelo zgodaj. Težko dihanje Zadnji čas je pri nas zaznati povečanje obolevnosti dihal. Ampak to še zdaleč ni edini razlog, da mnogi pri nas vse težje dihajo. Osvoboditev trga Nekatere močno zanima, kdaj bo končno osvobojen soštanjski Trg svobode. Osvobojen parkiranih avtomobilov. Odpadki odpadkov Kot sltšimO/ v Šaleški dolini le ne bomo tako radodarni do Celja, kot so nekateri predvidevali. 1^'a ne bomo pošiljali niti vseh odpadkov. Še te bomo temeljito prebrali. Nekaj nam pa mora ostati. Ponaredki I^di našo državo so preplavili ponarejeni evi^ bankovci. Ker so ti enotni za vso evropsko evrsko tiinajsterico, niti ne vemo, če so naši. REPORTAŽA Knjižnica ni več le izposojevalnica knjig v Velenjska knjižnica s številkami dokazuje, da je bila investicija v nove prostore tako v Velenju kot Šoštanju več kot upravičena -Možnosti sodobnega knjižničarstva uporablja premalo članov Velenje • iMi) 2006 je prcicklosi. vendar so v vke.« ■ Bojana Špegel V (italnici tudi tuji lasopisi v časopisno čilalnici si lahko obiskovalci sptv sodijo Številne slovenske in vse več lujih časopisov in revij. Prav na zadnjern področju so ponudbi» krepko povečali. Po ut>vem lakko lam preberete ludi Vreme (Srbija). Globus in Feral (Hrvatska), Der Spiegel (Nemčija), Paris-Match (1-rancija). L'l:sprcsso in Panorama (lialija), Piensa en Espanol (Španija • časi>pis za lažje učenje španiičine)... Ve( članov, vel obiskov, več gradiva v letu 200(> so v velenjski knjiž.nici zabeležili 351,000 izposoj gradiva, od lega 290.000 knjig, v okviru katerih je IW.000 leposlovnih del. kar predstavlja 52 % izposojenega gradiva. Zbirko knjižničnega gradiva so povečali za 145.000 enodročju, rad riše, nastopa. Ivana je zadovoljna z razvojem kulturne v Zgornji Savinjski dolini, ki je novodobna kulturna gibanja niso zaobšla. Ponosna je na to, da ljudje vse bolj cenijo to dejavnost, kar med drugim kažejo z vse večjim obiskom na prireditvah. Vključevanje mladih v pisano paleto kulturnih dejavnosd jo navdaja z Ivana ŽvipelJ: »V mesecih latiàja komaj čakam, da se začne kaj dogajati, da se vključim in zaživim s tistimi na odru," optimizmom, da se bo v dolini še vrsto let razlegala pesem, da odrske deske v kulturnih domovih ne bodo samevale, da bodo folklorisli s plesi še dvigovali prah po dvoranah. Bi v takšen pogovor sodilo vprašanje o razumevanju lokalnega okolja za kulturo? "O, ja. Nimam slabih izkušenj. Pridejo obdobja, ko je treba večkrat prositi. Je pač treba vedeli. da kultura ni najpomembnejša stvar w ljudi. Je pa »fajn«, čc gre vzp»pravac u Beograd'* in tako bo sla tudi naša. Še danes vidim, kako smo se leta 1952 pripravljali na la izjemen dogo dek, ko bo Tiiova štafeta krenila iz našega kraja. Saj je bilo skoraj neverjetno! Kumrovec je bil oddaljen komaj nekaj kilometrov, tako da smo Šli ija s kolesi na izlet, v bližnji Podsredi je i:ivcla Titova teta, ki jo je lahko vsakdo videl. Sedaj pa še štafeta i/ Ko/jega! Bilo mi je enajst let. tako kol s^ daj mojemu vnuku Maliji. Nasa šola je imela nalogo, da izdela kompletno štafeto, kar seveda niso bile mačje solze. Najboljši mi/ar za izdelavo palice je bil mizar Je/erski. ki nam je prejšnje Ido izdelal zvezdo z jaslicami za Svete tri kralje. Jezerski smo mu rekli zalo, ker je prišel iz Jezera pri Sempelru in odtlej se ga je to ime dr/alo. Mi/ar Jezereki je torej Izrezljal tako palico, da smo v njo lahko vloAih lisiino. ki jo je poslikal Kiivčcv Peter, ta je ua lít. soli najlepše risal. Vsebina slavnostnega voščila je bila zelo ljubka: «Cez polja, griče, čez poljane. pošiljamo, maršal naš dragi, pozdrave tople ti in vdane!« Start štafete je bil osemnajstega maja oh pt)l šestih zjutraj, /e ob pel ih je bila na šolskem dvt)rišču proslava, Bilo je zelo mr/lo, a radi smo zmrzovali, saj smo imeli Tita še posebno radi. ker je bil skoraj naš rojak. Vsa okjia v trgu smo okrasih s smrečjem in papirnatimi zastavicami. Iz strešne iine jc visela državna zastava. Na osrednjem oknu nad vhodom v šolo je bila Titova slika, pod njo pa transparent s/a domovino s Tilom - naprej!« Vsi pionirji šole smo stali postrojeni in drgetali od mraza. Tisti, ki naj bi spremljati šiafeto, smo bili oblečeni samo v kratke rdeče hlačke iu bele majice, v drese lorcj, ki smo jih uporabljali za šolske igre in na piotiirskein dnevu. Kolesa iji smo stali ob sv(î-jih prevelikih in nenadnih ni<»ških kolesih; ta smo okrasili tako, da smo na balanco pripeU smrečje, med špice pa vstavili papirnate zastavice, kar je pri vrtenju kt)lesa izgledalo zelo lepo. Kolesa smo gonili seveda pod šiango. le Mačkov Lojzek je prišel z maminim kolesom. Na štart Titove štafete ni bilo nobenega z Veternika in kazen jim gotovo ne bo ušla, smo se veselili in prisluhnili proslavi. Najprej je zapel naš triglasni pevski zbor pesem »Kar je bilo pod pepelonu. nato pa jc mladinec Dušic recitiral: »Naš Tiio rojstni dan današnji dan praznuje, naj sonce mu čez plan najlepših rož nasujel« Preskaijev Jožko je potem prebral sporočilo, zložil okrašeni) listino v palico in zaželel štafeti srečno pot, šolski zbor pa je zapel še himno ^Mi smo slovenski pio nitji«. Na kiîncu, za piko na i, je pred pevski zbor sloplla tovarišica Samara, zbrala vse sile. tako da so ji žile na drobnem vratu močno nabrekle, in vsa zaripla v obraz spustila močan vzklik v jugoslovan-ščini, kot nekak amen pri (^čenašu: »Dru/e Tito. vodja ki.^munista, partija je ko sunce čisla!« Potem jc štafeta krenila na pot iz Kozjega v Beograd. Kolesarji, ki smo bili elitni de! štafet nega spremstva, smo krenih prvi. Bizjakov Darko, ki je imel kolo z dina-mt>m, je vozil samo z eno roko, v drugi pa je držal zastavo. Povsod sn nas bučno pozdravljah. Sledili so tekači» ki s»močjo jedrsko energije« seva pozitivno energijo! *Kiijižííica je zdravilo za dušo»« pravi Manca Košir. »Kdo bere. zna svt)jim zgodbam dati pomen, in življenje tako dobi smisel, Poleg lega dobrih kjijig ne beremo sami. Dobre knjige berejo nas.« Vse lo in še marsikaj zanimivega smo slišali v petek - kje dru^e kol v )»zdravilišču za dušo«. Sam večerje bil sestavljen iz dveh delov, V uvodu smo poslušali par odlomkov določenih knjig, nato je sledilo lastno razmišljanje avtorice o branju, knjigah in času. Dandanes vsi hitijo, vsem se mudi. Posameznik mora pazJti, da na svoji poti ne sreča samega sebe! Branje - listo ta pravi» - ko le knjiga prevzame in ko resnično Buotr padeš«, pa nekako omogoča. da drvenje vsaj malce upočasnimo. Da ga mogoče za trenutek ustavimo, /a to pa si je treba vzel čas. Zakaj ljudje vcdJio manj berejo in zakaj dijaki, osnovnošolci. nenazadnje študentje, berejo večinoma učbenike? Ker jc trend današnjega časa in potrošniške družbe vedno večja produktivnost, več dela, večji zaslužek. »Včasih sc težJcti zavedamo vsakdanje rutine, avtomatizacije, ki nam jo diktira tempo življenja. Knjige pa ne moreš brati tako. Za knjigo si je Ircba vzeti čas.« V drugem delu večera so poslušalci poslavljali vprašanja. Kerjc bilo 90 % prisojnih žensk, je padla odločitev, da bo vsak prisoten moški (ki so bili izrazilo v manjšini) postavil kakšno vprašanje. Razvila se je zanimiva debata in skoraj goKJVo nikomur izmed prisotnih ni bilo žal, da so petkov večer preživeli v knjižnici. tem. ko si vzameš čas za knjigo» si vzameš čas zase. To je lahko le še en dober razlog, zakaj brati.« ■ TJasa S Prešernom prešerni Na OŠ Gorica priredili kulturni dan v počastitev slovenskega kulturnega praznika Velenje - V počastitev slovenskega kulturnega praznika smo v petek, 2. 2. 2007» na OS Gorica priredili kulturni dan, ki je potekal v obUki kulturnih delavnic. Sodelovali so učenci od 5. do 9, razreda. Na (^snovnih šolah poleg pouka in drugih dejavnosti potekajo tudi kulturni dnevi. Prav je, da sc kulturi posveča pozornost, kot si jo zaslužj. saj vemo. da ima šc danes marsikdo mačehovski odnos do nje. Se posebej je zaželeno, da se vsaj eden od kulturnih dni nameni slovenskim književnikom, ki so pomembni za obsioj in razvoj slovenskega jezika. Na našem kulturnem dnevu smo pozornost posvetili našemu največjemu pes- Spets "Današnji kuhurni dan mije bil zelo zanimiv. Delo je zanimivo, saj seje potrebno zelo potruditi, da napišemo dobro zgodbo. /eU> zanimivo se mi zdi, da se v naše delo vključujejo tudi zunanji sodelavci. ki nam pomagajo pri delu." ■ Lucija "Ustvaijanje m: je zelo všeč. N» začetku sem bila zelo nesigurna, ampak zdaj pa postajam bolj samozavestna in prepričana vase. Z delom sem zelo zadovoljna, ker rada ustvarjam podobne stvari, kot jih delamo tukaj, /ehm si. da bi bilo več takšnih dni, kjer bi nas Gostje iz družinskega gledališča Kolene so imeli zelo dobro predstavo in smo uživah v njihovi interpretaciji Prešerna." ■ Ivan "Učenci se mi zdijo zelo razgledani in pridno sodelujejo pri delu. V veselje mi je delo z njimi. Sicer pa sem članica Družinskega gledališča Kolene. Smo poluj o če gledališče in potujemo po ceh Sloveniji, zlasti po šolah in vrtcih, nastopamo pa ludi v kabaretih in drugih možnih prireditvah, ki se jih lahko domislile. Po skušamo predstaviti učno snov v obliki predstave, ker se s tem poslušalci veliko naučijo." ■ Jana^ Članica družinskega gledališča Koline ''Celotni dan se mi je zdel prečudovit. Citiranje Prešernovih verzov so nastopajoči zanimivo niku I'Vanceru Prešernu in s tem zaznamovali letošnji sloveuskl kulturni praznik. Kulturni dan smo si zastavili precej široko, K sodelovanju smo povabih številne tuje strokovne sodelavce, ki so se z veseljem od-zvah našemu vabilu. /a uvod smo si ogledah predstavo S PRKSERNOM PR^:-ŠERNl v izvedbi družinskega gledališča Kolone iz Vač, ki so nas dobesedno navdušili. Po predstavi smo ustvarjali v različnih skupinah. Nekateri so potovali v svet poezije in proze, drugi so preizkusili svoje igralske sposobnosti, nekateri so sc v ritmih glasbe posvetili plesu, spet drugi so se preizkusili v pisanju rim. Kogar je vleklo v likovno smer, je lahko svoje ideje izrazil z glino, lahko je ustvarjal cvetje iz papirja ali z akrilnimi barvami naslikal podobo iz Prešernovega časa, Računalniški lipi učencev so vso dogajanje ujeli v svoj fotografski ob-jekdv in shke uredili na računalnikih. Utrinke iz ustvarjalnih delavnic si lahko ogledate tudi na spletni strani O.Ç Gorica. Zanimivo delo je imela skupijia, ki se je preizkusila v kahgrafiji. Prešernovo pesem O. Vrba so izpisali v čisto posebni pisavi, ki deluje zelo slovesno. / njo so prispevali h končni estetski podobi razsi ave, kije nastala na koncu našega kulturnega usivaijanja v avli šole in ki bo na ogled še nekaj dni. Mi, mladi novinarji naše šole, pa smo se potrudili, da nas nikjer ni manjkalo in da smo vse dogajanje pridno zabeležili, /brali smo tudi vtise nekaterih udeležencev: ''Predstava je bila zelo dobra. V delavnici je super. V tej skupini igramo, /elo pa ml je všeč lo, kako nas vodi g. Karel CretiiiL" spodbujah in nas usmerjah različni strokovnjaki. Tako si učenci pridobivamo več izkušenj na po dročjih, kijih imamo radi." ■ Saša "Zelím si še več takšnili kulturnih dni, ker takrat ni pouka in se dela drugače. Delo na današnjem dnevu je bilo takšno, drugačno, iu sem se veliko novega naučil. izvedh. / mladimi likovniki in 11-kovnicami ustvarjamo podobe iz Prešernovih pesmi, podoživljamo njegovo radost in trpljenje. Delo je pestro in zaniiuivo, žal pa nas priganja čas, ki nam preprečuje usivaijanje v miru. Tukaj si bodo učenci nabrali veliko izkušenj z akrilno tehniko." ■ G, SovIttCf član Društva šaleških likovnikov Financiranje vozil, opreme in nepremičnin. Informacije; 03 899 53 13, 899 53 12 NLB ® Leasing Velenje d.o.o., Větenje VI PIŠETE Ne vrag; le sosed Većer je objela lenw. Rc/kí. swilobni signali» (j^ja modrino neba. Ob oknu siiïiiin. Niia)lj prej iiiscni lako dojťl teme kol la večer. Bli/ii je aslalt. Nanj brczgJavo spuščajo siru-pene pliiîc vo?dla. Ne zjnenijo se za ozonsko lukiijo, za hiiro umiranje ljudi» /ivali in rasllin. Kakšna xmola /a ljudi, ki ÍW áiejejo hcjmo sapiens... Še /dim ob oknu In oči h*)čcjo predreli črnino in objeli sključeno p{)Sl«vo nje. drage, ki jo je že zagrnila /cnilja. Ne. lokrai čakam, njo, mt^o dra^o. da ji ptxlarim bi> setle. Pfsli roke se irdno (Opirajo okenskih poiic. C akanjc-in upanje. Da sc razpne tema. vzbrsli rast iii posije • sonce. Som dolgo upa), in se bal... (po Prešernu), Na^iij si up in slrah želi!! Beseila upanja /^mira na usinicab, Kol icmni angel pluje pod oehom in sika rthto:^be. Da. da le peîica, ... Sveîa vladar Fizična premoč, oboroževalna lekma, Ah, ne! Seveda. Puška je osvajalec in bruha ogenj, sejesmri. Srce zaboli. Irak ječi, libanonske cedre padajo. Cnii konlinenl umira v pnpobujsd. Velikanske lovarne na vzliodu in zahknom upanje in čakanje» in nesk<')]řrski so redki glasno sanjali o novem, pravičnejšem sveiu. Prav zaradi, nekoć irajgajslorslva. danes pa samtv sUijne in svobodne Slovenije, je sanjal, naš veliki niislec in poet. I'rance Prešeren. Zato ga injatn rad. Prelepa in v zeleno bnjnosi (xJeta Slovenija, ima vso pravico sanjali o taki miroljubni de/eli. Tako, kol to zveni v Zdravljici: Da prost bo vsak. ne vra^ le sosetl bo nwjak! Pravico do svobtKlne^, in zalo lepšega življenja, inîamo vsL Le škoda, saj smo že sedal razdeljeni. Sociahw komponenta ne osrečuje. Toda prav ta. socialni antagoiiizem znotraj nas, znižuje vre^luosi PKnikt>vih ver/w: Ne vrag, le sosed bo mejak! Vt'ćcma kma Sli jekot Iwnobna čreda ovac /.avjeklado juira. In, gjeji Peljalo je pomladno sonce in uresničilo B,îsnik{3ve in naše želje, ko pravi: Sem dolgo upal in se bal. slovo sem upu, sirahu dal. Srce je prazno, srečno nI nazaj si up in slrah želi. Up pa ni samo naš spomin, naša mladost. Je tudi naša lepša prih^xlnoslî Veliki poet! Imamo le radi! (/a vsakoletni spomin na poeia, mislcca in modreca,) ■ V. $ma> Tudi varčevanje je lahko enostavno in brez velikih odrekanj Z NLB postopnimi varčevanji iâ h ko uresničite svoje želje z vplačili že od 20 evrov na mesec. NLbO Skupina Kak<» varčewtí? To je zdaj >7)rašanje. Vprašanje, ki sem si ga zjistavljal tudi sam. Ali se mi splača? Koliko se nii bo po/nalo v^ak mesec, če bom nekaj vložil v banko? Vsak mcsecista zgsli društva so zelo raz-ličue. vse pa temeljijo na dobrodelnosti, prostovoljnosti. Naša pna naloga pa jc, da tujkam, ki jim jc Slovenija za nekaj lul poslala dom, približamo to deželo. Predstavimo jim Slovenijo, navade. objčaje. zgodovino, jezik. To počnemo na srečanjih, predavanjih pa tudi z obiski krajev. Tokrat smo tibiskali Gorenje. Muzej na gradu in Muzej premogovništva Slovenye,« jc društvo in razloge za obisk Velenja predstavila p<îdprcdsednica SILE Srb kin ia /o (i C a Lavrencič. V Muzeju premogovništva Slih vcnije jih je sprejel njegov novi dl-reklor AJeš Drcmel in jih po pcv zdravu predal v roke vtîdièa Jerneja Vogrina, ki jih jc polne pričakovanj in malo ludi prestrašene popeljal v rudniško podzemlje. Po slabih dveh urah so so nasmejane pripeljale na površje in iz njih je navdušenje kar vrelo. Vere na Siegenthaler, Švica: »Muzej mi je bil z,clo všeč. predvsem lo, da i;:gleda tako resnično, Pred ogledom me jc bilo malo strah g]<3hine, ampak poiem sem sc ptJčulila zelo varno in dobro. Vtis je name naredil prizor rudarske nesreče, presenetil pa meje podatek, da sie v vseli letih delovanja premogovnika imeli rela- tivno malo smrtnih nesreč v primerjavi z drugimi rudniki. Delo v rudnikih navadno povezujemo / veliko žxIvami. To gotovo priča o visokem nivoju vamosti pri delu. Moj mož dela na švicarski ambasadi. V Sl<5ver.iji sva dve leii in pol, bova pa še kakšno leto. Vsaka štiri Icia se seliva, karje neobičajen način življenja, ki ni vedno udoben. Posebej mi jc vedno ležko zapustiti državo, v kaicri sem v štirih letih komaj spoznala nekaj novih ljudi, spletla prijatelj SI va. Ph vendar: spoznavam nove države, ljudi, karje zanimiva izkušnja.? Junko liyama. Japonska: »V Sloveniji sem šc^t meseccv, ko Je moj mož postal sploh prvi japonski ambasador v Sloveniji Zeio uživam v Sloveniji in z našim društvom sem spoznala že vclikt) krajev, Muzej je name naredil velik viis. Slišala sem veliko podaikov. kijih nisem vedela, spoznala sem. da je bilo delo rudarjev zelo težko. Vsi bi morali bili hvaležni rudarjem, da se žrtvujejo za nas in nam omogočajo zelo udobno življenje z energijo, s sveilobo iji z gretjem.« Veron (que Ban zet, iTancija, predsednica SIL.L: »Dopoldne smo obiskale Ciorei\Íc. ki jc zelo poznano in uspešno podjetje in zelo sem vesela, da sem si ga lahko ogledala. Obisk vašega muzeja pa je bil pnvsem drugačno doživetje in za vednti si ga bom zapomnila. Zelo prija/oo sle oas sprejeli, hneli stno odličnega vodiča in videli smo zanimive stvari. Dobila sem občutek resničnosti rudarskega delavnika. Všeč ml je má to. da prikažete prelekhíst rudarjenja in sedanje načine pridobivanja premoga, nove stroje, spremembe. Tako si res lahko predstavljaš, se je spremenilo, razvilo ia kakšno je preiuogoviil-šivo danes. Moj mož je direktor Pcugeota v Sloveniji in tukaj sva sedaj dve leti. /ivim v centru Ljubljane, i)b iromosiovju in tukaj res u^vam. Zelo rada grem na ir/nico, ludi zato sem se naučila nekaj sloven- Junko liyama Veronique Banzet Vere na Siegenthafer ščine, da lahko poklepetam z bra-njcvkatni. Takšen način življenja je naporen, pa vendar je cudoviia izkušnja spoznavati nove Ijjdi. kraje, navade. To mi pomeni več kot materialne dobrine!« ■ Diana Janezič Letos pa bo! TopoKšica, 3. februar - Ibpolški gasilci so tninulo soboto spravili pod streho občni zbor. šesiinse-demdeseli po vrsii, in na njem sklenili, da bodo pod streho v níii-krajšem času spravili ludi novi ga-siltii dom. »Saj pa je tudi že i^as«, kol je rekel eden od prisotnih gasilcev »Videli je, kol da je gradnja novega gasilskega doma V Topol-šici rdeča nil vaših občnih zbiv rov, saj se že leta pogovarjate o tem.« Vendar je treba lopoiškim gasilcem v bran povedati, da se resnično trudijo /a lo. a so bili zu-natjji dejavniki močnejši od njihovih naporov /daj pa je lokacija menda žc znana, pri (opolški stari šoli menda, ludi pridobivanje dokumentacije bi napori okoli gradnje so v letu 2007 prednostna naloga. Seveda se na občnem zboru niso pogoviiri^'li samo o fem. PiMek»l je piî dnevnem redu. ki pa je bil kar fv ^^ • 1 O' ^rsOF^m 1 ; ♦ "l V^f^i t ' ' * obsežen. Iz poročil predsedtiika, blagajnika, poveljnika, nadzornega odbora in mladinske komisije smo lahko izvedeli, da so gasilci posiorili mnogo in bi še več, če bi bilo vse odvisno od njih, iz razprave pt) poničilih pa je bilo od predstavnikov sosednjili društev, poveljstva in še koga culi t i pod-poni in priznanje njiliovemu delu. Še posebej je gssilce vzpodbudil šoštanjski /upan Darko Menih, ki jim je ob lem. da bo občina tvorno sodelovala pri njihovih naporih za gradnjo doma. za letos obljubil ludi novo v (xJrekla boju za državni naslov, se zJasii. ker tretjemu delu sledi nepredvidljiva končnica. /aradi svetovnega prveiîsiva trener Miro Požun. podobno kol še nekateri drugi, med pripravami ni imel na voljo vseh igralcev, /aio najbrž v soboto se ne bodo tako uigraju. ko bi trener zclel Negotov pa jc tudi nastop poškodovanih llost-jana Kavaša in l^ka Dohdška. »^.e v pripravljalnem obdobju sem injel preccj tczav z ramo. vendar se je stanje unîirilo. Poum me jc na v Nemčiji tekmi s Poljsko znova začelo zelo boleli in proti Madžarski sem igral samo v obrambi, Po Itirih dneh počitka §c vedno ne morem dvigniti roke. vendar se bolečina utiiirja. Vcrjcijio bom moral opraviti sc dodatne preiskave, a upam. da bom do sobotne tekme nared,« jc Kavaš povedal na ponedeljkovi no\'inarski konlerenci. D(jbelšek pa nikakor nc more pozdraviti poškodbo močne mizíce. Vsekakor trener veliko v nadaljcvanjii prvensiva pričakuje od mladega Alenii Blaze-vt«, ki se je vrnil iz Onnoza, Pred sobotnim natlaljevanjcm so Velenjčani optimisti in verjamejo, da bt)do kos Koprčanom. Zaigrali pa bodo morali tako. kol znajo in na vso moč. Kljub vsem težav so prepričani, da se bo tradicija njihove nepremagljivosti s Kopronî v Rdeči dvorani nadaljevala in bosta ŽeHjo si Čim man} poškodb. Ha sUki maser AfiVe Maksimo\ic in kapetan Sebastjan Sovič (Foto: vos) točki ostali doina, O tekmi s Koprom je Kavas povedal: »Verjamem, da se bo tradicija naše nepremagljivosti s Koprom v Kdcči dvorani nadaljevala in bodo gostje s sklimjeuimi glavami zapuščali Velenje. CJre za neposrednega teknuN:a v boj« za vrh. zato so te točke sc bolj dragoceno in porazi bolj boleči. Samo i zmago bomo držali prikiiuček z ostalimi tckmeci, i^to o čem drugem kot dveh novih točkah ne razmišljamo. Zavedamo pa se, da bíj to izjemno ležka tekma, zato upam. da nam bodo na pomoč priskočili tudi Šaleški graš-čaki in dru^ ljubitelji rokometa,« Sebasltjan Sovič« kap«tan: »Za nami so izjemno naporne priprave. Priprave na uvodno tekmo drugega dela smo začeli zelo zgodaj, že med našimi krajšimi pripravami v Po reču, kjer smo si ogledali vidcopos-netek Koprčanov in njihovo igro smo dobrti preučili- Koprčani so zelo neugodni, gojijo hitro igro. predvsem so nevarni s hitrini izvajanjem sccntra. Imajo pa Sc eno prednost. V pripravljalnem obdobju so biJi v popolni postavi, mi pa smo bili brez reprezentant o v. poleg lega pa nas niso obšle pošk7Clo prir^ravljajo na-daljoanjcr pr^casiv^. Dobro vadbo so jim doslej on»<»i;oà]a tudi dobre semenske razinerť. O dosedanjem pii-(ekii prifH'av so Irciierji povedali: l^eler I rman. (rcncr h^tiiarlna 1928: >»Priprave pri nas potekajo po načrtu. Nekaj težav imamo sicer s službami in šolskimi obveznostmi igralcev, vendar sc inidimo po najboljših močeh in zaenkrat nam u^va. Predvsem sem vesel, da vsi igralci, ki so nastopili v jesenskem delu, ostaiajo v klubu. Pridružil pa se nam je Maiej Šunko, bivši igralec Miďc, ki nam bo gotovo pomagal v nadaljevanju sezone. Naša velika želja je seveda, da bomo tudi na koncu prvenstva na prvem mcsiu. IVdo va- dimo in upam. da nam bo uspelo.^ î'jsin Polovsak. trener Rudarja: »Moram reči. da gre zaenkrat vse po načrtu. Zaključili smo kondicij-ske priprave, tudi tlanaŠTua tekma je bila v tem sklopu. Ponovno pomlar-jam. da me ni zanimala igra, temveč samo to, da fantje čim več tečejo, saj so po desetdnevnem treniranju na moči. zelo uinijeni. ludi danes smo Igrali z dvema postavama. Še vedno namreč kombiniram, iščem pravo kombinacijo. Vemo. da imamo nekaj težav z obrambo, zato poskušamo to reiííu. Hkipa Ihana, dokaj di>bra. saj polovica njihovih igralcev igra za prvo ekipo Domžal, (ako tla sem z i/idom 3 : -3 kar zadovoljen. Vesel sem tudi. da se je vrnil Mimes Ibrahimovič. ki dobro igra in pridjio dela. Je agresiven. nevaren za nasprotaikovgol. Po- hvalili pa moram tiidi Miljo I (ojnika, ki se je vrnil v Rudar iz Dravinjc (tja sta odšla Alen Nikola Kajkovic in vratar Nemanja Jozič). Po poškodbi se jc vrnil tudi Jernej Javomik. in v soboto že odigral prvo tekmo. K nam je prišel ludi Dravograjčan Dragan Ljuhauič, ki jc nazadnje igral za livar, Štiric igralci bodo na dvojni rc-gistriiciji. kar pomeni, da bodo lahko zaigrali uidi za Šoštanj oziroma Sn^arttio; lo so: Semir Agjč, Jahič Scnad. .Sebastjan Baručič in Sebastjan Jelen. Danijela Stankoviča pa smo posodili Šoštanju.« Tudi ta teden je za ruda rje naporen. Ob vsakoduev-nih treningih so včeraj odigrali tekmo z MaleČnikom, v soboto pa bodo odšli v Novo mestu h Krki.« V zvezi z Rudarjem je treba omeniti še to. da sc vračajo tudi navijači. Pred dnevi so se namreč z vod- stvojn kluba sešlí Jiekatori Velenja knapi (tako se imenujejo), in obliu-bili. da bodo v prihodnje spet v ve» liko podporo igralcem. Fadik Koea, Irener Šošlaiýa: »Pripravami na nadaljevanje sezone smo začeli sredini januarja, sicer smo pa delali cclo zimo v telovadnici. Treniramo nekoliko okrnjeno, saj igralci delajo v več izmenah, zato skoraj nikoli nismo v pcjpolni postavi In za treninge ler tekme izJcoriš-čamo vikende, ludi letos imamo kar nekaj sprememb v mcJštvu. in sicer sta k nam iz Velenja prišla Anel Jahič ter Danici Stankovič, od katerega posebej pričakujem, da bo dokazal. da je vreden svojega mesta tudi v Rudarju. VTcljučili smo tudi nekaj svojih mladincev iz našega kluba. Sicer pa bolj razjiíišljamo o naslednji prvenstveni sezoni, in upam. da bomo do jesenskega dela 2007/200^^ popolnoma pripravljeni za boj 7A prvo mesto.« ■ vos Velika izkušnja Natl sveit>vnim ri^komeinim prvenstvom v Ncničiji so v nedeljo spustili zaveso. Končalo se je z zmagoslavjem gostiteljev, ki so v llnalni tekmi z 2^) : 24 premagali Poljskr». veliko presenečenje prvenstva. V tekmi Zii tretje nîesto je Danska ugnala nerazpoložcne Irancijo s 34 : 27, Slovenija je tekmovanje končala tia desetem mestu, kar je doslej njena najhiljša uvrstitev na svelovnili prvenstvih. V slovenski i/braoi vrsti sta bila tudi roko» metašaCiorenja Matjaž Mlakar in Bošljan. Po vmilvi sta takolestmila vtisih slovenske reprezentance, ki je trikrat zmagala in petkrat izgubila: Matjaž Mlakar: »S končnim rezultatom nismo najbolj zadovoljni, saj smo uiîaii na višjo uvrstitev, loda. kar jc. je. Mogoče za višia mesta še nimamo prave kvalitete. Prav zato bomo sedaj še bolj trdo delali in mislim, tla bo na naslednjem prvenstvu boljše. Vsekakor smo bili Sihki. prečajo rasi allé like v novo nastalih dr/avah. Predstavnika Slovenske atletske zveze, generalni sekretar zveze Boris Mikuš in predsednik strokovnega svetil, sta udeležencem ponudila sodelovanje pri treh projektih, ki jih Slovenska zveza uspešno izvaja v okviru svt)je dejavnosti. To so kvalitetni atletski seminaiji. kijih ccnijo tudi drugje po Hvropi in na katerih predavajo ugledni strokovnjaki z vsega sveta, potem mednarodni atletski tabor za mlade allele, in udeležba na mitingih /a veliko nagrado Atletske zveze Slovenije, ki scj prerasli v kvalitetna tekmovanja, kjer lahkti atleti dosežejo dobre rezultate, najboljši pa so delo/ni tudi denarnih nagrad. Skupna zaključna misel hi skiep aktivnega dela je bil. da je prvo srečanje v celoti uspelo. Han.sjdrgeii Wurz« predsednik EAA: »Nisem prvič v Velenju. Pred let) sem bil vaš gost na evropskem prvenstvu v krosu, katerega se rad spominjam tako po odlični organizaciji kol po gostoljubnosti ljudi. Letošnje delovno srečanje je dalo zanimive za-Ijučkc. ki bodo. čc jih bomo izvedli, gi>iovo prispevali k razvoju atletike v tem delu Kvrope. ki je v preteklosti v/gojil velike atletske zvezde, nosilce rekordov in medalj z največjih tekmovanj, V l-.AA smo /elo zainteresirani za ponovno oživitev atletskega športa na lem področju in s sestankom in zaključki, ki smo jih sprejeli, sem /clo zadovoljen,« Janez AJjančič. član izvršnega odbora EAA: «Sem stari znanec in g<5St v Veletiju. Vesel sem, da je bil ta delovni sestanek ravno v vašem tnesiu in namenjen vašim at-leiskim delavcem, ker sem bil prepričan. da bo tako kot vedno vse potekalo v skladu s pričakovatýi. Veletije je znano po vsej Evmpi kot atletsko mesto in verjemite mi, da so kritike o Velenju zelo pohvalne. Tudi vaš atletski miting je vsako leto boljši in bnlj pozjian pt> Hvropi. Upam. da bt) ludi letos iak(j.< «»«ÉAS 25 medalj na državnem prvenstvu Pričela so se letošnja zimska državna prvenstva v plavanju v niariborskcm ba/cnu Pristan je 359 plavalcev in plavalk štiri dni merilo svoje moći na zimskem prvenstvu Slovenije /a iîaac, mlavlince in kacicic. Med njimi je bii;^ kar 21 veleiýskih plavalcev: 4 mladinci, 7 mladink. 5 kadelov in 5 kadeliaj. Dobro načrtovano delo trenerke Vere Pandýj In prizadevnost plavalcev Sla bila rCiOiliai odličnih dosez-ktiv m uvrstitev. Pravzaprav k nikoli doslej niso bili tako uspešni. Os'vojili so kar 25 medalj, od lega 6 /ialih. 4 srebrne in 15 bronastih medalj. Junakinja naših plavalcev je bila lokral Tina Me2a, ki je v kategoriji kadelinj osvojila 4 zlaie medalje. Državni prvakinji sta postali se Nina Drolc in Ajda Arliè v kalegoriji mladink. Zlata medalja Ajdo Ariic in bronasta medalja Ajde Pra/nik sta bili njuni sploh prvi medalji, osvojeni na državnih prvenstvih. Med ostalimi plavalci je Jože Blazina osvojil I srebrno in 3 bronaste medalje. Tamara Mariinović I srebrno in I brtniaslo 1er Tamara Govejsek 3 bronaste medalje. Bronasta medaljo pa je osvojila tudi štafeta mladink v disciplini 4 x 100 m mešano. Kljub sijajnemu in nepričakovanemu uspehu so velenjski plavalci se vedno brez ''svojega" bazena. Ze štiri mesece se tudi dvakrat dnevno vozijo na treninge v Celje. Se sreča, da jim to omogoča Mestna občina Velenje, za kar smeji v Plavalnem klubu Velenje zelo hvale^.ni. Plavalci so se s svojimi uspehi že oddolžili... Rezultati plavaUev, ki so se uvrstili v finale: Kadciitijc - 50 m prosto: 3. l'ainara Govtíjšek 28.18: 100 m prosioi 4. Tamara Govej^ck 1:00,93: 2U0 m pnato: 3- Tamara CHïvej^k 2:12,92; 50 m prsno: 1. Tina Meža 34,92, 5. Jana Koradej 35.95, 7. Irena Jurič 37,41; 100 ni prsn»: 1. Tina Mc?a 1:15,26,4. JaiiaKf^radoj 1:16.40:200 m prsno: L Tina Mcža 2:40.79. 5, Jana Koradej 2:44,56; 50 m delOn: f>. lamara GovejSck 31,66; 100 m del-rm; 6. Tamara GtTvcjšek 1:10.26; 50 m hrbtno: 3. lamara Govejsck 32,27, 8. Jana Koradej .^,24; lt)0 m lirbtno: 7 Jana Korad<î| 1:12,27: 100 m mešano: 1. Tina Meža 1:08,73, 5. T«-tnara (řovejSok 1:11,50; 200 m mešano: 5. Tina Mcža 2:30,24: 400 m mešano: 3, Tina Meža 5:11,92; Stalcta 4 X 100 m prosto: 5. Velenje 4:14.88 (Tafnara CiovejSck, Jana Ktnadej, Irena Juric, Tina Mežii); šiafeia 4 x Zimovanje na Ped Taborniki rodu I.ilijski grič i/ Pesja smo v dneh od 26. 1. do 2X. 1. 2007 ponovno di^živcli svojo zimsko pravljico. Na zimovanje smo se tokrat odpravili v Dom Peca nad Mežico. sam prihod je bil dovoli veličasten, saj seje zima tudi lokral izkazala v vsej svoji lepoti in pravljično st i lesketajočega se snega. /e takoj po prihodu smo se razporedili po sohalu odi^li na večerjo, kjnalu zalem pa sknk v zimska oblačila in na nočni pohi)d. Svetilk skoraj nismo potrebovali, saj nam je pol kazala luna. ki se nam je Iskrivo nasmihala med s snegom oblečenimi vejami in drevesi. Nas prvi večer SDio sklenili z (igledom filma Vesele nngice. V soboto so Medvedki in Tebelice osvajali veščine poznavalca ognja, smučarja, i opazoval ca neba in novinarja; gozdovnike in gí)zdov-nice pa je čakalo tekmovanje na strelskem poligonu, nato pa pisanje člankov in urejanje časopisa na temo zimovanja, /a vse je sledilo učenje vozlov, izdelovanje spominkov m orientacijski pohodi. Zraven vsega smo si privoščili še obilo kcpanja in sankanja, naši najmlajši pa so iz snega ustvarili pravega kralja Matjaža in Alenčico. Dan seje kaj hitro prevesil v večer. Nastopil je trenutek težko pričakovanega taborniškega krsta. Taborniki 4. razreda iz Pesja pa so nani pripravili ^e zanimivo igrico, s katero so si prislužili vei^Čino igralca. V nedeljo je sledilo preveijanje taborniškega znanja, ki so si ga mladi taborniki nabirali celo soboto, izdelava izdelkov v ustvarjalni delavnici. nato pa ^e nekaj igranja na snegu, Kar naenkrat je dan postal prekratek. Občutek, da smo komaj prišli, pa žc zopet pakiramo, nikakor ni h^nel iz glave. je tudi tokrat prevladal star slovenski pregovor: VSECîA LUSTNEGA JH IINKJlAť KONHC. Na avtobusu smo obudili vtise in se z tiepozabnimi sptmiini posli) vili. Preživeli smo res nepozaben zimski vikend. Pravo taborniško zimsko pravljico. Taborniki iz Pesja 2i)0 m prosto: 6. Velenje 9:32,05 (-lina Mcza, Jana Koradej, Nasija Ko stanišek» Tamara Cîwejàek): j^iafeta 4 x 100 iii mešano: 5. Velenje 4:45,s4, Mladinke - 50 m prosio: 3. Nina DriJlc 27,62; 100 m prosto: 3. Nina Drolc 59,51: 200 m prosto; 2. Nina Drolc 2:06,97; 400 m prosto: 1. Nina Drolc 4:24.23: KOO m prtsio: 3. Nina Drolc 9:l.MX (klubski jekcad); 1.500 m prosto: 3. Nina Drolc 17:33.74 (klubski i«kord): 50 m prsno: 2. Ajda Aflic 35.16, 3, Tamara Mariinovic 35.70. 7. Aleksandra Kad i voje vic 37,76: 100 m prsno: 1. Al'd^ Arilč 1:15,60, 4. Tamara Maninovic 1:16,75, 8. Aleksandra Radivojevic 1:22,78; 200 m prsno: 2. Tamara Martinovič 2:43,62, 3. Ajda Ailič 2:44.60: 50 m deliln: 4. Afda Praznik 30,36; too m dellln: 3. Ajda Praznik 1:07,08; 100 m hrbUio: 8. Špela Ilir-šel 1:12,57; 200mmešano: X. Tarnam Martinovič 2J8,6I ; štaleia 4 x 1(X) m prosto: 5. Velenje 4:20,08 (Nina Drolc, Aida Arlič, Janja Pohorec. Tamara Martinovič); Staléta 4 x 200 m prosto: 4. Velenje 9; 10,32 (Ajda Praznik. Špela Hiršet. Nina Drolc, Ajda Arlič); Atafeia 4 x 100 m meSano; 3. Velenje 4:37,07 (Nina Drolc. Ajda Ariw, Ajda Pra/nik. Špela HIrsel). Kadeti - 50 ni prosto: 3, Jože Blazina 24.96; 100 m prsno: 7. Žiga Hudournik 1.16,26, 50 m delfin: 4. Marki> Krslič 28,28: 100 m dcËuv 5. Markí> Krsiič 1:05,55; 50 m hrhmo: 4. Mai1(o Krstlc 29.96: 100 m hrbtno: 6. Borut Umprei 1 K)7,30:40u m mešano: 8. Žiga HuJiKimik 5:21,49; Štafeta 4 X 100 m prosto: 4, Velei^e 4:05,44 (Marko KrsUč. Žiga Hudournik, Bomi Laniprel, Jaka Ctorišck); štafeta 4 x 200 m prosto: 4. Velenje 8:58,(Jan Verdnik, Borut Lam-pret, Jaka G ori šek. Marko Krs ti č): 4 X 100 mešano: 4. Vetcrye 4:28,97 (Borui l.ajnprct. Marko Krstić. Žga Hudournik. Jan Vcrdnik). Mladinci - 50 m prosto: 3, Jože Blazina 24,96: 100 m pmsto: 3. Jtiže Blatna 54,97: 50 m delim: 2. Jože Blažina 26,8.i; 100 m dellln: 3. Jože Blazina 1:00,85; 100 m mešano: 5. Jože Blažiija 1:03,69; siafeia 4 x U)0 m prosto: 6. Velenje 4:02.09 (Jože Blazina, Jernej Remic. Peter Zemljak, Vlado Sljcpić): šlaťeta 4 x 2íX) m prosto: 6. Velenje 9;00.t0; Sialeîa 4 x K» m inešanu: 5. Velenje 4:30,30 ■ Marko Primožič Pri šestnajstih na olimpijske Velenjcan Tomaž Sovič potuje na olimpijski v festival v Španijo - Z njim gredo še trije Slovenci - Cilja na uvrstitve med najboljših osem Vesna Cfîniek Je tako, da vsak od nas v sebi skriva kakšen talent. Pravijo, da ga je pg,te)ekomunilQcije»d«o. PčKftANJ Skorta 40.2251 Ptu).T:Oi/7885040» U» ISđr 4000 Kranj, T'04/2519910, F: 01 / 789 SO 41, E -pona: gr^a^lol.net f : 04 / 1 » 15. E-poSta: gratel.kranjiâ siol Jiet Velenje, I. Tcbruarja 2007 -Mcsina občina Velenje je včeraj s pluj skiai podjetjem (iratel ptnlpi-sa]a sluzjiosuîo pogodbo za gradnjo najsodobnejšega Sirokopasov« iicgii optičnega telekomunikacijskega omrežja. Vrednost investicije /naia proko 8 milijonov evrov. aradnja v dveh fazah pa bo po načrtih trajala (elo dni. Prva faza obsega vzpostavitev 50 km cjmrc/ja in bo stekla že marca letos. Do konca leta 21)07 bodo prvi uporabiiiki v Velenju že lahko korisdll najsodobnejše optične lelekoniunikacijske storitve: najliitrejSi internet z začetno hitrostjo 1 Gh/sekundo, 150 digitalnih lelevi/ijskih pnigramov (-tudi v najkakovostnejšem Ibrniaiu UDI V) ter govorno in video telefonijo prek spleta. Trzne cene bodo za uporabnike prihajajíičiři storitev še bistven skozenj pridejo z vozički, si skorajda pinnisliti ne upam. saj Si) stopnice spolzke. Zato menda ludi padci otrok na njih niso redkost. pravijo tisti, kj to opazujejo vsak dan, saj so v podhodu tudi lokali. ■ Bs Stopnice so obtolčene, spolzke, umazane. Prav tako stene. To naf bi bil nafbolf varen prehod na otroško Igrišče? Zgodilo se je ... (j od 9. do 15. februarja 4 4 _ 9. februarja mi. ko je bleška folklorna skupina Koleda pnv slavila 10. obletnico delovanja, pa so ob praznovanju sJovcn* skega kulturnega praznika prvič podelili pri/jianja takralne Kuliurnc skupnosli Velenje • Napolnikovo priznanje. Napo-inikovo diplomo in Naporni-kovo plaketo; 10. rebriiarja 1980 so člani Zveze Sofeijev in avtomehani-kov občine Velenje pri Siarem jašku pripravili prvi uradni sejem rabljonili avtomobilw. ncl^ radni sejem pa je bil žc nedeljo prej; 10. rc'bruarjâ 200! se je z za-ključnim koncerlom v velenjskem domu kulture končala 2. Max club jazz klinika, to je mednarodna sola jaz^^a. ki sta jo skupaj pripravila velenjski Kuliurni center Ivana Napo-inika in Max club; mladim jazz glasbenikom so predavali priznani profesorji in glasbeiûki iz Avstrije. Hrvaške in Slovenije; M. fcbruHrja 1995 so v šostanj-ski termoelekirarni pričeli envni zbor Socialdemokratske /veze Slovenije za območje takratne občine Velenje; • 13. februarja 1993 so velenjski ribiči pniza/ni, nad. 09.40 Neifimílisnamnad. 10J35 TVprmiaia 11.05 Nova pnlo^nosi. nad. 12.G0 Peregnna. nad. 17.55 Piv^a íliÍRriiR, dokiini, ndd^ia 13.55 Wprrjriaja 11.25 nic^^lskD 15.15 Pfiřcgnna. nail. 16.10 Nova pnlo^nosl, nar]. 1/.05 NcusmHisnasrca, n«(l. ]m 24 ur 18J15 ViharljubMii.nad. 19X10 ?4ur ?0.(1() IrBnf3.m 71.45 Na kraju zločina, nan. 27,4Q ZvctiIb na sorlifftu. nan. 23.35 lani/nssvBneinmfimn^gant. ihjkiirii. Ddflaia 00.35 Seks vmesiu. nan. 01.10 74 ur, prjnovilev 02.10 Noi^n a panorama PETEK, 9. februarja SOBOTA, 10. februarja NEDEUA, 11. februaija PONEDEUEK, 12. februarja TOREK, 13. februaija SREDA, 14. februarja © 09.0D Dobru julra.inlamisiivna oddaji 10J30 Vabininkogiedu 10^5 Odprli isni 3 ponoviinv prjgnvfira 11.35 VidíospQidimva 11.4D POP QOfiN. glasbena oddaja 14.no Vitoirani. diVBiitila 16I]0 Mladi upi. niroike oddaje. 3. 1Vmrti/řf 18.40 Regionalne novice 10.45 Asnva gibanir^. ;niomiativna oddaia. pmoviliiv 19.15 Virlunspoi drievB 19.20 Viricosirani. iibviisula 19.55 Vabimo k ogledu 70.00 M\s) ^ívljtínia. oddaja /a m\6 ^vi|snisko obdobje, ponovilsv 20.50 íi(>ginnalnR noviiifl 20.55 Vid?n$pot rbiuva 21.no v lismmnijl 2 naravn, kmoiijska oddaj â 21,30 Nai vi^a. koniakiíiH oddaja z narodncuabavnn t]lasbu, 3 IV mre^a ViiB^i polk m valk'.kov. ansambel Hanca Ui;virka 27.45 I; odrjajc Oobro jiiiro, inionnaliviia oddaja, ponovi u*v 00.15 Vabiniokrjylfldu 00.70 Vidoosirani. obvt^iila SLOVENUA 1 0/.05 Dubrojuiro 08.00 Poraňla 08.05 Dobro jijim 09.00 Poroûla 09.05 Dabar. nsn. 0930 Rtsanks 09.40 PosiovkadtikijiiLlilm 09.55 [najstašnid.nddajaza radovednemu 10.75 ?ivafski va 1/Skate 5/76 10.50 Šiafeia mladusii 11.35 Dulinvniiiirjp 11.50 VB0;3kl3dihQkQlisvcia.6. del 13.00 PoroiMa, Spor L vreme 1330 JLIM. 13/13 14.20 Slovenci v liai 15.00 IMIa 15.in M^ísirjvi 15.40 Mali Mn^ad, 19/76 16.05 I/pofjinn^ tnrbe 16.25 Šmiu prou ?iode|u. 9/13 l/.OO Novire.mie.£porl 17.35 l:iruši^.ani nedňkonřann potovanje, dokum. orldaja 18.30 /tebanje deleljice 1B.40 ?ulujay.ns3nka 18.45 PujSaPepa.nsanka 19.00 Dniivnik, vreme. Spon 19.55 /aúBífio mva. 5/70 7D-'Í0 Na7díavie! 21.50 Odmevi, Spurt, vreme 77.50 Polnočni kliii 00.05 Firn^^ani nedukončano polovaní e 00.55 Dnevnik, vrsmo. ^pon 01.35 hinkanai SLOVENIJA 2 0630 0730 0930 10.20 10.50 11.45 12.10 InÍQkanal Tv prodaja Zabavni mlokanal Tv prodaja Slovenski veníok řrasier.4/24 Spvalp. sniučs super konibiriacijski smuk(l|. prenos I 14.20 labiniit i 15.in Zdaj!, oddaja ?a razgibano I ^vlienje i 15.40 SPval|j.smuí.,si]pfí i komilKiacijskí SI (?). prenos I 17.25 Košarka. j)ûkal spar. I i^eiriíinale. prsna; i 1930 ^UKienlska I 20.00 Mnvi.dokiim. oddaja i 20.50 Pnmaran^emsotidiniifiadjB, i 2/3 I 71.45 Slepilo, siovnskiiilm : 2330 Prekijpfevalci.amcr.iilm I 01.55 Iniokanal i pop j 07.00 24 ur t 03.00 Vihar ijube/nijiarl i 08.55 Neusmiljena srca. nad. i 09.50 Iv prodaja i 10.70 Nov^pnlnlnosinfid. i 11.2D Peregrina. nad. i 17.15 Trema i 13.55 Iv prodaja I 14.75 Rrdi lake I 15.15 Psregrina. nad. j 16.1Í1 Nova pnIoincBL nad. : 17.05 Neusmiljena sn'.d, nad. j 18.00 74 ui-vr€fne I 18,05 Vihar ljubmnari, I 19.00 24 ur i 70.00 ItirminaiorS.aniei.lilm I 77.00 Pod lupo pravice, naa j 27.50 Greh.amfir.fifm I 00.45 24 ur. ponovitev i 01.45 Noina panorama © 09.00 1030 1035 11.50 17.40 14.00 17,5S 18,00 18.40 18.45 19.40 19.45 19.55 20.00 70.45 70.50 70.55 71.00 7130 72.00 22.50 00.20 00.75 Dobro juim. inlomiativna oddais Vabimokogledu Naj vi^a, ndddra i narodfin/abavfio glasbo Viiezi polk lu vsićkov. ansambel Franca Ouvirka Jesen ^iviieiija, nddaia^a treije iivlienj&ko obdobje, ponnvilcv Vtdiiospoi dneva Vidtiosirani. obvesiila vabimo k r^glerlii Mi§ ma§. oiroSka oddaja Regionalm? novice Dell nčnjak. nsani film Vidc^poi dneva Videosirani, obvesula Vâbimnkigledu l okalni utnp Dravske doline. intorn>ativna oddaja Regionalnu ntjvice Vidsospoulneva Vdbimokogledii llazgleriovanja. dok. odd. VrcdnnjBSlopiu noi«r. dokuntcniama oddaj?, Slovenski innogral^ki muzej Crno beloztíriím 3,W rnre^a I/ oddaje Dobro jiuro, ii)torn>9iivna odda 1 a, ponovitiiv Vi^biMiu k oglerhi Vi dvostrani, obvestila SLOVENUA 1 06.10 Kultura 06.15 Odmevi 0/.00 /godbeizsknljkcr 07.30 l;jNjpoirtRirirbn 07.bû ntsatika 08.00 Podklobukoiif 08.35 PosiiJvk«.9r.df3k.îi!m 08.50 o živalih: Iign 00.20 KinnKekm:;Mnica!.danskif. 10.50 PolnoCniklub 12.05 lednik 13.00 Pofoiila.Špoa vreme 13.15 Umko 14JJ0 Na obisku v akvanfu, 3/17 14.10 Vruljak 14.15 Dafiina. tosniG rm 14,75 lunsiika 14,30 Glasben gostje 14.40 Navnu. tvManbor 14.55 Ivalbmu 1b.Q5 lunslika 15.15 IgraM^gJmialci 15,70 film 1/i)U Pnrofiilii, Spofj.vreme 17-I5 U/are 1/.2D Vrtiliak I/Í5 fgra;gli!dalci 17.3 D îurisliua 1/.4{1 Mladnpnročonc; 17.50 0;ivalfh 18.05 Kataoko 18.70 /Usoltitno.nan. 18.75 Spon 18.30 AsQciBcijG. nagradna i ra 18.40 Pn/aljljM iyraCi. nsanb 19.00 Dnevnik. vr;;me. §prjrt 19.55 lam.kjeriRsrœ.am.iilm 71,55 HRIOAO 73.00 Porniik ^L vrema 23.35 Pod nišo.//12 00.35 Amurički blišč, am. film 07.10 Dnevnik 07.35 Iniokanal SLOVENIJA 2 0630 fninkanal 07.45 [Vprodafa 08.15 Skozi ^as 08.75 i^tudnntska 08.45 Tekm» 1035 SPvbiatlonu.šalBtB4*/,bkm (M), pronos 17.05 Are:SPvalpsksmsmii^anjii, smuk (M), prtiios 14.0S SPvbiatlnmU?.5kjn(?}.pren. 14.55 Volgograd, rokomet: Omamo (VI will Msrkaior. pranos 16.25 Willingen:SPvsmutarskih skukri), prenos 18.75 Ljubljana: Košarka, pnkai Spar. pol imale, prsms 70.15 A]pE^Donava Jadran 70.46 15íiusk^}inc0ígíoniMama 77.35 Vrtiljak 0035 Vratolmiina vožnja Jano Hali, 7/6 01,75 Iniokanal ppp 07.30 IVpmdaja 08.00 Aliair v Zvudofandiii, ns. senid 08.15 Oomba^ki. ns. s^nja 08.25 RaduvednicaOibi, ns.senja 08,b5 M»li rdeči traktor, ris.senja 09.0b /VlAitat;k,r3[rn^kaoddaja 09.30 ,]akHnaluni.ris.senja 09.55 Ninja^elvs. ris. serija 10.70 G Daman. ns. senia 10.45 Yugioli!.ris.SKn|3 11J0 Puwerranyer^, mlad. nan. 11.40 Si2nmUfio.abudoska 17.0b Šolska košarkarska liya 13.05 ^an^e 1/ Brazil ife. angUm. I. 15.20 Oeo spoinajtesvet, dok. oddaia 16.75 Dmgarjifi zvezde. 2/B \m 24 ur 17.70 Nesrečni )enin.a(M.lilm 19.00 24 ur 70,00 Vesoljski kavboji, am. him 27.20 G^i7/apura,rian. 23.00 Zadnji spishnd.sm.lilm 01.05 74 ur 02.05 Nrji^na panorama © iiš ma§, ounâka nddaia, p on. 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Belt oCiiiRk, sinhr. risani lilm 10.40 Vidsospot dni^va 12.00 Videosuani, obvesulâ 15.50 Vabimo k nglisju 15.55 Angl8§4taPramiurlioa. neposrsdui prenos tekme. Chelsea : Middlesbruugíi 1/.55 Vabimuk^i^u 18.00 Vhannonijiznaravo.kniei.ndd. 1830 Viiipospot dnpva 18.36 Mladi upi. oircćka oddaja 19.15 Viitunstranf. oiivciitjla 19.55 VabimnkogliKlEj 20.00 l529.ViVmaga/m 70,75 Kultura. infomiaKvna oddaia 20.30 Zdri), odd. za razgibano iivl). 21.00 Planstpolka.oddaja/ narodnozabavno ylasbrr gnstje : Vesele Staierk« 77.00 Odpna tema. pnn.. Misel m sin sni Anton Podbuv^ik Teatra 23.00 Vredno je stopm noter, dokumentarna oddaia, SIrjvenski etnografski mu^j 23.30 Vabimo k o^lndu 73.35 Vidi^rspotdntTva 73.40 Vidsostranf, obvesuia SLOVENIJA 1 07.00 /iv>dv OO.bO KaluJsenivideisveLi2pod mize. 10/10 in.Hl Maia/aotnAe in.70 SvKtvodii«h?ivali,6/13 1Q.50 Prisluhnimo ti^ni 11.70 O^ars 11.75 Obzoíjaduhí 17.00 ljudjem/emlja 13.00 Poročila. šporL vrema Í3.ÍQ Na zdravje! 14.30 I IS tega lepHi) 3 jiopnfdrieva 1435 Sminucslave M.40 ClovRŠki faktor 14.45 Orugo mnenje 14.60 NîdHjskooko 15.00 Gfasb»nrilvd)Oj 15.70 Planet Slivflniia 1535 Sj]oriinf;as 15.411 Anijlsškanoyometnaligc) 15.45 Odprlo 15.55 Astrovi/ija 16J]0 Usmi potnik 16J0 Irjrelfa 16.25 NikartakoM)no 17.00 Poročila, šport, vrrsne 17.15 listega fcpega popoldneva lB3fl žrebanje 19.40 Kravica Katka. n$anka 18.45 Sniřhnksi;llok.nsanka 18.55 Vrorne 19.00 Onevnik. vreme. šprKl 19.55 Spfltdnma 2145 VBčBrmgost:Or.franiiíBučar 72.40 Poročila, vrprne. šport 73Í10 Kaos,iLiilfn Û7.0Û Dnťvnik 1)2.25 Iniokanal SLOVENIJA 2 0630 Iniokanal 07.55 ÎV prodaja 08,25 Sko/tfcfi 0B35 Alpe Donava Jadran 09.0b l/doMecbobna 09.15 Izdeloval ni: klavirja ng.7b Mladi viruiozi 09.4b Pomijgajmosi.IVKopfir 1D.15 IVprndHja 10.60 AniersDlvarSPvbiailonif, 4x6 km (7). pri3nos \2S\b SPvalp.disciplinah.smuki?), prenos 14.05 SP v biatlonu, 15 km (M), prenos 15.20 Smučarski skoki, ekipno, prenos 17.55 jubifana: košarka, pokal Spar, (mel p, prenos 20X10 Sirnkoodprteoči.adok.odd. 71.00 fraiser. 5/?4 7)30 S Sporuia oddiia 27.15 Pnkvariena dekleta, 6/16 73.05 Umetnost glasbs m plesa 00.1 n infiM pop 0/30 IV prodaja 08D0 AltairvZve/dolandii]. ns.seriia 08.15 fjombaiki.ns, serija 08.25 liadovfidnica Bibi. ns. senja 08.^ MalirdG^jtraktor.ns.senia nSDO AriAttackjzoli.oddaja 09.75 Nmia ?fl[vc. ris. îiprtja 09.50 SDaman, ns.senia 1Q.15 Vugi-ofiins.sehja 10.40 Power Rangers, lian. 11.1(1 StaninOlio,ebbudeska 11.00 ^ul!)ka košarkarska liga 17.30 Selitevvdivjino.6/B 13.30 Naša sodnica, nan. 1125 Učitelji, nan, 14.55 Lcwcj za zlaiom 1635 Polnikroy.am. lilm 18J5 74 ur vtlmub 18.70 Janiie 01 iver. Kulin|a do na?ga 19.00 74 ur 20,00 í:nnBmi:kQviiái.am.film 77.15 Sporîna scena 23D0 SmčniJim.angl.íilm 00.50 74 ur 01.50 NoCna panorania © PONDVITa/OODU GENSKEGA SPORSIA 06.00 Miš maš. otrcćka oddaja, pon. 09.40 1528.VIVmaga7in.rflyionalni irilormauvm [irogr^ni 10.00 Kultura, mlomiativna oddaja 10,05 športni uvek. športna inlonnativna oddaja 10.25 8. Mednarodno odjjftiD pn/erstvn Slovenije v namiznem lEosuvVulenju rep. 11.10 lzobr3?avani8napokl]cni m tehniški Min) m računalniški šoli Sulskeya i:onUa Volsnie. pouovorvsLidij 12.10 VaCirno k ogledu 17.15 Naj vih, oddaia z narodno/abavno glasbo, 3 ÎV mrc^-Vitezi políin vali^kov, ansambel Frani:a Ocvirka 13,30 1529.VrViiiaga7in.mgionalni inlormativiH prt^ram 13.55 Kultura, mfonnatjvna oddaja 14.00 Videnstrani. obvestila 19.00 Vabimo k ugledu 18i)5 Bell očnjak, smlir. nsani film 2m POP COnN.[|lasbsna oddaja 20.55 I okalro uirip Dravske dolini). informativna nrldaja 71.40 Vabimo k ogledu 7145 Videosirani. obvustila SLOVENIJA 1 07J)0 Poročila 07.05 Oobrojutro 08.00 Poročila 08,05 Onbroiutm 08.00 Poročila 09.05 l^popooiPLorbKi^lica D9.25 Saniskadeřele.B/ll 09.60 Štirje prou ^lodfi|u.B/13 10.15 IJddaia za r^troke 11.00 Pinjši^ani.iiokum,oddaja 1155 PortřutMiliíKačič 13.00 Poročila.iporLvreme 13.10 Spetdmna 15.00 Poročila 15.10 Onber dan. Koroška 15.40 lelfrbajski, 38/45 1B.05 Seiah:isvetluh8,6/10 ÍB.75 Marunainpuftjestfašilo: umetnika 16.35 Rine, lutkovna nan. i/,QO Nnvics.šporivreme 17.40 Surova narava, 6/13 1B.30 Manje 3x3 plus 6 18.40 Nina, f^ana.nsarika 1B,45 Joko!íakamokolloto!.nsatika 19.00 Onevruk, vrems. špori 13.56 Rnírriarinka in Tímijanka. 1/16 70.50 Osmi dan 71.20 Prvjíndnjgi 71.50 Odmevi. ^OTL vreme 22.50 Derlišůna tvrnpe. 1/7 0076 Surova narava, 6/13 01.15 On Bvnik. vreriití. šport 01.55 Iniokanal SLOVENUA 2 0B.30 Iniokanal 0830 Iv prodaja 09.00 Zabavm mfokami 10.00 ív prodaja 1030 S .^portiiaoddaja 11,15 Vrtiliak 13.20 1 istega lepe ga p opoliiieva l/.OO Mo/aik 18.00 Poročila 18.10 leknia.rletetna oddaja 19.00 Vscolivalih. 17/13 19.25 Mi/namD.7/1? 20.00 IMazfi popolnost 7/4 21.00 Studio cfty 22.00 Scutli park. 6/14 22.20 lilas(bit)ni večen na drugem 23.40 Ciivlolk.AmstHn!am 00.15 Iniokanal pop 07,05 74 ur, pomwiLev OB.OO Mořnu zdravilo, nan. 08.60 Vihar Ijiibezn, nad. 09.45 Neiisnilfena sn:a. nad. 10.40 Iv prodaja 11.10 Nova priložnost nad. I2J)5 Ptfrsgrina. nad. 13.00 športna scena 13.45 ÍV prodaja 14.15 Rickilakfl 15.10 Peragnna. nad. 18.05 Nova priMnost nad. 17,00 Neusmiljona srca. nad. 17.55 74 ur vreme 18.00 Vihar ljubezri, nad. 19,00 74 ur 20.00 Na^a mala klinikia, nan, 20.66 RazoOarane gospodinje, nan. 2150 Zdravnikova vreirisri. 22.40 Sknviinstm otok. nun. 23.36 Sek^vmesiu.nari. 00.10 Nnwyorška poliaja. nan. 01.00 74 ur 07.00 Nui^ia panorama © 09.00 Dobro jutrainiurmativna oddaja t030 Vabimn k ogledu 10.35 AnglK^ka Premier liga, insneiek tekme Chelsea : Mlr^^brouyh 12.75 VidEOspot dneva 14.00 Vidnn^IranI. obvestila Í7.55 Vabimo k ogMi 18.00 Regionalne novice 18.06 I okalrifuuip Dravske dolin». informativna nddaja 1B.50 Mladi upi. [jnnovitHv otroška oddaje 19.30 Vidiiospotdiviva 1035 Vid tirani, obvestila 1.9.56 Vabimo k ogindu 20.00 2upanzvami.komakina oddaja, o osi: Srečko Ml'îi. iupan Mu Velenja 71.00 Regionalne novice 21ilb Špofinikluia 200BvVDlenju. posnetek prireditve 27.30 l2oddfijc Dobro lutro. ininrmativna ridilnia 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videosiram. obvastila SLOVENUA 1 O/.OO PomCila 0/.05 Oobrojutro 08.00 Pomirila 08.05 Dobro jutrn 09.00 Pmo^ila 09.05 RadoveilnrTaCek 09.20 Martina nipti^estraŠ4lo 09.30 Sc|alcisveyobD.6/10 09.50 Dine.ltitoianao. 10.05 Oddajala otroke 1030 /gndhFri; boljke 11.05 Surova narava. B/13 11.55 Vetenii gost. dr. rram:e Du&r 13.00 PnfnCila. špoiL vreme 13.15 Ob7onaduha 13.50 Mlirniiin ušini 14.70 DsmiiJaii 15Í10 Poft^la 15.10 Mostrrvi 15.40 labaluga, 6/76 16.05 Alimspo/na^:ja/semdivil kos ta nt s plod ovi 16.10 Alnaínki.3.(kl 1635 Knjiga maie bnga 17.Q0 Novice, šport, vremu 1730 Zastrti i^si SIrivanov. dokiiii. oddaja 18.00 Mndro 18.36 Anùne noyice. risaoka 19.00 Dnevnik, vremašpon 19.66 Pirsmida 20.55 Dosju 21.50 Oilmuvj. Spori, vreme 77.50 llmatnost igre 73.15 Kainovnasmeh.6/6 00.15 Dnevnik, vreme. Spon 00,55 Iniokanal SLOVENUA 2 0630 Iniokanal 09.00 Ivprorla]» 09.30 /^bevm iniokanal 1130 Otroški infokanal 17.05 Iv prodaja 1235 Dober dan. KomSka 13.05 nias(l)e|ni večerina drugem 14.25 Studio wiy 1b.?5 Prvi m drugi 15.45 Mo;dik 16.40 SPvalp.smi]č,.VSl(?l.l. vn/rija 19.40 SPvalp.smui^..VSL(/).2. vo>rija 77,05 laksi/airupln.avstrtjskililm 23.30 Domovina, nemška kronika. 6/11 0035 Iniokanal pop 06.50 24 ur. ponovitev 07,45 Močno zdravilu, nan. 0835 VibarljubRzn; 09.30 Neusmiljena srca. nad. 10.25 Iv prodaji 10.55 Nova priložnost, nad. 11.50 Puregnna. nad. 12.45 Je/deci Viliama, dokuiii. oddaia 13.45 IV prodata 14.15 RiiiiLake 15.10 Pereyrina. nad. 16116 Nuva prMiost, nad. 1/i)0 Neusmiljnnasrca, nad 17.55 24 ur vremR 18.00 Vihar Ijube/nuiad. 19.00 74 ur 70.00 PrevfiijenD! 71.Q5 Sokriva. amof.him 77.40 Isksaškimnlposiave.nan, 2330 Sek$ v mestu. nan. (10,05 NnwywS^^Pf^l'i^'ia.'^an. 00.55 24 ur. poitovitev 01.55 Nočne panorama © Oobrojutro. mlomiativna nddaja 10,30 Vabniirjkogledu 1035 ^Dpanivami.pngovorv snidiu, gost: Sre^.ku Mak ?upan MOVsIeniP 11.^ Sprjrtn;klHla 200BvVeÍRn[u, posneu^k prireditve 17.55 Vida «fiot rineva 14.0Q Vide os traiii. obvestila 17.55 Vsbimokoglfidu 18.00 rVin^trukcfia, mladiiBka oddaj«. 3. rVima^a 18.40 Vidtiospot dneva 18.46 Najairakuvnc>^idogodki angf?^kp Premiw 1^3, športna oddaja 19.30 Vide os tram. obvestila 19.56 Vabmioknqledu 20.00 1530.VIVniagâ2inrcgionalm infonoauvni program 70.75 Kultura, iníonnaíivna oddaja 7030 Športni torek, âpwuia inform a uvna oddaia 20.50 Sporlnigusikoiilaktna nddsja 71.30 Asova gibanica, informativna oddaja. 3.fVmre}a 77,0U íusmodDm8,informativna riddaja. 3 IV mr^^a 72.30 IzoddajeDubroiuuo mlormativna oddaja 00.00 Vabmiokoglfidu 00.05 Vida os tram, obvestila i SLOVENUA 1 i O/.OO Porotila : 07.05 Dobrojutro i 08.00 Porodila i 08.Q5 Dabfcjutro i 09.00 IWila i 09.05 Grdi raček line. 2/26 j 0930 Risanka i 09.40 Kako sem videUvet izpod i mi/e. 10/10 i 10.00 Alim8pozitaš:ja2ssmdivji i kostanj s plodovi i 10.05 Afnafnki:znannsipoiična i orldaja i 10,30 Ki^igsmenebnga i 10.55 Zastru ^ssiSimiaiiov, dok. odri. j 11.30 Mndro i 17.00 Itudiein/nmija j 13.00 Pftforjfa, špoiL vrp.me j 13.75 Umetnost i^re : 13.50 Odpi^li pesniki j 14.00 Dtîsjfi \ 15,00 Poriiùla, promet i 15.10 Mostovi i 15.45 Sula pivflkov II.. 10/78 j 16.05 Male SIV« rebcG.kviz i 17.00 Novrcs. špnn vreme i 1735 /vsmi i 18.30 ^ebar^sMuamlota j 18.40 Merki Popi. nsanka i 18.45 VranriokoJenko,nsanka : 19.00 Dnevnik, vreme, šport i 19.55 t^ki sen. češki film i 71.70 Zadnja ^Iska naloga, slov. j kraiki film i 2135 Zadnja vožnja, nemški kratki j iilm i 71.50 Dciiiievi. šport, vreme i 77.55 Omizje j 00.10Zvami I 01.00 Dnevnik, vreme, šport j 01.40 Iniokanal { SLOVENUA2 i 0630 Inloksnal i 09.10 Ivprndaja i 09.40 SfNalp.smuC.,VSl(M}.1. : vožnja i 12.10 IvproilajB i 17.40 SPvalp.smuč.,VSl(M}.?. i vo/iqa i IbJiO SvcivodnifiMi,6/13 j 1530 DI tka/a popolnost. 3/4 i 16.70 ffnbar i 17.25 Mostovi i 1830 Poiiji^tla i 18.05 labinm I 19.00 Vi/um za pnliodnosL 77/30 i 70.00 to i 2130 ^abť.SNG drama j 27,45 Slovenska [azrscena i 73.45 Ksiirola.madiarskililm i 0135 Iniokanal i pop i 06,4 5 74 ur, ponoviiev : Û/.40 Mučno/dravilo. nan. i 0830 Viliarljuba/ni.nad. 1 09.75 Neusmiljimasrcs, narl. i 10.70 TV prodaja \ 10.50 Nova jirMost, nad. i 11.45 Peregrins, nad. i 12.40 l^everjjinu! I 13.45 IVpnjdaja i 14.15 Rickilake i 15.10 Peregmia. nad. \ 16.05 Nova pniniunsi. nad. i 17.00 Neusmiljena srca, nad. s 17.55 74 ur. vreme j I8.D0 Vifisrljubmnsd. i 19.00 24 ur i 20.00 Vrtirecizsiljevalcev.aiM.filni j 2135 NakfajuMna.nan. i 7230 Isksaški moj postave, nan, I 73.70 SRksvmôstu,nan. i 73.55 Neviryorška polimia. nan. i 00.45 24 ur. ponovi lev i 01.45 Nočna panorama © f)9.0Q Dobm I utro. inform atrvna mldaja 1030 Vabimokogledu 1035 Šporuii torek, šooitiia ininmiativna oddaja 10.55 športni g os L pogovor, ponovitev 1130 Naiairaktivneiši dogndki arigittške Premier fii]», šponna oddaja 12.70 Vidcospuidneva 14.00 Vul^rstrani. obvmila 17.55 Vabimokni^ledii 18.00 Cas /a nas. mladinska oildaja, 3.1Vmre?a 18.40 Hpgioiralne novice 18.45 Vbarmnniji/naravn. kmetijska oddaja, ponovitev 19.16 Vidi^ûspoiàicva 19.70 Vitlďi&trani. obvestila 19.55 Vabimo k ot]ledu 20.00 POP CORN, koritakuia glasbert^ oddaja 70.55 ĎegtanalnK novii:e 21.00 Udprtatema Odsuranja. 3. IV mreh 22,00 Iz oddaje Oobru jutm, m formativna oddaia 23.30 Vabimo k ogfedu 7335 Vidiiostrani. obwstifa PRIREDITVE fr.Froro<;kon Oven od 21*3. do ^^^^^ PracîantA íebruana bn /d vas boli napel km ne. M. kj sio )fi na§li v sebi. kn S£ ninrali spopninu it le^kn ^rvl]un|SkosrDja<:i|Q. tnpoCasi V ^ ncla. ?a to, da se boste baijc po&iili, poitubujcic vbč. /aiu bo šc najbuliu. (s V ^ li^^i ^^^^^ ^^ P^i^tyviii rrssir^tiski lir. prelvsudi HQ lamajie m ne rfl/layajle. kaj sr vanj dt^fjjci, Niiifc vam [akai te bfj m yel pciKiagsii. ^»kn^ibosts tva nilvisni Id cd sebe. Somdiiiki se bo4o irudili. tla bi m\ lup^^li rh m. vam pa sa bo ;delo. da vam |ih (fti^o Ic bolj tcir Bik od 22.4* do 20.5. PnsIabSani« mmm sk bo pivndB ludi na vaSan poftitjii. C« u bcBB la ^^^^ i'eleli, sti re bn /goilih. w m\ v^ sanje msa v cslnil iii^srni^Jlti. a bodo ic?avi(xj. s kaicnnn sc irciiijinn iibadaic. prdinrlne nRrriw. Spn/oali bo B SIS nelœçia, ki bo več kotsimpanCeji, /aiosc bosie vse pogtESii: 2aloiili pn niisli. kakn vâei^ vatn Ntkarpri um ne ta^išljaitcD pnniernosd iVQití in o Isni, ka| bnrlo rekli rirugi. Kadar koli sle Ui po&li, se slabo končalo, /aio kmt^o poshiSaiii: srce. In Iti ravnine! Dvoilko od 21.5. do 21.6. Ikoda sc je v prciBkiih n^finili male« pnyrala / varni, a soiJai vam bo kar ne k3|i^aKa|)ri2(:e|tiaklai|ena./aiopr]slNhMitesvojiiii^ia[fiitisQ|in»pre^ jKSř sa| sploh niso tako /alili^viH. da ne bi bile iirui^iiičlitve. VfIniAi boste /sgu ^^ 1^0 spo/nali r^-koga, ki vani bo v prihodiHKU §e wjliko pomenil pa po luni sploh ne bn Sto ?a l|uba/eri^ ?vb?o. lalika tla bo ptwe^an 2 vašíii iiotiteni ali úiíbii, vsukakrjr bsia trnula Vëlikti skuprxiçs. In lo bosta ;riah lit^liQ iLiji v jvilwfinjiíi m^i^cili Rak od 22.6. do 22.7. Hdjpen ste modveCsv&lov.vvsatem pa od vas ?ahsvajarn3ksíni(jni.Meka nuvri.'ct vas (e pred rintjsi prscei ra^lmnla. a sle se še piavoča^in vM\ v nh tnsiMirfinli. feibi boiiiii«valbrt:^večiihpr{iiresfjv. kak.^ri rinthniep. r^a *;lerln|ipa mrrda toaliin 7ayren|eoiaradiralilih zdravstvenih ut^av. Se naiprj gosluit! bodo knvi mni tavm vsu pa jili ludi ne boso^ nioglr knviti. pni?ietsivo vam br^ pomenilo vsak dan )/ct ^aia ga boste /nali tucfa negovau. Pa^iie k. da pn srn ne bosce prevezi vsi^iui. Na zaCeiku rnalonpais ir šele poieni tk&p^i». Lev od 23.7. do 23.8 Netkdo od sorndriikov bo potniboval veliko rHiye in pivomisu m se /go ®diti. da vam bo /nal. si ne boste v/eb Časa v;budii3 slabo vsL Vi pa se bosiB vrtiili v/ar^nmem kroi^u h\\i m sanj. l/ka?alnse bo, da le bii^i to, da $16 se odprli luili nav/Uf) m iivi^c il^o pnka?aii vscnr, ki so ga /eleli viricti. ^^^^^^ ?do dobro. Godilo vam btuamliosiešebalpisivaijflldi.^dinas^ar. ki vam ne bo^la na mku btj čas. kga btsleiii^eh ^ vedrin premio ia vse osto. karsi iále iiresrii^ii! /drsvie bo Sibko. ^aio si vmtiie dnvoli časa n pnAu^. Devica od 24. 8. do 23. 9. s Da je C« veltkrjkral 03jb0l|§i ^drwiik, sieíe spoznali, v nastedntili leAiih ?|]Hse ho ^nnva poirtiiln kni sveta rcsfiica. I^as bo liirii lokiai poskrbel, dabble poaabili fiaslaboin /a^li negovali m oadfiraievaii dobro.Ctirnoč se pa^ ne bo /godilo, lia bi bilo spet tako kol si >eltts. Ni.4;ai prusiiti dtii ^^^^ bi vam naravnost godilo. Ce le gre, si jihprtvi^ile, kl|ub kilavi /iirii.Ce sls l|utMti;l| Zimskih športov ali ne. preiiviie čiru več časa v naravi. Ker bosie v niej riajbolie po fuiili m iiidi s^rnsult. Tehtnica od 24« 9. do 23. 10. Teden, ki |e pred vami. bofesnični lep. Sploh. ^si bostu privoščili puČiL nice. Čeprav vas bo kak^neya koraka, ti kaiere^a se bnsle odloi^iii. /a vesinn streh, vas bo kinalti preplnvilo nei/nisnio /adovnli^^ivo. ki bo na vaše nestabilno Čtisiveoo pofdQe vplivalo naravnost blagodeino, Kar ve likn sivari vam bo uspelo i/p^ljati. rvkaiere le dnige ludi dukr^n-čRO. /a odliko počn^c pa bo poskrbel nekflo. kj ga iimU) najraje na loin svem m bi /ani na icdili prav vse. Neko sfečanio bo v následní ih dneh povzročilo veliko spr&m6mbQvvašer^ raz mignili m počutiti, saj vam bo kon^io odprlo oCi. Škorpijon od 24.10 do 22.11. Dobro ffislu, da /adi^e čase i^i priiwjč dtjlafe In vusuj tudi, ifa boste lo kmalu oLčiiul na svojenr idraviu. Zato ho ireba iikœpati ie pmilen sc vniuie na stan) pol ktersi vedno ;nova obliiibitc, dasc busii3 sprc^oietiili. lahko pa ^rWsc se ^godi. da so vas bo v nasiodniiii rliieh rnalts lotilo malodušjti m tk vt^ni nii^ ne bo šlo od rr*. Mnrrla Ijo še nsjb-oliK. Če /a ka^^cri ledyn vse. kar vas buna, ponnete na sií^rtski tir^M delate le DSto, kar|enu|(io.^mi boste^ačuofa, kdaj boiras, da se spet fottle vcčiih projektov, /aiije pa bmte potrebovali veliko vcS eiieigiit^. Strelec od 23.11. do 22.12. ^ Ziveli bcBlti kar tja v eii din. mirnn partner]a. mmio druŽiíK. Kot tla se jc svel istavil Čeprav bosie v glavi ves čas pn^mk^ab. kaj vse lii biln dobro Tjkf^ naredili inkai bi biío dobro i/peljau. knnkreoin ne boste loDli prav nič-^^ esar. Predvsem pa ne bosie nič kćit komunikativni. In to, da bosie molčali ^ m ^umikali svetu tjkuli vas, ptnidbšau. kti| bosiu ob l|i]bilt ob koncu terha. da vam ne bo ^hI. Karse Imam; Uče. se ne boste inoglr priio^vaii. Vsi dolžniki bntlo poravnali iblijnvc. Kozorog od 23.12. do 20.1. ^^^^^ ÎebniarljoÎetosrespisaj.ZufDbtBiB/ajjfsteni.uiniiuntîStipa vseenone ^^ liosie b^iiEi. lo vas lio čudilo, râ kmalu pa bosts spti/nali. /akai. Gčkto ste si œkaj taku mučno ^leli. da (o pndz«/est delala namesto vai l^j. ko se bo V ^la ufesničiie. pa ik hrj^ie taluj /elo srečiii m polni ertergije. lurJi /aio. ker morale imeu pred sabo jasen ulj. drjgaCe t^gubiiomoQvaci|o.Vaše)ivlje Ci n|e se bo I7S precej ^retiK^iln. In to na bolje, f^a si toga kar ne liosce hrjteli pnzrali. Vodnar od 21.1. do 19.2. Tako Dst. ki so ^ praznovali, knt tisa. k) boste, si hoste letcinii rojstni dan do- Jlro /dpomnilf. A ne /aradi dani am^iak vanjdi im^i oseh. ki vam |ih bodo ob pra/nikij iskreno i/fokali turi taki. ki vam veiiktj poiiKin^o. Nar^na vas bo va hifem viscbostiiviiaslcdnjihrftteii kolikorsebodalo rid/ivali ofoiemu kltiu lurii /ato. ker sebtKUi lako pcčunli fe bolfe. Poštovné prtlnznosu še niso /rele. da pnkaisie vsct. kar imati; m kar/nate. Na £ni podm^ju previtinu naprej, bnu hitenfa. Prav ni( vam le bo uSlo! Ribi od 20. 2. do 20.3. Veliko i'jua bosie posvetil ra?iiiálij^n|ii o pnliodnosD. le pa vas je kar upra Vlčeno strah, sat se doma stvari t)e su^jo tako kni si ^lite. Čeprav ste iz jemrio poirpe^(|ivi m ^avsie pnpravliem ntarsikHj po/reli, bosle dolgo prenašah siarijt!. ki ga irnaiB imnutno na dnevnem redu. Panne; se bo obnašal kol rta |e pn vas le Z3 dotočen čas. skupm mterusi m pre/ivl|an|Q pro sterje ^a pa bosta inùtii Me budile v sanjski svci raje se opnmite rualnusti in si mmia življenje tako, da vam bo tudi samemu fepo m pesiro. Saj vcsie. pniatelji vam sti^iio ob strani. VELENJE v Četrtek, 8. februarja 9.00 *17.00 Velenjski grad Dan odprtih vrat v Muzeju Velenje 19.00 Dvorana Centra Mova Koneert ob slovenskem kulturnem prazniku - ŠŠK 13.20 D^mku^Vder^je Plesni teater Velenja - Življenje je zavito v ^at čokoladni papir. Prsmiera^ Petek, 9. februarja 1S.OO Dom kulture Velenje Športnik leta 2005 19.19 Knjižnice Velenje, stud. čitalnica Na zdravje Francetu P io vsem njegovim. Lirična zdravica ob slovenskem k o [turnem prazniku 21.00 Mladinski centerVelenje Hardcore koncert. Nastopajo: Endless Inertia (Italija). Ákeríeia in With Engine Heart (Slovenija} Sobota^ 10« februarja 3.00 • 12 00 Cankarjeva ulica, Velenje Bolšji sajem 8.00-13.00 Atrij KSC Kmečka trlnica 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma • RK Gorenje: RK Cimos Koper 19.30 Glasbena sola Velenje, org. dvor. Koncert Tlieo Jellema {orgle) 21.00 Mladinski centerVelenje Reggae night. Glasba, dokumentarni lilmi. ambient Nedelja, 11. februarja 10.00 Velenjski grad Nedeljska muzejska ustvarjalnioa za otroke. Muzejske zbirke spregovorijo: »Gremo v Afrikol« Ponedeljek, 12. februarja 19.30 Dom kulture Velenje Gustav film m KUD Kreker -Kolumbovo jajce (komedija) Kdaj - kje • kaj 19,30 Glasbena Šola Velenje, org. ih/orana 16. koncertni cikel mladih • GM odet 2006/200? Koncert: Dksana Pečeny (violina) in Tina Žerdi n {harfa) Torek, 13» februarja 10.00 Mestna občina Velenje, sejna dvor. 17. medobčinski otrolki parlament * Nale mnenje o devetletki 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Delavnica Kako nastane knjiga 19.00 MladmskicenterVelenje Tradic, tematski filmski večer 20.00 DomkultureVelenje Veliki gala Valentinov končen • Jan Plestenjak (v zrvo in s skupino} Sreda, 14. februarja 11.00-17.00 VifaMojca Valentinov bazar • Izdelovanje danlc za prijatelje ...Valentinov bazar ponuja darilca, male pozornosti. 14.00 Kulturni dom Šoštanj Kviz za osnovnošolce - Poznavanje Rdečega križa in problem odvisnosti 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Špeline pravljične ure 19.30 Glasbena Šola Velenje, v. dvorana Zaključni koncert udela^ncav 10. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete 03/89B 18 60 LUČE Sreda, 7« februarja 11.30 Osnovna sola Luce Koncert učencev gl. iole Nazarje UUBNO OB SAVINJI Sreda, 7. februarja 18.00 Kulturni dom Ljubno ob Savinji Proslava ob kulturnem prazniku Sobota, 10* februarfa 19.00 Kulturni dom Ljubno ob Savinji Gledališka igra Cvetje hvaležno odklanjamo ( premi erna predstava) Nedelja, 11. feb. 16.0Q Kulturni dom Ljubno ob Savinji Gledališka igra Cvetje hvaležno odklanjamo (piva repriza) NAZARJE Sreda, 7. februarja_ 19.00 Oomktjltiire Nazarje Gostovanje ŠPAS teatra s predstavo Bilje skrjanec MOZIRJE Petek, 9. februarja_ 18.00 Galerija Mozirje Odprtje razstave likovnih del Marjane Verbuč Sobota, 10. februarja 19.GÛ Kulturni dom Moziije Gledališka igra Klinika Tivoli (repriza iz teta 2006} Nedelja, 11. februarja 16.00 Kulturni dom Mozirje Gledališka igra Kinika Tivoli (repriza iz leta 2006) REČICA Petek, 9. februarja 17.00 Osnovna lofa Rečica Naši dnevi dejavnosti GORNJI GRAD Sobota, 10. fébruarja 19.00 Kulturni dom Gornji Grad Gledališka igra Skopuh (prem i erna predstava! Nedelja, 11« februaija 15.00 Kulturni dom Gornji Grad Gledališka igra Skopuh (1. rapriza} Na|daljši în najlepši Gospodična na vlaku bere Časopis. Sopotnik se nagne k njej: aKdj pa pišejo?« Same zanimive stvari: »Da {majo Ma(îzari najdaljše jn Indijanci najlepša." »Dovolite, da se predstavim: Ištvan Winetou.a Alkohol učiteljica prinese v razred dve steklenici in glisto. V eni steklenici ima vodo. v drugi pa alkohol. Glisto vn^e v steklenico t vodo in ta v njej veselo zaplava. Nato vrže glisto v steklenico s šnopsom. glista divje za-miga in pogine. Nato učiteljica vpraša tjčence: »Kaj se lahko iz tega nautimo?« Janezek veselo odvrne: «Pijmo alkohol, pa ne bomo imeli glist u Telegram Franci dobi telegram, da mu je umrla tašča. Brez besed vstane, vzame klešče in kladivo, ter začne snemati Jezusa s kriza nad posteljo. Kgledar imen Februar (sve'MBS''iltM. IMlKSntQw ThMl* M«MBn.MuH«**,i«iTia CMn, cirm li 11:90 SO, NE 10:05 1 ■■■■'■■■^1 20:90 22:50 SR7.2..PL50 KRVAV] iHAÉiAirr (etood OtaiiHind) SSdmdhifck. moamc »rcsn. hn« kwihb riwťfďCaxtiMk u^nrtwv tb^ Wikpft ilMDFfC^vs- 12:90 SO. NE F51 15:20 10:10 21:00 23:50 Sfi7.2..PE.Sû ASTERIX IN VIKIN6I (AsVrfxIrVlUnjO nwŘÉu 10:00 SO.NE 15:90 so^NS 15:50 17:50 nnnSKRL 20:00 lannSARl 21:00 Sfii4.3. 22:00 si)7.2,n.so K Mgtw BOU iïUDNOKOTFIKQIA Strâfifld* (SnnstrThanRcUon) tU Mil tlian Fiction ss;« 19:00 SfiKL laMívupci. sasibyteu kottvcamnk. uwmtvtiliit NOfV MUZEJU (Hr2mAlTh«Miâ«um) u Stwrtuiv 'ta« aiBf.CM «AirtMOivii. M*,StM CMfl\ »fSlAeall^ir. icatfb) 11:00 SO.NE 15:50 10:20 20:40 29:00 SS72hI^so anfri MiRPMr «M» •Qfilîd. cuioxmtqvi, ïi£«ifr>iwtmii OvM^iwWs BbMaMm« OIMiWr«*. DoiMtxAflH« bn k KRAUKA • * 1 V» 1 4i «îOO SO.NE 16:50 |0«nCreMci. 21:50 9 • * ♦ « 21:10 23:30 S8ZZ..PE.50 ^ Informacije 0 programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 09093 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722 K»nem9tDgr?fi ti pridržujejo eBwtcode^ysmcmbeorDgQma* WWW« píanet-tus.com C^uiuâ d^o.. Cesta v Trnovite loa. Ce^je; Rt. Kirematognfl. Plamt TUŠ Celje, Mariborska taS ii li a o 9 % CfN it r^ Kl O Ni iw^JLS Nagradna križanka TRGOVINE ARA, d. o. o. mali OGLASI DEŽURNftslefon za pomoč anonimnim alkoholikom Û31/443-365. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA pcsrsdovalnica ZAUPANJE zd vse starosti, brezplačno za mlade ženske Gsni: 031/505495. GSM: 031/836-378. tel. in faks: 5726-319. DEKLE. Č8 resne zveze sf žališ, po življenju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378. IŠČEM ZA POMOČ v gospodinjstvu iščem preprosto dekle. Ostal sem sam z otrokom, tjtiko stanuješ prt meni. Gsm: 031/807-376. RAZNO RAVNE betonske stebričke za brajdo kupim. Telefcn: 5865-237, gsm: 041/686-143. ZARADI selitve ku{xm otroško posteljo. pisalno miza vgradno pečico in keramično plošb. napo in podobno rath Ijerx) pohištvo. Gsm: 040/429-727. REGAL Zd dnevno sobo, iz masivnega lesa. skoraj m. 2.96 m domine, ugodno prodam. Gsm 031/21:M)44 po 18. uri. MESARSKO klado iz bukovega lesa. dimenzije 45 x 55 cm, prodam. Gsm: 031/344-180- PRAUVI stroj Gorenje, lepo ohranjen, možna dostava na dom, prodam. Gsm: 041/945-589. KROŽNO brano, stroj za sajenje krompirja, korito za dognojevanje koruze, šti-livrstno in trak za spravilo silaze. 10 n. ugodno prodam. Gsm: 04Î/239Î 51 VOZILA RENAULT tuvingo 1.2, bencin. (. 2001, srebrno sive barve. 75.000 km. aL paket, avtsradio. vreden ogleda, prodam. Gsm: 041/448-287. PRIDELKI BOROVNIČEVEC. medenovacter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883. PRIMORSKA vina cabernet sauvig-non. barbera, beli pinot. sauvgnon |-klet Čehovin -Štanjel), prodai). Velenje - Konovo. gsm: 031/749^7!. BUKOVA drva, možna dostava, prodam. Gsm: 041/504-987. ŽIVALI PRAŠIČE Švede, težke od 20do 200 kg, za nadaljnjo rejo aii očiščene in dostavljene ugodno prodam. Gsm: 041/239-651. POLOVICO prašiča kunce in vino prodam. Gsm: 031/423-875. TELICO simentalko, težko 120 kg, prodam. Telefon: 5d8&718. TELICO, sivorjavo, 8 mesecev brejo, težko okoli 650 kg, prodam. Gsm: 041/681-851. TELIČKO, belgijsko plavo, težko okoli 150 kg. prodam. Telefon: Ô892-177. TELÍCE, simentalke, visoko breje. A komrola. prodam. Gsm: 041/239-651. NEPREMIČNINE KUPIM 2 ali 3-sobno stanovanje v Velenju. Gsm: 040/471-375. KMETIJSKO zemljišče (vinograd, sa- VE[fNJE:Stane-041/624'775. 897-58-13. MOZIRJE; Ema-051/307035,839-5650 PROOAMO: 2-sobno stanovanje v Velenju. Gc»> rfca.8.nad,.55 rn2. letnik 1980, cena: 53.830,75 EUR 3 $obno stanovanje v Velenju, ob-novlfBno, Šalek, 5. nad.. 73.BG m2. letnik 1986. Dene: 79000 EUR 3-sobnQ stanovanje v Celju, novo, Oe^tova, 10150 m2. letnik 2005, cena-138.66 0.40 E UR 1 «sobno, delno opremljeno stanovanje v Slovenski Bistrici, 4. nadstr., 40.20 m2, letnik 2005. cena: 47.888.65 £UR Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujna medicinske pomoči. Nd to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na te- DEŽURSTVA lefonsko številko 89954:78, dežurno službo pa na 899544S Ukiiraa v V«lenju; Lekarna Cerrter Velenje, Vodr^ikova 7. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte. predpisane istega dne. Oh nedeljah in državnih praznikih je oiganizi-ran odmor za kosilo od ^3.00 do H.OO. telefon 898-1880. Zob oidra vnik}: 8. februarja - Vesna Pupič-Gaber-šek, dr. dent. med., (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1, ZO Velenje). 10. in 11. febnjarja - Darinka Šuster, dr. dem. med., (d^ opravlja v zasebni zobni ambulant, Stanetova 27, Velenje) Veterw«rsk0 posfijs ioltnij: Dežurni veterinar-gsm 031/688-600. Detovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13 do 17. ure. d.o.o. TRGOVINA BARVE LAKI l«vkh.mndwia rtU C/1471041 lU 24Q *ww»jii ta'w Ji. ■['■^■i li'iiiii BOGATA : IZBIRA BARV! MEŠALNICA BARVr Za avtomobile, delovne stroje, notranje stene in fasade, Ibs in kovino, pohištvo, Yaht program, spreji Zd avtomobile... Rešeno križanko pošljite, najkasneje do ponedeljka 5. februarja, na naslov Nas čas d.0.0v Kidričeva 2a, 3320 Velenje s pripisom ARA D.0.0. Izzrebalt bomo tri nagrade: 1. - Sigma barve v vrednosti SO eur 2. ' Belež barve v vrednosti 30 eur 3. - Be lež barve v vrednosti 20 eur GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroko: Bojana Kantužar, SveteIkd 3 b m Mer-hn Pušnik, Dramlje 1 a. oba Šerrtjur. Smril: f/tsrtin Gunzek. roj. 1946, Šoštanj, Tskavč&ca c. 17; Martin Sirk, roj. lâSO.ValenjB. UL 3, julija 3 a dovnjak) v velikosti 2.428 m2 v La-zah pri Velenju prodam. Telefon: 586W)24, gsm: 031/373-273. 2-SOBNO stanovanje v Velenju, lepa lokacija, 2. nadstropje, balkon in garaža, prodam. Gsm: 031/825408. ALSA • NEPREMIČNINE Ttg ntladosti 2. Velsnje. www.alsa si Info: 041/299 919 ZAZIDLJIVO PAfiCElO 2428 it)2 na odlični lokaciji v Smartnem • Mali Vrh.cenal2Eijr/m2.29.136 Eur UPO 3 S08N0 STANOVANJE v pritličji pri Tuš - u v Veienju, 81 m2. l0Tnikl98O. cena 75.000 Eur L£PO dvodruzirj^o hišo. 220 m2. letnik 1950/ 2000, s parcelo 817 m2. v Rečici ob Paki, cena 120.000 Eur. POSLOVNI PROSTORI - novogradnja. V. gradbena faza, prvo nadstropje • pri Pup- u v Velenju, od 61 do 67 m2, cena 800 £ur m2 d.d.v t tTRGOTUR AgencH zs pomlovuije Z3p ročilo Avto motozveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 3.30 Poročila; 10.00 Na sv^enje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.G0 Glasbene novost; 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na sv^enje. PONEOELJtK. 12.februariD: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horo^p; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kie.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport 18.00 Glasbena lestvca; 18.30 Poročila* 19.00 Na svidenje. TOREK, la.fetruorjo: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Pomčila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Skivenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ka dogaja; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.G0 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Ma današnji dan; 14 30 Poročila 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kjs, kai; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročita; 13.00 Na svidenje. SREDA. U.febrvarjo: 6.00 Dobns jutro in veselo v nov dan; 7.45 C^ našnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cesnie informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9 00 Strokovnjak svetuje: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenji; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj. I^e, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 29. januaija 2007 do 4. februarja 2007 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. nikjer pr^ segale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. M£sm oBčm vei£fVJB um ZA ofiij predanostjo vzgajala m izobraževala. Ilvafajiz^to. Od nje stDO se poslovili v si^boio.2. 2007, na pokopališču v P^xikrajii. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Kolektiv OŠ (foriva. Velenje - Kdo bo naj osebnost januarja Kupon za naj osebnost januarja Glasujem :a Obrazložitev Mo| naslov Že v prejšnji številki Našega časa siuo napovedali, da smo se od-locUi, da bomo odslej izbiraJi n^ osebnost kar vse leto. Žal pa je pomotoma izpadla objava pnega kupona, ki ga zdaj objavljamo. Z njim laliko predlagale osebnosti« ki so najbolj zaznamov^e mesec januar. V naslednjih števllkali bomo objavljali kupone, s katerimi boste glasovali za naj osebnosti, konec ni^eca pa naj osebiH)st3 me.seca tudi izbrali. Te (torej mesečne zmago^'aice) bomo v mesecu decembru uvrstili v izbor za naj osebnosti leta. Glasovali bodo ialikotudi poslušalci Radia Velenje in sicer vsak dan deset minut pred 17. uro. Cas je torej« da razmislite, kdo je najbolj zaznamoval januar 2007. Llpo^evali bomo vse tiste vase predloge« ki bodo prispeli na kuponu v naše uredništvo do ponedeljka. 12. februarja do 10. ure. Virtuoz, ki preprosto rad igra klavir Lions klub Velenje je pripravil uspešen koncert madžarskega pianista Adama Gyorgya Velenje - Prtýšnji tarak je bila velika dvorana velenjske islasbenc sole razprodana. Podatek je toliko pomembnejši ziito, ker seje ta večer v Qjej ^odU dobrodelni koncert, ki ga je pripravi! l.ions klub Velenje. Ves izkupiček bo namenjen nakupu soli war opreme za slabovidno Kristino, ki ji bodo velenjski I.ionsI kupili računalniško opremo za branje t. Braillovo vrsilco. Klavirski récitai je la večer pripravil Adam Gyorgy, mlad. zelo perspektiven pianist iz Budim-pcSie, Publi)d ^a je predstavila Ana Avberšek, tudi sama pia-nlslka< kije doslej za Llons klub Velenje pripravila ze nekaj izvrstnih klasičnih koncertov. Pianist je pri svaji 25 letili med najboljšimi evropskimi pianisti svoje gencracije. Ob virtuozni igri, pri kateri nc potrebuje not, ćulili pa je. da sc popolnoma vzivi v glasbo, ki jo Interpretira, postane njegov nastop očarljiv, Sploh, ker se ukvarja tudi z improvizacijo. ki za klasične pianiste ni najbolj običajna. Ana. ludi sama pianistka, je publiki povedala, da ji je Adam zaupal, da to počne iudi /ato, ker prepn^sio rad igra klavir. In loje bib čutiti z vsakim udarccm na Crnivbele tipke. Da gre res za perspektivnega pianista. p(»Ye tudi podatek, da je lokiatai glasbeni gosi lani zelo uspešno zaključil turnejo po /DA, podjetje Stainway pa ga je leto pred tem imenovalo za svojega umetnika. Ima torej naziv j>Steinway artisu. l.ani je v domači Budimpešti, kjer je končal že glasbeno akademijo, vpisal L® O Prešernu • • • Na odru dvorane glasbene šole smo lahko tudi na ekranu opazovali ples pianisiovIH prstov po črno-belSh tipkah. doktorski šiudij, Njegovi studijski posnetki in posnetki s kon- certov pa so zbrani tudi na Štirih zg(»ščenkah. ■ fis Jugoslavija v malem Se obeta v Mozirju največje pustovanje doslej? - Na torkovem karnevalu pričakujejo blizu 700 nastopajočih - Letos zadnjič komercialni del prireditve pod ogrevanim šotorom Tatjana Podgoriek Ôaal društva Pusi Mozirski so že strnili tri inescce trajajoče priprave na letošnje pustovanje. Dela je veliko, saj pričakujemo na tradicionalni pustni povorki več kol 700 st^delujočih mask. Med njimi bodo predstavniki iz Budve (Črna gora), iz Stnimice at Kava-darcev (Makedonija), Srbijo bo zastopala karnevalska skupina Iz Vrnjačke Banje, pridejo še Romuni in Madžari. Seveda pa bodo na torkovem karnevalu sodelovale tudi skupine iz cele Slovenije. Letos bomo Imeli torej v Mozirju biviťí Jugoslavijo v ma- lem,« je povedal Ivan Dajčar, podpredsednik evnîpskega kamc-vaiskega združenja MiCC. Tradicija pustovanja v Mozirju je stara 116 lel. v takšni obliki, kot ga bodo pripravili letos, pa ga pripravljajo sedmič zapored. Dajčar je §e povedal, da bodo pusiuo dogajanje začeli na debeli četrtek, ko bodo enemu od prisiljencev. ki je naredil veliko za kraj, podelili trske pravice. Dva dni kasneje se bodo odpravili po lrl»kih mejah, vendar tokrat ne le po mozirsklh. ampak bodo obiskali vse bivše krajevne skupnosti fiekoč enovite občine Mozirje. Namesto da bi odganjali zimo. se bodo trudili /.a še več snega. Dan pred pustom, v ponedeljek, bodo mozirski pusî-naki izolirali« - hodili od hiše do hiše, malo pogríyali. mdi pohvalilo kaj takega, kar se je »nabralo» čez lelo. Na sam pustni dan pa bodo najprej prevzeli občinsko oblast in ustoličili svojega ^pana, nato pa bodo obiskali še nekatera podjetja v dolini. Popoldan bodo. kot smo že zapisali, pripravili velik mednarodni pustni karneval, ki naj bi bil njdvečji doslej. Na pepelnično Sfed<^ bodo oi^a-nizirali se pokop pusta. Komercialni del prireditev (od Ifi. do torka 20. februarja) bodo tudi letos pripravili pod karnevalskim šotorom, ici sprejme 1000 ljudi. Menda tokrat zadnjič. »Mo-zirski župan ivan Sulioveršnik je obljubil da bomo lahko prihodnje leto za to izkoristili novo športno dvorano. Čaka nas torej prireditev z novimi trendi, novo obliko pustnega dogajanja na višji kakoviîstni ravni.K je se dejal Ivan Dajčar. Ivan Dajčar, Urška Cokan (tajnica FECC) in pustni župan ter predsednik društva Pust MozirM Drago Potičnik (od leve proti desni) usklajujejo vse potrebno za letošnjo mednarodno karnevalsko povorko. France Prešeren velja za našega največjega pesnika, V svojem kratkem življenju je spesnil nekaj gazel, veliko sonetov, balad, nv mane in drugih pesmi, l>c kdo ne pozna lepe Urške in Povodnega moža ter Sonetnega venca, namenjenega Prešernovi veliki ljubezni, Priničc^ Juliji? Ali pa Krsta pri Savici'^ Njegova literarna vrednost je torej neprecenljiva. Se s lem strinjají) tudi Ve-Icnjčani? Kaj od njegovega življenja so si najboy zapomnili? Martina Plešec: »Največ sem se o Prešernu naučila v šoli. kjer sem tudi prebrala njegov ep, Krst pri Savici, Mislim, da je bil dober pesnik, sploh zaradi /dravljice. Pa še drugih pesmi, seveda. Pri pouku sm) ga omenjali zelo veliko, morda celo preveč. Njegovega življenjepisa se namreč še vedno podrobno spomnim. Verjetno mi bo celo živijenje ostalo v spominu to, da je napisal Zdravljico, katere del je :udi naša. slovenska himna.« Anja Breznikar: »Najbolj od vsega sem si o Prešernu zapomnila njegovo letnico rojstva, kije popolnoma enostavna: leto 1X00. Seveda pa to ni edina stvar, ki vem povedali o njem. /nana je njegova Zdravljica, meni osebno pa je bil všeč Sonetni venec, ki ga je posveill svoji največji ljubezni, Primicevi Juliji Je naš veliki slovenski pesnik. Cenim ga, saj napisali K v llko pesmi, sploh pa tako kvalitetnih, ni preprosto.« Ana Dvornik: »V šoli smo se veliko učili o pesniku, zato še sedaj o njem tudi veliko vem, Posebej sem si za-ptminila nekaj njegovih del. kol so /drav-Ijica. Krst pri Savici... Mislim, da je bil odličen pesnik, Ziil.o ga zelo ccnim, njega in vsa njegova dela. Za tiste čase je tiamreč pesnil fant a stično. A Jože Andreje: »Največ sem o Prešernu izvedel v šoli, a sem veliko že pozabil saj je lega že dolgo. Najbolj od vsegii sejn si zapomnil njegov r(ystai kraj, Vrbo na CJnrcnjskem. Zame je eden boljšib slovenskih pesnikov, zelo dober kulturnik In umetnik.« Simon Pećovnik: »Nad poczi,io sicer nisem posebej navdušen. Z njo naj se ukvarjajo listi, ki se nanjo spozna.io in so za to Izobraženi. Vseeno pa se pri pouku sli)venščine laučim vse. kar je potrebno. Tako sem sc veliko naučil tudi o Prešernu, ki je zame zelo dober pesnik. Zato ga spoštujem, najbolj pa njegovo Zdravljico, našo himno. Od vseh pesmi se ml zdi najbolj smiselna.* ■ v^ Šoštanjske pustne priprave na vrhuncu v Živalski ringaraja rdeča nit tretjega otroškega karnevala - »Veliki« karneval bo prvič mednarodni - Prototip Patrie prvič na ogled - Pust Šoštanjski bo gostoval v Ptuju, Mozirju, Opatiji, Cerknici, na Dobovi Afi/ena Krstić » Planine Šoštanj vstopa v veseli pustni čas, ko sc mu bo pridružilo staro in mlado, veliko in majhno, vse pa iCdružeiio v nepreglednili množicah, ki si vsako leto pridejo v Šoštanj ogledal karneval, Ze četrtič zapored bo predhodnica velikemu pustnemu karnevalu Pustu šosianjskemu otroški mini pustni karneval. Napoveduje se za nedeljo, 11. lebruarja, ob 14. uri. Rdeča nit otroškega karnevala ho tokrat živalski ringaraja. Vanj svoje moči, znanje, spretnost, veselje In voljo že nekaj časa usmerjajo v Vrtcu Šoštanj, v prvi iriadl Osnovne šole Šoštanj. Topolšici in Ravnah, v drui^tvih prijateljev mladine To-pt)lšica in Konovo, V sprevodu se bodo predstavili: kokošja družina, račke, prašički, krave, murni, žabe, pikapolonice, metulji, čebele, sloni, levi. zebre, ži-rafc, neiopioi, mravlje, muce, živalski vrt in seveda maskota karnevala. snežaki. Otroški kanîcval bo šel po (skoraj) isli (ra*ii. kol gre veliki, osrednje dodajanje bo na Trgu bratov Mra vijakov. Zaključil sc bozrdjanjem vdvorani Osnovne sole Šoštanj, kjer bo maske zabaval Sten Viler, krofe za vse otroke pa bodo priskrbeli v Turistično olepševalnem društvu Šoštanj. Kol je povedal predsednik tega društva Peter Radoja oziroma Peter Kiepetec. id je eden osrednjih likov Pusta Sošianjskega. bo 54. karneval - prvič medimrodni - s parkirišča Termoeiekirarrie do glavnega ii^a krenil v soboto, 17. rebruaija. ob 15. uri. »Na karneval sc pripravljamo že od Miklavža, v njem pa bn sodelovalo dvajset skupin, V goste nam prihajajo kurenti s Pruja. kosci iz Dobové. Pust mozirski iu prvič Kukarji iz Bolgarije.« pravi. iMn) je TOD .Šoštanj s Pusiom SoSianjskim 1er otroškim karnevalom postalo član združenja evropskih karnevalskih mest F.K.CC. Sicer pa je Soštaiij znan kot karnevalskem mesto že od îeta 1953. Skupine so sp'va prikazovale domačo problematiko. V prvih leiih pt> vojni pa je bilo po vaseh opazili »koše«, ki so kol Ki)ši Šoštanjski danes znaol daleč naokoli. Rdeča nit pa, kaj drugega kot Patri« 8 X K. Obiskovalci si bodo lahko v Šoštanju prvič ogleJali proiotip tega oklepnega vozila. O tem, aH z vso potrebno »konfiguracijo« ali brez nje, pa naj do takrat, kot pravi Radoja, ostane skrivnost, »Pusi šoštanjski pa se bo, tako kot se je še vsakič, dtjtak-nil ludi drugih aktualnih do^íod-kov, zapletov okoli operacijskih miz in džamije, v Šoštanj pa pridejo tudi .Strojanovi.« Po karnevalu pripravljajo ?ala m a škara do v telovadnici osnovne šole 7. izborom najlepših mask in zabavo z Mambo Kingsi in Pun-gartnikovim Karlom.