Gorenjska y Banka llankti .< posluhom UGODNA POSOJILA za jesenske nakupe Corning c&nter Kranj, Bleiweisova 14, te/,: 064 212-274 MENJALNICE Kranj, Jesenice, Radovi jica,Triič _fel.:360~260_ PROBANKA PE KRANJ • tel.: 064/380-160 Kranj, koroška 2. (Stara pošta) y 1900 2080 [fjo Lil - ISSN 0352 - 6666 - št. 87 - CENA 140 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 2. novembra 1999 Praznik s Slavkom Avsenikom Za 70. rojstni dan s prijatelji v Kranju Več kot tri tisoč ljubiteljev glasbe Slavka Avsenika, legende glasbe, ki jo danes pozna in prizna cel svet, se je iz različnih dežel Evrope in iz Slovenije zbralo v soboto zvečer v veliki sejemski* dvorani v Kranju. STRAN 14 Svečane otvoritve v občini Šenčur Pipanova cesta in še deset drugih pridobitev Po letošnji investicijski sezoni so v občini Šenčur slovesno odprli obnovljeno Pipanovo cesto in s tem simbolično razglasili tudi dokončanje del v krajevnih in vaških skupnostih. STRAN 14 Poklon spominu - Ob praznični nedelji je bila večina sPominskih svečanosti ob dnevu mrtvih včeraj, ponekod pa tudi že za konec tedna. Tudi na Gorenjskem smo se na Pokopališčih, pri obeležjih in svečanostih poklonili Spominu naše zgodovine, svojcem, naših dragih... • A. Ž. - Foto: T. Doki Vaterpolisti Triglava so osvojili prvo mesto na kvalifikacijskem turnirju za nastop na evropskem pokalu državnih prvakov Kranjčani so bili v nedeljo brez prave konkurence Z visoko zmago naših državnih vaterpolskih prvakov, ekipe Triglava, nad ekipo angleških prvakov, City of Lancaster, se je v nedeljo dopoldne na olimpijskem bazenu v Kranju končal kvalifikacijski turnir skupine A v evropskem pokalu državnih prvakov - V predkrog lige prvakov poleg Triglava še švicarski Kreuzlingen. 4i 1X^111» foto Ciaudia L 064/831-387 belsafi* RADI POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure 9770352666018 PO SLOVENIJI ureja: Jože Košnjek SLOVENIJA IN SVET Predsednik državnega zbora v Združenih državah Amerike in Kanadi Predstavitev Slovenije za Nato Predsednik slovenskega parlamenta dr. Janez Podobnik se je v ZDA pogovarjal predvsem o pripravah in možnostih Slovenije za vključevanje v Nato. Ko so Slovenijo vključili v direktorat za jugovzhodno Evropo, je naša vlada priključitvi naše države Bolgariji, Albaniji, Romuniji in nekdanjim jugoslovanskim republikam oporekala, sedaj pa smo dobili pojasnilo, da ZDA vidijo Slovenijo kot edino zanesljivo državo, ki bi lahko v očeh svetovne velesile kaj storila v prid za dvig ravni v tem delu Evrope in vodila nekatere procese. Pri vključevanju v Nato ne smemo biti nepotrpežljivi. V sredo se je predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik odpravil na štiridnevni delovni obisk v Združene države Amerike in Kanado, pri čemer je bilo v ospredju lobiranje predsednika slovenskega parlamenta za čimprejšnjo vključitev naše države v severnoatlantsko vojaško zvezo. Tako se je v spremstvu s slovenskim veleposlanikom v ZDA Dimitrijem Ruplom sestal z direktorjem oddelka za jugovzhodno Evropo pri svetu za nacionalno varnost ZDA Christoperjem Hillom, senatorjem Gordonom Smithom, predsednikom senatnega pododbora za evropske zadeve, srečal pa seje tudi s senatorji Bobom Dolom, Timom Harkinom, Georgeom Voinovichom, ter kongresniki VVilliamom Lipinskim in Jamesom Oberstarom. Dr. Janez Podobnik se je sestal tudi s svojim ameriškim kolegom - spea-kerjem Predstavniškega doma Kongresa J. Dennisom Hastertom ter predstavniki zunanjega ministrstva - State Departmenta - namestnikom državne sekretarke za JV Evropo Strobom Talbottom ter pomočnikom državnega sekretarja za obrambo v Pentagonu Franklinom D. Kramerjem. V vseh naštetih pogovorih je predsednik slovenskega parlamenta predstavljal Slovenijo kot že pripravljeno kandidatko za vstop v Nato in pri tem dobil zagotovila, da v zvezi z našo državo za priključitev ni nobenih ovir, potrebno je le zbrati dovolj glasov za to, da bi bila taka odločitev sprejeta. In prav pridobivanje glasov - lobiranje, je bil glavni namen tega obiska. Svetovali so nam potrpežljivost, seveda pa je bilo največ besed namenjenih položaju na Balkanu, posebej v Srbiji. V soboto in nedeljo je predsednik državnega zbora odpotoval v Cleveland, kjer je imel številna srečanja s Slovenci. Obiskal je univerzitetno kliniko v Clevelandu, Slovenski dom za ostarele in imel pogovor na slovenskem radiu WELW. Obisk na ameriškem kontinentu pa je dr. Janez Podobnik sklenil z obiskom Kanade, kjer je vrnil obisk parlamentarni delegaciji. • Š. Ž,. Slovenska delegacija na konferenci UNESCO V Parizu poteka od 26. oktobra do 17. novembra 30. zasedanje Generalne konference UNESCO, ki se je udeležuje tudi slovenska delegacija. Najpomembnejša vsebinska tema je kultura miru in človekove pravice ter priprave na leto 2000, ki je razglašeno za mednarodno leto kulture miru. Slovensko delegacijo, ki jo vodi minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček, sestavlja pet članov, pet nadomestnih članov in pet svetovalcev, delo konference pa bo potekalo v šestih komisijah dveh komitejih. Dr. Marinček je v četrtek nastopil v tretji komisiji, ki je posvečena znanosti, in je obravnavala poročilo o izvajanju Splošne deklaracije o človeškem genomu in človekovih pravicah. Ob tem kaže omeniti, da naša država UNESC-u dolguje plačilo članarine za leti 1998 in 1999, kar utegne vplivati tudi na možnost nadaljnjega kadrovanja naših predstavnikov v tej organizaciji, pri čemer iz vladnih služb sporočajo, da je že stekel postopek zbiranja sredstev za te obveznosti s pre razporeja nje m sredstev kar štirih ministrstev: za znanost in tehnologijo, za kulturo, za šolstvo in šport ter ministrstva za okolje in prostor. • Š. Ž. KUPON ZA MALI OGLAS 00 10 BESED • BREZPLAČNO - Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. Uporabite lahko tudi KUPON VI. - XII. 99 iz LETOPISA GORENJSKA 98/99. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVUEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124 Ime in priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Septembrsko redno zasedanje državnega zbora bo zaključeno v novembru Za izgradnjo avtocest še novo posojilo Poslanci slovenskega parlamenta so v petek odobrili najem novega tujega posojila za izgradnjo avtocest, niso pa se mogli sporazumeti za sedež direkcije za železniški promet. geodestki dejavnosti in nacionalni pro- nekateri označevali za najbolj žalost111 gram razvoja telekomunikacij, dokončno dogodek v tem parlamentu, je veći"? pa dopolnitev zakona o zdravstveni dejav- poslancev z glasovanjem dopolnilo zavr"1 Ljubljana, 29. oktobra - Tudi zadnje tri dni preteklega tedna se je v slovenskem parlamentu nadaljevalo redno septembrsko zasedanje državnega zbora, ki pa se bo zaradi spora ob zadnji točki dnevnega reda, o tem, kje naj bo direkcija za železniški promet, nadaljevalo tudi danes, torej že v novembru. Po burnih razpravah so zavrnili predlog sprememb poslovnika državnega zbora, uspeli pa so ustanoviti posebno komisijo za volilni sistem in ustavne spremembe. Poslovnik kot "nagobčnik" opoziciji Za zasedanje državnega zbora v preteklem tednu nikakor ni mogoče reči, da ni bilo plodno, pa čeprav je kar nekajkrat naletel ob posameznih vprašanjih na močno nasprotujoča si stališča, ki so ob teh vprašanjih sprožila tudi polemično razpravo. Že sredi tedna je bila take tema zagotovo predlog sprememb Poslovnika državnega zbora, ki jih je kot predlagatelj v imenu poslanske skupine ZLSD vložil poslanec Miran Potrč. Največ razburjenja je povzročil predlog za vsebinsko in časovno omejitev replik (odgovorov na trditve v razpravi poslancev), ki po mnenju predlagatelja hudo krnijo učinkovitost dela parlamenta, podobno pa tudi pravica poslanskih skupin, da zahtevajo prekinitev zasedanj z odmori. Najostreje so tem predlogom nasprotovali poslanci SDS - zlasti Janez Janša, ki so obtožili predlagatelje, da jim na tak način jemljejo možnost nastopanja z argumenti, kar je edino orožje opozicije, poznano po vse demokratični Evropi. Glasovanje je pokazalo, da ni bilo potrebne dvetretjinske večine za spremembe poslovnika. Plačilo pripravnikov v zdravstvu Sicer pa lahko poročamo, da so poslanci v drugi obravnavi sprejeli predlog zakona o nosti, ki prinaša že dolgo zahtevano plačevanja pripravništva. Celo več: če je bilo po prvotnem predlogu predvideno le plačilo pripravništva še za medicinske sestre in babice, so plačila pripravništva razširili še na vse druge poklice v zdravstveni negi: od laboratorisjkih, dietnih tehnikov, farmacevtov, zobotehnikov do zobotehnikov in radioloških inženirjev. Ob tem omenimo, da so, ker minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb tega ni predlagal, niti ni znal v parlamentu našteti vseh zadevnih poklicev, v sindikatu zdravstvene nege predlagali, da naj resno razmisli o svojem odstopu. Še bolj zaskrbljujoče je ob tem dejstvo, da denarja za izplačilo teh pripravništev po ministrovem prepričanju ni. Po Ustavi ali odločitvah Ustavnega sodišča? Naslednja vroča polemika pa se je v državnem zboru razvila ob imenovanju posebne dvajsetčlanske komisije za volilni sistem in ustavne spremembe, ki naj bi pod vodstvom predsednika državnega zbora dr. Janeza Podobnika pred novimi parlamentarnimi volitvami pripravila predlog za nov volilni sistem ob upoštevanju volje ljudi izražene na referendumu v letu 1996 ter lanske odločbe Ustavnega sodišča o zmagi dvokrožnega večinskega sistema. Že uvodoma je namreč poslanec DeSUS-a Anton Delak podal dopolnilo po katerem naj komisija ne bila obvezna upoštevati referendum in Ustavno sodišče, pač pa da naj bi proučili vse volilne sisteme, saj je prepričan, da ne more od poslanca nihče zahtevati - to je tudi njegova ustavna pravica, da ne glasuje po svoji vesti. Po razpravi, v kateri so to dopolnilo la. Poslanci pa so sprejeli letno poroči'0 Banke Slovenije za leto 1998 in finan^ načrt za leto 1999, zavrnili pa spremem" zakona o računskem sodišču, ki so jih vl žili poslanci SKD. Za avtoceste še nadalje mednarodna posojila Osrednja tema petkovega zaseda"^ državnega zbora pa so bili zakoni s pod^ čja prometa. Po polemični razpravi o te"1, kako zelo se draži nacionalni progr3"1 avtocest - poslanci so posebno (obsežni poročilo o izvajanju tega programa °° vlade prejeli šele v četrtek popoldan, zat0 so zahtevali več časa za njegovo proučit^' so vendarle sprejeli zakon o soglasju k ntf emu posojila pri Evropski investicij^ banki. Gre za četrto posojilo pri tej ban"1 v višini 31,5 milijarde tolarjev, ki naj bi M v celoti porabljeno za izgradnjo ceste 1 odseku Klanec - Ankaran proti moir Veliko razprav je bilo tudi o neuresničen nju finančnega načrta DARS-a, pri čem*' so predstavniki te družbe za to krivili P1* počasno povečevanje cestnin. Slišati je bi'0 mogoče, da se bodo cestnine letos še ekf? podražile, družba pa tudi zahteva, da ser pri gradnji avtocest oprosti plačevanj? spremembe namembnosti zemljišč. Dtw prometni zakon pa je bil že v četrtek na<^ ti zakon o železniškem prometu, ki dos'^ ni bil usklajen z evropskimi predpisi, A? pomembnejša naloga pa je reorganizacij? Slovenskih železnic in njihovo možno P11' vatizacijo. Ob burni razpravi o tem, kje rtfj bo direkcija za železniški promet, je posta državni zbor nesklepčen in bo zasedanj« nadaljeval danes. • Š. Žargi Ustanovljeno gorenjsko ekološko združenje Ekološke patrulje za varstvo narave Minuli četrtek so tudi na Jesenicah ustanovili gorenjsko ekološko združenje z okoli 60 člani. Jesenice, 2. novembra - Poleg slovenskih regijskih odborov Slovenskega ekološkega gibanja je zdaj začelo z delom tudi Gorenjsko ekološko združenje. Urejene deponije, sanacija Blejskega jezera in še veliko drugih ekoloških problemov na Gorenjskem. Po sklepu letne programske seje Slovenskega ekološkega gibanja so gorenjski člani v četrtek, 28. oktobra, v prostorih krajevne skupnosti Podmežakla na Jesenicah na ustanovnem zboru ustanovili Gorenjsko ekološko združenje. Na zboru so izvolili organe, sprejeli pravila in predlog dosedanjih aktivnosti ter okvirni program dela Gorenjskega ekološkega združenja za letos. V Sloveniji deluje šest regijskih odborov Slovenskega ekološkega gibanja, zdaj se jim je pridružilo tudi gorenjsko združenje. Slovensko ekološko gibanje ima okoli 1300 članov, ki delujejo v 13 sekcijah ali v projektnih skupinah. Na Gorenjskem imajo deluje okoli 60 članov. Da so gorenjsko ekološko združenje ustanovili prav na Jesenicah, ni naključje, kajti na Jesenicah se srečujejo z vrsto ekološkimi problemi, ki pa jih tudi v ostalih občinah ni ravno malo. Dediščina preteklosti, ko se je varstvo okolja zanemarjalo, je še kako vidna in opazna, zato je tako združenje, ki bo opozarjalo in se aktivno vključevalo v raznorazne projekte, še kako dobrodošlo tudi na Gorenjskem. Člani združenja bodo imeli nemalo dela, saj marsikje premalo upoštevajo varstvo okolja, kar ni pomembno le za ustvarjanje pogojev ekološkega turizma, ampak tudi za naravo samo in za ljudi, ki tu živijo. Gorenjsko ekološko združenje bo ustanovilo lokalne ekološke patrulje, ki bodo opozarjale na probleme in dajale tudi pobude za reševanje teh problemov. Tako so že zdaj, ob ustanovitvi, opozorili, da bo vendarle treba primerno urediti komunalno deponijo v Kovorju pri Tržiču in zaustaviti cvetenje blejskega jezera, ki samo opozarja, da je onesnaženo in da nujno potrebno sanacije. Hrup zaradi preleta helikopterjev moti divjad nad zavaravo- omejiti. Sežigalnica odpadki ki se načrtuje na Gorenjske^' je lahko zelo ekološko vprašlF va, zato bodo tudi spremlj31 projekte o zažigalnici. Ne naZ* dnje pa so se naravovarstven^ tudi že pomembno vključili zavarovanje narave ob načr^ vani sanaciji in doinstaladJ hidroelektrarne Moste. Ter" projektu bodo tudi člani " novoustanovljenega gorenjs^ vamm Triglavskim narodnim ga ekološkega gibanja v priho^ parkom, zato bo treba ta hrup z nje namenili vso pozornost, ustreznimi zakonskimi predpisi c S seje slovenske vlade Avtoceste šele do leta 2006 ali celo do 2009? Avtocestni program bo uresničen le, če bodo izpolnjeni nekateri pogoji Ljubljana, 2. novembra - Kar za šest odsekov slovenskih avtocest kaže, da jih ne bo mogoče izgraditi do leta 2004, čeprav je bilo prav to leto terminski ciJJj uresničevanja slovenskega nacionalnega avtocestnega programa. Tako je minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer sporočil po četrtkovi redni seji slovenske vlade, ki je obravnavala to tematiko. Vlada je omenjenemu ministru tudi naročila, naj se razveljavijo in ponovijo vsi tisti razpisi za izvajalce del, kjer ponujene cene izgradnje bistveno odstopajo od predvidenih investicijskih vrednosti. Po novem pa naj bi DA RS ne plačeval več izvajalcem avansov (predplačil), rok plačil pa so podaljšali iz 23 na 28 dni. Vlada seje tudi zavezala, da bo iz državnega proračuna od leta 2001 do leta 2007 zagotovila dodaten denar, če se iz bencinskega tolarja ne bo nateklo predvidenih 1,99 milijarde dolarjev (seveda v tolarski protivred' nosti), ter dala nalogo, da se mora ponovn" preveriti sistem pobiranja cestnin. Prav tako i6 DARS zadolžena, da preveri vse lokacijski načrte za tiste odseke in poskuša zmanjša0 investicijske vrednosti. Vlada je poleg omenjene obravnave slovet1' skih avtocestnih načrtov obravnavala tudi pi"1' prave na izgradnjo Savskih elektrarn, problf matiko edine slovenske raafinerije v Lendavi-priprave na združitev Luke Koper ij1 Interevrope ter program odvodnjavanja in či* čenja odpadnih voda ter vodooskrbe-Dodajmo še vest o tem, da je bil razreše" dosedanji direktor Uprave za zračno plovb0 Matjaž Sonc, za vršilca dolžnosti pa imenO" van njegov dosedanji pomočnik Milan Krajnf • • Š. % )M GLAS Črnuška politika: neodvisni nestrankarski polilično-informalivni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjava / Odgovorna urednica: Lcopoldina Bogataj | Novinarji in uredniki: H Jelovčan. Igor Kavčič, Jože Košnjek, Lca Mencinger, Urša Pcterncl, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, (velo Zaplotink, Damea Zavrl-ŽIcbir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / lektoriranje: Marjetav Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ i Fotografija: Tina Doki ( Priprava za tisk: Mcdia Ari, Kranj / Tisk: DF.1.0- TĆR, Tisk časopisov iin revij, d,d„ Ljubljana / Credništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova I, Kranj, telefon: 064/22.VII1, lelefav: 064/222-' F-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 064/223-444 ■ sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15, ure, sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naf* trimesečni obračun ■ individualni naročniki (fizične osebe • občani) imajo 20 \ popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo »d začetka naslednjega obračunskega bja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 X v ceni časopisa. / CENA IZVODA: 140 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). 5*ek, 2. novembra 1999 IZ GORENJSKIH OBČIN 3. STRAN • GORKNJSKl GLAS Štirideset let pouka v Osnovni šoli Stražišče Učenje je luč, znanje je moč GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Številne novosti so med prvimi uvedli prav v stražiški šoli, denimo petdnevni delovni teden, skupinski in kabinetni pouk, šolsko svetovalno službo... ^•ranj - v petek zvečer so na ^snovni šoli Stražišče s prisrčno Resnostjo obeležili štiri- ?esetletnico šole. Leta 1959 se {f ž?ce' P«uk v novi, svetli šoli in *ot je dejal ravnatelj šole Marjan ^°njar, lahko s ponosom zrejo v m[nulih štirideset let. Generacije Mladih so od tu odšle z nepre-^iljivim znanjem, ki so jim ga a" številni učitelji, vdani svoje-"to poklicu. .Ob štiridesetletnici so pripravi vrsto prireditev, že sredi fedna je šola odprla svoja vrata 111 učenci so predstavili vse, kar Korejo in znajo. Kar vrvelo je od različnih dejavnosti, od predstavitev krožkov, delavnic, nastopov, ob obletnici pa so sestavili tudi zanimiv zbornik Naših 40 let. Osrednja prireditev pa je bila v petek zvečer v večnamenskem prostoru, kjer so učenci pripravili prijeten kulturni program pod geslom Učenje je luč, znanje je moč. V svojem nagovoru se je ravnatelj Marjan Konjar ozrl v prihodnost, češ da šolo čakajo novi izzivi, predvsem uvedba devetletke, tega zalogaja pa brez pomoči ustanovitelja, to je mestne občine, in šolskega mi- Spomin Francu Rozmanu Stanetu Pirniče, 2. novembra - Zveza združenj borcev in udeleženci NOB Slovenije so z občinskim in krajevnim odborom konec minulega tedna pri spomeniku žrtvam v Pirničah pripravili Proslavo ob 55-letnici smrti znamenitega partizanskega poveljnika Franca Rozmana - Staneta. Na proslavi so poleg Godbe Medvode nastopili tudi lovski pevski zbor in učenci osnovne šole ter člani dramske skupine. Vence so potem položili člani borčevske organizacije, slovenske vojske in župan občine Medvode k spomeniku v Pirničah in pri rojstni hiši Franca Rozmana Staneta. • A. Ž. Brez predora pri Ljubnem? Radovljica - Župan Janko S. Stušek mora po sklepu občinskega sveta na vsaki seji poročati o aktivnostih pri izgradnji avtomobilske ceste od Vrbe do Podtabora. Kot je povedal na seji v sredo, se javna razgrnitev osnutka lokacijskega načrta za odsek od Vrbe do Peračice vse bolj odmika in bo v najboljšem Primeru decembra, pri gradnji drugega odseka, od Peračice do Podtabora, pa bo očitno največji problem potek ceste plimo Ljubnega. Medtem ko se v občini zavzemajo za izgradnjo predora, se na republiki za zdaj bolj nagibajo k rešitvi, po kateri bi tudi sedanji predor porušili in cesto "vsekali" v Pobočje. Ob takšni rešitvi bi bil viadukt lahko krajši, med. gradnjo vseka pa bi bila cesta od tri do štiri mesece popolnoma zaprta za promet. • CZ. Sprememba šolskega okoliša? Radovljica - Občinski svet je na seji v sredo začel postopek za spremembo dveh odlokov, s katerimi bi naselja Brda, Lancovo, Ravnica, Spodnja Lipnica, Vošče in Zgornja Lipnica predstavljala skupni šolski okoliš osnovnih šol Antona Tomaža Linharta Radovljica in Staneta Žagarja v Lipnici. Čeprav v občini poudarjajo, da bodo s tem le razširili pravice staršev (in otrok), ne Pa jih omejili, je takšen predlog izzval precejšnje nezadovoljstvo v krajevni skupnosti Lancovo, kjer ne soglašajo s spremembo in predlagajo, da naj bi bile te vasi še naprej del šolskega okoliša radovljiške šole. Razlog za to naj bi bila bojazen, da bi Potlej šoli mimo volje staršev odločali o tem, v katero šolo naj bi hodili otroci iz teh vasi. • CZ. Osma seja občinskega sveta v Naklem Naklo, 2. novembra - Jutri, 3. novembra 1999, ob 17. uri se bo sestal občinski svet občine Naklo na osmi redni seji. Med njo se bodo odločali o sprejemu predloga odloka o občinskih Priznanjih in osnutku odloka o občinskih upravnih taksah. Svetniki se bodo seznanili z dodatno informacijo o polletni Porabi denarja iz proračuna in obravnavali predlog za dopolnitev letošnjega proračuna občine Naklo. Predstavili jim bodo bidi pogodbo med občino in gasilskim društvom Duplje za najem večnamenske dvorane in drugih prostorov v gasilskem domu za kulturne in športne dejavnosti. Ob koncu seje bodo Pregledali še poročila odbora za komunalo in infrastrukturo in odbora za splošne zadeve ter kulturno turističnega društva **od krivo jelko Duplje. • S. Saje Novi direktor je Anton Šteblaj Kranjska Gora, 2, novembra - Na minuli seji nadzornega Sveta RTC Žičnice Kranjska Gora so med 25 kandidati, kolikor se jih jc prijavilo na razpis za direktorja kranjskogorskih *>čuic. za novega direktorja imenovali inž. Antona Šteblajaz •esenic. Anion Šteblaj je bil več let direktor družbe Acroni Pšenice, nazadnje j>a je bil pomočnik generalnega direktorja Gradbinca Kranj. Žičnice so imele lani predvsem zaradi nestrokovno izvedene naložbe v umetno zasneževanje izgubo v Vlšini 48 milijonov tolarjev, od novega direktorja, ki mora z delom začeti najkasneje do 31. decembra letos, pa pričakujejo yečje poslovne uspehe. Skupščina delničarjev Žičnice kranjska Gora ni sprejela letnega poročila za lani, sprejeli pa s° predlog za pokrivanje izgube. • D.S. nistrstva ne bodo zmogli, je opozoril. Nujna jc namreč dograditev šole ter izgradnja nove športne dvorane. Da bo občina pomagala pri teh načrtih, je v petek zvečer zatrdil slavnostni govornik podžupan mestne občine Štefan Kadoič. "Najmanj, kar moramo zagotoviti vaši šoli, so materialni pogoji. V letu 2000 bomo pripravili vso potrebno dokumentacijo, tako da bi z gradnjo lahko začeli leta 2001," je zatrdil. Med drugim je tudi pohvalil šolo kot eno najboljših izo- Slavnostni govornik je bil kranjski podžupan Štefan Kadoič, ki je zagotovil, da ho mestna občina omogočila dograditev šole in izgradnjo športne dvorane. braževalnih ustanov tako na Gorenjskem kot tudi v državi, številne novosti so med prvimi uvedli prav v stražiški šoli, denimo petdnevni delovni teden, skupinski pouk, kabinetni pouk, šolsko svetovalno službo... V preteklih letih je bila vaša šola center kulturnega in športnega življenja, je dejal Kadoič, in v štiridesetih letih je dala nekaj pomembnih ljudi. Nekateri od njih so se tudi udeležili petkove slovesnosti. • U. P., foto: T. Doki Rebalans radovljiškega proračuna Manj za dom krajanov, več za Merkur Ker bodo z gradnjo doma krajanov v Kamni Goriei predvidoma začeli šele proti koncu leta, so za letos načrtovana sredstva z rebalansom zmanjšali s 40 na 10 milijonov tolarjev, Merkurju pa bodo kupnino za stavbo in zemljišče v Radovljici lahko plačali že letos. Radovljica - Znesek denarja, ki ga ima radovljiška občina letos na razpolago za različne javne potrebe, se tudi po sprejetju rebalansa proračuna na seji v sredo ni bistveno spremenil, spremenile so se le nekatere proračunske postavke. Ker bodo z gradnjo doma krajanov v Kamni Gorici predvidoma začeli šele proti koncu leta, so letos načrtovani znesek 40 milijonov tolarjev znižali na 10 milijonov. V proračunu zaradi spremembe načrtov ne morejo računati na deset milijonov tolarjev prispevka od prostovoljnega gasilskega društva Kamna Gorica, kot prihodek občine pa bodo že letos knjižili kupnino od prodaje stanovanja v tem domu. Občinski svet se je že na prejšnji seji odločil, da bodo v občini še letos uredili veliko sejno dvorano v občinski stavbi v Radovljici, z rebalansom proračuna pa so za to namenili 17 milijonov tolarjev. Za prevoze šolskih otrok bodo letos predvidoma potrebovali 46 milijonov tolarjev ali kar devet milijonov več, kot so načrtovali. Čeprav bi po sklepu občinskega sveta nekdanje Merkurjevo skladišče in pripadajoče zemljišče pred vstopom v stari del mesta lahko plačali v treh letnih obrokih, bodo kupnino v znesku 36 milijonov tolarjev poravnali še letos. Znesek za vodovod Peračica - Ljubno so povečali z 1,5 na 3,8 milijona tolarjev, za kanalizacijo Studenčice - Lesce pa s 500 tisoč na pet milijonov tolarjev. V proračunu sta bila predvidena dva milijona tolarjev tudi za ureditev avtobusne postaje v Zapužah, vendar so postavko z rebalansom črtali, ker naj bi nalogo izpolnili prihodnje leto hkrati s posodobitvijo lokalne ceste. Z rebalansom so nekaj manj kot šest milijonov tolarjev namenili tudi za obnovo robnikov na Gorenjski in Alpski cesti, znesek za izgradnjo čistilne naprave v Radovljici pa so zmanjšali s 35 na 23 milijonov tolarjev, pri čemer je ta postavka predvidena za pridobitev potrebnih zemljišč. Država bo za sofinanciranje različnih občinskih nalog namenila letos nekaj manj kot 62 milijonov tolarjev, med drugim tudi 3,7 milijona kulturnega tolarja za urejanje trga v Kropi ter 855 tisoč tolarjev za arheološka izkopavanja v parku gradu Katzenstein v Begunjah ter za ureditev dokumentacije in izdelavo načrtov. • CZ. Srečanje Trzina in Sv. Jurija ob Ščavnici Turizem niso le kraji, so tudi ljudje V občini Trzin oblikujejo turistične možnosti in razvoj. V goste pa so minuli petek povabili tudi turistične delavce iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Trzin, 2. novembra - Spomladi letos so v občini Trzin ustanovili turistično društvo. Člani so si že kar na začetku zastavili nalogo, da opredelijo turistične možnosti v občini. Čeprav nimajo jezer ali podobnih naravnih turističnih zanimivosti, so prepričani, da je Trzin zanimiv, lep in prijazen tudi drugače in zato ima vse možnosti za turistični razvoj. Takšno opredelitev, ki jo nameravajo razdelati in izbliko-vati, nato pa kot projekt, ki naj bi ga sprejela občina, tudi uresničevati, so v zamisli predstavili minuli petek na novinarski konferenci. Pravzaprav je bilo to kar prijateljsko srečanje s sosednjimi člani društev in občin, v goste pa so povabili tudi člane turističnega društva in predstavnike občine z županom iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici. Srečanje predstavnikov občin, turističnih društev in tudi predstavnikov drugih društev je potrdilo, da ima Trzin velike možnosti v razvoju poslovno-nakupovalnega turizma. Zelo pestra in razvejana je v občini gostinska ponudba s kulinaričnimi dobrotami. Vrsta možnosti je na rekreacijskem področju. Načrtujejo, da bodo v prihodnje kraj polepšali z zelenicami in okrasnim cvetjem. Urediti nameravajo sprehajalne poti. Zaščititi je treba tudi ostanke nekdanje arhitekture in kulturne dediščine. V turistično podob in ponudbo kraja pa sodijo tudi prireditve. Srečanje z gosti iz Sv. Jurija ob Ščavnici je po nekajurnem pogovoru in ogledu različnih posebnosti in zanimivosti v Trzinu navrglo misel, da je potrebno to srečanje in poznanstvo utrditi, obogatiti in razširiti. Za začetek je tako GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si občina Trzin z županom Tonetom Peršakom ne le podprla ampak že kar potrdila eno od oblik turističnega dogajanja v občini. Sicer pa so se na srečanju strinjali, da so si turistični delavci v Trzinu s predsednico Jožico Valenčak kar prav zadali za nalogo v letu 2000 oblikovanje turističnega podmladka v šolah in ekološko gibanje v Trzinu. • A. Žalar AMZS Delavci AMZS so imeli ta konec tedna po Gorenjskem 39 intervencij. 32 gorenjskim voznikom so zaletene avtomobile odpeljali z vlečnimi vozili, 6-krat so opravili popravila avtomobilov na krajih, kjer je do okvare prišlo. Na pomoč pa so odšli k vozniku v Celovec. GASILCI Kranjski gasilci so posredovali v dveh prometnih nesrečah na Delavskem mostu v Kranju. Obakrat so nudili pomoč reševalcem pri oskrbi ponesrečencev, odklopili akumulatorje na osebnih vozilih in sanirali cestišče. V večstanovanjskem bloku na Valjavčevi ulici 5 je stanovalec v spodnjem nadstropju zakuril pe*č, nakar se je dim razširil v ostala stanovanja. Posredovanje gasilcev ni bilo potrebno. Na pomoč pa so priskočili tudi vozniku osebnega vozila, ki je na cesti proti Zabnici zapeljal s ceste in z zadnjim delov vozila trčil v drevo. Na črnem odlagališču za Avtohišo Kadi/cc v Šenčurju so se vžgale odpadne gume. Kranjski gasilci so jih pogasili s peno, ter ohladili gume. Na pomoč so jim priskočili prostovoljni gasilci iz Šenčurja, ki so opravili še požarno stražo. Jeseniški gasilci so sedem krat spremljali vozila z nevarnimi snovmi skozi predor Karavanke. Zaradi pozabljene hrane na štedilniku, so morali vdreti v zadimljeno stanovanje v stolpnici na Jesenicah. Prisotni pa so bili še na hokejski tekmi, kjer so opravili požarno stražo. GORENJSKI NOVOROJENČKI Gorenjci smo od petka do danes dobili 14 novih prebivalcev. V Kranju seje rodilo 8 otrok, od tega 7 deklic in en deček. Najlažja deklica je tehtala 2.450 gramov. Tudi najtežja je bila tokrat deklica, tehtnica ji jc ob rojstvu pokazala 3.970 gramov. Na Jesenicah jih je na svet prijo-kalo 6, tri deklice in trije dečki. Najtežji deček je tehtal 3.700 gramov, najlažja pa je bila deklica s 2.750 grami. Najboljši blejski muharji Žeje, 2. novembra - V domu ribičev Ji D Tržič v Žeja h so v petek prvič uradno podeljevali priznanja in odličja mitharske tekmovalne komisije Ribiške zveze Slovenije ob koncu prvega državnega prvenstva Slovenije v muharjenju. Letos je sodelovalo na tekmovanju za pridobitev naslova državnega prvaka 20 ekip in 83 posameznikov. Med ekipami je zmagala Ribiška družina Bled v sestavi Toni Strgar. Emil Pintar, Gašper Humor in Jože Piti ta r. Druga je bila ekipa RD Zagorje, tretja pa ekipa RD Kočevje. Med posamezniki je osvojil državni naslov Toni Strgar iz Ribiške družine Bled, drugi je bil Igor Pivk iz RD Medvode m tretji pa Gerhard Umfahrer iz Kluba koroških ribičev. • A. Ž. ■K ".v ""v;-------- ' ~T7—~r"—1----™—^2............; ■ npr |4*|#gU| #%E|jS*|fe| IXi \7wKEIlJ9IVin UDVIN GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Poslej bodo na toplem Selca, 2. novembra - Po dobrem letu dni obnovitvenih del so v soboto člani Kulturnega društva dr. Janez Ev. Krek Selca pripravili slovesnost s kulturnim programom ob zaključku del. Popolnoma so obnovili oder in garderobo, nanovo izdelali električno napeljavo, kupili luči in mešalno mizo, najbolj pa se veselijo ureditve ogrevanja te dvorane, ki bo omogočalo, da se bodo tudi v zimskem času pripravljali in organizirali prireditve. Vrednost del po oceni dosega 2,5 milijona tolarjev, pri Čemer je prizadevnim selškim kulturnikom priskočila na pomoč tudi Občina Železniki, številni sponzorji, izredno veliko dela pa so opravili sami. Koliko pomeni opravljeno delo Selčanom, najbolj zgovorno pove podatek, da so tudi ob tej priložnosti z bogatim kulturnim programom nastopili pred polno dvorano, slavnostni govornik pa je bil župan Občine Železniki Mihael Prevc. Častni gost te priložnostne prireditve je bil predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Jože Bernik. ki jim je zaželel, da bi v novih pogojih uspešno prispevali k obnovi tradicionalno bogatega kulturnega življenja v teh krajih, člani kulturnega društva pa so se s posebno pozornostjo zahvalili svojemu predsedniku društva Klemenu Štibehu, ki ima največ zaslug, da so bila dela finančno podprta in uspešno izvedena. • Š. Ž. Za manj "špricanja" v srednjih šolah Radovljica, 2. novembra - Konec tedna je Zavod za šolstvo republike Slovenije v Radovljici pripravil seminar Poti k zmanjševanju izostajanja v srednjih šolah. Namenjen je bil zlasti šolam, ki so vključene v projekt Modeli ravnanja šole ob pojavu izostajanja. Pedagoški delavci, ki so sodelovali na seminarju, so imeli priložnost slišati tudi za tuje izkušnje, saj je poleg domačih strokovnjakov sodeloval tudi Jaap van La-kerveld z univerze v Liednu na Nizozemskem, ki se s to problematiko ukvarja že nekaj let. • D.Ž. Seja občinskega sveta Žirovnica Žirovnica, 2. novembra - Danes bo v prostorih Čopove rojstne hiše v Žirovnici redna seja občinskega sveta Žirovnica, na kateri bodo obravnavali več predlogov odlokov: o ustanovitvi skupne občinske uprave z občino Jesenice, o ustanovitvi javnega vzgojno - izobraževalnega zavoda osnovna šola Žirovnica, o ustanovitvi vaških odborov, o gospodarskih javnih službah in o ustanovitvi razvojne agencije. Svetniki se bodo odločali o grbu, o odkupu poslovnih prostorov Planike ter o nekaterih drugih vprašanjih. Med drugim bodo imenovali podžupana občine Žirovnica. • D.S. Na vrhu Storžiča tudi panoramska plošča Kranj, 31. oktobra - Ob 100-letnici kranjskega planinstva so 17. oktobra 1999 odkrili na vrhu Storžiča podstavek s ploščo, ki obiskovalcem pomaga pri orientaciji po okoliških vrhovih. Dobro tono težak smerokaz so izdelali v hotaveljskem Marmorju; načrt je izdelal arhitekt Marko Šenk, panoramsko skico pa Geodetski zavod Kranj. Investicijo so poleg občine Preddvor podprli župani občin Cerklje, Jezersko, Naklo, Šenčur in Tržič ter mestne občine Kranj. Kljub slabemu vremenu se je na svečanosti zbralo prek petsto planincev, med katerimi so bili tudi ugledni gostje. Panoramsko ploščo, pod katero je tudi nova skrinjica z vpisno knjigo, je odkril župan občine Preddvor Miran Zadnikar, zbranim pa je spregovoril predsednik PD Kranj Franc Ekar. Na sliki: predsednik kranjskih planincev v družbi preddvorskega in radovljiškega župana ter varuha človekovih pravic Iva Bizjaka. • S. S., foto: arhiv PD Kranj Seja občinskega sveta Jesenice Krajevnim skupnostim več veljave Muzej Jesenice zgledno ohranja kulturno in tehnično dediščino Jesenic in Jesenice, 2. novembra - Jeseniški občinski svet je obravnaval poročilo o dveh javnih zavodih: Muzeju Jesenice in Ljudski univerzi Jesenice. Na Jesenicah je ohranjeno veliko tehnične dediščine, ki jo zdaj solijo v halo Fiproma. Krajevne skupnosti bodo imele večje pristojnosti. Na vsaki seji občinskega sveta Jesenice se predstavi eden ali dva javna zavoda. Na minuli seji so se občinski svetniki seznanili z delom Ljudske univerze Jesenice in Muzeja Jesenice. Ljudska univerza prav letos praznuje 40-letnico svojega dela in direktorica je svetnikom izčrpno predstavila ustanovo, ki skrbi za izobraževanje odraslih. Ljudska univerza postaja vse-bolj pomembna in organizira vrsto formalnih in neformalnih izobraževalnih oblik, vendar pa se srečuje s hudo prostorsko problematiko. Tudi na Jesenicah bi radi v okviru Ljudske univerze ustanovili center za samostojno učenje, center, ki ga imajo že druge ljudske univerze. Učilnice morajo najemati drugod. S financiranjem Ljudske univerze ni problemov, upajo pa, da jih tudi v prihodnje ne bo, saj se bodo z raznimi projekti aktivno vključevali v mednarodno izmenjavo v okviru PHARE in pridobili sredstva Evropske unije. Muzej Jesenice deluje na sedmih lokacijah - za jeseniško, žirovniško in kranjskogorsko občino, edina ustanoviteljica Muzeja pa je le jeseniška občina, kjer ima v Ruardovi graščini muzej tudi svoj sedež. Okoli 51 tisoč obiskovalcev vsako leto obišče muzejske hiše, s katerimi upravlja jeseniški Muzej, ki ima v graščini tudi zelo veliko dokumentarnega gradiva o Jesenicah in železarstvu. Najstarejši dokument, ki ga hranijo, nosi letnico 1403, pisnega in slikovnega gradiva pa je za 73 metrov. Najstarejša zbirka je galerijska zbirka v Prešernovi hiši, ki jo bodo ob 200-letnici Prešernovega rojstva obnovili. Obnavlja pa se tudi kasarna na Stari Savi, poteka popotresna obnova Ru-ardove graščine, muzej pričakuje, da se bo uredila Kajžnikova hiša v Ratečah in planinski muzej v Mojstrani. Na Jesenicah je ohranjene ogromno tehnične dediščine, ki jo zdaj selijo v halo Fiproma, za njeno ohranitev pa so letos od ministrstva za kulturo dobili milijon tolarjev. Jeseniški svetniki so med drugim potrdili tudi odlok o nekdanjega železarstva prenosu nalog v opravljanje kt* jevnim skupnostim, po katcrei11 občina daje krajevni skupnost' generalno pooblastilo sklepanje najmenih pogodb # stavbna zemljišča, ki so v las« občine Jesenice in ki ležijo območju posamezne krajevi skupnosti. To pa ne vključuj* sklepanje najemnih pogodb # kmetijska zemljišča. Krajevfl* skupnosti dajejo tudi mnenja» podaljšanemu obratovalnem11 času gostinskih obratov. Jeseniški svet je sprejel odlok o pokopališki in pogrebni & javnosti ter urejanju pokopališč Pripombe, da naj bi se v dolo* iu vključilpo tudi to, da je ki* jevna skupnost lastnik grobo' na pokopališču Dovje niš" mogli upoštevati, ker mora t° opredeliti kranjskogorska obfr na v svojem odloku. • D. Sed«) Občinski svet Preddvor i Dve vroči temi: voda in kabelska televizija Na sejo občinskega sveta v Preddvoru so svetniki tokrat povabili direktorja Kabelsko komunikacijskega sistema Preddvor Janka Bolka in Branimirja Strleta iz Vodovodne zadruge Preddvor. Preddvor, 2. novembra - Slednji je predstavil problematiko septembrskega onesnaženja vode v Preddvoru, ki pa po njegovih besedah ni bilo tako alarmantno, kot so se bali občani, ko je iz preddvorske šole prišla novica, da je voda "zasti upijena" in jo je treba prekuhavati. Na podlagi informacije iz šole je Vodovodna zadruga naročila vzorce pri Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj (ki bi jih moral po pogodbi že ob onesnaženju obvestiti o oporečnosti, ne pa da je obveščal uporabnike), vendar je bilo z vodo vse v redu in kakor jo spremljajo sedaj, ni več oporečna. Do alarma je najbrž prišlo, ker je zakonodaja zaostrila merila o ustreznosti vode. V zadrugi sicer priznavajo, da je ob večjih nalivih voda kalna, zato bodo ustrezno ukrepali. Izvira vode v zajetju, od katerih eden kali in drugi ne, bodo skušali ločiti s pregrado, sicer pa zagotavljajo, da bodo storili vse, da bi bila oporečnost vode kar najmanjša. Trši oreh pa je kabelsko-komunikacijski sistem, ki so ga v občini Preddvor dobili pred dvema letoma, svetnike pa je že pred časom zanimalo, kdaj se bo začela druga faza izgradnje tega sisitema, ki tudi Kokri in v tretji fazi Jezerskemu obeta napeljavo kabelske televizije. Janko Bolka, sedanji dierektor, ki je bil imenovan že po izgradnji, je povedal, da ni končana niti prva faza, saj je izvajalcu za priključitev na zahtevnejših terenih (denimo Možjan-ca in prvi del Kokre) preprosto zmanjkalo denarja. Med investicijo je po Bolkovih besedah tudi samovoljno spremenil traso, nedokončanega sistema, ki zaradi tega tudi še ni bil prevzet, pa niti ne vzdržuje, zaradi česar je sprejem nekaterih programov pri naročnikih moten. Z izvajalcem so se o neizpolnjeni pogodbi že večkrat skušali pogovoriti, vendar zaman, saj slednji vztraja, da je napeljal dogovorjenih 800 priključkov in terja za opravljeno delo denar. Sedaj imajo zadevo v rokah odvetniki, v Preddvoru pa razmišljajo o osamosvojitvi sistema. Nedokončana prva faza otežuje nadaljevanje projekta, je na vprašanje svetnikov odgovoril Bolka. Sicer pa dodaja, da bi bil kabelski sistem za Kokro zaradi razpršenosti poselitve zelo drag, zlasti če bi se investicije lotili sami, brez sodelovanja Elektra ali Telekoma. Zato obljublja izdelavo idejnega projekta, v razmislek pa ponuja možnost, da priključitev Kokre ne bi bila kabelska. Na sredini seji so se svetniki lotili tudi formalnih opravil in potrdili tri osnutke odlokov, med katerimi je tudi odlok o razglasitvi Hudičevega boršta na Zaplati za naravni spomenik. • D. Z. Žlebir J Podružnična šola v Podljubelju je dočakala prvo večjo posodobitev Najprej centralna kurjava, nato preureditev prostorov Ob šolski stavbi izdelujejo novo kurilnico, ki bo omogočila boljše ogrevanje učilnic in drugih prostorov. Podljubelj, 2. novembra - Ureditev centralne kurjave v šoli je bila nujna, ker so prostori vlažni, v njih pa so namerili tudi preveliko koncentracijo radona. Učilnice so že zdavnaj pretesne za dva kombinirana oddelka, zato je v načrtu preureditev sedanjih prostorov in izgradnja manjše telovadnice. To pomembno naložbo bi radi uresničili do leta 2001, ko bodo v Podljubelju praznovali 110-letnico šolstva v kraju. Sredi leta so strokovnjaki inštituta Jožef Štefan obvestili vodstvo osnovne šole Zali rovt v Tržiču, da so meritve v podružnični šoli Podljubelj pokazale večkratno preseganje do- Priprave na prvi praznik občine Tržič po novem Prej praznovanje avgusta, sedaj decembra V Tržiču bodo praznovali 12. decembra, na obletnico podelitve trških pravic pred več kot pol stoletja. Tržič, 2. novembra - Tržiški občinski svet se je pred leti odločil, da občinski praznik ne bo več 5. avgusta v spomin na borbo partizanov z okupatorjem pod Storžičem. Po nekaj letih premora bodo prebivalci tržiške občine spet praznovali. Že 10. decembra bo slavnostna akademija, med katero bodo podelili najvišja občinska priznanja in priznanja za športne ter kulturne dosežke. Odslej bo praznik občine Tržič 12. decembra. Na ta dan se bodo spominjali leta 1492, koje Tržič dobil posebne trške pravice in svoboščine. Takrat so naselje povzdignili iz vasi v trg. Ta pomembni dogodek bo dobil svoje mesto tudi ob prvem praznovanju. Organizatorji predlagajo vodstvom osnovnih šol, da bi učenci višje stopnje v prvih decembrskih dneh pisali spise o zgodovini mesta, učenci nižje stopnje in otroci v vrtcih pa bi lahko risali današnje podobe Tržiča. Najboljše spise in risbe bodo nagradili in objavili v glasilu Tržičan, ki bo decembra 1999 ponovno izšel. Prizadevali si bodo za lepši izgled kraja, zato nameravajo podeliti priznanja za najboljšo ureditev izložb in vitrin. Praznovanje nameravajo obogatiti tudi s športnimi, kulturnimi iu drugimi dogodki. Do konca novembra pričakujejo na občini predloge tudi za druge prireditve, da bodo uskladili vse termine praznovanja. Že prej, do 10. novembra 1999, lahko prebivalci pošljejo Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občine Tržič pobude za podelitev občinskih priznanj. Plakete se podeljujejo za življenjsko delo, večletne uspehe ali izjemne dosežke trajnejšega pomena, diplome pa za enkratne dosežke, uspehe v posameznih dejavnostih in dolgoletno organizacijsko ter publicistično delo. Občinska priznanja bodo podelili na slavnostni akademiji, ki bo 10. decembra zvečer v osnovni šoli Bistrica. Tam bodo nagrajencem izročili tudi priznanja Športne zveze Tržič in Kurnikova priznanja. • S. Saje voljene koncentracije plina radon. Med poletjem so šolo temeljito prezračevali, kar pa ni mogoče v hladnejših mesecih. S tem problemom so seznanili starše, za katere so septembra pripravili tudi strokovno predavanje. Obenem so se z vodstvom občine dogovorili o možnosti sanacije razmer. Ker imajo za ogrevanje učilnic le termoaku-mulacijske peči in je stavba vlažna, so se odločili za izdelavo kurilnice in napeljavo centralnega ogrevanja. Kot predvidevajo, bodo centralno kurjavo lahko začeli uporabljati že prihodnji mesec. "Nova kurilnica je prvi korak do temeljitejše posodobitve podljubeljske šole. V bodočem prizidku nameravamo urediti manjšo telovadnico, ker prostora za telesno vzgojo sedaj ni. Tam bodo tudi garderobe in sprejemnica za starše v pritličju ter ena učilnica v nadstropju. Notranjost sedanje stavbe bo treba temeljito preurediti, saj potrebujemo dve večji učilnici za oba kombinirana oddelka. V letošnjem šolskem letu je namreč nastal problem v oddelku prvega in drugega razreda. Čeprav je ta oddelek z 21 učenci na zgornji meji dovoljenega normativa, pa nam je ministrstvo za šolstvo in šport dovolilo delitev razredov zaradi premajhne učilnice. Vsak učenec bi imel na razpolago le po en kvadratni meter prostora, kar je vsekakor premalo za normalno delo. Ta rešitev je samo začasna, zato bo nujna čim hitrejša posodobitev šole. Telovadnica bo velika pridobitev za otroke, seveda pa jo bodo lahko za rekreacijo uporabljali tudi prebivalci," je povedal ravnatelj tržiške osnovne šole Zali rovt Janez Godnov o načrtih, ki bi jih radi uresničili vsaj v letu 2001. Takrat bodo namreč praznoval' v Podljubelju 110-letnico or niziranega šolstva v kraju. Letos je v Podljubelju 34 o? novnošolcev od prvega o° četrtega razreda. Kljub majhn^ mu številu učencev šola sodeluj* v raznih skupnih projektih 5 centralno šolo. Brez šolarjev flf mine skoraj nobena večja prirej itev v kraju. Tudi zato bi rad1 zagotovili boljše pogoje za del°: kakršne že imajo v podružnic Lom pod Storžičem. Tam s° letos končali popolno prenov0 šole, žal pa so razmere najbolj kritične v dotrajani centrali1' šoli v Tržiču, kjer težko čakaj0 na izgradnjo nove šolske zgradbe. • S. Saje Planinci v Gozd-Martuljku so praznovali Gozd-Martuljek, 30. oktobra - Želja po ustanovitvi planinskega društva pod martuljškimi vrhovi seje domačinom izpolnila jeseni 1949. Petdesetletnico društva so planinci v Gozd-Martuljku letos proslavili z več dejavnostmi. Po tradiciji obeleževanja pomembnih dogodkov so 24. junija prižgali kresova na Špiku in pod to goro. Dan zatem so imeli slovesno prireditev v dvorani hotela Špik, kjer so razvili društveni prapor in podelili planinska priznanja zaslužnim članom-Pripravili so razstavo o razvoju društva in izdali knjižico t naslovom "Naših petdeset let". Ob svečanostih niso pozabili na delo, saj so popravili poti na Špik. Poleti so na najbolj izrazit vrh Martuljkove skupine pripravili skupni izlet. Praznovanje so sklenili s spominsko mašo za vse umrle planince in blagoslovom prapora v Finžgarjevi kapeli v Jasenjah. • Š. S. ——-—1-1- 512^2. novembra 1999 ureja ManjaVblčjak 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Gorenjska banka podvojila lastninski delež v NFD Delnice Gorenjske banke kupujeta Sava in Merkur V Gorenjski banki previdno molče, s katero banko se nameravajo povezati. Kr; aiU, nov. - Vodstvo Gorenjske banke je na tradicionalni tis- . vni konferenci ob svetovnem dnevu varčevanja razgrnilo pos-vanje v iet0šnjem |etu, ki je še uspešnejše kot lani. Pri vseh ^kazateljih nameč doživlja rast, narašča tudi cena njenih del-'c» manjši je bil le obseg plačilnega prometa s tujino. Gorenj-Ka banka je varna in varčna ter namerava ostati največja ban-a na Gorenjskem in med najboljšimi v Sloveniji. S let poslovnimi rezultati v °snjih prvih devetih mesecih P&O zadovoljni, saj je rast bilan-^ne vsote večja kot v povprečju slovenskih bankah, hitreje odstotne, pri sredstvih podjetij 2,6-odstoten, pri posojilih občanom 7,1-odstoten in pri posojilih podjetjem 4,7-odstoten. Stroški poslovanja v Gorenjs- lik arn rastejo sredstva podjetij in ki banki predstavljajo 2,5 do 3 .^canov. tudi niihova nosoiila odstotke bilančne vsote, v slovenskih bankah z redkimi izjemami znašajo 3 do 3,5 odstotka. Pol odstotka v bilančni vsoti predstavlja šest milijonov mark oziroma šest mesečnih plač vseh, zaposlenih, kar je naša konkurenčna prednost, ki jo bomo lahko izkoristili v bitki z evropsko konkurenco, je dejal direktor Zlatko Kavčič. nov, tudi njihova posojila, vidnost je stabilna, je uvodo-p dejal Zlatko Kavčič, direk-°r Gorenjske banke Kranj, zadovoljenje tudi s tem, da se . 0renjka banka letos ni omen-j la pri zelo aktualnem vprašan-JU združevanja slovenskih bank, endar s tem ni rečeno, da se o ni ne dogovarja. Odgovora na Prašanje s kom, seveda nismo oboje je možno. Nova hJubljanska banka ali Nova' £reditna banka Maribor, pravi c'atko Kavčič. ^arna in varčna banka V letošnjih prvih devetih mejnih se je bilančna vsota podala za 16 odstotkov in dose-8'a višino 124,9 milijarde tolarji- Na računih občanov je bilo Konec septembra 58,2 milijarde olarjev, na računih pravnih ]>seb 23 miljard tolarjev. Posoji-'a občanov so povečali za 17 <**totkov. obrtnikom za 31 "stotkov in podjetjem za 20 odstotkov. ? provizijo in devizno valut- 'ni poslovanjem so pokrili 68 ^stotkov stroškov poslovanja. Prvih devetih mesecih so us- ar'li 1,6 milijarde tolarjev košatega dobička in dosegli 11,8- ^stotno donosnost na kapital. I^Med 27-timi slovenskimi ban- arni se Gorenjska banka , Vršča na četrto mesto po višini ^°sti bilančne vsote. Njen tržni elež je bil ob koncu septembra Vrednost delnice narašč Po vseh kazalcih Gorenjska banka letos dosega rast, izjema je le plačilni promet s tujino, ki je nekoliko manjši kot lani. Po Kavčičevih beseda temu botruje uvedba davka na dodano vrednost, ki je sredi leta zelo spremenil gotovinske tokove, stvari pa se vračajo v nekdanje tirnice. Drugi razlog pa je zelo visoka primerjalna osnova, saj so lani izpeljali dve veliki kapitalni transakciji na Gorenjskem in sicer posel Save in Goodvea-ra in dokapitalizacijo Merkurja. Prav Merkur in Sava sta postala večja lastnika Gorenjske banke, saj kupujeta njene delnice, lastninska deleža sta z deset povečala na sedemnajst odstotkov. Po Kavčičevih besedah jih prodajajo predvsem tisti, ki potrebujejo gotovino ali spreminjajo sestavo svojih naložb, med delničarji ni nervo- raPitala in na sedmo po veli- ze in sestava največjih delničar-Kosti k;i—x——.~ vt:— *_x_: jev banke je stabilna. Tržna cena delnice Gorenjske JJr! bilančni vsoti 4,6-odstoten, banke znaša 38.500 tolarjev, v P kapitalu 5,5-odstoten, pri začetku letošnjega leta je znaša ranih sredstvih občanov 5,7- 30 do 33 tisoč tolarjev. ^a vprašanje, da se v Gorenjski banki trdo pogajajo s podjet-Jl> kijih zategadelj zapuščajo, je Zlatko Kavčič odgovoril, da ,° nekateri res nezadovoljni, vendar sredstva podjetij narašča-j0- Tudi druge 'stare' banke imajo približno polovico sredstev °bcanov, 'nove' banke imajo večji delež sredstev podjetij. Sana-Pfe v zadnjem desetletju so bile naporne, zapuščala so jih podaja, ki so zašla v krizo in pri drugih bankah dobi/a dodatna P°$ojila, nato so se spet vrnila. Tipičen primer je kranjska Pla-njka, ki se je vrnila le še bolj zadolžena in njena kriza brez državne pomoči ni bila več rešljiva. Priznam, da smo v zadn-Vn letih naredili tudi kakšno napako, žal mi je za vsako, res aVe naredimo posel z novim komitentom kot s tistimi, s katerimi srno preživeli težkim deset let, vendar stvari se spremi-**Jojo, čas bo najbolje pokazal, da smo ravnali prav. Pravijo, aa smo trdi, toda zelo hitro se lahko spremenimo, prej kot v ehem letu, je dejal Zlatko Kavčič. Tržiški Zlit ima novega stečajnega upravitelja Nov zaplet v Zlitu nov. - Namesto dosedanjega stečajnega upravitelja Mat Je Koblek Nuli a Majcna je vodenje stečaja tržiškega podjetja Zlit petek prevzel Andrej Koželj. Nemudoma je napovedal, £lit ne bo več obratoval. .Atečaj tržiškega Zlita se vleče že šest let, v zadnjih treh do štir-k 'et'h na sodišču ni bilo resne obravnave, zato so bili upniki vse .'J nezadovoljni. Direktor Gorenjske banke Zlatko Kavčič je na (. rtkovi tiskovni konferenci dejal, da so zaradi takšne počasnos-2elo nezadovoljni in da jim je v zadnjem letu uspelo doseči le J^njavo stečajnega upravitelja. 2 °vi stečajni upravitelj Andrej Koželj je minuli petek na zboru Poslene na zboru seznanil, da jih z novembrom ne bo več reboval, ker tovarna ne bo več obratovala. Na prvi novembr-j^1 (Praznični) dan so zaposleni o tem seznanili sindikat, občino, |e "^'nistrstva in zdi se, da je dan kar simboličen. Stečaj tržiške 2 ne tovarne namreč zapletajo tudi denacionalizacijski postopki, e8adelj utegne ustavitev proizvodnje ostati dokončna. Vodstvo Gorenjske banke je na tradicionalni tiskovni konferenci ob svetovnem dnevu varčevanja razgrnilo poslovanje v letošnjem letu (od leve proti desni): pomočnik direktorja Vasilij Koman, direktor Zlatko Kavčič in Igor Poljšak, kije odgovoren za poslovanje z občani. V letošnjih prvih devetih mesecih je Gorenjska banka ustvarila 989 milijonov tolarjev čistega dobička, kar je 23 odstotkov več kot lani v tem času. Bilančna vsota je porasla za 16 odstotkov, v slovenskih bankah v povprečju za 13 odstotkov, kar kaže na zaupanje v Gorenjsko banko, tudi njeno varnost. O tem govori tudi njena kapitalska ustreznost, ki je 26,3-odstotna in daleč presega predpisano 8- odstotno, je povedal pomočnik direktorja Vasilij Koman. /.brana sredstva pravnih in fizičnih oseb so se z 71 milijard tolarjev povečala na 80 milijard tolarjev, kar je 12-odstotno povečanje, v slovenskih bankah je bilo v povprečju le 9 odstotno. Obrestne mere za posojila so se znižale skoraj za odstotno točko, od tega za pravne osebe za 1,25 odstotne točke, za občan pod l odstotno točko. Obrestne mere za vloge so se znižale za 0,4 odstotne točke, od tega za pravne osebe za pol odstotne točke. Ljudje še vedno varčujejo predvsem na tri in šest mesecev, čeprav so obrestne mere za večjo ročnost vse bolj privlačna, na pet let so že 5,5-odstotne. Gorenjska banka brani NFD Gorenjska banka je ena od soustanoviteljic Nacionalne finančne družbe, oktobra jo je skušala prevzeti Kmečka družba in Gorenjska banka se je odločno postavila v njen bran. Svoj lastninski delež je tako kot Abanka z 18,76-odstot-nega poveča na 43,33-odstotne-ga, saj sta odkupili sorazmerni delež banke Celje in Dolenjske banke, kar jim je omogočala družabniška pogodba. Stvari so se zdaj umirile, verjetno ob še kakšno vprašanje, kaj se dogaja z NFD, toda mislim, da so stvari obvladane in dolgoročno bomo njeno strategijo branili z lastništvom, je dejal Zlatko Kavčič. Tako odločno potezo je pojasnil s tem da je 20 do 30 tisoč Gorenjcev vložilo svoje certifikate v pide NFD, zbirali so jih tudi v Gorenjski banki, zategadelj jim ni vseeno, kaj se zdaj dogaja, saj gre tudi za ugled banke. Če ne bi zaščitili NFD, bi se lahko zgodilo, da bi na eni izmed njenih skupščin novi lastniki izglasovali, da NFD nima več svojega pida, kar bi ljudem, ki so zaupali in certifikat prinesli v Gorenjsko banko. Posel s certifikati je dolgoročno lahko dober, po Kavčičevih besedah ima poleg Triglava 1 najboljši portflej pid NFD1. Gorenjska banka se z investicijskim bančništvom ukvarja prek NFD, ki ima še veliko razvojnih možnosti za vzajemne sklade, za upravljanje s pokojninskim skladom v smeri odprtih investicijskih družb. • Marija Volčjak Končan sejem Infos '99 Začeli podpisovati odprto pismo Ljubljana, 2. novembra - Na izobraževalno-računalniški prireditvi Infos '99, ki je prejšnji teden potekala v Cankarjevem domu, so začeli podpisovati odprto pismo vladi in državnemu zboru Republike Slovenije. Podpisniki poudarjajo zaostajanje na področju uvajanja informacijskih tehnologij. "Informacijsko telekomunikacijske tehnologije so konkurenčna prednost, ki jo mora država Slovenija močneje spodbujati, gospodarstvo pa bolj zavzeto uporabljati," jc ena od točk, s katerimi so se strinjali podpisniki odprtega pisma. Sicer pa so na Infosu predstavili tudi nekaj raziskav, ki ugotavljajo, kakšna je raba interneta v šolah. Po podatkih, do katerih je prišel RIS, je internet v šolah sicer bolj prisoten kot lani, a kljub temu uporaba informacijske avtoceste še ni množična. Druga raziskava pa je opozorila na probleme pri računalniškem izobraževanju. Ugotovili so, daje v šolah premalo računalnikov, premalo je časa, namenjenega uporabi računalnikov, pa tudi učitelji so premalo izobraženi. Organizatorji Infosa so zato seminarski del pripreditve naslovili z "Usmerjeni v prihodnost." Tako so s predavanji opozarjali na to, da v Sloveniji problčem tiči predvsem v premajhni uporabi, ki jih informatika in sodobne telekomunikacijske tehnologije nudijo gospodarstvu. Sicer pa so bile na razstavnem prostoru letošnjega Infosa predstavljene številne novosti s področja računalništva. Kot tudi lani so razstavni prostor zavzela domača in tuja podjetja, ki so se bolj ali manj uspešno spopadala z radovednimi obiskovalci. • Špela Ž. Sporazum Slovenije z Nordijsko investicijsko banko Odpiranje v Skandinavijo Sporazum bo pospešil gospodarsko sodelovanje z nordijskimi državami, nastal je na pobudo naših podjetij. Kranj, nov. - Slovenski finančni minister Mitja Gaspari in predsednik NIB Jon Sigurd-sson sta 27. oktobra podpisala sporu/.iiiii naše države z Nordijsko investicijsko banko, ki je mednarodna finančna organizacija in sofinancira projekte v številnih državah. Sodelovanje bo omogočilo posojila za infrastrukturne, okoljevarstvene m industrijske projekte. Nordijsko investicijsko banko so leta 1975 ustanovile danska. Finska, Islandija, Norveška in Švedska, sedež ima v Helsinkih. Najprej so z njeno pomočjo okrepile medsebojno sodelovanje, pozneje je je NIB svojo dejavnost razširila tudi na druga območja, v zadnjih letih tudi v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Tako je sporazume že podpisala z Litvijo, Latvijo in Estonijo ter s Poljsko, Češko, Madžarsko, Romunijo in Rusijo ter sedaj s Slovenijo. Sodeluje zlasti pri financiranju projetkov, v katerih sodelujejo podjetja iz nordijskih držav ali so zanimivi za njene ustanoviteljice. Na slovenski strani so podpis sporazuma spodbudila podjetja, ki že sodelujejo z nordijskimi državami, precej je še neizrabljenih možnosti, ki jih bodo po podpisu sporazuma lažje izkoristili. NIB posebej zanimajo projekti na področju energetike in komunalne infrastrukture, kjer zasleduje učinkovito porabo energije in varstvo okolja, na teh področjih so podjetja iz nordijskih držav med vodilnimi v svetu. Precej izkušenj ima tudi na področju telekomunikacij, kjer jc projekte pripravljena sofinancirati skupaj z drugimi mednarodnimi finančnimi organizacijami. Možnosti sodelovanja so tudi na področju transportne infrastrutkure, kjer bi lahko sofinancirala nadgradnjo železniškega sistema oziroma omrežja. NIB pa se zanima tudi za investicije v ostalo slovensko industrijo. NIB odobri posojila v razponu od 10 do 30 milijonov ameriških dolarjev, nastopa predvsem kot sofinancer skupaj z drugimi domačimi in tujimi finančnimi ustanovami. Posojila so zanimiva, ker jim je moč najeti tudi brez jamstva države, če banka tako presodi, z njimi pa je moč pokriti tudi pripravo projektne dokumentacije. Slovenska menjava s petimi nordijskimi državami je lani dosegla 453 milijonov dolarjev, od tega je 208 milijonov odpadlo na Švedsko, 129,8 na Dansko, 61,9 na Finsko, 51,8 milijona na Norveško in 1,7 milijona dolarjev na Islandijo. Primanjkljaj je bil največji v trgovanju s Švedsko, kamor so naša podjetja izvozila za 143 milijonov dolarjev in uvozila za 65 milijonov dolarjev blaga. Kroničen je primanjkljaj tudi s Finsko in Norveško, presežek pa naša podjetja ustvarijo pri trgovanju z Dansko in v simbolični izmenjavi blaga z Islandijo. • M.V. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Informacijski center Evropske komisije v Sloveniji V središču Ljubljane odprli Center Evropa Informacijski center nudi obiskovalcem raznovrstne informacije o Evropski uniji. Ljubljana, nov. - V središču Ljubljane, na Dalmatinovi 4, so 25. oktobra za javnost odprli informacijski center delegacije Evropske komisije v Sloveniji "Center Evropa". V njem je na voljo široka paleta informacijskih virov II, vključno s knjigami, publikacijami, periodiko, računalniškimi zgoščenkami in videokasetami. Obiskovalcem je omogočen brezplačen dostop do številnih podatkovnih baz in spletnih strani II. V Centru Evropa so zaposleni trije informatorji, direktorica Nataša Jurišič si želi, da bi postal osrednje mesto, kjer bi ljudje našli vse, kar jih zanima o Evropski uniji. Njihova osnovna naloga je posredovanje informacij o politikah, institucijah in načinu delovanja Evropske unije ter o vključevanju Slovenije v EU. Center Evropa ma 135 kvadratnih metrov prostorov v dveh nadstropjih. V pritličju so na voljo brezplačne brošure, zloženke in ostale publikacije o EU in sicer v slovenščini in ostalih evropskih jezikih. Na voljo sta dva računalnika, kjer obiskovalci lahko brskajo po različnih evropskih podatkovnih bazah, pregledujejo računalniške zgoščenke ali obiščejo eno izmed mnogih spletnih strani o EU. Tam lahko prebereje tudi časopise in revije, obsežna je zbirka videokaset, stalno prenašajo televizijski program Evropske komisije "Europe by Satelite". V prvem nadstropju je manjša knjižnica z mirnimi kotički za branje in študij, ki nudi informacije o posameznih vsebinskih področjih. Posebej je zbrano gradivo o Sloveniji in njenem približevanju EU ter o programih Phare. V centru pričakuje mlade obiskovalce in starejše, precej bo verjetno študentov. Zaposleni jim bodo pomagali in svetovali ter jim ponudili kavo in vodo. Občasno bodo pripravljali tematske pogovore, predstavitve, okrogle mize, novinarske konference in druga srečanja. Dragan Burbutovski, vodja odnosov z javnostmi pri Delegaciji Evropske komisije v Slovenije pravi, da bo center postal središče informacijskih aktivnosti, ki sc nanašajo na EU in slovensko približevanje EU. Center Evropa je odprt od ponedeljka do petka od 10. do 17. ure in ob sredah do 19. ure. Informacije posredujejo tudi po telefonu 061/138-22-70, faksu 061/138-23-60 ali po elektronski pošti: info@evropska-unija-si. Center Evropa je Ustanovilo ljubljansko podjetje za tržne komunikacije Studio 3S, ki skupaj / Delegacijo Evropske komisije v Slovenije že od začetka'leta izvaja obsežen komunikacijski program ozaveščanja slovenske javnosti, financira ga program Phare. • M.V. POSLI IN FINANCE ureja: Marija Volčjak Prvo naselje vzorčnih montažnih hiš v Sloveniji Jelovica, Marles in Lumar Kupci lahko "v živo" vidijo montažne hiše Jelovice, Marlesa in Lumarja, prihodnje leto jih bodo postavila še tri podjetja. MEŠETAR Ljubljana, nov. - V Gradbenem centru v Ljubljani so 27. oktobra odprli prvo naselje vzorčnih montažnih hiš v Sloveniji. Prve tri so postavila škofjeloška Jelovica, mariborski Marles in Lurnar iz Gomilskega. Kupci si na enem mestu lahko podrobno ogledajo različne montažne hiše, dobijo strokovne nasvete, naselje je zanimivo tudi za strokovnjake, ki se ukvarjajo z montažno gradnjo ali z opremljanjem montažnih hiš. Naselje vzorčnih montažnih hiš se nahaja za Bežigradom v Ljubljani, na Dimičevi 9, tik ob Gradbenem centru Slovenije, ki ga najdete ob novem poslopju Gospodarske zbornice Slovenije. Tri montažne hiše so postavili med gradbenim centrom in igriščem, uredili so tudi okolico vzorčnih montažnih hiš, ki so postavljene po kotom 45 stopinj, tako da so poti in s tem dostopi do hiš obrnjeni proti obiskovalcem, ki prihajajo iz razstavnega prostora Gradbenega centra. Slovenski izdelovalci letno izdelajo 1.100 montažnih hiš, od tega jih kar 90 odstotkov prodajo na tuje. V zadnjih letih pri nas prodaja montažnih hiš narašča, zanje se odločajo zlasti tisti, ki si žele hitro gradnjo, montažne hiše pa odlikuje seveda tudi energetska varčnost. Prav zaradi izrazite usmerjenosti v izvoz naši izdelovalci postavljajo vse boljše montažne hiše, če boste obiskali vzorčno naselje, se boste lahko sami prepričali, da so veliko boljše kot so bile včasih. Vzorčno naselje montažnih hiš oh Gradbenem centru Slovenije na Dimičevi 9 v Ljubljani si lahko ogledate ob delavnikih od 10 do 18. ure ter oh sobotah od 10. do 14. ure. Doma prodajo le desetino montažnih hiš Vzročno naselje so v slovenski prestolnici postavili predvsem zaradi prodajnih razlogov. V mariborskem Marlesu pričakujejo, da bodo tako prodali vsaj 25 montažnih hiš letno, podobno je tudi napoved škofjeloške Jelovice, kjer pravijo, da je s pomočjo vzorčne hiše moč prodati 20 do 25 hiš letno. Pri podjetju Lumar hiše Gomilsko pa napovedujejo, da bodo na" domačem trgu prodali po dve montažni hiši mesečno, od tega dve tretjini na ljubljanskem območju, zato so se odločili za psotavitev vzorčne hiše v Ljubljani. Montažna "slovenska vas" je seveda zanimiva tudi zaradi primerjavi med posameznimi izdelovalci. Direktor škofjeloške Jelovice Zvezdan Žlebnik pravi, da bodo primerjave prinesle le GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si DOBER IZLET DOBER IZLET večja kvaliteto, direktor Lumar hiše Gomilsko Bojan Hren pa je dejal, da ne predstavljajo le svoje hiše, temveč je na ogled njihovo znanje. Naprej sodelovanje, šele nato morda združevanje Zastavlja se seveda vprašanje, če nameravajo slovenski izdelovalci montažnih hiš v prihodnje še tesneje sodelovati ali se nemara celo združiti, kar je pri nas zelo aktualno. Direktor Jelovice Zvezdan Žlebnik pravi, da je delitev dela in specializacija ena od njihovih razvojnih nalog in da ponujajo roko sodelovanja. Vendar pričakuje najprej vsebinsko povezovanje, šele kasneje uradno. Direktor Marlesa Slavko Cimerman pravi, da formalnega povezovana nimajo v načrtu, možno pa je seveda sodelovanje. Direktor Lumar hiš Bojan Hren pravi, da povezovanja ne izključujejo, vendar so previdni, saj se se pred desetimi leti pogovarjali o DOBER IZLET Tri Lučke, mega preša in mlado vino V rubriki DOBER IZLET tokrat predstavljamo še enega od niza odličnih programov za martino-vanja (z opombo, da je precej programov že razprodanih ali pa skoraj povsem zasedenih). Izlet organizira ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA, ki Vas prisrčno vabi na martinovanje po izjemno ugodni ceni 6.500 tolarjev v hotelu Sre-mič v Krškem. Alpetourjev izlet bo TO SOBOTO, 6. novembra. Program celodnevnega izleta: prevoz z najudobnejšim avtobusom po Zasavju in Posavju z ogledi: Valvasorjevega gradu Bo-genšperk, gradu Rajhenburg, obiskom gostišča Tri Lučke in znamenite največje evropske preše, stare /25 let. Martinovanje, seveda z večerjo, krstom mošta in zabavo, bo v hotelu Sremič Krško, kjer bo igral ansambel Cvet. Povratek na Gorenjsko bo v poznih večernih urah. Ampak res ugodna Alpetourjeva cena za Martinov izlet to soboto v Krško še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena Alpetourjevega izleta 6. novembra samo 6.100 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in na martinovanje se boste lahko podali po najugodnejši ceni. Pohitite s prijavo! Odhod v soboto ob devetih dopoldan z Bleda, s postanki v Radovljici, v Tržiču in v Kranju. Naju-dobnejši Alpetourjev avtobus boste lahko počakali tudi v Skofji Loki in v Ljubljani. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Alpetourjeve turistične poslovalnice na vseh glavnih gorenjskih avtobusnih postajah - v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu, seveda pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi l, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah do 17.00 ure. Telefoni: 064/ 223-444 ali 064/ 223-111. ALPETOUR potovalna agencija m f TURISTIČNA KMETIJA SENEKOVIC Trstenik 7, 2234 BENEDIKT 062/731 237 062/731 465 PONUDBA G RADGONA^ Turistična kmetija SENEKOVIC je kombinacija izletniškega in stacionarnega turizma. Leži ob magistralni cesti Maribor - Murska Sobota, 2 km iz naselja Benedikt. Dostop do kmetije je označen s kažipoti. Cesta je tudi asfaltirana in dostopna tudi z avtobusi. Ob kmetiji je 280 m2 asfaltiranega parkirnega prostora. Smo na mirnem kraju med nasadi vinogradov in jabolk, z razgledom na Mariborsko Pohorje, Sv. Tri Kralje in Sv. Ano. Kmetija ima 80 sedežev v dvorani in 40 sedežev na prostem. Stacionarni del obsega 5 sob s po dvema posteljama. Nahajamo se v bližini termalnih zdravilišč Radenci, Moravci in Banovci. Po potrebi vozimo naše goste v zdravilišče in nazaj. Izven penzionska ponudba: sprehajalne poti, kolesarska steza, domače živali na kmetiji, ribnik z ribami ter tenis igrišče v Benediktu, kije 2 km oddaljeno od turistične kmetije. PRIJAZNO VAS VABIJO na MARTINOVANJE, kjer boste lahko pokusili novo mlado vino, seveda pa imajo še veliko dobrega vina v zalogi - Pridite in nazdravite z njim! skupnem izvozu v ZDA in Kanado, kar se je končalo s figo v žepu. Če bodo ostali korektni konkurenti in ne bodo skakali drug drugemu v hrbet, bo to po njegovih besedah že dobro. Jelovica gradi naselje montažnih hiš v Preddvoru Škofjeloška Jelovica ima zdaj proizvodnjo montažnih hiš v Preddvoru, njen direktor je Iztok Ribnikar. V bližini tovarne, v Vokah pri Preddvoru nastaja naselje tridesetih montažnih hiš, s sodelovanjem kranjskega Gradbinca in nepremičninskega podjetja Agent in Kranja. Za hiše je precej zanimanja in v glavnem so že prodane, postavljene bodo spomladi prihodnje leto. V enotno oblikovanem naselju bodo postavili tri do štiri različne tipe montažnih hiš. • M.V. Štirideset let Farme Ihan Emona Farma Ihan praznuje letos štiridesetletnico obstoja i" uspešnega delovanja. Njeni začetki segajo v leti 1958, koje takrat' ni Agrokombinat Ljubljana zaradi pomanjkanja svinjskega mes& v Sloveniji zgradil farmo z načrtovano zmogljivostjo 18 tisO? prašičev na leto. Prvih 263 svinj in 16 merjascev so uvozili8 Švedske (švedski landrace). Težav je bilo veliko, ker je manjkalo materialov, znanja in še marsikaj drugega, a je skupina strokovnjakov pod vodstvom dr. Lucijana Krivica leto za letom izboljševala tehnične in tehnološke rešitve, opremo, produktivnost 1 rezultate. V objektih, s katerimi so začeli, danes zredijo 55 tisoč prašičev, leta 1981 pa so z izgradnjo še treh novih objektov zmogljivost povečali še za 30 tisoč prašičev. Kot navaja mag. Marko Višnar, je farma prehodila dolgo pot oi pretežno ročnega dela in odvažanja gnoja s samokolnicami C*| mehanizirane oskrbe prašičev in učinkovite čistilne naprave, 1 farmi zagotavlja nadaljnji obstoj. Med najpomembnejše njene inovacije sodijo prilagoditev hlevskega prostora reprodukcijske mu ciklusu živali, uvedba rešetkastega poda, diagonalni boksi t* prasitev in fleksibilni boksi v čakališčih . Uspehi niso ostali neopazni, v Ihan so začeli prihajati mnogi domači in tuji strokovnjaki, gospodarstveniki in državniki, pri čemer je od tega imel koristi tudi kraj. Ko je farmo 1963. leta obiskal tedanji sovjetski predsednik Nikita Hruščov, je Ihan dobil asfaltno povezavo do Domžal. Hkrati so se odpirale možnosti za prodajo znanja, opr^ me in plemenskih živali. Emona je začela graditi prašičerejske faf' me doma in po svetu in v vsem tem času postavila farme s skupno letno zmogljivostjo poldrugi milijon pitancev. Časopisi 1968. leta še hranijo fotografije Adriinih letal Delta in Charlie, | so v 24 dneh po zračnem koridorju zvozila v tedanjo Nemško demokratično republiko 9092 plemenskih prašičev. Na evropske^1 vzhodu takrat ni bilo veliko ljudi, ki bi se jim posrečilo prodati licenco na Zahod ali osvojiti kako pomembno zahodno nagrado Dr. Lucijanu Krivicu je uspelo oboje: leta 1969 je Emona prodala licenco za izdelavo njegovih diagonalnih boksov za prasitve multinacionalki Big Dutchman, leta 1974 pa je prejel znamenito Justus von Liebig Preiss. Farma Ihan je danes delniška družba z večinskim deležem notranjih lastnikov, z letno zmogljivostjo 85 tisoč prašičev, letnic prometom blizu 2,2 milijarde tolarjev in s 105 zaposlenimi* med katerimi so trije doktorji znanosti in dva magistra. V zadnjih letih je v ekologijo vložila blizu deset milijonov mark. fl zdaj se lahko pohvali s čistilno napravo, ki zagotavlja znižanj6 kemijske porabe kisika kot kazalca za določanje organske onesnaženosti odplak za 80 odstotkov, do leta 2007 pa bo v skladu s sanacijskim program izpolnila prav vse naravovarstvene zah; teve Evropske unije. Svoje vplive na okolje kot edini kmetijski onesnaževalec in eden redkih v Evropi obvladuje z uporabo standarda kakovosti ISO 9001, v četrtek, ko je praznovala 40 letnico obstoja in 70-letnico rojstva njenega doslej edinega d| rektorja dr. Lucijana Krivica, pa ji je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj podelil še standard ravnanja z okoljem ISO 14001, ki je hkrati tudi priznanje za njena ekološka prizadevanja. GOSTIŠČE PIRNAT Letuš 80a, 3327 Šmartno ob Paki Tel.: 063/885-143, 041/887427, Telefaks: 063/885-143 MARTINOVANJE IN KOLINE 1999 NOVOST V PONUDBI: MENUJI ZA MARTINOVANJE MENUJI Z DOMAČIMI KOLINAMI TURISTIČNE ZANIMIVOSTI Na 90 m2 kletnih prostorov, smo naredili pravo atrakcijo za male in velike otroke. V prvem prostoru smo postavili na ogled največjo maketo Zg. Savinjske doline (2x3 m). K organiziranemu ogledu sodi tudi razlaga turističnih in ostalih znamenitosti, predstavitev značilnosti pokrajine in nekaj o bogati preteklosti. Drugi del, ki sestoji iz treh sob, predstavlja največjo maketo železnico v Sloveniji. Meter in več dolge kompozicije vozijo iz industrijske pokrajine v romantično pokrajino z jezerom, žago, živalsko farmo. Tretja soba predstavlja pokrajino z železniško postajo, gondolo in planšarijo. Tudi naročniki Gorenjskega glasa so s TA Integralom že večkrat obiskali to gostišče, kjer so jih prijazno sprejeli in dobro pogostili. S*«*, 2. novembra 1999 ^r?—........— --„—— ureja: Marija Volčjak 7. STRAN • GORENJSKI GLAS ranj, nov. - V Centru Brdo se je 22. oktobra končal pettedenski seminar "Vodenje poslovnih jPcesov", že osemnajsti po vrsti. Tokrat je 31 slušateljev prišlo iz petih držav, in sicer iz Bosne Hercegovine, Hrvaške, Velike Britanije, Romunije in Slovenije. V povprečju so bili stari 33 ,et in pol, med njimi je bila tretjina žensk. Doslej je v centru Brdo takšne seminarje, ki poteka-10 v angleščini, obiskovalo že več kot štiristo slušateljev iz osemnajstih držav. Naslednja skupina Nihaja v Center na Bled januarja prihodnje leto. Siemensov center v Trzinu Trzin, 2. novembra - Siemens, d.o.o., oddelek za informatiko in komunikacije je za uporabnike digitalnih telefonskih aparatov Giga-set in Profiset ter GSM mobilnih aparatov "v Trzinu odprl nov servisno-prodajni center. Center posluje v okviru podjetja Relcctronic-Remech, d.o.o., ki je v Avstriji v 50-odstotni lasti Sic-mensa in je njegov servisni partner tudi drugod po Evropi. • A. Ž. Mencinger in Bohorič na Štihovem večeru Kfanj, nov. - Ponovno se začenjajo Štihovi večeri in napovedali so kar dva "gospodarska" gosta. V sredo bodo gosti-dr. Jožeta Mencingerja, februarja prihodnje leto Janeza Bohoriča. V sredo, 3. novembra, ob 19J0 se bo v jKlubu Cankarjevega doma v Ljubljani začel 70. Stihov večer na temo "Zakaj v HU?'\ z dr. Jožetom Mencingerjem se bo pogovarjal Aleks Stakul. Obeta se zanimiv pogovor, saj je dr. Mencinger znan kot evroskeptik, slovensko vključevanje v EU pa dobiva vse °olj konkretne oblike. ; V sredo, 8. decembra, bodo gostili dr. Jožeta Kastelica, večer lrna pomenljiv naslov "Dvatisočletje", pogovor o avtorjevi knjigi "Simbolika mitov" bo vodil dr. Mitja Velikonja. Naslednji Stihov večer bo spet gospodarski, saj bodo 9. februarja prihodnje leto gostili Janeza Bohoriča, z njim se bo pogovarjal Miloš Mikeln, večer so naslovili "Sava teče navzgor". Stihove večere po osemletnem premoru obuja Cankarjev dom, ker gre za nadaljevanje večerov v hotelu Slon v letih 1982-1 992, so dobili nadaljujoče zaporedne številke. Z njimi Je 14. oktobra 1982 začel Bojan Štih in jih s pomočjo sodelavcev štiri leta vodil sam, pogovori s kulturniki, umetniki, znanstveniki, pedagogi in gospodarstveniki so bili zelo odmevni, saJ je spodbujal k soočenju različnih stališč in zamisli. Kot kulturne večere Bojana Štiha so jih poimenovali po njegovi smrti leta 1986.. Oktobra inflacija 0,5-odstotna Kranj, nov. - Oktobrska inflacija je bila 0,5-odstotna, v primerjavi z lanskim decembrom so se življenjske potrebščine podražile za 6,6 odstotka, v primerjavi z lanskim oktobrom za 7,7 odstotka. Oktobra so se najbolj povečale cene v skupini najemnina, gorivo in energija, v povprečju so bile za 2,2 odstotka višje; najbolj oziroma za 8,3 odstotka seje podražilo ogrevanje stanovanj, plin za 7,7 odstotka in električna energija za 4 odstotke. V skupini obleka in obutev so se cene povišale za odstotek; obutev in čevljarske storitve za 1,2 odstotka, oblačila za 1 odstotek. V skupini stanovanjska oprema je bila podražitev 0,5-odstotna; steklenina, posoda, pribor so se podražili za 0,7 odstotka, izdelki za vzdrževanje gospodinjstva za 0,5 odstotka. Medicinski in farmacevtski izdelki so se podražili za 0,5 odstotka. Klement namesto Trohe ^ranj, nov. - Dosedanji direktor Območne enote Kranj Zavaro-a'nice Triglav Aleksander Troha je s 1. novembrom prevzel nove klovne obveznosti v Pozavarovalnici Triglav RE, katere ustano- vtteij in lastnik je Zavarovalnica Triglav. Vodenje Območne eno-.e v Kranju je prevzel Aleš Klement, njegov dosedanji pomočnik lT[ Vodja premoženjskih zavarovanj in sektorja trženja. 110 let Mestne hranilnice ljubljanske Kranj, nov. - Mestna hranilnica ljubljanska je najstarejše finančna ustanova v Sloveniji, saj je stara 110 let. Brez prekinitve namreč posluje že od leta 1889 in je tudi najstarejša predhodnica Nove Ljubljanske banke, ki se ji je priključila leta 1970. Mestno hranilnico ljubljansko je leta 1889 ustanovila ljubljanska mestna občina, zato je kasneje večji del dobička za delo ubožnic, gradnjo šol, regulacijskih sistemov, javnih kopališč itd. Ob njeni 110-letnici so na priložnostni slovesnosti štirim najstarejšim varčevalcem podarili kovance iz leta 1210, narejenih v tedanji ljubljanski kovnici denarja. Mestna hranilnica ljubljanska je nastala v času razmaha trgovine in naraščanja sloveske nacionalne zavesti in samobitnosti. Gospodarstvo so takrat obvladovala tuja podjetja in zavodi, tudi na kapitalskem področju, zato je bila ustanovitev mestne hranilnice pomembna za kasnejjji razvoj slovenskega kapitalskega trga. Škofja Loka, nov. - Območna obrtna zbornica Škofja Loka je 27. oktobra podelila tradicionalna priznanja za deset, dvajset in trideset let dela v obrti. Skupaj so letos podelili 47 priznanj; trideset za deset let, trinajst za dvajset let in štiri za trideset let dela. Predsednik zbornice Franc Šifrar je jubilantom priporočil, naj priznanja v svojih delavnicah dajo na vidno mesto, saj dolgoletno vztrajanje v obrti pri strankah zbuja spoštovanje. Za trideset let dela v obrti so priznanja dobili (od leve proti desni) avtoprevoznik Franc Homan iz Podpulferce pri Škof j i Loki, cvetličarka Pavla Šubic iz Škofje Loke in Vinko Dolenc z Bukovega vrha, ki se ukvarja s prevozom mleka. Podelitve se ni udeležila Terezija Šmid, kije tako ni na našem posnetku. • M.V. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Hitrejši tiskalniki - cenejše tiskanje Ljubjana, 2. novembra - Letošnji Infos je postregel tudi z novimi razsežnostmi v namiznem tiskanju. Podjetje Kyocera je predstavilo tri nove modele ECOLaser tiskalnikov: FS-1200; FS-1750 in FS-3750. Kvocerin tiskalnik ECOLaser FS - 1200 predstavna nove zmožnosti pri tiskanju do 12 strani na minuto. Njegova dodatna prednost pa so nižji stroški tiskanja na stran -manj kot tolar za stran. Po ceni se uvršča med namizne tiskalnike, po zmogljivostih pa visoko nad lastnosti tiskalnikov višjega razreda. Kvocera se z najnovejšim tiskalnikom prilagaja trendom v gospodarstvu in zahtevam potrošnikov po večjem pomnilniku, povečani hitrosti procesorja, jasnem, uporabniku prijaznem LCD zaslonu in velikih kapacitetah za papir. Podjetje Kvocera je v svetu vodilno na področju raziskovanja, razvoja in izdelave fine keramike ter podobnih visokotehnoloških proizvodov. Ustanovljeno je bilo leta 1959 in po vsem svetu zaposluje skoraj 44 tisoč ljudi. Obseg prodaje je v finančnem letu 1998/99 znašal 6,147 milijarde ameriških dolarjev. Na tiskalniku Kvocera izpisujemo tudi posebne položnice za Gorenjski glas, ki ste jih naročniki prvič prejeli v začetku prejšnjega meseca. GLAS n KREKOVA BANKA Novosti v predplačanem sistemu Mobi Predplačano telefoniranje z vedno več storitvami Mobiplavček: mobipaket brez telefona - Takojšnji pregled nad stanjem na računu - Skupen račun za več uporabnikov -Februarja telefonski predal tudi za Mobijevce - Gostovanje v tujini brez predhodnega naročila Ljubljana, 2. novembra - Od danes družba Mobitel nadgrajuje sistem Predplačanega telefoniranja Mobi. Nadgradnja bo omogočala številne nove storitve in ugodnosti. Od srede novembra bo na prodajnih mestih Mobija mogoče kupiti novi paket, Mobiplavček. Od ob stoječih se bo razlikoval po Iem, da ne bo vseboval mobilnega telefona, Pač pa navodila za uporabo, predplačniško kartico SIM s telefonsko številko in vrednostno kartico za 1.000 tolarjev. Cena paketa Mobi-Plavček bo 4.200 SIT (DDV je vključen), karti-co SIM pa bo mogoče uporabljati s katerim koli GSM mobilnim telefonom in ne nujno le s istimi, ki so bili doslej del Mobipaketov. Uporabniki bodo že v decembru po ysakem opravljenem pogovoru kar na zaslonu mobilnega telefona lahko pogledali, koliko denarja še imajo na sVojem računu. Tako bodo lahko sproti in Preprosto nadzorovali svojo porabo, ne da bi llrn bilo potrebno klicati na številko 123. Mobitel se intenzivno pripravlja na vstop v j^ovo tisočletje. Uporabniki Mobija pa bodo z novim letom deležni popustov °ziroma bonusov pri nakupu vrednostih kartic. Vrednostne kartice bodo od nove-9a leta omogočale večjo količino pogovorov in storitev, saj bomo uporabnikom pri nakupu Mo-bikartic priznali popust, in sicer za vrednost I. 000 in 2.500 SIT 10 odstotkov, za vrednost 5.000 SIT 12 in za vrednost 10.000 SIT 13 odstotkov. To pomeni, da bodo po novem govorili v vrednosti 1.100, 2750, 5.600 in II. 300 SIT, za kartico pa bodo odšteli enako vsoto kot doslej. Z novim letom pa novosti za naročnike sistema Mobi še ne bo konec. Od februarja prihodnjega leta naprej bo med dodatne storitve, ki so na razpolago uporabnikom sistema Mobi, vključen še telefonski predal. S tem se bodo pridružili nekaterim rednim naročnikom, ki v okviru Poslovnega, Popoldanskega in Študentskega paketa to storitev že lahko uporabljajo, telefonski predal pa bo po novem vključen tudi v paket Prosti čas. Ena od novosti, ki jo bodo lahko imetniki Mo-bijev (teh je že več kot 230.000) začeli uporabljati v prihodnosti, predvidoma v začetku leta 2000, je skupen račun. To pomeni, da bo lahko več uporabnikov Mobija telefoniralo z enega računa, seveda dokler bo stanje na računu pozitivno. Skupen račun je primeren predvsem za družine in v nekaterih primerih tudi za podjeta. Za marsikoga pa bo dobrodošla tudi možnost gostovanja v tujini brez predhodnega naročila gostovanja za določen čas. NAKLJUČNI STIK ► Q^Q 9009 PUSTI SE PRESENETITI PRISLUHNI PORfONICI 090 7525 UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE PE Kranj, Zoisova 1, Tel.: (064) 380-70-11 PE Škofja Loka, Kapucinski trg 2, Tel.: (064) 624-540 www.k.rekDva-banka.si d.d. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 ALPETOUR REMONT, D.D., KRANJ LJUBLJANSKA C. 22 4000 KRANJ objavlja prosto delovno mesto AVTO MEHANIKA (2 delavca) Od kandidatov pričakujemo, da ima: - IV. stopnjo izobrazbe smer avtomehanik (zaželeno poznavanje programa Renault) - odslužen vojaški rok - 1 leto delovnih izkušenj Poskusno delo bo trajalo 3 mesece. Delovno razmerje s kandidatom bomo sklenili za določen čas z možnostjo kasnejše redne zaposlitve. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih del pošljejo 15 dni po objavi, o izbiri pa bodo obveščeni v 30 dneh po zaključku objave. KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik Veterinarska služba Konec dvotirnosti? Ljubljana - Grožnja Evropske unije, da bo februarja prepovedala uvoz rdečega mesa in mesnih izdelkov iz Slovenije, sili vlado in ostale odgovorne k hitrejšemu ukrepanju. Ko je vlada na četrtkovi seji obravnavala poročilo o problematiki prepovedi izvoza rdečega mesa v Evropsko unijo, je krivdo za nastali položaj pripisala slabi strokovni organizaciji dela Veterinarskega zavoda Slovenije, od katerega tudi zahteva disciplinske ukrepe. Ker ima vlada v skladu z zakonom o veterinarski službi v 19- članskem svetu zavoda le tri predstavnike, na to ne more vplivati, ampak bodo postopke za izboljšanje razmer morali speljati v zavodu sami. Povsem drugače seje glede odgovornosti opredelila parlamentarna komisija za evropske zadeve: po njenem mnenju je za zaplet kriv minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj, zato gaje pozvala, da naj odstopi. Na kmetijskem ministrstvu so spremembe zakona o veterini predvidevali že z državnim programom usklajevanja slovenske zakonodaje evropskemu pravnemu redu, grožnja Evropske unije pa bo ta postopek le pospešila. S spremembami naj bi odpravili dvotirnost med republiško veterinarsko upravo in veterinarskim zavodom in veterinarsko službo centralizirali, pri tem pa naj bi po besedah ministra Cirila Smrkolja nekatera opravila zavoda prenesli pod enotno vodstvo republiške veterinarske uprave in spremenili predvsem določbe zakona, ki urejajo opravila veterinarskega zavoda, izdajanje certifikatov, nadzor v mesno predelovalnih obratih ter preglede pri klanju in v objektih. • CZ. Pravilnik o občinskih podporah kmetijstvu Spodbude za delo v težjih razmerah Jesenice - V jeseniški občini je pred dnevi začel veljati pravilnik o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva, ki določan način pridobivanja, namen, pogoje in oblike dodeljevanja denarja. Kot je razvidno iz pravilnika, bo občina namenjala denar za živinorejo, rastlinsko pridelavo, izobraževanje in društvene dejavnosti, spodbujanje tehnološkega napredka na kmetijah ter za urejanje kmetijskih zemljišč, denar, ki ga ne bo treba vračati, pa bo dodeljevala na podlagi javnih razpisov in izkazanih računov. Na področju rastlinske pridelave bo sofinancirala pridobivanje kakovostne krme, analiziranje vzorcev krme in zemlje, testiranje škropilnic in ohranjanje kmetijskih površin v težjih razmerah za obdelovanje, v živinoreji pa osemenjevanje, analize somatskih celic in urce v mleku, zavarovanje in klanje živine, nakupe hladilnih naprav za mleko in program preventivnega zdravstvenega varstva živali. • CZ. Ocenjevanje medu, sadnih sokov in destilatov Največ priznanj za Vipi Kranj - Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni se bo 10. novembra začel tretji sejem semen, sadik, sadja, vrtnin, čebelarstva in opreme, kot uvod v sejem pa so strokovne komisije že ocenile med, sadne sokove, brezalkoholne pijače ter destilate. Rezultati so že znani, nekaj medalj in priznanj bodo prejeli tudi gorenjski pridelovalci in izdelovalci, največ med njimi Vipi, d.o.o., Brezje. Na ocenjevanju medu je Čebelarsko društvo Naklo prejelo priznanje za gozdni, akacijev, kostanjev in smrekov med, Čebelarstvo Blejec iz Mengša zlato medaljo za hojev med, srebrno za gozdni med, bronasto za kostanjev in cvetlični med ter priznanje za akacijev med, Franc Grajzar iz Domžal srebrno medaljo za akacijev in kostanjev med in Andrej Vovk s Črnivca srebrno medaljo za smrekov med. Na ocenjevanju sadnih sokov jc Vipi Brezje prejel zlato medaljo za motni jabolčni sok in srebrno za sok rdeče pomaranče, na ocenjevanju brezalkoholnih pijač srebrno medaljo za rdeči grapefruit, Multi in Zeleno colo in na ocenjevanju sadnih sokov Urbaščeva kmetija z Dovjega priznanje za "ta domač" gorenjski sadjevec ter Vipi zlato medaljo za domači sadjevec in srebrno za pomarančno žganje. • CZ. Gorenjska mlekarska zadruga Kranj "Mlekarji" so za združitev Gorice - Delničarji Gorenjske mlekarne se bodo na skupščini 16. novembra odločali o pripojitvi podjetja k Ljubljanskim mlekarnam. Ali bo večina "za", je največ odvisno od sedmih gorenjskih kmetijskih zadrug, ki imajo v mlekarni nekaj več kot 53-odstotni delež. Člani kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj bodo stališče do načrtovane združitve zavzeli v četrtek na izrednem občnem zboru v Domu krajanov v Stražišču, tridese-terica kmetov Gorenjske mlekarske zadruge pa se je na petkovem sestanku v Goricah ponovno izrekla za združitev kranjske in ljubljanske mlekarne in pooblastila predsednika zadruge Cirila Zaplotnika, da na skupščini glasuje za predlog uprave in nadzornega sveta Gorenjske mlekarne. "Mlekarji", ki na dan oddajo v mlekarno okrog 20 tisoč litrov mleka oz. 15 odstotkov vseh odkupljenih količin, menijo, da jim bosta združeni in specializirani mlekarni lažje zagotavljali odkup in plačilo vsega pridelanega mleka in da bosta tudi lažje kos razmeram, ki se obetajo v prihodnosti. Čeprav mlekarni že zdaj odkupita polovico mleka v Sloveniji in naredita dve tretjini jogurta in svežega (konzumnega) mleka, sta namreč za evropske razmere Še vedno majhni in tudi manj konkurenčni. Za večje pridelovalce mleka je združitev življenjskega pomena, saj so prepričani, da Gorenjska mlekarna (v njej imajo petod-stotni delež) kljub dosedanjim dobrim rezultatom dolgoročno ne bo mogla izpolnjevati vseh sanitarno tehničnih pogojev za izvoz v države Evropske unije in da bo le težko zdržala pritiske velikih trgovskih skupin (Mercator, Suma 2000). • CZ. Rezultati nizozemsko slovenske raziskovalne naloge o krompirju Pri krompirju še preveč površno Primerjava med slovensko in nizozemsko tehnologijo pridelovanja krompirja je pokazala, da se slovenskim pridelovalcem znanja ni treba sramovati in da večina njihovih napak izhaja iz površnosti in nedoslednosti pri posameznih opravilih. Šenčur - Mercator-KŽK Kmetijstvo Kranj in Nehem Consulting group z Nizozemske sta v petek na Dnevu krompirja v domu krajanov v Šenčurju predstavila rezultate skupnega nizozemsko slovenskega raziskovalnega projekta o možnostih pridelovanja krompirja za predelavo v Sloveniji in priročnik, v katerem so opisali tehnologijo pridelovanja krompirja na Nizozemskem in njihovim izkušnjam dodali še slovenske. Kot je v pozdravnem nagovoru dejal mag. Janez Tavčar, direktor KŽK-ja, so se projekta, ki je poleg poskusov pridelovanja različnih sort krompirja za predelavo na KŽK-jevih njivah in na treh kmetijah na ptujsko ormoškem območju obsegal tudi poskuse vključitve tovrstnega krompirja v setveni kolobar skupaj s sladkorno peso, ječmenom in koruzo, lotili prav v času, ko so na posestvih in na kmetijah zaradi razmer v kmetijstvu kar malo zanemarili tehnologijo pridelovanje krompirja. Iz dveletnega raziskovalnega projekta izhaja osnovna ugotovitev, da slovenskim pridelovalcem krompirja manjka predvsem reda, doslednosti in natančnosti. Časi, ko so pridelovalci mislili, da je za industrijsko predelavo dober vsak (najslabši) krompir, so minili, je dejal Miro Jenko iz KŽK-ja in poudaril, da danes predelovalni obrati zahtevajo krompir s točno določenimi lastnostmi. Ko so v projektu primerjali slovensko oz. KŽK-jevo in nizozemsko tehnologijo pridelovanja krompirja, so ugotovili, da med njima je nekaj razlik, vendar pa niso tolikšne, da bi se znanja o pridelovanju krompirja morali sramovati. Večina napak pri pridelovanju ne izhaja iz neznanja, ampak predvsem iz nedoslednosti pri izvajanju različnih pridelovalnih ukrepov. "Obnašamo se površno, včasih so rekli - po balkansko, česar pa prihodnost ne bo več dopuščala," je dejal Miro Jenko in dodal, da na Nizozemskem Že pri setvi vedo za namen uporabe krompirja, da tehnologijo pridelovanja (tudi sadilno razdaljo) prilagajajo vsaki sorti posebej, da pri dognojevanju z dušikom zelo pazijo, da Del denarja za posodobitev skladišča Nizozemska vlada je v okviru skupnega raziskovalnega projekta namenila del denarja KŽK-ju za posodobitev njegovega skladišča v Šenčurju. KŽK je s tem denarjem kupil opremo za avtomatsko uravnavanje prezračevanja krompirja. Izvirna šenčurska maskota Šenčurski župan Franc Kern je z zanimanjem spremljal Krompirjev dan in nizozemskim gostom podelil maskoto v obliki krompirja, delil pa je tudi turistične vodnike po občini, kije med drugim znana po velikih pridelovalcih krompirja in KŽK-jevem laboratoriju za fiziologijo in virusne bolezni krompirja. "ujamejo" pravi čas... "S krompirjem je treba ravnati kot z dojenčkom," ga je dopolnil nizozemski strokovnjak Ton van Heel in dodal, da tudi tri odstotke razlike v pridelku med nizozemsko in slovensko tehnologijo pridelovanja nekaj pomeni pri donosnosti pridelovanja. Nov priročnik o krompirju Ob zaključku nizozemsko slovenskega raziskovalnega projekta je KŽK-jev laboratorij za fiziologijo in virusne bolezni krompirja s finančno podporo ministrstva za kmetijstvo in še nekaterih sponzorjev izdal priročnik Nasveti za pridelovanje krompirja. V njem PieterArends predstavlja tehnologijo pridelovanja krompirja na Nizozemskem, priznani slovenski strokovnjak dr. Miloš Kus pa je njihovim izkušnjam dodal še nekaj slovenskih posebnosti. Vodja projekta Joop Aerts v priročniku posebej opozarja na teme o kakovosti jedilnega krompirja in krompirja za predelavo, o higieni na kmetiji, namakanju in skladiščenju, o katerih pridelovalcem najbolj primanjkuje znanja. Priročnik je namenjen kmetijskim strokovnjakom, predvsem pa pridelovalcem pri njihovih prizadevanjih, da bi izboljšali tehnologijo pridelovanja in da bi dosegali boljše in večje pridelke. • C. Zaplotnik Razstava ptičjih strašil Strašila za ptice, divjad - in ljudi Ptičja strašila so del kulturne krajine in narodove dediščine, meni Marta Skoberne, ki je v petnajstih letih fotografirala že blizu tristo strašil v Sloveniji. Strah i nj - V Srednji mlekarski in kmetijski šoli v Kranju tudi v letošnjem šolskem letu dokazujejo, da jim ne manjka dobrih zamisli in idej. Najprej so pripravili sadjarsko razstavo, nato predstavili svojo dejavnost na sejmu v središču Kranja, prejšnjo soboto so vabili na kostanjev dan, v petek popoldne pa so na šolskem posestvu v Strahinju odprli še razstavo ptičjih strašil. Ne zato, da bi z njimi koga strašili, ampak da hi si jih tudi drugi ogledali in jih občudovali. Na razstavi, ki bo odprta še ves ta teden v dopoldanskem času, je okrog dvajset strašil, ki so jih izdelale "cvetličarke" drugega letnika pod mentorskim vodstvom Metke Celarjeve, nekaj pa so jih dijaki skupaj s starši naredili doma. Ko so v petek popoldne odpirali razstavo, so dijakinje recitirale in pele o ptičjih strašilih, ravnatelj šole Marijan Pogačnik je poudarjal, da je na šolskem posestvu v Strahinju kot pomembnem izobraževalnem središču na Gorenjskem celo bolj živahno kot v šolski stavbi v Čirčah, kjer se v dveh izmenah "gnete" skoraj šeststo dijakov in 65 zaposlenih, Marta Skoberne, ki na šoli poučuje živinorejo in botaniko, pa je v besedi in sliki (z diapozitivi) predstavila raznolikost ptičjih strašil ter domiselnost kmečkih rok. Kot je povedala, je ptičja strašila začela fotografirati pred petnajstimi leti, koji je posebno pozornost vzbudil možic z nočno posodo na glavi, doslej pa se je v njeni zbirki nabralo že blizu tristo slik z različnimi motivi. Nekdaj jih je bilo na njivah videti več kot zadnje čase, razlike so tudi med pokrajinami. Na Gorenjskem jih je manj kot, denimo, na Blokih. Niti Na razstavi ptičjih strašil. poginulo kuro. Domišljija ne pozna meja, ljudje uporabljajo za izdelovanje strašil odslužene skodele, dežnike, igrače (tudi dojenčke), enemu so vtaknili v žep celo kartico Podarim - zgubim. Nekatef3 strašijo le ptice, druga divjad; redka so s svojimi sporoči" ("kupi si in ne kradi") nam6, njena tudi ljudem. • C. Zaplotnik Marta Skoberne dva nista enaka, narejena so iz starih klasičnih materialov ali iz sodobnih, največkrat so po videzu prijazna, celo elegantna kot plesalci ali baletniki, pogosto so tudi v parih, da jih sredi polj ni "strah". Redka so že po izgledu strašna, grozna, kot je, na primer, vojak z leseno puško ali strašilo z obešeno V bohinjski klavnici V zaplet posegel nadzorni odbor Bohinjska Bistrica - Če se le ni kaj zapletlo, kot se je že enkrat, so zaposleni v klavnici gozdarsko kmetijske zadruge v Bohinjski Bistrici danes, v torek, spet začeli delati in tako po skoraj dveh mesecih končali stavko, v kateri so med drugim zahtevali odstop direktorja zadruge Mirka Smukavca. V zaplet je posegel nadzorni odbor, ki je do sklica izrednega občnega zbora zaradi nevestnega dela izrekel nezaupnico direktorju, se zavzel za čimprejšnji sklic zbora in pozval okrožno javno tožilstvo, da naj jih seznani z rezultati kriminalistične preiskave. • CZ. 5*ek, 2- novembra 1999 DEŽURNI NOVINAR ureja: Renata Škrjanc. 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Zora Djakovič - Pipan: "Vrnejo naj mi otroke in grem iz stanovanja." Naivnost ali nesposobnost? Zaradi bolezni morala v bolnišnico, otroci pa v rejo - Pred desetimi leti se je nasilno vselila v občinsko stanovanje - Djakovič-Pipanova izselitev pogojuje z vrnitvijo otrok, s katerimi so ji že leta onemogočeni stiki - Center za socialno delo ukrepa v korist njenih otrok. Jfranj, 2. novembra - Življenje piše svoje zgodbe in se poigrava z ljudmi. Enim nalaga lažja, drugim težja bremena. Nekatere preizkuša vse življenje. Kot bi se zarotilo proti njim. Pravijo, da je v živ-y*nju pomembno, da je človek na pravi strani. Zora Djakovič-Pipan Oc>tno ni bila nikoli. Vse življenje se že bori proti nečemu ali neko-"JU ter išče pravico. Zdaj se bori za svoje otroke, ki jih hoče imeti 00 sebi in zanje skrbeti. Koje bilo sinu Milenku sedem let< Boštjanu pa le nekaj dni, je °stala brez stanovanja. Iskala je JJaJemno stanovanje, vendar je z đvema otokoma ni bil nihče pre-v^č vesel. Izvedela je za prazno °°činsko stanovanje in se z ^rokoma nasilno vselila vanj. °'lo je septembra pred desetimi 'eti. Pravi, da je bilo stanovanje *anemarjeno in plesnivo, kljub *ernu pa je streha nad glavo le &'la. Potem sta se rodila še °°jana in Matej. Leta 1995 je "udo zbolela in morala na Pravljenje v bolnišnico. Otroci pa v rejo. Saj ni imela nikogar, Kprnur bi jih lahko zaupala. ^°ra se je iz bolnišnice vrnila, ^troci pa so v reji še danes. Že eta jih ni videla. Ob tem s pr-st°m pokaže na kranjski Center *a socialno delo, ki ji ne pove, so njeni otroci in ne dovoli stikov. Zato Zora ne obiskuje Olrok, slednji pa nje ne. Le najstarejši sin Milenko, ki bo kma-lu postal polnoleten, jo včasih °bišče. "Dogovorili smo se za 2ačasno rejništvo do moje vrnit-Ve iz bolnišnice, ne pa za trajno Zora Djakovič-Pipan zahteva, naj ji vrnejo otroke. izgubo in pretrganje vseh stikov, saj se svojim otrokom ne mislim odpovedati. In tudi nobenih papirjev ne bom več podpisovala, saj so me vedno preslepili in sem potegnila krajši konec. Ko je bil Milenko še v reji, je večkrat ponoči prijokal pod moje okno in vpil, da se bo raje ubil, kot šel nazaj v rejo. Za moje Boštjana, Bojano in Mateja pa sploh ne vem, kje so, niti kako jim je. Vem samo to, da so pri tujih ljudeh, čeprav bi bili lahko pri meni. S Francijem, očetom omenjenih treh otrok, sva se poročila in tudi za otroke redno plačuje. Zadnji dve leti sva obnovila stanovanje in zato najela kredit 800 tisoč tolarjev. Tudi državljanstvo sem urejala in na CSD Kranj so mi obljubili, da bodo prošnjo odposlali, vendar tega niso storili," je svoje težave in stiske pojasnjevala Djakovič-Pipanova. Lani je omenjeni center tožila zaradi kršitve pravice do stikov z otroki, za pomoč pa je zaprosila tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Pravi, da ne bo odnehala. "Poročila sem se in uredila stanovanje, mož ima službo in za otroke plačuje, zato ne vem, kakšen izgovor bodo še našli, da jim mojih otrok ne bo treba vrniti," se sprašuje omenjena. Na kranjskem CSD odgovorov, zakaj ji otrok ne vrnejo in ne dovolijo obiskov, nismo dobili, saj nam je Tina Hudobivnik, socialna delavka, pojasnila, da tega zaradi varovanja osebnih podatkov in brez pisnega soglasja Djakovič-Pipanove ne more sto- riti, v pisnem odgovoru, ki gaje podpisal direktor Marjan Pod-bevšek, pa so med drugim zapisali, daje bilo njihovo delo zaradi materine agresivnosti večkrat ovirano, kljub temu pa so ji pripravljeni pomagati, seveda le, če je to v korist njenih otrok. "Vsi otroci so v času namestitve v rejniško družino napredovali in predelali marsikatero hudo izkušnjo iz matične družine," so še zapisali na CSD. Zakoncema Pipan se utegne zgoditi, da bosta morala zapustiti občinsko stanovanje, v katerega sta se nasilno vselila, saj ju bo, po besedah Jožeta Pešaka, načelnika kranjskega občinskega oddelka za gospodarske javne službe, mestna občina tožila zaradi nasilne vselitve. "V kranjski občini ni podobnega primera. Občina nezakonitih vselitev ne more dopuščati, saj bi potem to lahko počel vsak. Letos bomo podelili osem socialnih stanovanj in tudi Pipanova bi se lahko prijavila na razpis," je pojasnil Pešak. Pipanova izselitev iz stanovanja pogojujeta z vrnitvijo otrok in povračilom tistega, kar sta v obnovo stanovanja vložila. Trdita, da sta sposobna najeti stanovanje in skrbeti za otroke, saj si želita, da bi bila družina spet skupaj. • Besedilo, foto: R. Škrjanc Brane Krt, docent na Veterinarski fakulteti Veterinar iz laboratorija "S kolegom sva kot absolventa za najino raziskovalno nalogo dobila Prešernovo nagrado. In ravno tisto leto so na Inštitutu za mikrobiologijo in parazitologijo rabili nove sodelavce,' pojasni Brane Krt, doktor veterinarske medicine. ^d letos je docent na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Študentom 1)8 omenjeni fakulteti tudi predava manjši ciklus predavanj in jih uči JJa vajah. Sicer pa je Brane Krt, ki se v prestolnico vsak dan vozi iz ^truževega pri Kranju, že dve leti namestnik predstojnika Inštituta 2a mikrobiologijo in hkrati vodja laboratorija za serologijo. Znanje ^terinarske mikrobiologije je mlad živinozdravnik nabiral na kraj-^'h izpopolnjevanjih v Nemčiji, na Danskem in v Franciji. Pa še neštetih kongresov, kjer so bili zbrani živinozdravniki oziroma mi-*r<>biologi s celega sveta, se je udeležil. Brane Krt tako ni tisti klasični veterinarsko šolo," je svojo dolgoletno navezanost na veterinarski poklic opisal Brane Krt. V štirih srednješolskih letih je tako nabiral znanje s strokovnega področja, kar mu je pri študiju veterine prišlo še kako prav. In prav med študijem je opravil največ terenskega dela. Brane Krt je - podobno kot večina njegovih kolegov - med študijem ve- terinar, ki bi bil vsak dan na *erenu ali pa bi morda čakal na "olne živali kar v ordinaciji kliske za male živali. A kljub ernu je že celo življenje tesno p°vezan z veterino. "Doma sem 1,3 kmetiji, pa tudi moj stric je ^terina,-. Ob podpori celotne . ružine sem se po končani osem-e*ki odločil, da grem na srednjo Čigavo je odsluženo vozilo v gramoznici? Reteče, 2. novembra - Idilična podoba jezerca v opuščeni Tehnikovi gramoznici v Retečah, s katerim gospodari Ribiška fužina Škofja Loka, je "bogatejša" za razpadajočo karoserijo ,n druge odpadke. Ker so številke na "plehu" še vidne, bomo Poskušali razkrinkati neodgovornega onesnaževalca reteškega Bomo skupaj našli lastnika odsluženega vozila ob reteškem ribniku? ribnika in ga s pomočjo organov pregona prisiliti, da svojo nesnago odstrani. Pričakujemo vaše sodelovanje pri sporočanju podatkov o tem in drugih, ki svinjajo Gorenjsko. Otelefon urednica: (064) 223-111). • M. Vabavec terine načrtoval, da bo opravljal tisto klasično živinozdravniško delo. A obrnilo se je tako, da je kmalu po končanem študiju pristal v laboratoriju. "S kolegom sva v absolventskem letu za najino nalogo dobila Prešernovo nagrado. In ravno tisto leto so na Inštitutu za mikrobiologijo in parazitologijo rabili nove sodelavce," pojasni Brane Krt. Čeprav je bilo delo v laboratoriju nenačrtovano in hkrati novo, gaje Brane kaj hitro vzljubil. "Priznati moram, da me med študijem mikrobiologija ni preveč privlačila. Zdaj pa svojega dela nikakor ne bi zamenjal," je o laboratorijskem delu povedal Brane Krt. In kateri del njegovega poklica je lepši - delo v laboratoriju ali predavanje študentom? Brane Krt odgovarja, da so ure, kijih preživi v laboratoriju, vsekakor prijetnejše. "Trema pred razredom, polnim študentov, je še danes neizogibna," pravi docent na Veterinarski fakulteti. Sicer pa smo Braneta Krta ujeli tik pred potovanjem v Francijo, kamor se odpravlja po nova znanja. In ko že zaključi svojo zgodbo, mimogrede omeni, daje pred kratkim predstavil svoj doktorat tudi v tujini. Kdaj? "Lani," pove. Kje? "V Nemčiji, na evropski konferenci mikrobiologov. Tam sem predaval strokovnjakom z vsega sveta," kar malce preveč skromno pove mlad docent. • Špela Zahkar, foto: Tina Doki Razstava tržiškega foto kluba Več kot samo fotografija Tržič, 2. novembra - Še do nedelje je odprta retrospektivna razstava članov foto kluba Tržič, kjer sodeluje U avtorjev. Foto klub Tržič pod tem imenom deluje že sedem let, sicer pa so se ljubiteljski fotografi združevali že pred šestdesetimi leti. Danes šteje okoli 20 članov, usiha pa število mladih ljubiteljev fotoaparata. Tržiške gore so bile bržkone tiste, ki so posamezne navdušence pripeljale na pot fotografiranja. Z leti se je motivika širila in poglabljala. Primerjave, razpisi, tekmovanja, vse to je odločilno prispevalo k širokemu razmahu umetniško črno - bele in barvne fotografije. Gre za vsakoletno razstavo, kjer obiskovalcem pokažejo, kaj posamezni člani društva delajo. Kot pravi predsednik društva Vinko Brczar, nimajo rednih sestankov, ampak se dobijo le takrat, ko se kaj dogaja. Kljub temu pa člani redno delajo, se udeležujejo številnih fotografskih razstav in vsako leto v Tržiču postavijo na ogled svoje podobe. Motivi so zelo raznoliki, od detajlov rastlinja in cvetja, kulturne krajine, podvodnega in zvezdnega sveta do igre svetlobe in sence. Skratka, letošnja retrospektivna razstava članov foto kluba Tržič je po tematiki in oblikovnosti zelo raznolika in zato vredna ogleda. • P. Bahun Na martinovanja to ali naslednjo soboto Po Martinovem poletju ■ na martinovanja Z najboljšimi gorenjskimi organizatorji turističnih potovanj tudi v novembru predstavljamo ekskluzivne avtobusne izlete z zares zanimivimi programi. Cene so za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa bistveno nižje kot za nenaročnike! Na vseh izletih v tej rubriki je Gorenjski glas medijski pokrovitelj. Ob Krki v Dolenjske Toplice Vremenarji so, po ljudskem izročilu, nenavadno toplo vreme v drugi polovici prejšnjega meseca označili za 'Martinovo poletje'. Sledi mu čas, ko "Sveti Martin spreminja mošt v vin" in Turistična agencija Integral Tržič prisrčno vabi na Martinov izlet v Dolenjske Toplice naslednjo soboto, 13, novembra. Sobotni popoldan bo kot nalašč za sprostitev v pokritem bazenu s termalno vodo, nato večerja v Gosti/ni Rog, pokusina mladega vina in zabavni Martinov večer v restavraciji hotela Kristal. Integralov avtobus bo peljal na relaciji Tržič-Jesenice (Podmežakla + APf Žirovnica-Lesce-Radovljica-Kranj-Škofja Loka-Medvode- Ljub-Ijana-Dolenjske Toplice. Cena Martinovega izleta po Dolenjski je 5.700 tolarjev,- naročnikom Gorenjskega glasa in družinskim članom Integral omogoča bistveno nižjo ceno, samo 4.500 tolarjev na osebo. V Diano v Murski Soboti To soboto, 6. novembra, bo martinovanje v Murski Soboti, v hotelu Diana. V središče Pomurja vabi turistično podjetje PEČE-LIN iz Žirov. Ker je avtobus za Dianin krst mladega vina je že skoraj povsem zaseden, utegnete s prijavo že biti prepozni! V Maribor in na kmetijo Senekovič Še en predlog iz tržiškega Integrala za naslednjo Martinovo soboto, 13. novembra: izlet v Maribor in v Benedikt v Slovenskih Goricah. V štajerski prestolnici bo kratek ogled mesta in dovolj časa za sprostitev v imenitno urejenem rekreacijskem centru Fontana v sklopu družbe Terme Maribor, Martinovanje bo v Benediktu na turistični kmetiji Senekovič s pokušino mladega vina. Avtobus bo peljal iz Tržiča, do Radovljice, Kranja, Škofje Loke, Smlednika, Vodic, Most pri Komendi in Mengša. Cena izleta je 5.600 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa tudi pri tem izletu Integral omogoča izjemno Martinovo ugodnost; samo 4.400 tolarjev. Martin v gradu Vipolie Po ceni 3. 700 tolarjev na osebo ter samo 2.600 SIT za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa ni več prostih sedežev v Integralovem avtobusu v Goriška Brda v soboto, 13. novembra, na tradicionalno prireditev M EDA NA NOVO. Zato bo v soboto, 13. novembra, na relaciji Tržič-( Bled, če bodo vsaj štiri prijave)-Radov/jica-Kranj- Žabnica-Škofja Loka-Medvode-Ljubljana organiziran še en Martinov izlet, povezan z vinskimi običaji in godom Sv. Martina. Cilj: Vipolže, kjer bo 'fešta' v grajski kleti z ansamblom Kalamari, krstom mladega vina, degustacijami itd. Organizator je Društvo vinogradnikov Goriška Brda. Predviden je tudi postanek na eni od briških kmetij, ki pridelujejo vrhunska vina, za nakup buteljk ali vina v rin-fusi. Cene: enako kot za izlet v Medano, pokrovitelja izleta sta Gorenjski glas in Radio Sora. Martinovanje v Rogaški V Integralu Tržič so upoštevali želje tistih, ki se še niso odločili, kam na zadnje martinovanje v tem tisočletju, in pripravili še eno možnost: v Rogaško v soboto 13. novembra. Program.- kopanje v termah in zatem večerja v hotelski restavraciji, nakar bo Martinov zabavni večer. Cena: 5.500 tolarjev na osebo, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 4.300 SIT, Ker je za ta izlet že doslej kar precej interesentov, se splača pohiteti. Prihaja čas Miklavževih nakupov "Lepo, da ste so spomnili toliko predlogov za martinovanja,"je tržiški Integral pohvalila naša bralka. "Ampak da ne boste spet prepozno objavili za Miklavževe nakupe!", je še dodala - in zlasti zanje, kajpak pa tudi za vse ostale: zadnjo soboto v tem mesecu, 27, novembra, bo spet Integralov izlet v Italijo, do Casaacia v bližini Vidma (nakupovalni center Alpe Adria z več kot 40 specializiranimi trgovinami "za vsakogar nekaj"; market LIDL ter LD market). Relacija; Tržič- (Medvode, če bodo vsaj štiri prijave l-Škofja Loka-Zabnica-Kranj-Radovljica- (LesceFJesenice-Kranjska Gora-Rateče. Cena: 3.300 tolarjev na osebo, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa, vključno z družinskimi člani, samo 2.200 tolarjev. Ker Miklavžev nakupovalni izlet traja od zjutraj do zvečer', bo Integral, skupaj z medijskim pokroviteljem Gorenjskim glasom, poskrbel tudi za slastno popotnico (iz Pekarne Magušar Lesce in Pivovarne Union), pa tudi zoper mraz se bo kaj našlo. 24 ur na dan: 064/223-111 ali 223-444 Za informacije in prijave sta Vam vselej na razpolago, 24 ur dnevno, telefonski številki 064/ 223 - 444 in 223 - lil. za vse IZLETE naštetih najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi tudi Gorenjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj, lahko dobite tudi po telefonu 064/ 223 - 444 v malooglasni službi Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-1/1 v tajništvu Gorenjskega glasa. Na obe navedeni telefonski številki tudi evidentiramo prijave, skupaj s podatki, na kateri postaji želite počakati organizatorjev avtobus, itd. Ob prijavi je možno vplačati celotno ceno izleta in si hkrati rezervirati sedež v avtobusu! PIVOVARNA UNION ICkCJ liT^UI R[i^^ ureja: I ea Mencinger Druga letošnja premiera na Loškem odru DVOJČKA ALI KDO JE PRAVI BRAT Škofja Loka - V četrtek ob 19.30 uri bodo na Loškem odru uprizorili drugo letošnjo premiero, antično komedijo Dvojčka, T.IVI. Plavta. Režiser Matija Milčinski je v igro vključil široko igralsko zasedbo. Fotografija z vaje... Klasična antična komedija Dvojčka je zgodba bratov dvojčkov, kijih v rani mladosti loči kruta usoda. V prepričanju, daje eden dvojčkov umrl na tujem, drugega v njegov spomin preimenuje z imenom prvega. Ta se odpravi iskat svojega brata in ga po naključju najde v Draču, bajno bogatega, tu se začnejo burkaški zapleti, brata sta si namreč na las podobna. V igri torej ne manjka komičnih prizorov, polnih besednih dvobojev, iskrivih dovtipov in namigovanj. Komedija je pisana v klasičnem jamb-skem verzu in tako tudi po izvajalski plati pomeni svojevrstni izziv za igralski ansambel Loškega odra. V režiji Matije Milčinskega, tekst je priredil Marjan Belina, bodo v igri nastopili številni igralci: Janez Debeljak, Matej Čujovič, Bojan Trampuš, Tina Ferle, Matjaž Eržen, Jure Simonič, Juša Berce, Stane Božič, Jože Drabik, Slavko Dobrajc, Šimen Sterle in Ar-landa Eržen. Za sceno in kostume je poskrbela Tatjana Oblak -Milčinski. • Igor K., foto: Tina Doki Vodiška Johanca Damirja Globočnika O JOHANCA VZEMI KRONE,/ KRI JE VREDNA MILIJONE,..." Damir Globočnik, višji kustos in vodja galerijske dejavnosti Gorenjskega muzeja v Kranju, je pred kratkim v samozaložbi izdal že drugo knjigo, ki ji je temelj in izhodišče karikatura. Razvpito zgodbo s časa pred prvo svetovno vojno o verski sk parki Vodiški Johanci Vodiški čudež je avtor predstavil na podlagi časopisne dokumentacije. Zgodba Ivanke Jerovšck iz Vodic v letih pred prvo svetovno vojno je simbol dogajanj, ki nosijo ime "farške gonje". V kontekst političnega vzdušja in v medijski prostor tistega časa je Damir Globočnik postavil Johančino zgodbo, ki je kot družbeni fenomen že nekajkrat izzvala pisce, vendar s pretežno fabula-tivnimi elementi. Za rekonstrukcijo zgodbe o dekli, ki je krvavela kot križani Jezus in privabljala številne romarje, kasneje pa se je izkazalo, da je bila prevarantka, je avtor proučil časopisne članke iz dnevnikov: liberalnih Slovenskega naroda in Dneva, socialdemokratskega Zarje in katoliškega Slovenca, pa tudi kranjskih Save in Gorenjca, oba sta bila liberalna, slednji kasneje katoliški, ter podlistek Janeza Zrneca, ki je leta 1992 izhajal v Slovenskih novicah, in spremno besedilo Mihaela Gla-vana k ponatisu brošure "'Johanca' ali vodiški čudeži" leta 1995. Globočnik se je zaradi protislovno in neobjektivno napisanih časopisnih člankov v letih 1911 do '14, ki celo razširjajo laži in podtikanja, odločil za njihovo popolno objavo, saj je po njegovem mnenju nemogoče izluščiti pravo resnico iz časnikarskih poročil, ki so nastajala v antiklerikalnih vrstah. Iz nazorno urejene dokumentacije si bralec lahko sam približa resnico. Dodatno takratno situacijo pojasnjuje tudi poglavje O stigmatizaciji in čudežih, kjer avtor ta nenavadni družbeni pojav predstavi bralcu večinoma skozi razprave zdravnika internista Ivana Matka. • Eva Senčar OBČINA Jesenice OBČINSKI SVET KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA PONOVNO razpisuje delovno mesto DIREKTORJA GLEDALIŠČA TONETA ČUFARJA Jesenice, ki opravlja funkcijo poslovnega in programskega direktorja Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje določene z zakonom: • visoka izobrazba družboslovne smeri ali Akademija za gledališče, radio, film in televizijo • najmanj pet let delovnih izkušenj na področju kulturnih dejavnosti • organizacijske in vodstvene sposobnosti za uspešno vodenje zavoda Vlogi priložite kratek opis dosedanjega dela in program razvoja zavoda za mandatno obdobje. Direktor bo imenovan za dobo petih let. Prijave s prilogami pošljite v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Občina Jesenice, Občinski svet, za Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Cesta Maršala Tita 78, 4270 Jesenice, s pripisom "ZA RAZPIS DIREKTORJA". Kandidati bodo obveščeni v zakonitem roku. Predsednica Komisije: Nevenka RAJHMAN, l.r. Petar Milic, pianist V INTERPRETACIJI SPOZNAŠ GLASBENIKOVO OSEBNOST Ljubljana - Pred nedavnim je na koncertu mladih talentov ustanove Gallus z Beethovnovim koncertom za klavir in orkester št. 4 v G - duru, op. 58, nastopil tudi pianist Petar Milic iz Kranja. Trenutno študira v tretjem letniku na Hohschule der Kunste v Berlinu. Od skladateljev mu je najbližji Chopin. Pianist Petar Milic iz Kranja ni eden tistih mladih glasbenikov, ki bi izhajali iz glasbene družine, a je kljub temu klavir odkril že v zgodnjih otroških letih. Pri družinskih znancih sta na klavir igrali starejši hčeri in zvok inštrumenta je bil Petru takoj zanimiv. Tako si je kot šestletnik zaželel - hočem igrati klavir. Starši so ga vpisali v nižjo glasbeno šolo v Kranju, kjer je z osmimi leti začel igrati klavir pri profesorju Francu Kuljadu, po dveh letih pa nadaljeval pri izkušeni pedagoginji in priznani pevki, profesorici Sabiri Hajdarevič. "Za glasbo me je uspela navdušiti s svojo neverjetno muzikalnostjo in smislom za umetnost. Prav lepota, ki je izžareva glasba je tako postala moja glavna motivacija pri učenju klavirja," o svoji učiteljici razmišlja Petar Milic. Kasneje se je vpisal na gimnazijo in srednjo glasebno baletno šolo v Ljubljani. Kot je povedal, je bil v tem obdobju ključen profesor Janez Lovše, njegov dolgoletni mentor, ki jc mladega pianista na njegovo izrecno prošnjo kasneje spremljal tudi na Akademiji za glasbo. "Profesor Lovše me je znal voditi k vedno večji motiviranosti. Moja edina motivacija je priprava za nastop. Občinstvu hočem na čim bolj popoln način posredovati tisto, kar čutim v posamezni glasbi. Pri tem indivualni program študija veliko pomeni, saj omogoča več svobode tudi pri razvijanju celostne človekove osebnosti." Na njegovo originalnost niso gledali vsi enako naklonjeno. Tudi danes se nekateri čutijo izzvane, a Petar je kljub temu verjel vase. Tako so prišli tudi prvi uspehi. Prejel je študentsko Prešernovo nagrado za leto 1996 za igro z orkestrom, mesec po diplomi je leta 1997 dobil prvo nagrado na tekmovanju "Nikolaj Rubinstein" v Parizu, ki mu je omogočila tudi sodelovanje na mednarodnem festivalu "Rencoutres musicales de Geneve". Izbran je bil za finale mednarodnega srečanja mladih glasbenikov v Bratislavi. Uka željan se je odločil za izpopolnjevanje v tujini, točneje v Berlinu na Visoki šoli za umetnost, kjer v tem šolskem letu obiskuje 3. letnik. Najpomembnejša je interpretacija, meni Petar, note so le skelet skladbe, glasbenik je tisti, ki ji mora dodati "meso". "To je ti* to, kar umetnika dela prepoznavnega. Tak° kot ima komponist svoj lasten ustvarjalni j** zik, ga ima tudi interpret pri posredovanju taga dela občinstvu." Na svojih nastopij1 Petar Milic igra dela različnih avtorjev, naj' bližji pa mu je Frederic Chopin in način-na katerega jc ta glasbo dojemal. Predvsem zelo čustveno. Petar želi čimveč nastopati. Zaveda pa seda je Slovenija majhno tržišče, hkrati Pa poudarja, daje mladim ustvarjalcem nujno ponuditi priložnost za nastopanje v naj" boljših orkestrih in največjih dvoranah. To je seveda težko, problem za mlade glasbenike pa je tudi študij v tujini, ki je seveda zelo drag. Prav zato Miličevo povezovanje s koncertno ustanovo Gallus? "Sodelova-nje z Gallusom se je začelo z nedavnim kon* certom, ko so me na nastop povabili kot solista v orkestru. To sodelovanje upam, da bo potekalo v dveh smereh. Poleg organizira' nja kakšnega koncerta, pričakujem tudi po-moč pri zagotavljanju pogojev za študij _v Berlinu. Vseskozi mi sicer že pomaga Občina Kranj, medtem ko je Ministrstvo za kulturo letos štipendijo ukinilo, ker jim očitno primanjkuje sredstev za tovrstne stvari." Največji izziv za uspešnega pianista d-Kranja je recital oziroma solistični klavir' ski večer. Takrat si odvisen le od sebe. meni, vse moraš imeti pod svojo kontrolo, hkati pa niso potrebni tudi nobeni kompromisi. "Svoje interpretacije ni potrebno t nikomer prilagajati," je še povedal Pctaf Milic, ki v glasbi nerad sprejema kompromise, češ da ti radi vodijo v povprečje. Te dni jc odpotoval nazaj v Berlin, kjer mu dO konca študija manjka še eno leto. In p°~ tem, čimveč koncertnih odrov in odličnih glasbenih interpretacij. • Igor K., foto: Tihomir Pinter Nova knjiga Neže Maurer NEŽNO O OTROŠTVU IN ODRAŠČANJU Kranj - Pri založbi Kmečki glas je pred kratkim izšla knjiga spominov na otroštvo, ki jo je avtorica, pesnica in pisateljica Neža Maurer naslovila Dom za telohov cvet. Knjigo so konec tedna predstavili v modri dvorani gradu Khislsteiii v okviru muzejskih večerov Gorenjskega muzeja Kranj. Spomini na otroštvo in mladost so za vsakega posameznika kot prstni odtisi, enkratni, posebni in samo nam lastni. Včasih se ta magma - otroštvo v nas zgane, segreje in takrat vemo, da lahko del tega delimo tudi z drugimi. Neža Maurer se od časa do časa od pesniških verzov obrne k spominom na svoje otroštvo in mladost. Zapise, večina med njimi je oblikovanih kot črtice, je v preteklih letih objavljala v reviji Otrok in družina ter v Prosvetnem delavcu. Iz množine tega gradiva je za knjigo odbranih le štirideset najznačilnejših ujetih v štiri sklope, v katerih Maurerjeva govori o nekaterih bolečih otroških spoznanjih, svojem učiteljevanju na vasi in tudi spominih na povojno prostovoljno delo. S preprostim jezikom pisane zgodbe ne bodo le blizu odraščajočim otrokom, ampak tudi odraslim. Avtorica pač ne pripoveduje le zgodbo zaradi zgodbe, pač pa s svojo značilno občutljivostjo izbira doživljaje, ki tudi pri bralcu dramijo delčke poetičnega poistovetenja. Knjiga je izšla s spremno besedo Berte Golob, ilustracije so delo slikarja Kostje Gatnika. Knjigo je uredila Vlasta Kunej, oblikovala pa Alenka Košir. Predstavitev knjige v gradu Khislstein je bila nekaj posebnega, saj ni običajno, da bi knjigo pomagalo predstavljati kar deset nastopajočih., med njimi Vlasta Kunej, Berta Golob, Ajda Ažman, Eva Škofič Maurer, Baldomir Bizjak, Jani Žuntar, Tina Primožič, Iva Žigon. Za razigrano vzdušje je poskrbel še pevec Alberto Grcgorič, na kitari je igral Samir Kahriman. • Lea Mencinger, slika: Tina Doki V PRIPRAVAH NA PREŠERNOVO LETO Kranj - Pred nedavnim seje sestala komisija za pripravo slovesnosti ob Prešernovih jubilejih in sklenila, da k pripravi slovesnosti povabijo vse, ki v Mestni občini Kranj ustvarjajo na področju kulture. Zato bodo javni poziv namenili tako kulturnim institucijam, šolam, društvom in tudi posameznikom. Na osnovi prejetih predlogov bo izdelan izbor, katerega cilj je obeleževanje jubileja skozi celo leto. Na ta način komisija želi prikazati ese bogastvo kulture Kranja kot Prešernovega mesta. V komisiji so bili enotnega mnenja, da bi tudi osrednja slovesnost, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani, morala biti priložnost za predstavitev kulture krajev, ki so povezani z življenjem in delom največjega slovenskega pesnika. • I.K. _Nove knjige_ KAKO JE BILO TISTO S POVODNIM MOŽEM Pri radovljiški založbi Didakta je te dni izšla prva knjiga v zbirki Zakladnica slovenskih pripovedi. Naslov "Visoko v gorah, globoko v vodah" nam izda, o kom govorijo bajke in pripovedke v njej. O velikanih, vilah in povodnih možeh. —• Kot je na tiskovni konferenci povedal direktor založbe Rudi Z*' man, so se ob poplavi tujih, prevedenih pravljic na slovenskem trgu, v zadnjih letih naj bi izšlo več kot štiristo zbirk pravljic za otroke, v Didakti odločili poseči v slovensko ljudsko izročilo-Zbirka Zakladnica slovenskih pripovedi je tako rezultat sodelovanja založbe in Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. V" zbirki naj bi v prihodnje izšlo pet, šest knjig, vse naj bi imele enotno razpoznavno zunanjo podobo, ilustratorji pa naj bi se med seboj menjavali. V prvi knjigi Visoko v gorah, globoko v vodah boste našli enaintrideset, med njimi je tretjina prvič objavljenih pripovedi, bodisi izbranih iz arhiva Inštituta za slovensko narodopisja, zasebnega arhiva Milka Matičetova, ali pa zbranih na terenu. Kriterij, po katerem sta avtorja dr. Monika Kropej in mag. Roberto Dapit zbirala pripovedi so predvsem njihova kvaliteta, zajete naj bi bile v časovnem razponu od prvih začetkov do danes, pokrivale pa naj bi tudi celotno slovensko etnično ozemlje, tudi zamejstvo. Spremna razlaga obeh avtorjev pripomore k lažjemu prepoznavanju bajnih bitij, k pravljicam pa so dodane tudi razlage manj znanih pojmov in besed. Z zbirko v Didakti želijo predvsem z raZ-ličnih gledišč predstaviti kako bogato je slovensko bajeslovno in pripovedno izročilo, zato tematsko zaokrožene izdaje ne bodo namenjene le otrokom med šestim in štirinajstim letom, ampak tud« starejšim. Bajeslovna bitja je tokrat domiselno upodobil ilustrator Veno Dolenc, knjigo pa je oblikovala Maša Okršlar. • Igor K. Jorek, 2. novembra 1999 ZA DOM IN DRUŽINO ureja: Danica Dolenc 11. STRAN • GORENJSKI GLAS Kaj se kuha v sosedovem loncu... Moda Poskusimo še mi Kratek izlet čez mejo, obisk te ali one tamkajšnje domače 8°stilne, nakup dišavnic dežele, ki je poznana po izdat-ni rabi "gvirc" v kuhinji in že Jas zgrabi želja, da bi tudi doma poskusile to ali ono jed jahati malo drugače, po sosedo, in z njo presenetiti do-i^če. Naš dober znanec, slovili dunajski kuhar, sicer pa Kranjčan Andrej Šegš, nam je ^enkrat prijazno pripravil nc-,aJ receptov italijanske kuhin-Je- Boste videli, da po njih ne 0 težko kuhati, na mizo boste Pa Postavili zagotovo nekaj dušnega, posebnega. Toskanska fižolova juha %Uppa di Fagioli ^t 4 osebe potrebujemo: 300 ^ belega suhega fižola, pol dl javnega olja, 1 nasekljano če-jU,o, 2 nasekljana zrna česna, .stebla zelene, 1 por, 4 koren-cke, 3 liste ohrovta, 3 liste blit- e> 500 g olupljenega narezane-ga Paradižnika, 30 g nasekljana peteršilja, 30 g nasekljane ^•like, sol, poper. ^'žol operemo in ga čez noč namočimo v hladni vodi. Naučen fižol kuhamo približno en° uro. Medtem na olivnem °'JU popražimo čebulo in če-Sen- dodamo na grobo nareza- no zelenjavo, še malo popražimo in dodamo k fižolu, posolimo, poporamo in vse skupaj kuhamo do mehkega. V jušne krožnike narežemo suh beli kruh, zalijemo s fižol ovo juho in serviramo. Ta rustikalna fižolova juha izhaja iz Siene. Za pripravo in kuhanje bomo porabili uro in pol. v Široki rezanci z gobami Tagliatelle con Funtih i Za 4 osebe potrebujemo: 250 g svežih jurčkov ali 50 g suhih jurčkov, 1 nasekljano čebulo, 30 g masla, 400 g širokih rezancev (tagliatelle), 1 dl belega vina, 2 dl sladke smetane, 20 g nasekljanega peteršilja, sol, poper, sveže nariban parmezan. Jurčke dobro očistimo in narežemo (suhe namočimo v mlačno vodo). Čebulo na maslu svetlo rumeno popražimo. ramo s sveže naribanim parmezanom. Zraven Vam priporočam suho belo vino iz Vipave. Za pripravo te jedi bomo porabili 20 minut Rdeča rižota Risolto Rosso Za 4 osebe potrebujemo: 20 g masla, sol, 1 nasekljano čebulo, 1 kg zelo zrelih paradižnikov (otupljenih), 400 g riža (italijanskega za rižoto). Mesna juha: 40 g masla, 60 g sveže bazilike, 200 g sveže nari-banega parmezana. Maslo in nasekljano čebulo damo v ponev in pražimo, da čebula malo zarumeni, dodamo olupljen narezan paradižnik (paradižnik najlažje olupimo, če ga damo za 10 sekund v vrelo vodo). Dobro prevremo., da paradižnik izgubi malo kisline. Rdečo rižoto lahko servirate kot glavno jed z zeleno solato ali pa kot prikuho k mesni jedi. Za pripravo bomo rabili 25 minut. dodamo narezane jurčke (ali pa namočene, katere smo dobro odcedili), jih na lahko popražimo, zalijemo z belim vinom, dobro prevremo in dodamo sladko smetano, solimo in popramo ter vse skupaj dobro prevremo. V slani vodi skuhamo široke rezance, da so v sredini še malo trdi (al dente), jih dobro odcedimo in dodamo gobam. Jed dobro premešamo, dodamo nasekljan peteršilj in servi- Temeljito opran riž odcedimo in dodamo paradižniku, solimo in kuhamo približno 15 minut. Med kuhanjem redno mešamo, počasi dodajamo tudi malo mesne juhe. Riž mora biti vlažen, ne sme biti suh! Dodamo sesekljano svežo baziliko in maslo, dobro premešamo ter serviramo s sveže naribanim parmezanom. Zelo pomembno je, da vzamete zelo zrele paradižnike in pravi riž za rižoto. DRUŽINSKI NASVETI Damjana Šmid (socialna pedagoginja) Otrok ob ločitvi staršev (S) "Svet je za majhne otroke družina in družina sta mati in °ee. Če rečemo, da homo razdrli družino, je to zanje sko-§0 konec sveta. " (B. Spock) V času, ko pride v zakonu do ločitve, je zelo pomembno, da SW del otrokovega sveta ostane ftt Poskušajmo se držati vsakdanjega dnevnega reda in na ta n°-čin zmanjšajmo občutek W*iede v otroku. Pisanje doma-nalog, skupno nakupovanje, °°iskovanje prijateljev, skrb za domače živali, telovadba, vse te dejavnosti bodo nas in otroke °J}ranjale v "normalnem"svetit, čeprav je situacija težka, sku-*ftfmo kolikor se da poskrbeti Zq Psihofizično vzdržljivost vse fužine. Da bomo lahko poskrbeli za otroke, moramo najprej znati pomagati sebi. Tri pomembna področja sestavljajo naše življenje. Družina, delo in ^' Sami kot osebnost. Če hoče-da bomo zadovoljni, moralo biti vsa tri področja približno enako zastopana in v ravnovesju. Za to lahko največ naredimo sami. Druženje s prijatelji, dobra knjiga, sprehodi, telesna vadba, delo, ki nam prinaša zadovoljstvo, pogovori v družini, razdelitev hišnih opravil, razvajanje sebe in drugih z drobnimi pozornostmi. Če čutimo, da smo v stresu, delajmo samo najnujnejše stvari in vzemimo dopust. Napišimo prednostni seznam in cilje, ki so nam v tistem trenutku najpomembnejši. Poskrbimo za pravilno prehrano, pijmo veliko tekočine, izogibajmo se kavi, alkoholu in prepirom. Naspimo se. Kadar smo v dobri psihofizični kondiciji, se lažje spopadamo s težavami. Za pomoč pri varstvu otrok prosimo prijatelje in sorodnike. Včasih pridejo trenutki, ko človek enostavno ne zmore več. Ne more se več prepirati, ne more več razmišljati, ne spati, jesti in nič od vsega, kar sem prej naštela. Ta- krat poiščimo zdravniško pomoč ali se odločimo za kakšno izmed alternativnih oblik zdravljenja. Terapevtu moramo seveda razložiti, kaj preživljamo, da nam bo lažje svetoval. Naše počutje pa je kljub vsemu najbolj odvisno od nas samih. Kako si predstavljamo svojo prihodnost? Kaj je za nas največji problem? Česa se najbolj bojimo? Kdo nam bo pomagal? Ali bomo zmogli? Kaj bo z otroki? Iščimo rešitve eno za drugo. Medsebojni odnosi so stvar, ki se ne popravi tako kot avto pri mehaniku. Potrebno je veliko časa, potrpljenja in predvsem zrelosti, da to znamo. Ampak če bomo imeli vseskozi pred seboj dejstvo, da otroci niso krivi, če se starši ločujejo, potem bomo vsaj otrokom prihranili kakšen grd trenutek. V Sloveniji je bilo v letu 1996 razvezanih več kot 2000 zakonov. 4000 odraslih ljudi v stiski. Koliko otrok ? Pripravimo se za zimo Jušna zelenjava Za 5 kozarcev po 1 liter potrebujemo: 1,5 kg korenja, 1 kg zelene (gomolj in zelenje), 1 kg pora, 1 I vode, 1 jedilno žlico soli (cca 10 g). Korenje in zeleno ostrgamo in narežemo na majhne rezine. Por očistimo, narežemo na koleščke in ga dobro operemo. Na močnem ognju zavremo približno 4 I vode. Vsako vrsto zelenjave posebej damo v cedilo, ki ga potopimo v vrelo vodo in počakamo, da voda spet zavre. Potem cedilo hitro dvignemo, zelenjavo takoj oplaknemo z mrzlo vodo in počakamo, da se ohladi. Ravno tako blanšira-mo tudi zelenje zelene. Zelenjavo v plasteh zložimo v kozarce, zelenje zelene damo čisto na vrh. Vodo in sol zavremo, vroče zlijemo na jušno zelenjavo in kozarce zapremo. Postavimo jih v posodo s toplo vodo, ki jo segrejemo na 98 stopinj C in tako pasteriziramo 60 minut. Jušno zelenjavo damo v juho skupaj s tekočimo samo malo prej, preden jo ponudimo. Zelenje zelene ne damo v juho. Grobo, toplo Na tej strani smo že zapisali, j da bo letošnja zimska moda v I znamenju grobih volnenih tkali nin. tvveedov, buklejev, da priha-I ja pač klasika na nov način. 1 Plašč naj bi segal skorajda do I tla, moderni bodo poudarjeni I šivi na robovih, kovinske zapon-I ke bodo nadomestile gumbe. I Eden od takšnih modelov je tudi I naš današnji plašč, ki je v bistvu ! marsovec s kapuco, le da je I dolžina nenavadno dolga. Barva I je siva, bodo pa modne tudi tople barve zemlje, rjaste, olivno zelene, rdeče-rjave in podobne. Pet minut za lepši videz Za notranjo sprostitev Ste v stresu, nervozni, imate bolečo prebavo, ste zaprti? Pomagajte si z malo telovadbe po sistemu LUNA-JOGA. Pokleknite, se usedite na pete in stegnite zgornji del telesa in roke tako daleč naprej, kolikor le morete. Čelo naj se dotakne tal. Pri tej legi globoko in koncentrirano dihajte s trebuhom, hrbet pri vsakem vdihu rahlo raztegnite. V tej poziciji ostanite vsaj nekaj minut, dokler vam je lega še prijetna. Čez čas vajo ponovite. Sladica za danes v Čokoladna salama Salame di Cioccolato Za 6 oseb potrebujemo: 100 g rozin, 200 g čokolade za kuhanje, 50 g masla, 6 žlic sladkorja, 100 g otupljenih nasekljanih mandljev, 200 g zmletih maslenih piškotov, 2 žlici ka ml i ranega sadja, 2 rumenjaka. Rozine namočimo v topli vodi, čokolado nalomimo na male kocke, damo v kotliček, dodamo maslo in postavimo na soparo, da se čokolada in maslo stopita. Dodamo sladkor, zmlete piškote, odcejenc rozine, kandirano sadje, mandlje, vse dobro premešamo in odstranimo s pare, dodamo rumenjake, dobro premešamo in pustimo, da se ohladi. Maso z rokami oblikujemo v "salamo", jo zavijemo v folijo in postavimo za nekaj ur v hladilnik. Pred serviranjem odstranimo folijo, narežemo na primerne rezine ter serviramo s stepeno smetano. Kozmetični studio KSENIJA, Rudija Papeža 5, Kranj, tel.: 352-570 SOLARU ERGOLINE: 20 min SAMO 990,00 SIT KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA KITAJSKA RESTAVRACIJA "HAPPY GARD EN' RESTAVRACIJA jPIL, T-sC , HAPPY GARD EN i/\jt ^9- Bitnje lOOa, tel. 064/312-501 Afel Svoje prostore imajo v Zg. Bitnjah 100/a, Žabnica, tel.: 312-501 Imajo pestro kulinarično ponudbo. Pri njih dobite od PEKINŠKE RACE DO MONGOLSKEGA MESA - BOGATO PONUDBO ČAJEV IN ŠE MARSIKAJ DRUGEGA, KAR DO DANES NISTE POZNALI. PA ŠE NEKAJ: V kratkem nam pripravljajo še eno presenečenje - INDIJSKO KUHINJO. To bo ena od PRVIH RESTAVRACIJ NA GORENJSKEM S TOVRSTNO PONUDBO. V eni od naslednjih številk GG nam bodo predstavili nekaj receptov kitajske oziroma indijske kuhinje in nam omogočili, da nekoliko eksotike pripeljemo tudi v naše domove. NAGRADE: 1. nagrada: VEČERJA ZA 4 OSEBE 2. nagrada: VEČERJA ZA 3 OSEBE 3. nagrada: VEČERJA ZA 2 OSEBI Tri nagrade prispeva GORENJSKI GLAS-Rešitve križanke (nagradno geslo, sestal Ijeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 17. novembra 1999, na Gorenj' ski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa od' dajte v turističnih društvih Bled, Bohinj. Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič aliv Turistični agenciji Meridian na Jesenicah. TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alf ska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča-Zoisova 1. Jtofck, 2. novembra 1999 &m AVTUJVIUdILsKI FRu &m 13. STRAN • GORENJSKI GLAS Renault je doslej izdelal že več kot 335.000 Kangoojev Podaljšek in dodatna bočna vrata Francoski Renault je z mešan-PB med osebnim avtomobi-PH in lahkim dostavnikom Kangoojem vsekakor zadel v Polno. Od novembra 1997, ko s* Je začela serijska proizvod-Pj» se po cestah vozi že J35.000 teh avtomobilov, ki ^° jim letošnjo jesen dodali še dve novi izvedbi. Prva ima po- daljšan zadek, druga pa drsna bočna vrata tudi na voznikovi strani. Morda podaljšani kangoo res ni kakšen poseben lepotec, je Pa zagotovo uporaben. Renaul-0yi konstruktorji so ga na nespremenjeni osnovi podaljšali za celih 32,5 centimetra. Podaljšek je na zunanji strani iz p8 metra debele pločevine nošnji del "kože" pa iz poliestra. u°lžinski prirastek kajpak po-^ni predvsem pridobitev pros-,°rnine tovornega prostora, ki Jezdaj narasla kar na 3,5 kubična metra - z drugimi beseda-tri1' kangoo v zaprti tovorni raz- ličici lahko sprejme toliko tovora, da se ga ne bi sramoval noben večji kombi. Poleg tega je avtomobil postal prikladnejši za prevoz dolgih tovorov. Če je sopotnikov sedež preganjen, je mogoče naložiti 2,79 metra dolg tovor, za voznikovim sedežem pa vzdolžnica meri natanko 2 metra. Različici z zaprtim tovornim prostorom so pri Renaultu nadeli ime kangoo express grand volume, druga, zastekljena s petimi sedeži pa se imenuje exten-ded cab. V ponudbi sta 1,4-litrs-ki motor s 75 in 1,9-litrski s 65 konjskimi močmi. Čeprav je takšen kangoo pretežno dostav-nik, si je mogoče med dodatno opremo omisliti tudi varnostne zračne vreče, klimatsko napravo ali protiblokirni zavorni sistem. S podaljšanim kangoojem pa novosti še ni konec. Za tiste, ki bi takšen avtomobil uporabljali pretežno kot družinski avtomobil, bodo dobrodošla novost dodatna drsna vrata na levem boku. Tako je še dodatno olajšan vstop potnikov v zadnji del. Ponekod bodo takšni kangooji naprodaj kot serijski model, pri nas pa bodo dodatna vrata na seznamu doplačilne opreme. V začetku prihodnjega leta pri Renaultu načrtujejo še širitev kangoojeve motorne palete. Vgrajevati bodo začeli 1,9-litrski turbodizel z 80 konjskimi močmi. Vse novosti bodo v slovenski Renaultovi prodajni mreži naprodaj ob prelomu leta, že ta mesec pa bodo znane cene. • IVI.G., foto: Renault in jm mg?m* g jp mm ZASAVSKA C. 30, KRANJ-OREHEK Tel.: 064/33 27 28 ©nokicin SEMPERIT SllTJ/vS!8 UNIRDYAL SNEŽNE VERIGE S KOM IG ■ 15% BREZPLAČNA PRBMONTAŽA, LETNE A PLAŠČE LAHKO HRANITE TUDI PRI NAS Novi BMW M3 prihodnje leto Verjetno ljubitelji BMVV-jevega športnega IVI 3 že kar težko čakajo, da bo iz ^Vluenchna prišel prenovljeni model. To se bo zgodilo prihodnje leto, medtem ko je bil IVI 3 kot tako nnenovani "shovvcar" na frankfurtskem avtomobilskem salonu namenjen žgoIj paši za oči. Zato tudi še ni znano, kakšen bo novinec pod kožo. Na zunaj je namreč v'deti, da sc bo kar precej razlikoval od predhodnika, pa tudi v primerjavi s c°uPejem serije 3 je opazno drugačen. Na sPrednjem delu je zaradi agresivnih rež za vpisovanje zraka avtomobil videti zelo športen, *a piko na i pa poskrbijo še izbuljeni blatniki in dodatne "škrge". Druga generacija BMW-jevega M3, ki je bila naprodaj od leta 1992, je bila zelo uspešna, saj so v obliki kupeja, kabrioleta in limuzine prodali okoli 70.000 avtomobilov. Popotnica za novinca je torej dobra, nedvomno pa se bodo v BMVV-jevem športnem oddelku IVI potrudili za njegovo ekskluzivnost. • M.G., foto: BIV1W Volkswagnu diši Škoda Kot kaže bo veliki Volks-wagen kmalu v celoti prevzel češko avtomobilsko tovarno Škoda. Volksvvagen ima sicer že nekaj let 70-odstotni tržni delež, zdaj pa naj bi od češke vlade pokupili še ostale delnice. Škoda je namreč v okviru koncema precej uspešna, za prihodnja leta pa so napovedali kar nekaj novosti. Prvi naj bi bili dve novi različici komaj rojene fabie, in sicer kombi ter limuzina, v Mladi Boleslav pa naj bi tudi zgradili tovarno za proizvodnjo koncernskih motorjev. • M.G. Američani gredo radi v rdečo Čeprav se mnogokrat sliši, da so vozniki na drugi strani Atlantika bolj disciplinirani kot evropski, ima vsaka medalja dve plati. V Združenih državah Amerike so namreč pred nedavnim opravili široko zastavljeno akcijo, s katero so ugotavljali, koliko voznikov ne upošteva rdeče luči na semaforju. Rezultati so pokazali, daje takšnih kar 56 odstotkov, med njimi pa so najhujši vozniki v starostni kategoriji od 18 do 25 let. URADNI PRODAJALEC SERVIS ŠTERN T6l./fQX. 064/323 419* 739 SERVIS ŠTERN KRANJ i:: Šmifavi 13,4000 Kranj 7 UGODNI KREDITI, LEASING, SERVIS, STARO ZA NOVO, REZERVNI DEU IN DODATNA OPREMA j ^§QTj)(S)(iW <±d. kranj SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22 Alpetour Remont Kranj RENOME Center rabljenih vozil Ljubljanska 22, 4000 KRANJ Tel., fax: 064/222-624 http://www.alpetour-remont.si PONUDBA TEDNA Znamka in tip vozila Letnik in barva vozila Cena v SIT Cena v DEM Subaru 700 SDX 1987 bela 94.500 940 Renault Trafic 1985 bela 154.350 1.540 Lada Samara 1500 1994 rdeča 326.055 3.260 Volvo 340 GL 1987 met. siva 346.500 3.460 Lada Samara 1300 s 1995 met. siva 458.430 4.580 Honda Civic 1,4 GL 1990 rdeča 581.175 5.810 Seatlbiza 1,5CLX/3v 1993 bela 583.695 5.840 Opel Astra 1,4 IGL (karavan) 1993 bela 748.650 7.480 Subaru Legacy 1,8 gl 1991 bela 760.725 7.610 Renault Clio RT 1,4/5v 1993 temno zelena 830.000 8.300 Ford Escort 1,6 I karavan 1992 grafitno siva 856.800 8.750 BMW 325 I 1988 met. zelena 879.000 8.790 Renault Šafrane 2,0 RN I 1993 met. siva 1.410.000 14.100 Hvundai H 100 D 1995 bela 945.000 9.450 Renault Clio RT 1,4/3v 1994 met. rdeča 974.400 9.740 Opel Vectra 2,0 I 1990 met.modra 696.900 6.970 Renault 19 RT 1.4/4V 1994 bordo rdeča 1.086.750 10.870 Renault Clio 1,4 RT 1998 bela 1.690.000 16.900 Opel Corsa 1,4 i 16v 1995 rdeča 1.290.000 12.900 Renault Megane RN 1,6 1996 met. zelena 1.593.900 15.940 Možnost menjave po sistemu staro za staro, ter ugoden kredit z obrestno mero T + 4,25 %. Kranj, 29. 10. 1999 Ford Fiesta gleda drugače SePrav je bilo mogoče pričakati povsem nov avtomobil, 0 se pri Fordu odločili za še pomladitev njihove fieste. d letošnje jeseni je ta avto- JJ|°bil rahlo preoblikovan v ,snem slogu, ki ga poznata *?ka in focus, v večini evrop-kih držav pa bo naprodaj še p^d koncem leta. k^ordov mali avtomobil je doji nov obraz, ki vključuje preo-..'kovana žarometa, masko hladnika, motorni pokrov in dbijače. Gledano v celoti ima dslej fiesta značilnosti tako /fienovanega new edge obliko-arUa, kolikor gaje bilo pač mo- j°°če upoštevati pri že rahlo os-a£elem modelu, ^a ljubitelje dinamične vožnje . .Pri Fordu skupaj s prenovo r,Pravili posebno različico Jj.°rt. Obuli sojo 15-palčna alu- m'n>jasta platišča, maska hla- dilnika je luknjičasta, pod motornim pokrovom pa je spravljen 1,6-litrski motor s kar 103 konjskimi močmi, ki je sicer sposojen iz focusa. Obnovljena fiesta bo še pred koncem leta naprodaj na večini evropskih trgov. Tudi pri slovenskem zastopniku Summit Motorsu so pohiteli, prva ko ličina bo na voljo že sredi meseca. • M.G., foto: Ford Mlakar & Podboršek obeb 100 LET FIATA 170.000 SIT JESENSKEGA POPUSTA MAREA 1.8 sw j3jo*tf6o 2.952.400 MULTIPLAsx2^2a^r5o 2.558.800 FIAT PUNTO L^lSo (cz., e.s., 2 x air bog) 1.358.200 BRAVO 1.2 sx 2. 00 1.976.000 BRAVO 1.6 SX 2£5£300 2.382.600 DIBIS. AKCIJA POL - POL Bleiv/eisova 10, solon: 224-540 lervis: 2:24-244 ZANIMIVOSTI Svečane otvoritve v občini Šenčur Pipanova cesta in še deset drugih pridobitev Po letošnji investicijski sezoni so v občini Šenčur slovesno odprli obnovljeno Pipanovo cesto in s tem simbolično razglasili tudi dokončanje del v krajevnih in vaških skupnostih. Šenčur, 2. novembra - Ko je župan Franc Kern prerezal trak, pri šenčurski osnovni šoli napet čez Pipanovo cesto, je poleg te največje občinske naložbe v letu 1999 predal namenu tudi vse ostale občinske pridobitve. Dogodek je bil nadvse slovesen. Na prizorišče otvoritve so se župan z ženo Anico in ugledni gostje pripeljali z zapravljivčki, pred šolo pa jih je čakala množica ljudi. Otroci in šcnčurskega vrtca in šole, med drugim tudi šolski zbor ter instrumentalisti iz glasbene šole Piano Forte so pripravili prisrčen program. Župan Franc Kern je v slavnostnem govoru nanizal dela, ki jih je občina poleg največje naložbe, rekonstrukcije Pipanove ceste, opravila v letu 1999. Tako so v Hrastjah naredili javno razsvetljavo in asfaltirali cesto, v Prebačevem ob cesti speljali tudi pločnik, v Trbojah uredili križišče, zgradili pločnike in pripravili vse za obnovo strehe na tamkajšnji cerkvi, v Vogljah uredili središče vasi, se v Voklem ukvarjali s šolskim igriščem in preplastitvijo nekaterih cestnih odsekov, na Miljah in Visokem urejali javno razsvetljavo, na Lužah zgradili avtobusno postajališče, se pripravili na obnovo ceste Luže - Olševek... Poleg Pipanove ceste pa je bila letos dokončana še ena dražja naložba, pri kateri je poleg občine denarno sodelovalo Ministrstvo za okolje in prostor. Gre za razbre-menilnik potoka Olševnica, s katerim so dosegli, da ob večjih deževjih ne bo več prihajalo do razlitja potoka v Srednji vasi. Jezerce, ki je nastalo kot razbremenilnik za Olševnico, pa razen tega, da lahko služi kot vodni rezervoar za gasilce in za kmete v primeru suše, pa je tudi zelo olepšalo okolje med Lužami in Srednjo vasjo. Naselitev obvodnih ptic in zasaditev z avtohtonim in eksotičnim drevjem pa temu okolju daje svojstven značaj naravnega rezervata. Ob vseh letošnjih pridobitvah seje župan zahvalil potrpežljivim občanom, lastnikom zemljišč, ki so omogočili gradnjo, pa seveda vsem izvajalcem, nadzornikom in upravljalcem infrastrukturnih objektov, navsezadnje pa tudi svoji učinkoviti občinski upravi, da je vse potekalo, kot je treba. Dejal je tudi, da ima občina v načrtu še veliko nalog, zato bo še dosti priložnosti za takšna druženja. Tokratno je z blagoslovom ceste in ostalih novosti v občini Šenčur sklenil domači župnik Ciril Istenič. • D.Z.Žlebir Kranj, 2. novembra - Vrtec Janina v Kranju letos praznuje 30 let. Osrednje slovesnosti ob okroglem jubileju se bodo vrstile novembra, za več kot 120 tamkajšnjih otrok pa je bil praznik že prejšnji teden. Vrteeve kuharice so spekle torto velikanko v obliki njihovega vrtca, prižgale 30 svečk, otroci pa so skupaj z vzgojiteljicami zapeli Vse najboljše, dragi vrtec in se posladkali. - • D.Ž. Mestna občina Kranj, Oddelek za družbene javne službe, Slovenski trg 1, na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. list RS, št. 22/98) objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA ZA LETO 2000, KI JIH BO V LETU 2000 MESTNA OBČINA KRANJ SOFINANCIRALA IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA. 1. Na razpisu lahko sodelujejo športna društva in klubi, zveze društev in drugi subjekti ustanovljeni na podlagi Zakona o zavodih in Zakona o gospodarskih službah, če imajo v svoji dejavnosti registrirano izvajanje športnih dejavnosti in so registrirani na območju Mestne občine Kranj. 2. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali naslednji programi: a) Programi za otroke in mladino - "Zlati sonček", "Krpan" - Tečaji drsanja, tečaji plavanja, tečaji smučanja b) Šolska športna tekmovanja c) Programi redne vadbe d) Programi za šport nadarjenih otrok in mladine e) Programi kakovostnega in vrhunskega športa f) Programi športa za vse - športna rekreacija g) Programi, ki imajo značaj redne vadbe za upokojence h) Programi strokovnega izobraževanja i) Večje športne prireditve j) Investicijsko vzdrževanje športnih objektov k) Investicije v športne objekte in opremo 3. Športne organizacije in klubi, ki se javljajo na javni razpis, morajo posredovati programe in poročila o rezultatih doseženih v letu 1999. Priložen mora biti izpolnjen vprašalnik - osnovni podatki o klubu oziroma društvu. 4. Rok za prijavo na razpis je 24. december 1999. 5. Proračunska sredstva za področje športa za leto 2000 se bodo razdeljevala na osnovi meril za vrednotenje financiranja programov športa, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna. 6. Z izbranimi izvajalci bodo podpisane pogodbe po sprejemu proračuna. 7. Prijave je potrebno poslati na naslov: Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, Kranj, Oddelek za družbene javne službe. 8. Podorbnejše informacije so na voljo na Mestni občini Kranj, tel.: 373-190 pri g. Mirku Rakušu. Datum: 15. 10. 1999 Številka: 13 DJS/1397 DV MOHOR BOGATAJ, univ. dipl. org., ŽUPAN zanj Janez Osojnik, univ. dipl. prav., PODŽUPAN V srcu Škofje Loke smo dobili koncertno "Kristalno dvorano"na Placu Razlog za loško filharmonijo Že skoraj dve desetletji zanemarjen nekdanji Sokolski dom pevski zbor Lubnik urejuje v koncertno dvorano, v kateri bodo praznovali svojo 20. obletnico delovanja. Dubrovka Tomšič - Srebotnjakova nastopi'1 v začasno urejeni dvorani in na tak način Škofja Loka, 30. oktobra - Že skoraj dvajset let mineva od izgradnje srednješolskega centra in športne dvorane na Podnu v Škofji Loki in vse od takrat v samem centru starega mestnega jedra sameva nekdanji Sokolski dom oz. pozneje Dom Partizana. Nekoč telovadnica Gimnazije in prizorišče mnogih družabnih prireditev, se je postopoma spremenil v skrajno zanemarjeno odlagališče šare, in le še morda leto dve, pa bi se začel tudi podirati. Pevski zbor Lubnik sedaj dokazuje, kakšno dragocenost Škofja Loka s tem prostorom zanemarja. Škofja Loka je brez koncertne dvorane "Ves čas, odkar sem postal Škofjeločan in se ukvarjal z glasbeno dejavnostjo, sem v Škofji Loki pogrešal primerno velik koncertni prostor"; pravi Tomaž Tozon umetniški vodja Pevskega zbora Lubnik. Edini uporabni prostor je večnamenski prostor na Osnovni šoli Ivana Groharja, saj sta obe, sicer nadvse dragoceni kapeli - na Loškem in v Puštalskem gradu premajhni. Ko je izvedel, da se bo adaptiralo Loško gledališče, je ponudil svoje sodelovanje, vendar njegovih ugotovitev ter nasvetov iz njemu neznanih razlogov niso upoštevali. Ta dvorana je postala za glasbene nastope povsem neuporabna. "Kar pretresla me je vizija, kakšne izredne možnosti bi lahko ponudil nekdanji Sokolski dom, saj sem prepričan, da si tisočletno mesto tako dvorano zasluži in jo tudi nujno potrebuje," se spominja Tozon, ko so ga okoli leta 1983 opozorili na zapuščeni Partizan. V Škofjo Loko bi lahko povabili svetovne umetnike Misel na zamujeno priložnost in možnost Tomažu Tozonu ni dala miru in v okviru odbora za glasbeno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Škofja Loka je ob sodelovanju ravnatelja Glasbene šole Valentina Bogataja kmalu vzniknil iniciativni odbor za ureditev dvorane. Začeli so se pogovori in nagovarjanja vseh tedanjih županov vendar konkretnih premikov niso dosegli. "Prepotoval sem ves svet, nastopal tudi v najbolj razvpitih dvoranah od Kitajske do Argentine, vendar nekaj tako prisrčnega, kot je ta dvorana z vrtom - galerijo, od koder se odpira neizmerno lep pogled na strehe tisočletne Škofje Loke in Slabše kot neurejen odpad - takšni so bili prostori, ko so se lotili urejevanja. naprej proti Sorskemu polju, nisem videl. V meni je tlela ideja o tem, da bi se lahko urejena koncertna dvorana v Škofji Loki povezala s Cankarjevim domom v Ljubljani, Dvorano Vatroslav Lisinski v Zagrebu, se vključila v Evropsko združenje glasbenih festivalov, saj sem prepričan, da bi umetniki svetovnih kvalitet bili pripravljeni pred svojimi koncerti v omenjenih centrih prirediti svoje recitale v Škofji Loki. S pomočjo svojih poznanstev sem že tudi navezal nekaj stikov v tej smeri. Že samo publika iz bližnje Ljubljane, bi ob takih priložnostih povsem napolnila dvorano. Kako velik korak k pravemu oživljanju Škofje Loke bi to bil, sploh ni potrebno posebej razlagati," razlaga svoje videnje Tomaž Tozon. In še nekaj: ker je dvorana umaknjena prometnemu hrupu, bi bila idealen prostor tudi za radijska snemanja, ki jih pri nas tako primanjkuje. Ureditve pred leti niso dovolili Bil pa je tudi bolj konkreten. Da bi dokazal možnosti, je začel pogovore o tem, da bi nekateri vrhunski slovenski umetniki: Simfonični orkester pod vodstvom Nanuta, orkester Big Band pod vodstvom danes pokojnega Privška, pa solisti, kot so Jurij Reja, Tomaža Tozona našim bralcem zagotovo ni potrebno posebej predstavljati. Zagotovo je najbolj poznan kot član svetovnoznanega in znamenitega Slovenskega okteta, ponosa in celo kar zaščitne znamke naše dežele. Ljubitelji zborovskega petja pa ga poznajo tudi kot izrednega umetniškega vodjo Pevskega zbora Lubnik, ki je eden osrednjih tovrstnih ansamblov na Gorenjskem, vodjo Okteta Jelovica - tretjega okteta (za Slovenskim in Koroškim oktetom) v Sloveniji, dobitnika najvišjega priznanja na področju ljubiteljske kulture - Galusove plakete, pomagal z mentorskim delom Kvartetu Spev, Kvartetu Zvonček in narodnozabavnim ansamblom Oglarji in Obzorje in cerkvenim pevskim zborom. prispevali za njeno temeljitejšo ureditev. Ta predlog je bil na občini zavrnjen, te akcije občina ni dovolila in šele ob praznovanju 15-obletnice zbora Lubnik je ob posredovanju Lojzeta Peterleta je župan Igor Draksler malo za šalo in malo zares pristal, pod pogojem, da Tomaž Tozon nadaljuje z vodenjem tega zbora na to, da poskuša zbor urediti dvorano za proslavo svoje 20. obletnice. To je seveda soupadalo z odločitvijo občinskega sveta, da se v teh prostorih ne ureja centrala občinska knjižnica. Fizično so se del lotili letos spomladi, ko so se člani zbora lotili čiščenja prostorov na eni strani, ter zbiranja potrebnih sredstev za ureditev dvorane, na drugi strani. Prizadevanja nekaterih članov so prav neverjetna, saj so nekateri ves svoj prosti čas posvetili temu delu, za Toneta Hafnerja pa celo pravijo, da se je skoraj odselil v te prostore. Tozon je prepričan, da je bilo opravljenega dela kar za nekaj milijonov tolarjev in ob pomoči glavnega sponzorja Jelovice, SGP Tehnika, ki je po znižani ceni postavil oder, Gorenjske predilnice, ki je prispevala zavese, je dobila dvorana prav presenetljivo lep videz. Malce provokativno so se odločili, da jo poimenujejo "Kristalna dvorana", saj ima kot kristal zanje posebno vrednost, dragocenost, pa tudi opremili sojo v tem smislu. "Kristalna dvorana" ne bo samevala Kako potrebna je takšna dvorana pa ne-navsezadnje potrjuje tudi interes, ki se je pokazal, ko se je razvedelo, da bo vsaj za silo urejena: že pretekli petek je bilo v njej srečanje pevskih zborov Gorenjske, 7. in 14. novembra sta že razprodana jubilejna koncerta zbora Lubnik, v tej dvorani bo svojo pomembno 50. obletnico praznovala Glasbena šola Škofja Loka, Pihalni orkester Škofja Loka pa želi tu prirediti novoletni koncert. Tudi predstavniki občine so začudeni nad opravljenim in vedno bolj prijazno gledajo na ta prizadevanja, že pripravljena dva elaborata pa kažeta na to, da je tudi resen namen, da se ti prostori temeljito adaptirajo. Imajo tudi obljubo, da bo občina povrnila vsaj del vloženih sredstev za materialne stroške. Koncerti so že razprodani Pevski zbor Lubnik bo torej v nekdanjem Sokolskem domu oz. Domu Partizan čez dober teden ali dva praznoval svoj dvajsetletni jubilej in odstrl Škofjeločanom svojevrstni biser v srcu mesta. Čeprav je njegov vodja Tomaž Tozon že večkrat poudaril, da je delovanje zbora predvsem plemenita oblika druženja ob pesmi, pa so tokrat dokazali, da lahko plemenitijo tudi svoje mesto še na drug način. Ob jubileju bodo izdali tudi knjigo kronistke zbora Antonije Križaj - Habjanove z naslovom "Moj Lubnik, ali pevski zbor, ki tudi poje", kjer bodo ta prizadevanja tudi podrobneje opisana. O tem pa več ob tej priložnosti. • S. Žargi Praznik s Slavkom Avsenikom Za 70 let s prijatelji v Kranju Več kot tri tisoč ljubiteljev glasbe Slavka Avsenika, legende glasbe, ki jo danes pozna in prizna cel svet, se je iz različnih dežel Evrope in iz Slovenije zbralo v soboto zvečer v veliki sejemski dvorani v Kranju. Kranj, 2. novembra - V soboto zvečer se je v veliki dvorani Gorenjskega sejma v Kranju zbralo več kot tri tisoč ljubiteljev legende polke in valčka, glasbe, ki jo danes pozna in prizna, tudi kot umetniško zvrst, cel svet. Številni povabljeni gostje iz Evrope in iz Slovenije so Slavku Avseniku čestitali za 70. rojstni dan, ki ga bo praznoval 26. novembra. Čestitka Slavku Avseniku po ideji sina Grege Avsenika in scenariju Betkc Šuhclj jc iz Kranja po zaslugi slovenske televizije in radia prihajala kot praznik legende in nasploh družine Avsenik. Čeprav življenjsko dogajanje in uspehe na poti običajno spremlja tudi vsaj kan- ček sreče, sta pri Slavku Avseniku vedno bili z roko v roki na poti njegova nadarjenost in preprostost. Od tod je potem lahko le še korak na pot, ki skozi življenje pripelje do uspeha, za katerega poznamo besedo umetnost. Skupaj z bratom Vilkom Ovsenikom je Slavko v mladih letih stopil na to pot. Ideja in želja sina Grege Avsenika, in tudi bratov Slavka mlajšega in Martina, je bila s čestitko predstaviti Avsenikovo glasbo, glasbo očeta in strica, in vse kar ta glasba še povezuje, v različnosti zasedb in izvedb. Praznični večer v sejemski dvorani, ki je vel iz Kranja ob ne-sporednem prenosu televizije in radia, je bil tako delček v prikazu umetniškega in fenome-nalnega, kar nenazadnje razkriva tudi vso vrhunskost Avseni-kove glasbe in zato skrivnost svetovnega uspeha. Pihalni in simfonični orkester, moderna izvedba, glasba za najmlajše, mlade, za pretežno večino, za ples in virtuoznost predstavitve s pozdravi dobršnega dela Evrope v dvorani, so osnovne značilnosti sobotnega večera v Kranju in čestitke Slavku Avseniku, ki so jo podčrtali Gašperji, edini "pooblaščeni" nasledniki Avse-nikov. Bila je čestitka, kije orosila oči in razgrela, ko se je predstavila zasedba iz trenutka dolgoletnega nastopanja Avse- nikov. Bila je čestitka, kije potrdila nadaljevanje z Avsenikovo šolo. V praznično razpoloženje, ko sta izšli tudi knjigi O življenju in delu fenomenov Slavka Avsenika in Vilka Ovsenika in v tujini z naslovom Lepo je biti muzinkant, je bil zato neprijeten dogodek dan pred prazničnim večerom le potrditev sreče, ki je v odločilnih trenutkih vedno spremljala Slavka Avsenika na njegovi 70-letni poti. In takšna, z željami za srečo še naprej in na mnoga zdrava leta je tudi naša čestitka Slavku Avseniku (tudi v imenu bralcev) iz Gorenjskega glasa. Več pa v Gorenjskem glasu v petek. • A. Žalar bazen-savna °eicas ^ kresu 25, Železniki P^-.sred. pet od 15.-21. ure > - ' tor., cet., od 15.-22. ure m '61.: 064/646-381 obsob. terned. od 10.-20. ure TOTINK UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - Rafting - Canyoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme %T 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 Vaterpolisti Triglava so osvojili prvo mesto na kvalifikacijskem turnirju v Kranju KRANJČANI BREZ PRAVE KONKURENCE £ visoko zmago naših državnih vaterpolskih prvakov, ekipe Triglava, nad ekipo angleških prvakov City of ^ncaster se je v nedeljo dopoldne na olimpijskem bazenu v Kranju končal kvalifikacijski turnir skupine A v tropskem pokalu državnih prvakov - V predkrog lige prvakov poleg Triglava še švicarski Kreuzlingen Kranj, 2. novembra - Od srede ~° nedelje je kranjski olimpijski ba2en gostil pet vaterpolskih rnoštev, ki so se na kvalifikacijam turnirju skupine A merile Za uvrstitev v predkrog lige Prvakov. Poleg naših državnih Ppvakov, ekipe Triglava, so v branju nastopali še državni prvaki Izraela, Švice, Belorusije ") Velike Britanije. Na koncu je ^ipa Triglava upravičila vlogo avoritov, saj je vsa moštva prelagala z visoko razliko in si po zagotovila igranje v predlogu lige prvakov, ki bo od 26. r° 28. novembra. Naš prvak pa Je na nedeljskem žrebu dobil težko skupino, saj bo v Zagrebu lekrnoval z ekipami domače Radosti, BVSC Brendona in !~alatasarayem. Dobro za 'riglavanc pa je, da bo turnir "Zu in da lahko računajo tudi na pomoč s tribun. Sicer pa se je na kranjskem *valifikacijskem turnirju žal "^alce zapletlo že na začetku, saj je ekipa Belorusije zamudila na tekmovanje. Zato so bili organizatorji prisiljeni spremeniti razpored tekem. Tako so naši državni prvaki na turnirju nastopili že prvi dan in 9:15 (1:3, 4:6, 1:3, 3:3) premagali izraelski Hapoel Qiryat. V četrtek so bili prosti, v petek pa so bili nato z 11:7 (3:1, 1:1, 4:1, 3:4) boljši od švicarskih prvakov, ekipe Kreuzlingena. Tudi sobotno tekmo, ki so jo z beloruskimi prvaki Vitbichom odigrali pred polnimi tribunami, so zanesljivo zmagali. Rezultat je bil 16:7 (3:3, 5:2, 4:1, 4:1). Sledila je le še nedeljska dopoldanska tekma z ekipo angleškega City of Lancasterja, ki pa je bila tako rekoč nezanimiva od začetka do kraja. Naši prvaki so si igranje v prek rogu lige prvakov že zagotovili, Angleži pa so bili preslabi nasprotniki, da bi vsaj za trenutek kdo lahko podvomil o končni razliki manjši od desetih golov. Igor Štirn, trener vaterpolistov Triglava V PRAVEM TRENUTKU V PRAVI FORMI Čeprav je bil Triglav na pravkar končanem kvalifikacijskem turnirju v Kranju favorit, pa je bilo tako moštvo kot trener zadovoljno, da so svojo vlogo povsem upravičili. O tem in o 'etošnjem državnem prvenstvu sva se po turnirju pogovarjala 2 glavnim trenerjem Igorjem Štirnom. Z rezultati turnirja gotovo morate biti zadovoljni, kaj pa z igro? "Mi smo bili res prvi favoriti tega turnirja in o tem sedaj pričajo tudi rezultati. Moram reči, da smo tako z uvrstitvijo kot rezultati zadovoljni, igra pa pač ponekje še malo "šepa". Vendar pa mislim, da ni bil tolikšen problem igre, kot je bil prisoten problem motivacije, saj so bili nasprotniki vendarle za razred slabši od nas. Sedaj je za nas najpomembneje, da se dobro pripravimo za igranje v preliminarnem krogu, ki bo konec novembra in takrat bomo morali biti v Pravi formi. Pri športu je pač zelo pomembno, da si v pravem trenutku v pravi formi. ■ §e pred nadaljevanjem tekmovanja v evropskem pokalu pa vas Caka start v letošnjem državnem prvenstvu. Kakšni so letos vaši cilji? "Seveda naša cilja ostajata osvojitev naslova državnih prva-*°V in naslova pokalnih prvakov. Moram pa reči, da bo letos 2agotovo malce teže. Že na startu prvenstva smo brez Poškodovanega igralca Primoža Troppana, ki se nam bo najbrž pridružil šele po novem letu, poleg tega pa bomo imeli Judi dva "vojaka", Žiga Baldermana in Tadeja Peranoviča, ki oosta vojski suknji oblekla že novembra. Ekipa bo tako precej Pomlajena in "mit o nepremaganosti" v zadnjih dveh sezonah o° težko obdržati. To seveda ne pomeni, da se predajamo, vendar pa se zavedamo, da se v drugih klubih vse več in bolje dela. Jako so se "okrepili" pri Tivoliju in v Kopru, v Mariboru ,rUajo odličnega trenerja in to pomeni, da bo letos liga bolj 2animiva, za zmage pa se bo potrebno bolj potruditi kot zad-nJi dve leti." • V. Stanovnik TENIS PETRA RAMPRE USPEŠNA V DALLASU k ^ranj, 2. novembra - Na 50.000 dolarjev močnem turnirju v allaSU je Žirovka Petra Rampre, ki že leto dni živi in trenira na l^oridi, dosegla lep uspeh. V kvalifikacijah je po vrsti ugnala endsay ter Jessico Fernandez, nato pa v zadnjem krogu izgubila roti Hopkinsovi. Kot srečna poraženka (lucky looser) je vseeno ^risla na glavni turnir, kjer je v uvodnem dvoboju premagala j^arriantho Reeves (120. na WTA), potem pa izgubila z Jano N®jedly (Kanada) v tie brcak u tretjega niza. o več kot polletnem nastopanju na mednarodnih tekmovanjih . "etra prišla nazaj v Slovenijo, kjer pa si bo predvsem odpočila r Se ponovno srečala s svojimi domačimi. • B. Mulej Matej Nastran je na tekmi proti Angležem zadel kar štirikrat. Triglav je slavil kar 19:4 (4:1, 5:0, 3:2, 7:1) in s štirimi zmagami osvojil zanesljivo prvo mesto. Če jc bilo prvo mesto Triglava pričakovano, pa sta bili v ostalih obračunih vsaj dve presenečenji. Izredno pozitivno so namreč presenetili švicarski državni prvaki Kreuzlingen, ki so s tremi zmagami osvojili drugo mesto in se prav tako kot Triglav uvrstili med šestnajst najboljših evropskih moštev, negativno presenečenje pa je pripravila ekipa izraelskega Hapoel Qiryata, ki ji je na vsem turnirju uspelo premagati le Beloruse in osvojiti predzadnje, četrto mesto. Tretja je bila V petek so v prostorih kranjskega bazena izžrebali tudi pare prvih treh krogov letošnjega državnega prvenstva za vaterpoliste. Na prvenstvu tudi letos nastopajo Kamnik, Probanka Leasing, Koper, Tivoli, Triglav in Kokra. V prvem krogu, 13. novembra, se bodo med seboj pomerili Kamnik in Kokra. Probanka Leasing in Triglav ter Koper in Tivoli. Prvenstvo mlajših kategorij se bo začelo v nedeljo, 14. novembra. ekipa angleških prvakov Lancasterja, zadnji pa so bili Belo-rusi, ekipa Vitbicha. Naši državni prvaki so pod vodstvom trenerja Igorja Štirna in pomočnika Toma Baldermana nastopili v postavi: Igor Belofastov, Branko Hajdinjak, Matjaž Homovec, Aleksander Mertelj, Matej Nastran, Matej Ramovš, Tadej Peranovič, Teo Galič, Tevž Suhadolnik, Jure Nastran, Tomaž Mihelčič, Krištof Štromajer, Žiga Balderman, Dejan Likozar in Crt Malavašič. Na listo strelcev se jih je vpisalo kar dvanajst, z dvanajstimi zadetki pa je bil najboljši kapetan Krištof Štromajer. Žal tako dobro kot Triglavu ni uspelo našemu drugemu predstavniku, ekipi Tivolija, ki je nastopila v kvalifikacijski skupini D v evropskem pokalu LEN Trophy v Moskvi. V konkurenci domačega moštva CSK VMF Moskva, francoskega Neptuna in nemškega Connstanta so vaterpolisti Tivolija imeli res malo možnosti za uspeh. Še najbliže zmagi so bili na tekmi s Connstattom, ki so jo izgubili 6:7. Na koncu so zasedli zadnje, četrto mesto, čeprav s svojimi prvimi nastopi v Evropi niso razočarali. • J. Marinček, foto: T. Doki GORSKI TEK FUNKCIONALNOST PRED IDILO Cerkve, 2. novembra - Pretekli teden si je bodoče prizorišče evropskega pokala v gorskih tekih (v krogih gorskih tekačev to velja za evropsko prvenstvo) leta 2001 iz Cerkelj na Krvavec ogledal tehnični delegat mednarodne zveze za gorski tek WMRA Nemec VVoIfgang Muenzel. "Bolj kot estetska klasična varianta od spodnje postaje kabinske žičnice do Zvoha, pride v poštev proga iz Dvorij mimo Štefanje gore, Gospince in z ciljem v Tihi dolini," je našim organizatorjem iz Cerkelj z Juretom Bobnarjem na čelu in predsedniku odbora za gorski tek Tomu Šarfu svetoval Muenzel. Zaradi spremenjenega starta (več prostora) bo proga dolga 10 km s 1200 metrov višinske razlike, prvič pa bo preizkušena že junija prihodnje leto na tekmi "Grand Prix-Veliki nagradi" v gorskih tekih. Serija štirih tekem; Sousa v Italiji, Telfes v Avstriji, Lenzerheide v Švici in Cerklje v Sloveniji, ki bo prihodnje leto zamenjala nemški Bergen, kjer bo svetovno prvenstvo, je med odlično obiskanimi tudi z najboljšimi gorskimi tekači sveta, saj so bili letos v tej seriji najboljši Novozelandec Jonathan Wyatt in Italijana Antonio Molinari in Marco Dc Gasperi, ki so si v zadnjih letih prilastili vse najpomembnejše lovorike v gorskih tekih. Prireditelje EP je potolažil tudi Janez Aljančič, podpredsednik Atletske zveze Slovenije in član sveta evropske atletske zveze (EEF). "Nekatere članice evropske atletske zveze niso prisluhnile predlogu Avstrije, Francije, Italije in Slovenije, da bi evropskemu pokalu že letos priznali status evropskega prvenstva, a se bo to v roku dveh let gotovo uredilo," jc povedal Aljančič, tudi novi koordinator med FFF in WMRA. • M.M. ALPINIZEM Alpinist Tomaž Humar seje prvi vzpel prek južne stene Daulagirija KAMNIČAN PREPLEZAL MEJO NEMOGOČEGA Ljubljana, 1. novembra - Poznavalci sodobnega alpinizma so 4000 metrov visoko južno steno Daulagirija imenovali "meja nemogočega", legendarni Reinhold Messner pa jo je označil za "območje smrti". Vsa svetovna alpinistična javnost od 25. oktobra 1999 spremlja enega najboljših slovenskih alpinistov zadnjih let, ki se je začel vzpenjati v osrednjem delu južne stene himalajskega osem-tisočaka Daulagiri. Tomaž Humar jc prvi preplezal osrednji del stene in izstopil na japonski greben, kjer nadaljuje vzpon na 8167 metrov visoki Daulagiri. Kot je ocenil Viki Grošelj, seje Tomaž lotil enega največjih problemov sodobnega himalaizma, za kar ni imel doslej nihče dovolj poguma. Alpinist svetovnega formata Reinhold Messner je že leta 1977 ob pomoči treh vrhunskih plezalcev poskušal z vzponom v južni steni Daulagirija. Ustavile so jih že prve skalne pregrade. Takrat je dejal, daje stena eno samo območje smrti. Kdor jo bo preplezal, bo opravil eno zadnjih velikih pustolovščin v Himalaji, je še priznal. Celotne stene, ki je visoka 4000 metrov, doslej še ni preplezal nihče. Slovenci so v njej vendarle potegnili prvenstveno smer, ki sojo leta 1981 preplezali Stane Belak, Cene Berčič in Emil Tratnik. Šest dni so potrebovali do roba 7200 metrov visoko desno od vrha, še štiri dni pa so se vzpenjali do višine 8000 metrov, kjer jih je vihar prisilil k sestopu na severno stran. Leta 1986 so Poljaki uspeli doseči greben levo pod vrhom, višje od 7550 metrov pa niso prišli. Pred odhodom na odpravo je Tomaž v družbi Ceneta Berčiča opisal smer v južni steni Daulagirija; na točki, ki jo kaže, je pod skalno pregrado prečil na greben. V alpinističnem svetu je postalo znano, da je južna stena Daulagirija eden največjih problemov sodobnega himalaizma. Prek orjaške stene namreč ves dan grmijo plazovi ledu in kamenja. Plezanje podnevi je zato smrtno nevarno. Osrednji, najbolj zahteven in najbolj nevaren del stene sije za svoj cilj izbral kamniški alpinist Tomaž Humar. Kot je ocenil naš izkušeni himala-jec Viki Grošelj, so na svetu morda le trije ali štirje vrhunski plezalci, ki bi imeli minimalne možnosti za uspeh v tej steni. Ob skoraj nadčloveških naporih je premagoval Tomaž Humar težave v južni steni Daulagirija kar šest dni. V steno je vstopil 25. oktobra 1999 in se hitro vpel po nevarnem spodnjem delu. Načrt za nadaljevanje vzpona po zamrznjenih slapovih ponoči mu je preprečilo pretopio vreme, zato je moral plezati podnevi po težko prehodnih skalah. Med plezanjem ga je celo zadel v nogo večji kos ledu, vendar je kljub bolečinam v stegnenici napredoval. V noči s četrtka na petek seje povzpel prek snežne strmine na višino 6300 metrov, kjer je prebil ostanek noči v zasilnem bivaku. V petek je napredoval še za 400 metrov višje, kjer je naredil zasilno zavetje v ledu. V sobotni noči je priplezal na vrh Gosenice, kjer je približno 7200 metrov visoko postavil svoj peti bivak. Pred prenočevanjem je splezal do skalnega roba na 7300 metrih. Kot je sporočil v bazo, je skala podobna laporju in je zanič za plezanje. Prav zato se je odločil za prečenje preko zelo strmih snežnih in ledenih žlebov na Japonski greben. Kot je sporočil v nedeljo, 31. oktobra, je tam našel klin prednikov. Na dan poročanja se vzpenja po grebenu proti vrhu, ki naj bi ga dosegel v ponedeljek popoldan. Sestopil bo na severno stran gore. • Stojan Saje NORDIJSKO SMUČANJE PUDGAR NAMESTO JASNICA Kranj, 2. novembra - Zbor za teke ter skoke in nordijsko kombinacijo pri Smučarski zvezi Slovenije sta minuli četrtek razrešila direktorja nordijskih disciplin Ljuba Jasniča. Ljubo Jasnič se je namreč odločil, da se preseli v gospodarstvo, natančneje v Petrol, kjer naj bi še ta mesec prevzel službo direktorja gostinstva. Naloge v.d. direktorja nordijskih disciplin bo po novem opravljal Danilo Pudgar, ki je bil v zadnji sezoni vodja reprezentanc v nordijski kombinaciji in glavni trener. Imenovanje mora po potrditvi zbora za teke ter skoke in nordijsko kombinacijo sedaj potrditi še izvršni odbor SZS. Sicer pa je pod vabilo za jutrišnjo tiskovno konferenco pred novo sezono v smučarskih skokih, tekih in nordijski kombinaciji še vedno podpisan direktor Ljubo Jasnič. • V.S. NOGOMET Slovenske nogometne lige NOV PORAZ ŽIVIL Kranj, 1. novembra - Nogometni konec tedna seje tokrat začel že v petek, koje ekipa Domžal v 1. nogometni ligi Si.mobil gostovala pri Maribor Pivovarni Laško. Domžalčani so se favoritom srečnja dobro upirali, a vendarle izgubili 3:2 (2:0). Za Domžale je bil dvakrat uspešen Oskar Drobne. V 2.SNL je ekipa Živil Triglava gostila pri vodilnem taboru v Sežani in znova izgubila. Rezultat je bil 2:0. Živila so z 18 točkami na 8. mestu. V 3.SNL - center je bil na Bledu gorenjski derbi. Ekipa Casino Bleda je 2:1 (1:0) premagala Zarico. Na lestvici še vedno vodi Hram Gorjan, kije 1:0 (1:0) ugnal Litijo. • V.S. NAJVIŠJA ZMAGA ZA ŽELEZNIKE Kranj, 2. novembra - Nogometaši v 1. gorenjski ligi so odigrali redno kolo. Rezultati: Sava - Lesce 1:0, Velesovo - Polet 4:1, Železniki - Jesenice 6:0, Šenčur - Naklo 5:0, Ločan - Britof 1:2. V zaostali tekmi 2. gorenjske lige je ekipa Bitenj doma premagala Alpino 3:1. Na lestvici 1. gorenjske lige vodi Ločan s 27 točkami. • Dj. Sretenoski ODBOJKA BLED IN KAMNIK V VODSTVU Bled, 2. novembra - Po petem krogu v moški konkurenci 1. DOL sta kar dve gorenjski ekipi v vodstvu na prvenstveni razpredlenici. Derbi kroga je bil tokrat v Kamniku. Domači odbojkarji, ki so si prejšnji teden privoščili spodsljaj v Žužemberku, so gostili še neporaženo ekipo Maribor Stavbar IGM. Toda domači so se pred polnozasedeno dvorano predstavili v izvrstni luči in zasluženo prizadejali gostom letošnji prvi poraz in jih s tem tudi prehiteli na prvenstveni lestvici ter se povzpeli na drugo mesto. Prvo mesto pa zopet zasedajo Blejci. Po dveh pokalnih tekmah so se že tretjič pomerili v vrsto Fužinarja. Tudi tokrat so Blejci z igro dokazali, da se jih zasluženo prišteva med favorite za sam vrh, saj so dokaj zanesljivo nadzirali potek srečanja in tekmo tudi zaključili v svojo korist. V vse slabšem položaju pa so odbojkarji Astec Triglava, ki se tokrat niso mogli resneje upirati gostom iz Kanala in vse bolj je očitno dejstvo, da je prehod iz drugoli-gaške konkurence med prvoligaše brez velikih okrepitev prevelik zalogaj za vse ekipe. Rezultati: Žurbi team Kamnik : Maribor Stavbar IGM 3 : 0 (21, 19, 19); Fužinar GOK IGEM : Bled 1 : 3 (-22, -19, 17, -20); Astec Triglav : Salonit Anhovo 0 : 3 (-14, -13, -23); Granit: Olimpija 3:1; Pomurje Žužemberk 3 : 2. V vodstvu je Bled (12), le točko manj imata Žurbi team Kamnik in Maribor Stavbar IGM, odbojkarji Astec Triglava so še brez točk na desetem mestu, s kar petimi točkami zaostanka za devetim Pomurjem. Tudi odbojkaricam Jeti Sport Bled ne gre najbolje. Blejke sicer nudijo kar soliden odpor nasprotnicam, nikakor pa jim ne uspe osvojiti vsaj niza. Tako je bilo tudi tokrat na gostovanju v Novem mestu. TPV Novo mesto : Jeti Sport Bled 3 : 0 (20, 20, 13). Blejke so po treh krogih skupaj z ASICS Taborom še brez točk. V 2. DOL so odbojkarji škofjeloškega Termo Lubnika zabeležili svojo drugo letošnjo zmago - tokrat v gosteh pri Kovinarju iz Kočevja (0 : 3 (-16, -11, -25)). Po štirih krogih so odbojkarji Termo Lubnika s polovičnim izkupičkom na sedmem mestu. V ženski konkurenci nov poraz ekipe Mladi Jesenice v Ljubljani pri Frupi ŠOU K2 Sport (3 : 0 (20, 20, 24)) ter ponoven poraz ekipe ASICS Kamnik po vodstvu z 2 : 0 v nizih. ASICS Kamnik : B&L Utrip Šempeter 2 : 3 (20, 24, -21, -17, -13). Igralke ASICS Kamnika so s štirimi točkami na 9. mestu, Jeseničanke pa še brez točk na 12. mestu. Rezultati gorenjskih predstavnikov 3. DOL zahod - moški: Pneumacentermokronog : Termo Lubnik II 3 : 1; Astec Triglav II : Gostilna Karm Kropa 1:3; Astra Telekom : Bled II 3 : 0; Bohinj : Žurbi team Kamnik II 1 : 3. V vodstvu je Salonit Anhovo II (11 točk), 5. Avstra Telekom (7), 6. Žurbi team Kamnik II (7), 7. Gostilna Jarm Kropa (6), 9. Astec Triglav II (5), 10. Bled II (3), 11. Termo Lubnik II (1), 12. Bohinj (0). 3. DOL zahod, ženske: Kočevje : ŽOK Partizan Šk. Loka 3 : 0, Astra telekom : TPV Novo mesto II 2 : 3; Bohinj : Magro Grosuplje 3 : 0. V vodstvu sta Kočevje in Črnomelj (12 točk), 5. Bohinj (7), 7. Astra Telekom (3), 11. ŽOK Partizan Šk. Loka (3). • B.M. KOŠARKA NOVA ZMAGA TRIGLAVA, NOV PORAZ LOKA KAVE Kranj, Škofja Loka, 2. novembra - Košarkarji v Ligi Kolinska so minulo soboto odigrali 8. krog. Obe gorenjski moštvi sta gostovali: Triglav pri Rogli Atras, Loka kava pa pri ZM Mariboru. Več znanja in sreče so spet imeli Kranjčani, ki so v Zrečah iztržili visoko zmago. Domačo ekipo Rogle Atrasa so ugnali kar 59:72 (37:39). Poraženi pa so se v Škof jo Loko znova vrnili košarkarji Loka kave. Na gostovanju pri ZM Lumarju so izgubili 65:64 (35:29). V 5. krogu l.B moške lige je ekipa Simp Radovljice gostovala pri Kemoplastu in izgubila visoko 103:69(48:34). Svoje privržence pa so tokrat razveselile košarkarice Odeje Marmorja. V tekmi četrtine pokala Slovenije so v domači dvorani na Podnu 88:76 (46:34) premagale Maribor. Ta konec tedna pa bodo na svoj račun prišli gorenjski ljubitelji košarke. V Ligi Kolinska bosta namreč obe ekipi igrali doma, tekma pa bo tudi v Domžalah. Tako bo ekipa Triglava v dvorani na Planini v soboto ob 20.15 uri v derbiju kola gostila Pivovarno Laško, Loka kava pa se bo ob 20. uri v dvorani na Podnu pomerila z ekipo Krke. V dvorani Komunalnega centra v Domžalah bo ob 19. uri srečanje med Heliosom in Zagorjem. V l.B ligi bo ekipa košarkarjev SIMP Radovljica gostovala pri Juriju Plava laguna v Ljubljani, košarkarice Odeje Marmorja pa bodo v soboto ob 18. uri v dvorani na Podnu v 7. krogu SKL gostile SKB Jezica - mlade. • V.S. Pri blejskem hokejskem klubu se delo z mladimi že obrestuje V PETIH LETIH DO MOČNE DOMAČE EKIPE Pri IIK Bled - mlade kategorije so prejšnji teden ponovno pripravili brezplačno drsalno šolo, prek katere iščejo mlade hokejske talente iz občin Radovljica, Bled, Bohinj in v zadnjem času tudi iz občine Žirovnica - Prenovili so staro telovadnico TVD Partizana Bled in uredili predavalnico Bled, 2. novembra - V zadnjem mesecu na ledenih ploskvah ne igrajo le hokejisti članskih moštev, ampak so se jim pridružili tudi mladi in najmlajši. Pri nas namreč državna prvenstva hokejskih naraščajnikov potekajo v kategorijah: hokejska šola, malčki, dečki, kadeti in mladinci, na posebnih turnirjih pa merijo moči tudi najmlajši, tako imenovana mala hokejska šola. Ko so pred leti na Bledu ugotovili, da brez svojih igralcev napredka kluba ne bo, so se resno lotili dela z mladimi. Velik napredek pa delo z mladimi doživlja zadnji dve sezoni, ko so se pri blejskem klubu odločili, da svoje naraščajnike zaupajo trenerju Valeriju Šahra-ju, ki je na Bled prišel že pred sedmimi leti in najprej sam pri nas pet let igral hokej. Valerij Šahraj, Miloš Potočnik, Dušan Lazar in Almir Sefič, pri blejskem hokejskem klubu skrbijo za mlade kategorije, v katere je trenutno vključenih 96 igralcev. "Vsako sezono v klub dobimo še okoli dvajset mladih z Bleda in okoliških občin, učenje drsanje in pridobivanje mladih hokejistov pa je bil tudi namen organizacije letošnje brezplačne drsalne šole, ki se jo je minuli teden v na blejski ledeni ploskvi udeležilo okoli 250 fantov in deklet med petim in sedmim letom starosti. Naši trenerji po končani drsalni šoli v klub povabijo najbolj nadarjene," pravi direktor mladih kategorij pri H K Bled, Jože Cvenkeh!, kije bil Kljub temu da se je letošnja sezona že začela, pri HK Bled še vedno vpisujejo nove člane (rojene leta 1990 in mlajše). Vpis je možen vsak dan med 10. in 12. uro po telefonu 741-007 aH pa kar v dvorani v času treningov. zelo vesel, ker so blejskemu hokejskemu klubu pri organizaciji drsalne šole z denarjem pomagali pri vseh treh občinah: na Bledu, v Bohinju in Radovljici: "Naš cilj je, da v naslednjih petih letih z dobrim strokovnim delom vzgojimo čimveč domačih igralcev, ki bodo jedro članske ekipe H K Bleda. V veliko pomoč nam je v zadnjem času predavalnica tu v dvorani na Bledu, seveda pa smo tudi veseli, da smo s pomočjo staršev naših igralcev ponovno usposobili staro, zanemarjeno in zapuščeno telovadnico TVD Partizana, kjer imajo vse naše ekipe že suhe treninge, oddajati pa smo jo začeli tudi ostalim športnim klubom." Kljub temu da je pri večini športov več poudarka pri delu in uspehih članskih kategorij, pa so na Bledu ponosni tudi na napredek in rezultate mladih. "V lanski sezoni so izredno dobro igrali kadeti (fantje letnika 83, 84), ki so praktično vse prvenstvo premagovali nasprotnike in na koncu po porazu z Olimpijo osvojili drugo mesto v državnem prvenstvu. Izkazala se je tudi selekcija dečkov (letnik 85, 86), kije na koncu osvojila tretje mesto, pa tudi ostale selekcije so precej napredovale. Letos računamo, da se bo izkazala ekipa mladincev, pa tudi H O KEJ JESENIČANI SPET NEUSPEŠNI Jesenice, Ljubljana, 2. novembra - V petek in nedeljo so hokejisti v mednarodni ligi odigrali dva kroga. Žal so igralci Acroni Jesenic znova zabeležili dva poraza. V petek so bili slabši od evropskih prvakov, ekipe Feldkircaha, saj so na gostovanju izgubili kar 13:1 (5:0,5:1,3:0). Edini strelec za Jeseničane je bil 18 letni Milan Zrnič v 30. minuti. Malce bolje je nato šlo Jeseničanom v nedeljo, ko so v domači dvorni gostili celovški KAC. Spet pa jih je izdala "neučinkovitost", saj ob šestih prejetih golih niso niti enkrat zatresli avstrijskega gola. Končni rezultat je bil tako 0:6 (0:1, 0:3, 0:2). Bolje kot Jeseničanom je šlo ekipi Olimpije, ki je v petek sicer 2:4 (1:0, 1:4, 0:0) izgubila proti WEV-ju, vendar pa je v nedeljo ugnala Albo Volan z rezultatom 7:4 (2:1, 3:1, 2:2). Na lestvici mednarodne hokejske lige še naprej vodi VSV Beljak z 10 zmagami in popolnim izkupičkom točk, Olimpija pa je s štirimi zmagami na petem mestu. Jeseničani so doslej slavili le enkrat in so na lestvici na zadnjem, osmem mestu. Danes Olimpija doma gosti Feldkirch. Konec tedna sta bili odigrani tudi dve tekmi v državnem prvenstvu. Najbolj zanimivo naj bi bilo v Zalogu, kjer je domača Mercator Optima Slavija gostila Bled. Blejci so bili slabši in izgubili 10:4 (4:0, 2:2, 4:2). Ze v četrtek zvečer pa je ekipa Triglava gostovala pri Tivoliju. Kranjčani so izgubili 5:1 (1:0,2:0, 2:1), edini gol za Triglavane pa je dosegel Mitja Kern. Danes bo v Celju tekma med domačim moštvom Celja in Acroni Jesenicami, Olimpija pa bo jutri gostila ekipo Jesenice mladi. • V.S. KEGLJANJE KRANJČANI NISO DOVOLILI PRESENEČENJA Kranj, 2. novembra - V 5. krogu l.A SKL za moške sta se v Kranju pomerili ekipi Log - Steinela iz Stražišča in Inter Commerca z Jesenic. Domačini so dobro vnovčili prvoligaške izkušnje in zmagali z rezultatom 7:1 (5664:5449). Vodilni Iskraemeco je tokrat gostoval pri CP Celju v Celju in pri zadn-jeuvrščeni ekipi ni dovolil presenečenja. Kranjčani so zmagali 1:7 (5451:5627) in še naprej vodijo na lestvici z desetimi točkami. Log Steinel je s štirimi točkami šesti, Inter Commerce pa z dvema točkama osmi. V Celju so konec tedna v 1. ligi za ženske gostovale tudi kegl-javke Triglava. Celjankam so se sicer dobro upirale, a na koncu izgubile 5:3 (2635:2591). Zmago pa so v l.B SKL za ženske dosegle kegljavke Ljubelja, ki so odigrale zaostalo srečanje z GIM Miklavžem in zmagale 7:1 (2477:2323). Slabše pa jim je šlo na tekmi 5. kroga, ko so obe točke prepustile kcgljavkam mariborskega Konstruktorja, saj so izgubile 2:6 (2432:2476). Tudi pri moških so v 5. krogu kegljači Ljubelja položili orožje proti favoritom l.B lige. Kegljači Slovenskih Konjic so zmagali 3:5 (5322:5366). • V.O. Valerij Šahraj na Bledu skrbi za vzgojo mladih hokejistov. malčki (fantje letnik 88,89) naj bi se po naših načrtih potegovali za naslov državnih prvakov. Fantje trenirajo trikrat do štirikrat na teden, vendar je letos več težav z zasedenostjo ledene dvorane, saj dolgo "svojega" ledu ni imela Olimpija, prav tako pa so pri nas prisiljene tre nirati selekcije Triglava, ki s Kranju še nimajo ledene pl°*' kve," pravi glavni trener mladi'1 kategorij trener Valerij Šahraj. Poleg tega, da se mladi blejsfc hokejisti redno udeležujejo tuf' nirjev v tujini in na njih doseg* jo tudi lepe rezultate, pa & ponosni na "svoj" sedaj že tradi' cionalni mednarodni marcev* ki turnir dečkov in malčkov, ^ se ga je letos udeležilo že dva* najst ekip iz osmih držav, v leta 2000, ko bo na sporedu že pe? turnir, pa pričakujejo še kvaj1' tetnejšo in številčnejšo udeležbo. Večina stroškev za treninge i" turnirje je na ramenih stariji poleg tega pa imajo mlade blejs; ke klubske selekcije tudi neka) zvestih sponzorjev, kot so AlP dom Radovljica, Cometal* Kirbi, Lip Bled, Sportina. Špecerija Bled... Velik strošek za klub je seveda plačilo najem3 ledu, kjer pa jim pomagajo vs« tri občine: Bled, Radovljica i" Bohinj. • V. Stanovnik ALPSKO SMUČANJE FANTJE BOLJŠI OD DEKLET Kranj, 2. novembra - Z uvodnim veleslalomom v francoskem Tignesu se je minuli konec tedna.začela letošnja smučarska sezona. V soboto so se najprej pomerila dekleta, v nedeljo pa še fantje. Prve zmage v svetovnem pokalu se je med dekleti veselila 27-letna Švicarka Sonja Nef. Zal pa našim dekletom ni šlo, saj se prav nobeni ni uspelo uvrstiti v drugo vožnjo. Še najboljša je bila Blejka Špela Pretnar, ki pa se ni mogla veseliti 40. mesta in več kot petih sekund zaostanka. Kot pravijo v našem taboru, razloga za preplah še ni, saj bo možnosti za dokazovanje še ogromno. Prva bo 18. novembra v Park Cityju v ZDA. Bolje kot dekletom je v nedeljo šlo fantom, saj so si trije zagotovili nastop v drugi vožnji. Na koncu je bil 12. Mitja Kune, 18. Jure Košir in 29. Uroš Pavlovčič. Veliki zmagovalec prvega letošnjega moškega veleslaloma pa je bil Avstrijec Herman Maier. Tudi smučarje naslednja tekma čaka v Park Citvju, 19. novembra. Še prej pa se bodo tako smučarke kot naši smučarji predstavili na tradicionalni tiskovni konferenci, kjer bodo predstavili svoje letošnje tekmovalne cilje. Tiskovna konferenca v Formunu ljubljanskega sejma bo danes ob 11. uri. • V.S. ROKOMET LOČANKE RAZOČARALE Minuli rokometni konec tedna ni bil popoln. 1. B ligaši so »' zaradi praznikov vzeli prosto. Gorenjska prvoligaša sta tokra* iztržila samo točko. Razočarale so "lesarke", ki so visoko izgU' bile v Velenju. Termovci so gostovali v Ljubljani (Slovan) in se domov vrnili s točko. V izenačenem srečanju je točka za Ločane uspeh, saj M Slovan neugoden tekmec. So pa Ločani sposobni tudi zmagati' Zato pa so tokrat razočarale rokometašice Jelovice. Ne toliko s porazom kot z igro v drugem polčasu. Na polovici tekme je fm izid 10 : 10, Velenjčanke pa so na koncu zmagale z debetimi zadet' ki razlike. Še naprej gre slabo gorenjskim moškim drugoligašerri' Na vzhodu so gorenjski obračun Jezerjanov in Žabnice dobili goS' titelji. Duplje so bile proste. Zato pa bo od minule sobote na vzhc du ena ekipa manj, saj je Polet izstopil iz lige. Klub enostavno n6 obstaja več. Od zahodnih drugoligašev je zmagala samo Sava. Vsi ostali s0 ostali praznih rok. Zato pa so točko v l.B ženski ligi osvojil6 Savčanke, ki še naprej ostajajo med kandidatkami za napre dovanje. Rezultati: 1. liga, moški: Slovan : Termo 28 : 28 (14 : 12); Celj6 P.L. : Dobova 41 : 16; Jadran : Prule 67 22 : 35, Trebnje : Inle« Riko 26 : 25; Gorenje : PrevenU8 : 23; Radeče : Izola 28 : 18. 1; so Celjani, Ločani so osmi. 1. liga, ženske: Vegrad : Jelovica 27' 18 (10 : 10); Burja : M. Degro Piran 20 : 32. Vodi Krim Neutro Roberts, Jelovica je šesta. 1. B liga, ženske: Sava : Škocjan 28 : 28-Prvo je Novo mesto, Sava je četrta. 2. liga, moški - vzhod: Kras: Maribor 26 : 22; Pyramida : Razkrižje 43 : 20; Jezersko : Don1 Žabnica 26 : 22; Acront Radgona : Ptuj 21 : 21; Duplje proste. 2-liga, moški - zahod: Sviš - Alples 31 : 20; Radovljica : Ajdovščina 28 : 37; Mitol : Grča 29 : 20; Črnomelj : Tržič 31 : 25; Mokerc ' Sava 17 : 23; Grosuplje : Koper 21 : 24. • M. Dolanc LOŠKI GIMNAZIJCI NAJBOLJŠI Škofja Loka, 2. novembra - Minuli torek in sredo je bilo v Škofi1 Loki področno prvenstvo gorenjske v rokometu za dijakinje lfl dijake. V konkurenci deklet.so tekmovale le tri ekipe, najboljše pa so bile dijakinje Gimnazije Škofja Loke. V konkurenci dijakov p3 je tekmovalo devet moštev. Tudi med fanti so bili najboljši škofjf loški Gimnazijci, ki so v finalu ugnali borbeno ekipo Gimnazij6 Kranj 15:8. Tretje mesto je zasedla ekipa Lesne šole Škofja Lok^ Najboljši igralec turnirja je bil Anže Jeras (Gimnazija Škofi3 Loka). • M.D. 5*ek, 2. novembra 1999 Dl C IUI A\ ICTBIf W M mm W ■IJI^tBi JY M ^1^^ ■H^' Mi mm *tmW mm HM Bi^Bk 17. STRAN • GORENJSKI GLAS [prejeli smo Obvestilo za javnost (sredstvom javnega obveščanja) Mdovtjica, 28. oktobra 1999. Zupani in direktorji uprav dese-jW gorenjskih občin so se sestali z Mavnim republiškim inšpektorjem Vekoslavom Raj ho m in gorenjskimi inšektoricami glede 'Unkcioniranja inšpektorskih s'Užb na Gorenjskem, ustanavljajo občinskih inšpekcij ter njiho-Vl" pristojnosti. Sestanek je orga-mzirala Občina Radovljica. Zal P° se kljub prizadevanjem orga-mzatorja sestanka ni mogel udeležiti nihče z Ministrstva za Promet in zveze. Najvišji predstavniki občin so "gotovih, da bi ustanovitev last-Igh inšpekcijskih služb pomenila korak nazaj, korak v novo obremenitev občinskih proračunov vrez ocenjenih efektov in zakons-podlag glede kriterijev za Učinkovito ukrepanje občinskih lnspektorjev. Ugotovili so tudi, da °b sedanjem stanju en inšpektor na osem občin v Sloveniji ne more obvladati nadzora. Samo n° gradbenem področju na zgornjem Gorenjskem, kjer za pet °°čin dela ena inšpektorica, mesečno pride 200 prijav nelegal-mh gradbenih posegov v prostor. Gorenjske občine se ne strinjajo z Ustanavljanjem svojih inšpekcijskih služb in s tem krepitvijo repre-Slvnih občinskih organov z vsemi denarnimi ter organizacijskimi Posledicami. Na sestanku so se mnogo bolj nagibali h krepitvi sedanjih državnih inšpekcijskih °rganov in občinske soudeležbe Pri tem. Drugi del razprave na sestanku seje nanašal na odlok o občinskih cestah, ki so ga nekatere °bčine že sprejele, v nekaterih pa Je ta odlok v obravnavi. Teze za zavedeni odlok je pred letom dni Pripravi/o Ministrstvo za promet w zveze. Pri tem je v vzorec vnes-\tezo, da občina "podržavi" vse ^ttjevne, lokalne ceste ali javne kategorizirane poti in ulice. Pri tem pa za "odvzete" oziroma po °dloku pripisane ceste občina po Postopku vpiše v zemljiško knjigo kot svojo last in nekdanjim lastnikom izplača odškodnino. Ne bo {eiava samo v tem, da je postopek za izpeljavo takšnega ukrepa dolgotrajen in lahko zapleten, so Ugotavljali predstavniki občin na Sestanku. Pač pa bi odkup cest in Pod, ki so kategorizirane oziroma v javni rabi, ob sedanji situa-ClJi državnega nalaganja obveznosti občinam pomenil "udar"za °b('inski proračun. Odgovor na °b.h'ktivni problem bi morala ob ^i'iistrstvu za promet in zveze Q0 tudi Ministrstvo za finance m Služba Vlade RS za lokalno samoupravo. Žal pa država lokalnim skupnostim nalaga vedno več izvirnih, pa prav nič prenesenih pristojnosti, ker pomenijo tudi denar občinam za izvajanje. • Janko S. Stušek Holokavst nad rjavim medvedom Zelena alternativa odločno protestira proti nakani ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Cinka Smrkolja, da bi v naslednjih nekaj mesecih pobili kar 73 medvedov. Rjavi medvedje v Sloveniji redka in ogrožena vrsta, ki ji je potrebno zagotoviti celovit razvoj. Povsem nedopustno je, da se populacijo tako redke ogrožene vrste, ki na Slovenskem šteje borih 350 osebkov, posega na tako brutalen način. To je dejansko korak k iztrebitvi medveda na Slovenskem. Prva demokratična vlada je leta 1990 medvedu posvetila dolžno pozornost. Odstrel smo tedaj bistveno znižali, poskrbeli smo za plačilo škode, ki jo povzročijo divje živali in zaustavili iztrebljenje medveda na širšem območju. Pripravili smo tudi nacrt za odpravljanje konfliktnih situacij in globalnega uničevanja okolja, ki ga povzročijo z agromelioracijami in izgradnjo avtocesnega križa. Prav zaradi ekoloških razlogov smo tudi vztrajali pri gradnji viaduktov pod primorsko avtocesto, pod katerimi se divje živali lahko prosto gibljejo. Tako od kmetijskega ministra kot vlade smo kvečjemu pričakovali nadaljnjo sanacijo in revitalizacijo okolja. Kmetijski minister se je očitno odločil za iztrebitev medveda. Verjamemo tudi, da sam dobro ve, kakšno gromozansko napako je storil. Zato na tiskovnih konferencah prepričljivo razlaga, češ da pri nas živi več kot 600 medvedov in kako je človek ogrožen. To je izmišljotina, ki ministru služi za ceneno propagando. Nikjer pa ne pove, zakaj je popolnoma zaobšel stroko in ni upošteval strokovne podlage. Strokovni predlog mu je pripravila komisija za divjad, ki jo je le kakšen mesec pred imenoval za osebno in v kateri sta tudi predstavnika ovčerejcev! Ministra Smrkolja pozivamo, naj nemudoma ustavi holokavst nad slovenskimi medvedi, morebitni odstrel pa naj prepusti v odločanje stroki. Ob tej priložnosti moramo ministra in vlado znova opozoriti na posledice globalnega uničevanja naše narave inju prosimo, naj se zavzameta za takojšnjo odpravo posledic. V bolj zdravem okolju, kjer bodo, denimo, ob avtocestah zgrajeni nadhodi in podhodi za živali, bo manj konfliktnih situacij. Če minister Smrkolj ne bo nemudoma umaknil spornih odločb za odstrel medvedov, se bomo morali poslužiti javnih protestov in drugih oblik pritiska. Ob vsem tem bomo obvestili tudi mednarodno javnost in jo pozvali, da se nam pridruži v boju za ohranitev rjavega medveda na Slovenskem. Predsednica Zelene alternative Slovenije: dr. Metka Filipič Sporočilo za javnost Svet za radiodifuzijo (SRDF) je v septembru in oktobru na štirih sejah (2.-5. seji, ki so bile 16. septembra ter 5., 14. in 26. oktobra) obravnaval vloge za pridobitev oddajnih frekvenc (prostih radiodifuznih kanalov, razpisanih v Uradnem listu RS štev.: 39-40/99), ki mu jih je v obravnavo konec avgusta odstopila Uprava RS za telekomunikacije (URST). Skupno je na 25 razpisanih frekvenc prispelo 85 popolnih vlog. Svet je ponovno ugotovil, a je sedanji postopek razpisovanja prostih radiodifuznih kanalov nesprejemljiv, saj URST uvršča na razpis frekvence po Svetu neznanih kriterijih, neupošteva-joč že obstoječo programsko ponudbo na določenem območju, ekonomski potencial okolja, interes lokalnih skupnosti, finančne zmogljivosti pobudnikov ipd. Iako je bilo na zadnjem razpisu razpisanih kar 5 oddajnih točk za radijski program na območju Maribora, čeprav na tem območju že oddaja 6 lokalnih komercialnih in nekomercialnih programov. Svet je v tem smislu že večkrat pisno posredoval pri URST in Ministrstvu za promet in zveze, vendar ni prejel nobenega odgovora. Razpisane frekvence je Svet obravnaval v štirih, geografsko zaokroženih sklopih. Na Dolenjskem je bil ustanovljen nov lokalni radio Radio Krško, namenjen obveščanju prebivalcev Krškega polja, ki bo oddajal z oddajne točke Krško in frekvenci 93,4 MHz. Na območju Novega mesta se je iz Ljubljane razširil Radio Veseljak, ki bo oddajal s Trške gore na frekvenci 95,5 MHz, območje Podsrede z okolico -pa bo po novem pokrival lokalni nekomercialni Radio Štajerski val iz Šmarij pri Jelšah, ki bo oddajal s Podsrede na 87,6 MHz. Prvi lokalni radijski program Bele krajine Radio Odeon bo oddajal s točke Črnomelj na frekvenci'89,5 MHz. Na območju Maribora z okolico so bili ustanovljeni trije novi radijski programi: - Radio Net FM (Meljski hrib 100,2 MHz), ki bo lokalni injor-mativni program za vse generacije, program pa bo poleg informacij usmerjen tudi na razvedrilne vsebine - Radio Klasik (Meljski hrib -107,9 MHz), ki bo oddajal specifičen glasbeni program za generacije, ki poslušajo glasbo iz 60., 70. in 80. ih. - Radio Center (Maribor 2 -103,7 MHz), ki se bo usmeril predvsem na lokalne, mestne zadeve, usmerjen pa bo na ciljno skupino posluišalcev med 20 in 50 leti starosti. Poleg novih, sta slišnost na območje Maribora razširila tudi komercialni Radio Fantasv (Maribor) z območja Celja (Kalvarija - 99,8 MHz) in lokalni nekomercialni Radio Murski val iz Murske Sobote. Na območju Celjske kotline in Šaleške doline bosta oddajala dva nova radijska programa: - Radio Savinja iz Grobelna (Svetina 99,3 MHz), ki bo oddajal lokalni informativni program za vse generacije na območju Celjske kotline, in - Moj Radio (Topolšica - 107,0 MHz), ki bo oddajal lokali program, usmerjen pretežno na Šaleško dolino. Območje slišnosti sta razširila tudi programa Radio Rogla iz Slovenskih Konjic, ki bo po novem oddajal tudi s Konjiške gore na frekvenci 101,8 in Radio Fantasv (Velenje), ki bo slišnost razširil na Šaleško dolino z oddajanjem s točke Velenje 2 na frekvenci 91,6 MHz. Z nove točke v Mozirju bo na frekvenci 90,6 MHz oddajal tudi lokalni nekomercialni Radio Celje. Zahodno od Ljubljane bo z oddajne točke na Podpeči (90,6 MHz) oddajal lokalni Radio Vrhnika, Notranjski radio je razširil slišnost z ožjega območja Logatca proti Vrhniki in Postojni, prvi in drugi program Radia Slovenija pa bosta izboljšala svojo slišnost na območju Starega trga pri Ložu (oddajna točka Š mara t a 89,3 in 92,4 MHz). Razpisanih točk za oddajanje radijskega programa na Ložu in Pečarovcih Svet ni dodelil nobenemu vlagatelju, saj nihče ni dobil zadovoljive podpore petih glasov članov sveta. Razpisane oddajne točke za oddajanje TV programa na Boču Svet prav tako ni dodelil. Med obravnavo je namreč ugotovil, da ima sicer po zakonu prednost pri dodelitvi točke RTV Slovenija z mariborskim regionalnim programom Tele M, vendar je bil načrtovan program po mnenju Sveta zelo pomanjkljivo predstavljen. Ker kljub vabilu na sejo vlagate/j ni prišel predstavit programskega projekta, je Svet sklenil, da predlaga URST, naj frekvenco ponovno razpiše. Nepodeljena je ostala tudi televizijska frekvenca na Meljskem hribu. Svet je frekvenco za lokalni televizijski program v preteklosti že oddal programu RTS, pri Kanalu A pa je bilo ugotovljeno, da razpisano območje v veliki meri že pokriva s signalom z Boča. Matjaž Gerl sekretar SRDF Šešir, d.d., Škofja Loka ^=-^> Kidričeva 57 C^'«^ 4220 Škofja loka objavlja delovno mesto 1. VZDRŽEVALCA - ELEKTRIKARJA Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe elektrotehnične šole - smer elektrikar elektronik ali elektrotehnik energetik - 3 leta ustreznih delovnih izkušenj - vozniški izpit B kategorije - starost do 35 let - zaželen izpit za strojnika parnega kotla 2. VZDRŽEVALEC Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri - 3 leta delovnih izkušenj - vozniški izpit B kategorije - starost do 35 let Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Vaše ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ŠEŠIR, d.d., ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 57, 4220 Škofja Loka. SUBA Odar Rado PREIZKUSI IN KUPI Preizkusne vožnje z avtomobili SUZUKI in SUBARU s štirikolesnim L j / pogonom Ne zamudite enkratne SUZUKI in SUBARU priložnosti! DELEŽNI BOSTE POSEBNIH FINANČNIH IN NAKUPNIH UGODNOSTI VABLJENI V BOHINJSKO BISTRICO, S. in O. novembra, DOM JOŽETA AŽMANA Piše: Miha Naglic 147 Peter Kavčič Jegorov, padli prvoborec Nekatere loške duhove že lep čas drami in vzburja razprava, ki se vleče ob poskusu preimenovanja Osnovne šole Petra Kavčiča. Sedanja občinska oblast, ki se v svoji večini navezuje na domobransko tradicijo, ob koncu 2. svetovne vojne povsem poraženo, po 1990 pa vseeno od mrtvih vstalo, namerava šolo preimenovati in na "ovo poimenovati po profesorju Ivanu Dolencu, res učenemu možu, sicer pa odkritemu simpati-zerju domobrancev. Njegovo ime naj bi prekrilo ime PETRA KAVČIČA, mladega Ločana, rojenega 20. avgusta 1908, kleparskega in vodoinštala-terskega mojstra, ki je padel na partizanski strani, šolo pa je po njem že leta 1966 imenovala Prejšnja, partizanski spomin poveličujoča oblast, niča smo torej čisto navadnemu političnemu nadmudrivanju". Ob tem sploh ni važno, kaj je bil ta ali oni od pokojnih in tako ali drugače zaslužnih osebnosti, gre za to, da se poudari, kdo le zdaj na oblasti. V našem biografiranju pa nas nasprotno zanima predvsem to, kdo je (bil) kdo. Profesorja Do/enca smo na tem mestu že predstavili, zdaj je Vtsta na Petru Kavčiču. Ime mi je bilo seveda Poznano, zaradi šole, ki ga nosi, zgodbo človeka, w se skriva za njim, spoznavam šele ob tem Pisanju. Ker nisem o njem ničesar vedel, sem Poklical na šolo, tam so mi prijazno svetovali, Po ljudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon naj pogledam na njihove spletne strani. Na njih piše: "Naša šola nosi ime po loškem rojaku Petru Kavčiču, ki je kot partizan padel 18. marca 1944. Rodil se je v obrtniški družini. Ko se je začela I. svetovna vojna in je oče moral v vojsko, je materi pomagal skrbeti za številno družino. Po končanem obveznem šolanju ga je oče vzel za vajenca v svojo ključavničarsko delavnico. Po opravljenem izpitu za pomočnika je kmalu postal mojster. Bil je dober in priden delavec, svoj prosti čas pa je preživljal v telovadnem društvu Sokol, v prostovoljnem gasilskem društvu in pri tamburaših. Razpad stare Jugoslavije in prihod okupatorja ga je zelo prizadel, zato je že poleti 1941 vstopil v OF. Ko so Nemci v decembru 1941 zaprli očeta in dva brata, je odšel v ilegalo in nato v partizane, kjer sije nadel ime JEGOROV. Tudi v partizanih je ohranil svojo natančnost, doslednost in tovarištvo. Leta 1943 je bil težko ranjen. Zdravil se je pri raznih znanih in zanesljivih ljudeh. Voditelji partizanskega boja so kmalu spoznali njegove sposobnosti, zato je dobival vedno zahtevnejše naloge. 18. marec 1944 je bil zanj usoden. S sodelavci se je zadrževal v vaseh pod Lubnikom, kjer so padli v zasedo. Ena od krogel je smrtno ranila Petra Kavčiča. Umrl je ob cesti v vasi Breznica. Sodelavci so ga poko- pali v bližini kraja smrti. Na obeh mestih sta danes spominski obeležji. Po vojni so bili njegovi posmrtni ostanki pokopani na loškem pokopališču. " Tako na Internetu. Biografija, ki ne bi bila nič posebnega, če se ne bi končala tako tragično. Tragičnih usod je bilo v vojni in takoj po njej še ne broj. Vojna pač ni vesela igra, je tragedija. V časih, ki so vojnam sledili, pa so se vedno čast i/i junaki. In Peter Kavčič je bil eden od njih. Daje bilo za ime "zavetnika"šole izbrano ravno njegovo, je bilo po eni strani v duhu časa, po drugi pa je mogoče razlog tudi v tem, da sta se dva od njegovih bratov po vojni uveljavila v našem družbenem življenju. Niko Kavčič je postal prvak med slovenskimi bančniki, Franc Kavčič Veljko pa priznan gospodarstvenik, oba sta po svojih delih prišla tudi v Enciklopedijo Slovenije. V knjigi, ki jo je napisal Niko Kavčič (Pot v osamosvojitev, 1996), sta na straneh 146 in 147 dve strašni fotografiji. Ohranili sta se v arhivu gestapa na Bledu, na njih je zverinsko pobiti Peter Kavčič, zraven njega njegov rabe/j, ki mu je pred tem izbi/ zlate zobe iz čeljusti... — Kolikokrat je že bilo rečeno, naj mrtvi počivaju v miru! A kaj, ko dobro vemo, da mrtvi živijo, če ne drugače, v našem spominu. Petra Kavčiča se dobrih 55 let MMNMMMMMMMMMNMNMNMMMM^ ™......................i po njegovi smrti pač ne da še enkrat ubiti. Ker to 1 ni mogoče fizično, ga je treba pobiti simbolno, z | ukinitvijo poimenovanja. Že ko so v Žireh iz | imena šole črtali padle prvoborce, sem se spraše- 1 val, komu je to potrebno. Kot bi bili kaki razboj- j niki, banditi, Banditen! Komu je to potrebno, se ve: čemu, pa najbrž še sani ne ve. A A Dobrodošli na spletnih straneh OSNOVNE ŠOLE PETRA KAVČIČA Škofja Loka Število obiskov.. 000965 Izrez iz spletne strani Osnovne šole Peter Kavčič. NESREČE GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Zaradi posledic nesreče na Delavskem mostu je umrla 20-letna Kranjčanka Tragedija na Delavskem mostu Na cesti čez Delavski most v Kranju sta se v treh urah zgodili dve hudi prometni nesreči ■ zaradi prve je peška kasneje umrla, v drugi pa se je hudo poškodovala 57-letna voznica. Kranj, 1. novembra - Prometna nesreča, ki se je minuli petek ob 5.45 zgodila na Delavskem mostu v Kranju, jc terjala že 32. letošnjo smrtno žrtev na gorenjskih cestah (lani do konca oktobra 30} in osmo v kranjski občini. Četrt pred sestoje 20-letna Katja B. tik pred zaščitno ograjo na mostu, ki naj bi preprečevala taka ravnanja, prečkala vozišče na mestu, kjer ni prehoda za pešce. Tedaj je iz smeri se-maforiziranega križišča ob mlekarni pripeljal 56-Ietni Vinko B. iz Kranja, ki peške na njegovem voznem pasu ni opazil, zato je s prednjim levim delom avtomobila trčil vanjo. Katjo so hudo poškodovano takoj odpeljali na urgenco Kliničnega centra v Ljubljani, kjer so se zdravniki takoj začeli boriti za njeno življenje, a je že dopoldne podlegla posledicam nesreče. Komaj je most nekaj čez pol deveto zopet postal spet prevozen, je ponovno počilo. Tokrat je do nesreče prišlo na križišču ob mlekarni, kjer sta ob 8.42 trčila tovornjak in osebni avtomobil (slika), v trčenju pa seje hudo poškodovala 57-letna Justina K. iz Bitenj. Voznica se je z renaultom 5 pripeljala iz smeri Labor, na križišču je zavijala levo proti Planini in pri tem izsilila prednost 42-letnemu Stanislavu Z. iz Ivančne gorice, ki se je s tovornjakom MAN pripeljal iz smeri Jezerskega. Slednji kljub zaviranju ni uspel preprečiti nesreče in je s prednjim levim delom tovornega vozila trčil v prednji desni del petke. Hudo poškodovano Justino so takoj odpeljali v Klinični center. Na osebnem vozilu je nastalo za okoli 700 tisoč tolarjev škode, na tovornjaku pa za okoli 500 tisoč. • S. Š. Voznika obšla slabost Žabnica, 1. novembra - Minuli četrtek popoldne se je v Žabnici zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala, sopotniki v njegovem vozilu, med njimi tudi sedemletna deklica in dveletni fantek pa lažje. 34-letni Aleksander Š. iz Škofje Loke seje z renault meganom po regionalni cesti iz Škofje Loke proti Kranju. V Žabnici je zaradi nenadne slabosti zapeljal desno izven vozišča na travnato površino, po nekaj več kot 26 metrih pa trčil v travnati nasip. Nato je vozilo dvakrat dvignilo v zrak, nazadnje pa je padlo v pet metrov globoko gramozno jamo in tam obstalo. Voznik se je v nesreči hudo poškodoval, njegova 29-Ietna žena T. Š., ki je sedela na prednjem sedežu, se je lažje poškodovala, kakor tudi otroka - sedemletna A. Š. in dveletni T. Š., vse pa so odpeljali v ljubljanski Klinični center. Oba otroka sta sedela na sedežih, ki so prirejeni za otroke. Materialne škode je bilo za 800 tisoč tolarjev. • S. Š. Delovna nesreča v nočni izmeni Škofja Loka, 30. oktobra - V nočni izmeni v škofjeloškem podjetju Termo, Industrija termičnih izolacij, se je pri delu poškodoval 45-letni delavec P.P. iz Škofje Loke. Omenjeni dela v obratu briketarne, kjer je avtomatiziran delovni proces in delavci proizvodnjo le nadzirajo. Nekaj pred polnočjo se je na transportnem vozičku, kjer so bili na paleti naloženi briketi ostankov steklene volne, del le-tch stresel na tla. P. P. jih je začel pobirati, tedaj pa jc z njegove hrbtne strani pripeljal voziček, ki ga P.P. ni pravočasno opazil, zato mu je rob vozička ob kovinski branik stisnil desno nogo v predelu kolena. Poškodovanega delavca je najprej oskrbel zdravnik iz Zdravstvenega doma Škofja Loka, nato pa so ga odpeljali v ljubljanski Klinični center, kjer so ga nazadnje spustili v do-jnačo nego. • S. Š. Kl l't IM.IKA SI.OVhNI.IA MINISTRSTVO ZA 1'RAVOSOO.IK 1000 Ljubljani!. Zupančičeva T, teh: 061/178 52 II OBVESTILO Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije obvešča, da je v Uradnem listu RS št. 88 z dne 29. 10. 1999 objavljen razpis za imenovanje izvršiteljev. Ministrstvo za pravosodje Osnovnošolci o lastni prometni varnosti Ograje okoli šol in vrtcev Kranjskogorska občina vsako leto povabi otroke, da sami povedo, kaj jih na poti v šolo najbolj moti. Kranjska Gora, 2. novembra - Že tretje srečanje otrok, župana in policistov je minilo v znamenju otroških pobud o tem, kaj bi bilo treba urediti za bolj varno pot v šolo in iz nje. Z veseljem so ugotovili, da ni bilo do /daj nobene nesreče z udeležbo otrok. Kranjskogorski župan Jože Kotnik je že na tretje srečanje povabil ravnatelje, mentorje in šolarje kranjskogorske in mojst-ranške šole ter predstavnike policijske postaje v Kranjski Gori. Govorili so predvsem o varni poti v šolo, a ne na način, kot smo ga običajno vajeni - predavanja in prikazi nevarnih poti, ampak tako, da so otroci sami povedali, kaj jih na poti v šolo najbolj moti. Tako so osnovnošolci iz Kranjske Gore županu in policistom povedali, da bi radi kolesarsko stezo, obvoznico v Martuljku, prehod za pešce pri Jurču, da je križišče v Bezjah nevarno, da ni razsvetljave pri blokih v Bezjah, da bi radi hokejsko igrišče in kinodvorano, da je prehod pri avtobusni postaji neurejen in da si tudi v Ratečah želijo kolesarsko stezo. Mojstranški učenci pa so se zahvalili za štiri nova kolesa, obleke in ves ostali material, ki so ga dobili od občine Kranjska Gora. 17 učencev je sodelovalo na medobčinskem tekmovanju Kaj veš o prometu, kjer so dosegli tretje mesto, sodelujejo v akciji Stopimo iz teme, s seboj pa so prinesli tudi plakat, ki je nazorno pokazal, kje so še pomanjkljivosti. Te pomanjkljivosti, ki motijo osnovnošolce v Mojstrani, so: pri vrtcu je potrebno postaviti označbe, da so otroci na cesti in znak za šolo; središče Mojstrane še vedno ni urejeno, kljub temu da je zelo prometno. Pri mostu čez Bistrico sta ograja in pločnik zelo nevarna, označiti je treba prednostne ceste, urediti pločnik pred pošto, spremeniti temačne ulice v svetleče poti. Prosili so tudi za osvetlitev klanca pri šoli, zanimalo jih je, kdaj bo ustavljen promet v dolino Vrat. Osnovnošolci iz Mojstrane in Kranjske Gore pri kranjskogorske^ županu Jožetu Kotniku. nedvomno pripomorejo tud taka srečanja, na katerih otroci V pogovoru so ugotovili, da bodo tudi okoli obeh šol v kranjskogorski občini treba postaviti ograje okoli vrtcev in šol. Ob škodi, ki so jo povzročili nekateri v osnovni šoli Mojstrana, je za zdaj znano le to, da so nekatere storilce že odkrili. Z veseljem pa so ugotovili, da od lanskega leta ni bilo nobene prometne nesreče, v katere bi bili vključeni otroci. K temu pa sami povedo, kaj jih najbolj moti... In česa otroci ne morejo razU' meti? Razumeti ne morejo tega-da se na tistih cestah, ki so državne, zadeve tako počasi urejajo. Saj gre vendar za vat; nost nas, otrok - so dejali mlad' z obeh šol. • D. Sedej Oktober, mesec varstva pred požari Ko na cesti zagorijo vozila V zadnjih treh mesecih je bilo na prometnih sredstvih natančno sto požarov, sporoča Gasilska zveza Slovenije. Ljubljana, 2. novembra - Po podatkih Gasilske zveze Slovenije je lani v povprečju zagorelo vsaj eno vozilo na dan. Zato so se gasilci odločili, da letos oktober, ki je tradicionalni mesec varstva pred požari, posvetijo ozaveščanju voznikov o primernosti gasilnika v vseh prevoznih sredstvih. Tako je bilo gasilsko geslo prejšnjega meseca: "Gasilnik v vozilo". Na novinarski konferenci Gasilske zveze Slovenije so povedali, daje bilo lani na prometnih sredstvih 469 požarov, od tega kar 378 na osebnih vozilih. Letos so julija prometna sredstva zagorela 33-krat, V vozilu so najpogostejši gasilniki na prah ABC. Črke predstavljajo vrste snovi, kijih lahko pogasimo z gasilnikom: A predstavlja trdne snovi, B vnetljive tekočine, C pa pomeni, da se gasilnik lahko spopade tudi z vnetljivimi plini. Ti gasilniki so zelo uspešni pri gašenju zunanjosti vozila in pri gašenju požarov, ki nastanejo na motorju vozila. Za gašenje notranjosti vozila pa so primernejši gasilniki na C02. avgusta je bilo 35 takšnih požarov, septembra pa 32. Tako je bilo v zadnjih treh mesecih na prometnih sredstvih natančno sto požarov. Ernest E6ry, predsednik Gasilske zveze Slovenije, je dejal, da so letos.,preventivne akcije usmerili k prometni varnosti. Za to so se odločili predvsem zaradi visokega števila požarov na vozilih. Poveljnik Matjaž Klarič pa je dodal, da so letos gasilci lahko posvetili več časa usposabljanju, saj ni bilo nikakršnih večjih naravnih katastrof. Matjaž Klarič je omenil tudi požare v predorih. Poudaril jc predvsem to, da je treba že pri načrtovanju predorov upoštevati požarno varnost. Na novinarski konferenci so povedali tudi, da Slovenija kupuje 6 posebnih vozil, namenjenih gašenju in reševanju v pre- Pri gašenju vozila, ki ga je zajel ogenj, so najpomembnejše prve sekunde požara. "Vsako minuto, ki jo zamudimo, bomo požar težje obvladati, "pravijo pri Gasilski zvezi Slovenije. Svetujejo tudi, da naj ho gasilnik, namenjen gašenju požarov v vozilih, lahko dosegljiv in nikoli založen. P0GAS1M0V GASILNIK V VOZILO! dorih. Predstavnik odbora za nakup je omogočil Dars, naj bi zaščito in varovanje je dejal, da bila namenjena predvsem imata kranjska in jeseniška gašenju požarov v Kara- gasilska enota že takšni vozili, vanškem predoru. Omenjena vozila, katerih • Špela Žabkar KRIMINAL KRIMINAL Vlom v trgovino Bohinjska Bistrica, 30. oktobra - V noči s srede na četrtek je neznani storilec vlomil v manjšo trgovino v Bohinjski Bistrici. Iz več odklenjenih steklenih vitrin je vzel okoli 50 ročnih ur različnih znamk, večjo količino zlatnine, 15 tisoč tolarjev v različnih bankovcih ter žig podjetja. Lastnika je s tem oškodoval za okoli 1,5 milijona tolarjev. Jeseniški vlomilci jezijo gostince Jesenice, L novembra - Na Jesenicah so za sedaj še neznani tatovi konec tedna vlomili v dva gotinska lokala. V lokalu, ki se nahaja v dvorani Podmežakla, je iz predala v točilnem pultu vzel denar, s seboj pa je odnesel tudi glasbeni stolp. Materialna škoda je ocenjena na 100 tisoč tolarjev. Vlomljeno je bilo tudi v gostinski lokal na Prešernovi ulici na Jesenicah. Vlomil je v delu lokala, kjer se nahajajo igralni avtomati. Vlomilec jc iz blagajne pobral denar, prisvojil si je še več ključev za poker avtomate. Očitno ni samo strasten hazarder, ampak tudi kadilec, saj je vzel še 34 škatlic cigaret različnih znamk. Najprej ji pomagal, nato okradel Škofja Loka, 1. novembra - Prav prijazni znajo biti tatici, ko zavohajo lahek plen. Tako škofjeloški policiste iščejo prav nič poštenega moškega, ki je v petek dopoldne 80-letni Škofjeločanki najprej ponudil pomoč, nato pa jo okradel. Neznani tat seje oškodovanki ponudil, da ji pomaga pri nošnji njene torbice in vrečke, v kateri je imela nakupljeno hrano. 80-letnica je njegovo pomoč sprejela in moški naj bi ji torbico in vrečko odnesel na vrh stopnic v prvem nadstropju, kjer ima stanovanje. Ta je tam odložil le vrečka medtem ko je s torbico odvihral mirnd nlovanke, ki se je tedaj še z nekort1 pogovarjala. Neznanec jo je na nelep načii1 oškodoval za okoli 40 tisočakov. • S. Š. Zanimal ga je denar Smokuč pri Žirovnici - V noči s srede na četrtek je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Smokuču pri Žirovnici. Odnesli so denar - 170 tisoč tolarjev, 900 avstrijskih šilingov ter bankovca za en kanadski dolar in pol iranskega dinarja. • S. Š. Razbijal po praznem lokalu Jesenice, 1. novembra - 42-letnega D. M. z Jesenic policisti utemeljeno sumijo, da jc minuli četrtek razdejal notranjost gostinskega lokala Kepa na Dovjem, ki trenutno ne obratuje. Osumljeni naj bi v predprostoru kuhinje po tleh razmetal zabojnike s praznimi steklenicami piva, v lokalu naj bi razmetal stole in mize, v separejih pa trgal oblazinjeno pohištvo. Prav tako naj bi z oken strgal zavese, nato pa z železno karniso zaves tolkel po točilnem pultu, steklenim in ogledalih, pri tem pa večji del inventarja tudi razbil. S točilnega pulta naj bi vrgel aparat za kavo, hi-fi stolp in televizor. Razbil naj bi tudi steklo na oknu in vhodnih vratih, lastnika pa naj bi s svojim vandalizmom oškodoval za okoli 800 tisoč tolarjev. • S. Š. Torek, 2. novembra 1999 vUKINIaKI vLAa V EV KOT vASUrls 19. STRAN • GORENJSKI GLAS Nagrajeni komentar in intervju Odlični novinarki: Vanesa in Romana Vanesa Pogačar in Romana Purkat sta obetajoči mladi novinarki, ki delata na Radiu Triglav Jesenice. l>senicc, 2. novembra - Na letošnjem ,estivalu nekomercialnih radijskih P"s«aj - sodelovalo je 13 postaj - se je ^'ično odrezal tudi Radio Triglav Jesenice. Novinarka Vanesa je bila Prva v zvrsti intervjujev, Romana pa ru8a s komentarjem o radonu na šoli Koroška Bela. Na. jubilejnem, 10. festivalu slo-Venskih nekomercialnih radijskih postaj, kije bil v Celju in na katerem Je sodelovalo 13 slovenskih radijskih P°staj, so v tekmovalnem delu odlič-JJe uspehe dosegli "radijci" oziroma radijke" Radia Triglav Jesenice. Novinarka Radia Triglav Jesenice anesa Pogačar je že za svoje Poslušalke in poslušalce na Radiu 'r'glav pripravila odmeven intervju s pavico Ažman, ki je opisovala, kako ko sem začela, mi je bilo zelo všeč in to delo rada in z veseljem opravljam. Na Radiu Triglav pa smo seveda vsi za vse: skupaj s sodelavci pripravljamo vse novinarske zvrsti. Delo je dinamično in zelo zanimivo." 27-letna Romana Purkat z Radia Triglav Jesenice je še študentka, vendar honorarno sodeluje z jeseniško radijsko postajo. Na festivalih slovenskih nekomercialnih radijskih postaj je sodelovala že petič in v vseh teh letih bila kar obilno nagrajena - dobila je kar tri nagrade. Kot najmlajša udeleženka je bila nagrajena za komentar o turizmu . Komentirala je, kaj za turizem pomeni odpust tako znanega kuharja, kot je bil Lenčck na Bledu. Romana Purkat limesa Pogačar je bilo na Brdu pri Kranju tedaj, ker je tam prebival maršal Tito. Ta intervju je bil ne le zanimiv za poslušalce, strokovna žirija festivala ga je ocenila tudi po strokovni novinarski plati in mu dala najvišje priznanje - 1. mesto. Vanesa je na tem festivalu sodelovala tudi leta 1996 in dobila drugo nagrado za glasbeno oddajo, , Vanesa pravi: "Priznanja sem bila seveda zelo vesela, spodbuda mi je in potrditev mojega dela. Moram pa reči, da je bila tudi moja sogovornica v intervjuju zelo v redu, saj je ogromno vedela in mi pokazala tudi veliko slikovnega gradiva. Na Radiu Triglav sem redno zaposlena kot novinarka, po izobrazbi pa sem sociologinja. Nikdar si nisem predstavljala, da bom enkrat v življenju opravljala novinarsko delo - a AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA novembra 1999 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Domače po Avsenikovo . ''<> dveh, treh srečanjih z mladimi fanti 1,1 Prikupnim dekletom, ki nastopajo pod Imenom Gorenjski kvintet smo se odloči-'< da vam jih ta mesec malo bolj podrob-Predstavimo v naši rubriki. Naj bo to nenazadnje tudi spodbuda za njihov "»daljnji razvoj, za voljo in za vesela Srečanja z njimi tudi v prihodnje. Enkrat se nam je že zapisalo, da srno se z Gorenjskim kvintetom sreča-1 na letošnji razstavi dostavnih in lečnih vozil pred ledeno dvorano na ledu v okviru Tedna obrti in podjetništva območne obrtne zbornice Radovljica. Takrat je Gorenjski kvin-*l igral na otvoritveni slovesnosti. Marsikdo jc prisluhnil in spraševal. kdo Ob pa so to. Pa je predsednik p, močne obrtne zbornice Radovljica ranci Až-man z nasmehom le dodal: so dobri, mar ne? Mladim je treba aat' Priložnost." Strinjal sem se. Mladim je treba dati Priložnost. Zato sem jih kar takrat /Jkoj povprašal, ali so zato, da se dobi-j"10 tudi na naši veselici in dobrodelni Pnreditvi desetega desetega na o/enjskem sejmu. Bili so takoj navršeni za nastop. Navdušili pa so p°tem tudi polno dvorano na Gorenjskem sejmu. Namesto treh so na prireditvi zaigrali kar šest skladb. In potem je bila na vrsti naša naslednja prireditev, kjer je Gorenjski glas pokrovitelj in zaradi sodelovanja pri oblikovanju le-te tudi Več kot časopis. Bili smo v Cerkljah na Naj pridelkih Slovenije '99. Ansambel Gorenjski kvintet pa je bil poleg pridelkov in ministra za kmetijstvo Cirila Smrkolja, domačega župana Franca Cebulja, županov sosednjih občin in poslanca državnega zbora Janeza Pera v središču pozornosti z nastopom In /. vmesnimi točkami. Tako. Novembra vam bomo torej predstavili Gorenjski kvintet, za katerega za zdaj velja, da se z nastopi predstavlja in navdušuje pod naslovom Domače po Avsenikovo. Začetki ansambla segajo nekaj mesecev nazaj v nekdanji trio, ki so mu takole za šalo rekli begunjski pujski ali begunjski picki (še zdaj ne vem točno). Sicer pa to sploh ni pomembno. Je pa pomembno, da so zdaj kvintet s pevko, da iščejo tudi pevca, tenorista, in da se tisti, ki bi poskusil z njimi in s pevko, lahko prijavi neposredno po telefonu Gregu Korošcu v Poljče 064/733-043. GLASBENIKI MESECA - KUPON S*© morda že kdaj prej slišali za Gorenjski kvintet? ,rT1e in priimek:_ Naslov:_ Pošta: Kup on, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Naslednjič je bila druga v zvrsti intervjujev, naslednje leto pa spet drugo mesto za pogovor z. avstralsko Slovenko. Letos je komentirala, kaj pomenijo prekoračene koncentracije radona na osnovni šoli Koroška Bela - v zvrsti komentarjev jc zasedla drugo mesto. Romana pravi: "Najraje se lotim socialnih zadev -če gre za komentar, je treba kar malo več časa, da se zadeve temeljito obdelajo. Novinarsko delo mi je zelo všeč -rada delam z ljudmi. Zdaj sem si nabrala kar nekaj izkušenj v novinarstvu in ta posel bi rada opravljala tudi v prihodnje. Zato sem bom naslednje leto vpisala v 3. letnik novinarstva." • D. Sedej ARION ODGOVARJA ŠIFRA: PRIHODNOST Najprej vas lepo pozdravljam. Zanima me, kakšno bo moje poslovno življenje v prihodnje, tudi finančno stanje. Imam prijatelja, nekoliko starejšega in me zanima, če bova kdaj zaživela skupaj. Želim vam vse lepo in lepo pozdravljeni še enkrat. ARION Razvidno je, da ste ambiciozna in zelo prodorna osebnost. Mnogo stvari je, ki vas zanimajo, razvidno je tudi, da boste na enem področju svoje znanje še poglabljala. Pri izgradnji svoje poslovne poti boste prodorni in iznajdljivi, vsako situacijo boste znali analizirati in obrniti v svoje dobro. Odlikuje vas dober poslovni čut. V prijatelju, ki ste ga pred nedavnim spoznali, podzavestno iščete svojega očeta, saj imate z očetom nerazčiščene odnose. Idealen partneubi za vas predstavljal ognjeno znamenje, še posebno lev. Nujno je, da partnerski odnos razčistite, sedaj, ko je še na začetku. Pomembno je končno tudi to, da sami sebe vprašate, kaj od partnerja sploh pričakujete, kakšni so vaši ideali, vaša pričakovanja. Primeren čas za vašo resnejšo vez bo v naslednjem letu. Sedaj se vam dogaja, da si po eni strani želite skupnega partnerstva, po drugi strani pa se bojite vseh odpovedi, ki bi vam jih takšno resno partnerstvo prineslo. Tudi mi vas lepo pozdravljamo in vam želimo še veliko uspehov in pozitivnega gledanja na življenje in seveda na prihodnost. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:..........................................Ura in minuta rojstva:...................... Kraj rojstva:........................................................................................................... Ime in priimek in naslov (če ne želite vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS. p.p. 124. 40001 Kranj, Zoisova I. ASTROLOGINJA GORDANA nudi svetovanje odpravo blokad OSEBNO, PISNO inf. 041/404 935 ^ ASTROLOGIJA g PREROKOVANJE PRIVOŠČITE SI NAJBOLJŠE, "UJE VAM DOLORES N0N-! 041/519-265 DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: GRAFIČNI STUDIO ABAKOS, Cesta 4. maja 11 a, Cerknica, 061 796 300 Vprašanje: Kaj so to fotoliti? Nagrada: majica in kapa PE MODIANA, Center Interspar, Ljubljana - Vič Vprašanje: Napišite njihovo telefonsko številko? Nagrada: pesmarica in lonček Odgovore pošljite do sobote, 6.11.1999 NTR LOGATEC, p.p. 99 , 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 17. 10. 1999: Časopis 99. Logatec: Slava Mesaric, Kranj Prodajalna obutve Fastcoop. Rakek: Anton Božič, Ljubljana - Dravlje Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije na tel: 061 790 360. Spremljate nas lahko: Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107.1 & 91.1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O ^> D «, D <=» D®7oD DM]L>=Cbas Logatec • Trlaika 148 • tel.:M I /741 632 • fax:061/741 612 TA DOBRIH lO RADIA TRŽIČ Srečno in vse najlepše želimo vsem, še posebej pa srečen pozdrav tistim, ki spremljate slovensko popularno glasbo tudi na frekvencah 88,9 in 95 MHz. Vašo naklonjenost vam tokrat vračata kar dva pokrovitelja: - Trgovina Ringaraja iz Škofje Loke - (M. Bohinjc - Križe) - Trgovina A-NET Lesce - (Porenta - Škofja Loka) Čestitke imenovanima, ostalim pa toplo priporočamo: pišite, sodelujte -Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. 6. novembra pa se ob 14.30 spet slišimo. Ekipa Ta dobr'h 10 vas pričakuje. Lestvica Ta dobr'h 10 Radio Tržoč: 1. Peter Lovšin - Dan odprtih vrat (3) 2. Nataša Madjar - Ave Marija (2) 3. Stane Vidmar - Z mano zapoj, prijatelj (3) 4. VVerner - Ne pustite mi, prijatelji 5. Anja Rupel - Hočem, da ostaneš z mano (2) 6. HELENA BLAGNE in ZLATKO DOBRIČ - V soboto (novost) 7. KINGSTON - Kingston tvvist (novost) 8. LADO LESKOVAR - Poraz (novost) 9. HELENA KODRIĆ - Vedno bom ljubila te (novost) 10. ŠANK ROČK - Pridite na žur (noost) KUPON TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ Glasujem za: Moj predlog; VAŠA PESEM RADIO OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajio po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4X63, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 8.1 1.1999 Popevke: 1 Dan in pol - Kalamari 2. Srce nikoli ne pozabi - Hervin 3. Koprske noči - Kondor's band Nz - viže h Kamnita hiša - ans. Vinka Cverleta 2. V izolski luki - ans. Otavija Brajka 3. Kako lepo je živeti - ans. Cvet Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: I Kaj se je danes -Karmen Stavec 2. Le lunca ve - ans. Savinjskih sedem 3. Ansambel Štajerskih 7 VAŠA PESEM < i GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: - TUDI DRUGJE JE LEPO Vsak popotniški trenutek je edinstveno doživetje! Delite jih z nami... VSAK ČETRTEK OB 17. VRI... z oddajo "TUDI DRUGJE JE LEPO V prvi oddaji v novembru se nam bo pridružil g. Metod Filipčič iz Ljubljane. Kje in kako bomo potovali? Prisluhnite frekvenci... 8H.9... SPOZNAVAJlL SKRITE KOTIČKU SVETA ... bodite v dobri družbi GORENJSKEGA GUSA in mesečnika SVETIN IJUDJE ob pryetni glasbi... ...na valovih RADIA GORENC" Popotniški pozdrav Janja Budič GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZUOKI Kosovelova 29, 1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, P.P. 46, 1410 ZAGORJE. NAGRADE SO PREJELI: Tolar Rezika, Strmica 2, 4227 Selca; Melita Ravlan, Podklanc 10/a, 2370 Dravograd; Marina Šurbek, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ŠT. 43 1. SLOVENSKI MUZIKANTJE - Veseli muzikant 2. DENIS NOVATO S PRIJATELJI - Kaj je lepšega 3. MAJA DOBROTINŠEK - Ne verjamem, mama 4. JOŽE BOHORČ S PRIJATELJI - Beli venček (nov predlog) 5. NATALIJA VERBOTEN - Naj bog mi oprosti (nov predlog) HALO ■ HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-1111 GLASOV KAŽIPOT Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT TEČAJI CPP - OD MOPEDA DO AVTOBUSA: B&B KRANJ, tel 22-55-22, 8. novembra, ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel 714-960, 15. november, ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 15. november, ob 17.30 B&B AMD ŠK. LOKA, tel. 657-000, 8. nov. ob 9.00 in ob 18.00 STROKOVNA ŠOLA ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE V CESTNEM PROMETU http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS \ Rozman, tel: 064/715-249 Šenčur: 4! 1-887 H OKO - kombi prevozi i Tel.: 563-876, 557-757 METEOR Cerklje Remic, tel. 422-781 \ GSM: 041/660-658 PEČELIN Avtobusni prevozi , \ ŽIRI, tel.: 064/691-812, \ 041/646-132 {AVTOBUSNI PREVOZI ■ DRINOVECPAVEL tel.: 731-050. 041/744-160 POKRIT/ OLIMPIJSKI BAZEN KRANJ Madžarska - Lenti, 6.11.,13.11. Trst, 16.11., Palmanova - tovarna čokolade, 11.11. Adria, 18.11., Madžarske toplice, 25.11. - 28.11., SILVESTROVANJE - 28.12. - 2.1 - Alpe Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo in Videm - Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 6. 11. , 20.11., 25.11., 27.11. Lenti 18.11. Palmanova - Portoquaro (tovarna čokolade) od 25. do 27.11. Češka SMUČANJE V FRANCIJI (ALPE DHUES - 220 km smučarskih prog) SKI PAS + APP + BUS ŽE OD 47.500 SIT DAUE. TERMINI: 9. - 15. januar, 22. - 29. januar, 4. - 11. marec, LENTI: 4.11., 18.11., 20.11. 18.11. Gorica, 1.12. Trst Rekreacijsko kopanje od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in od 20. do 22. ure; sobota, nedelja in prazniki od 8. do 22. ure. Cena: odrasli pon. - petek 600 SIT, sobota - nedelja 800 SIT; otroci, dijaki, študentje, upokojenci 400 SIT, temperatura vode: olimpijski bazen 27 stopinj C, otroški bazen 30 stopinj C. Tel.: 22-40-40 Mah pub NOVO 1 NOVO ■ NOVO! NOVOB Nudimo vam: PIZZE male - 300 SIT velike - 600 SIT Pridite in pustite se presenetiti! Tel.: 225-162 I ... j>a še maf zaj?ojc5t ... ZIDANK v Grčijo za novoletne praznike od 29. 12. do 3. 1., Lenti 4. 12. Turistični prevozi Tel-: 064/725-427 ali 041/723-823 AMBROŽIČ Janez Agencija Tajco, tel.: 064/715-992, 715-994 No, pa smo preživeli tudi 44. teden v tem letu Bil je kar naporen, zato nam bo, kakor verjetno tudi vam, prav prišel podaljšani vikend, ki je pred nami Med tednom so spet začela deževati povpraševanja po inštrukcijah, predvsem iz matematike in pa tujih jezikov. Naše zanimanje je požela tudi želja po znanju kaligrafije. Iz okolice Ljubljane so se nam oglasili za pomoć pri aranžiranju cvetja v cerkvah, simpatična gospa iz Logatca pa z našo pomočjo išče nekoga, ki bi jo naučil izdelovanja majhnih steklenih predmetov. Če pa imate probleme z ubogljivostjo vašega hišnega ljubljenčka, smo prejšnji teden dobili novo kinološko inštruktorico. Kar nekaj novitet se nam je nabralo v tem tednu, tako da moramo naše "skladišče" nenehno razširjati. Verjamemo, da se najde tudi kaj za vas. Veseli bomo vsakega klica na telefonsko številko 061 /12 66 197 ali vašega obiska v Delavskem domu v Ljubljani, v prostorih Delavske knjižnice. V prostorih OS Franceta Prešerna bo v soboto, 6. 11., državno kvalifikacijsko plesno prvenstvo v latinskoameriških in standardnih plesih. Prvenstvo se bo odvijalo od 10. do 18. ure, ko bo razglasitev najboljših! VABLJENI! November - mesec divjačinskih jedi! REZERVACIJE za Martinovanje, 6. novembra! SILVESTROVANJE za zaključene družbe. Tel.: 641-499, po 12. uri. V ponedeljek, 1. novembra, se v dvorani Podmežaklo začenja sezona rekreacijskega drsanja. ŠD Jesenice in Občina Jesenice v času krompirjevih počitnic podarjata ljubiteljem drsanja brezplačno drsanje za otroke in dijake, in sicer: 1. 11. od 14. do 18., 2. 11. od 11. do 12.30, 3. 11. od 11. do 12.30, 4. 11. od 11. do 12.30, 5. 11. od 11. do 12.30, 6. 11. od 14. do 15.30. V teh terminih je vstopnica za odrasle 150 SIT. Vabljeni! V času počitnic je rekreacijsko drsanje: 31. 10. od 16.30 do 18., 1.11. od 10. do 13.30 in od 16. do 17.309. 2 11. od 10. do 11.30 n od 16. do 17.30, 3. 11. od 10. do 11.30 in od 16. do 17.390, 4. 11. od 10. do 11.30 in od 1. do 17.30, 5. 11. od 10. do 11.30 in od 16. do 17.30 in od 16. do 17.30, 6. 11. od 10. do 11.30 in od 16.30 do 18., 7. 11. od 10. do 11.30 in 16.30 do 18. Od 7 11 dalje je rekreacijsko drsanje vsako soboto od 16.30 do 18., vsako nedeljo od 10. do 11.30 in od 16.30 do 18. ure. TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA, TEČAJ KITAJSKE KUHINJE, FOTOGRAFSKI TEČAJ, ZAVIJANJE DARIL Izobraževalni center Freising, tel.: 064/655 880 HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: - na telefonski številki (061) 12 66 197 \ ■ osebno v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v tjuhfjani i - na spletni strani: www. borzaznanja. mss.edus.si ■ - vsak delavnik od H. do 15. ure, ; ob sredah do 17. ure V KRANJU SE BO \ PLESALO Gostišče KVEDER Sp. Luša 16 Pod Starim vrhom BREZPLAČNO DRSANJE ZA OTROKE IN DIJAKE ŠPORTNA DVORANA BLED VABI Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija Telefon blagajne (064) 222-681 Telefon uprave (064) 380-490 Faks (064) 380-49-33 e-mail: presern-gled@s5.net Prešernovo gledališče Kranj Blagajna gledališča obratuje: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo, telefonska številka blagajne: 222 681 J. B. Moliere: SKOPUH sobota, 6. 11., ob r19.30 za abonma SOBOTA 2., IZVEN in konto S. Makarovič: TETA MAGDA petek, 5. 11., ob 19.30 za IZVEN in konto GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si 16. srečanje gasilskih veteranov Škofja Loka - V petek, 5. novembra, ob 17. uri bo v prostorih restavracije Dijaškega doma na Podnu, Podlubnik 1b v Škofji Loki, 16. srečanje gasilskih veteranov iz prostovoljnih gasilskih društev gasilske zveze Škofja Loka - občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Gasilska zveza Škofja Loka organizira srečanje za gasilske veterane, ki so stari nad 63 let in gasilske veteranke, ki so stare nad 55 let. Počitniška delavnica v Tržiču Tržič - Od danes, 2. novembra, pa do petka, 5. novembra, bo na otroškem oddelku knjižnice dr. Toneta Pretnarja, vsak dan potekala počitniška delavnica "slikanje na svilo", in sicer med 10. in 12. uro. Otroške prireditve Škofja Loka - Danes, v torek, 2. novembra, ob 17. uri, bo v knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki ura pravljic: "Vaja dela mojstara". Ob 16. uri pa bo ura pravljic tudi na Trati pri Škofi Loki, in sicer v knjižnici Trata z naslovom "Jabolko". Jesenice - V knjižnici Jesenice bodo vsako sredo v mesecu "igralne urice", in sicer od 15. do 17. ure, za otroke od 5. leta dalje. Ob četrtkih pa bodo."ure pravljic", ob 17. uri, za otroke od 5. leta dalje. Radovljica - V knjižnici A. T. Linharta, v Radovljici, bo v četrtek, 4. novembra, ob 17. uri; lutkovna igrica 'JKekec in Pehta" za otroke, stare vsaj 3 leta. Gostuje gledališče Teate za vse z Jesenic. Po Ljutomerskih Goricah Kranj - DU Kranj vabi na pohod po Ljutomerskih Goricah, ki bo na samega Sv. Martina, 11. novembra z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni. Enodnevni izlet v Terme Maribor Žirovnica - DU Žirovnica vabi svoje člane na enodnevni izlet v Terme Maribor, ki bo v petek, 12. novembra. Obiskali boste oljarno in marti-novali v Sveti Trojici. Odhod avtobusa bo ob 7. uri iz Brega in bo ustavljal na vseh avtobusnih postajah do Rodin. Prijave z vplačili sprejemajo v "Bifeju" pri pošti v Žirovnici in Pavel Dimitrov, Breg 60, tel. 801-905, do zasedbe avtobusa. Miklavževi nakupi Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane in druge na nakupovalni izlet (Miklavževi nakupi) v Italijo. Izlet bo v torek, 23. novembra, z odhodom iz Preddvora ob 12. uri. Najprej se boste ustavili v tovarni čokolade - nakup sladkarij, nato v trgovini Lidl - nakup prehrambenih izdelkov, nato pa se boste zapeljali še do Palmanove. Prijave v Domu krajanov zbirajo vsako sredo ob 10. uri do zasedbe avtobusa. Lahko pa se prijavite tudi jutri, v sredo, 3. novembra, ko bo merjenje krvnega pritiska in sladkorja v krvi. Prijave sprejemajo tudi poverjeniki. Od Litije do Čateža Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira udeležbo na tradicionalnem pohodu od Litije do Čateža, ki bo v soboto, 13. novembra. Odhod avtobusa bo ob 6.30 uri izpred Hotela Creina. Pohod traja približno 5 ur. Prijavite se v pisarni društva. Kranj - Udeležbo na pohodu od Litije do Čateža organizira tudi Planinsko društvo Kranj. Pohod bo 13. novembra, odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred Hotela Creina. Prijave sprejemajo v pisarni PD, tel.: 225-184. Kenija Radovljica - Danes, v torek, 2. novembra, ob 19.30 uri, bo v knjižnici A. T. Linharta predavanje ob diapozitivih o Keniji. Predaval bo Marjan Žiberna. Visok krvni tlak - kaj je to? Ljubljana - Jutri, v sredo, 3. novembra, prireja Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije predavanje; Visok krvni tlak - kaj je to? Predavala bo mag. Andreja Marn - Pernat, dr. med., ob 17. uri, v predavalnici Krke, Dunajska 65, Ljubljana. Od Yosemitov do Čila Tržič - Planinsko društvo Tržič vabi na predavanje z diapozitivi v Glasbeno šolo Tržič. Danes, v torek, 2. novembra, bo obiskovalce alpinist Zoran Radetič s sliko in besedo popeljal od Yosemitov skozi dežele in preko gora Južne Amerike vse do Čila. Po južni Ameriki Selo pri Žirovnici - Društvo poko-jencev Žirovnica - Kulturno-prosvet-na sekcija vabi na predavanje z diapozitivi Po južni Ameriki, ki bo danes, v torek, 2. novembra, ob 18. uri v dvorani Gostilne Osvald na Selu. Predavala po profesorica geografije Petra Dečman. Obvestila Tečaj oživljanja Ljubljana - Društvo za srce in ožilje Slovenije organizira pod strokovnim vodstvom Slovenskega združenja za urgentno medicino in Sveta za reanimacijo ter s sodelovanjem Rdečega križa; 2. uri tečaj "temeljnih postopkov oživljanja". Tečaj bo potekal v četrtek, 4. novembra, ob 17. uri v Kliničnem centru v Ljubljani, predavalnica 4/I. nadstropje. Prijave sprejema Društvo "Za srce" na tel.: 061/136-95-63, do zasedbe mest. Merjenje pritiska in sladkorja Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor sporoča, da bo merjenje krvnega pritiska in sladkorja v krvi jutri, v sredo, 3. novembra. DU pedagoških delavcev Slovenije vabi Kranj - Društvo upokojenih pedagoških delavcev Slovenija -sekcija za Gorenjsko vabi na svoj redni sestanek, ki bo četrtek, 4. novembra na OŠ Franceta Prešerna v Kranju, ob 16. uri. Gostili bodo .tudi gospo Cilko Lipnik iz Rogaške Slatine, ki vam bo predstavila svojo knjigo "Biti učiteljica". Vabljeni ljubitelji namiznega tenisa Kranj - Društvo upokojencev Kranj želi ustanoviti novo sekcijo za namizni tenis, zato vabi vse ljubitelje namiznega tenisa, da se oglasijo v društvenih prostorih na Tomšičevi 4 v Kranju in se prijavijo v sekcijo. Vse informacije dobite v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Predstavitev nove knjige iz niza Gorenjski kraji in ljudje Bohinjska Bistrica - Mohorjeva založba, Gorenjski muzej Kranj in Občina Bohinj vabijo na predstavitev nove knjige iz niza Gorenjski kraji in ljudje: Tomaž Budkovič, Bohinj 1914 -1918 med fronto in zaledjem. Predstavitev bo v petek, 5. novembra, ob 19. uri v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Ob tej priložnosti bo avtor predstavil krajše predavanje, opremljeno z diapozitivi. PZ Lubnik vabi na jubilejni kocert Škofja Loka - Pevski zbor Lubnik Škofja Loka z gostom PZ Glasbena WLOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA Pojutrišnjem, v četrtek, 4. 11. ob 19.30 uri T. M. Plavt: DVOJČKA (antična komedija), režija: Matija Milčinski, PREMIERA, za IZVEN petek, 5. 11., ob 19.30 uri T. M. Plavt: DVOJČKA (antična komedija), režija: Matija Milčinski, za abonma MODRI in IZVEN sobota, 6. 11., ob 19.30 uri T. M. Plavt: DVOJČKA (antična komedija), režija: Matija Milčinski, za abonma RDEČI in IZVEN Matica - Ljubljana, vabi na jubileji1 koncert, ki bo v Kristalni dvorani na Placu v Škofji Loki. Koncerta bosta dva in sicer, v nedeljo 7. novembra I 14. novembra, oba ob 19.30 uri. Koncert Janija Kovačiča Žirovnica - V Čopovi hiši v Žirovnici bo v soboto, 6. novembra, ob 20-uri koncert Janija Kovačiča. Projekt muzeja orožja iz porcelana Ljubljana - Jutri, v sredo, 3. novembra, ob 15.30 uri bo v prostorih Ministrstva za obrambo RS> Kardeljeva ploščad 25, v Ljubljani otvoritev razstave "Projekt muzeja orožja iz porcelana". Avtor razstave je Charles Krafft iz Seattle. Vezenine Mengeš - Vabljeni ste na odprtje razstave "Vezenine", ki bo v soboto, 6. novembra, ob 18.45 uri v Galeriji Mežnariji, na Trdinovem trgu 11 v Mengšu. Razstava bo na ogled do 21. novembra, vsak dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa tudi od 9. do 12. ure. Nova medijska umetnost in teorija z Vzhoda Ljubljana - Moderna galerija iz Ljubljane vas vabi na otvoritev razst-vae Nova medijska umetnost in teorija z Vzhoda. Tokio - Ljubljana 2000, ki bo danes, v torek, 2. novembra1' spodnjih prodstorih Moderne galerije. Društvo Pungert vabi Kranj - Društvo Pungert vas vabi jutri, v sredo, 3. novembra, ob 20• uri na konec starega dela mesta Kranja v Cafe galerijo Pungert, na otvoritev razstave slik Zmaga Pugarja in keramike Ljuba Blagotinška. Pripravljajo prijeten večer z glasbo. Vabijo pa vas tudi na Martinovanje, ki bo 13. novembra in se bo začelo že dopoldan s tradicionalnim tekmovanjem v kuhanjd golaža. Tekmovalci bodo golaž razdelili obiskovalcem, sledilo pa bo veselo popoldne in večer v družbi z glasbo. E535IS3 ES Dvojčka Škofja Loka - V četrtek, 41 novembra, ob 19.30 uri bo KD Loški oder premierno uprizorilo antično komedijo T.M. Plavta Dvojčka, i režijo Matije Milčinskega. Predstava bo v gledališču Loški oder v Škofji Loki. Jara meščanka Kranjska Gora - V petek, 5 novembra, ob 19. uri, bo KUD France Koblar Železniki, uprizoril v Ljudskem domu v Kranjski Gori komedijo "Jara meščanka". Z isto predstavo pa bodo v soboto, 6-novembra, ob 19.30 uri gostovali v Žireh, v Kulturnem domu. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 64. letu starosti zapustil dragi mož, oče, brat in stari ata SILVO FRELIH Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v sredo, 3. novembra 1999, ob 16. uri na pokopališču v Škofji Loki. Žara s posmrtnimi ostanki bo na dan pogreba v mrliški vežici na mestnem pokopališču. VSI NJEGOVI 2*ek, 2. novembra 1999 MALI OGLASI 21. STRAN • GORENJSKI GLAS TRGOVINA KRANJ d.o.o. ^-EKSOTIČNI PARKET AFRIŠKI TEAK VRATNA KRILA LIKO VRHNIKA, KUHINJSKI PULTI MAX, STEKLENI ZIDAKI, SANITARNA KERAMIKA... mizarskih materialov tudi hoby usluge! plovni čas od 7. do 19. ure, sobola od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9, 4000 K KANJ ^1:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 Mali oglasi B 223-444 ^APARATI STROJI Ppd dam ali zameniam PREDSETVENIK tjnGUSON 220 cm za ožjega. g ^J/641-021, zvečer 22136 MIZARSKI PONK iz bukovega lesa i^^an^g685-185 22140 TELEFON Panasonic malo ■^jen Poceni. T? 326-853, 22135 . BARVNI TV Oniel in Iskra dobro ohran-cena ugodna. g 332-289, !*V525-744_22194 KlPERBUŠ ŠTEDILNIK, ROSTFREI bfvOJNO KORITO Z ODCEJALNIKOM 'bF* HLADILNIK 57 x 47 x 57 cm ^°^m- P 431-81 0 22238 < ARMATURNE MREŽE, BETONSKO (£LEZ0, REDUKTORJI Z MOTORJI, VENTILATOR, ŽAGA ZA GRANIT. g U41/710-112 22239 GARAŽE °ddam GARAŽO v Kranju, Kidričeva .•' kasneje možen odkup. g 352-570 kRANJ - na odlični lokaciji (Šorlijevo ^selje) oddamo GARAŽO. PIA NEPREMIČNINE g 212-719, 212-876 22045 ^ GR. MATERIAL , snegolovi LCE iz rostfreia 1,5 mm, ^ko tudi barvani. Možna montaža. g ^^319 21309 j Vodarn DESKE za fršolngo in hrastov 3an les 26 in 52 mm. g 731-592 ro in pooezii STROJNI TLAKI informacij: SkWMMM«6, Mob.:0609W&14 Prodam IVERNE PLOŠČE, dim. ^Oxioo, deb. 3 cm, večje število. g ^524_22127 ,Prodam dvokrilno zastekljeno OKNO 1^180/140 cm. g 312-259 22134 prodam rabljeno STREŠNO OPEKO ^'k|nda 2000 kosov. g 641-648 22243 ^IZOBRAŽEVANJE rnN^dim KVALITETNE INSTRUKCIJE iz ^tematike, fizike in angleščine za OŠ. peščino tudi za SŠ. Kranj-okolica. g >^^39 2 21981 .Uspešno instruiram angleški jezik in «-MVerzacijo za osnovne, srednje šole. £3l1-e00_22145 'nštruiram slovenščino in angleščino za 42^0 šolo, g 041 /810-975 22148 KITARO instruiram ^stično, g 324-677 klasično in 22163 'rištruiram in nudim pomoč pri učenju Sr)ovnošolcev. g 041 /404-351 22196 KUPIM B°PKUPUJEM HLODOVINO HRASTA, Kh£VE' SMREKE, NUDIM TUDI OD-r^P LESA NA PANJU ^9/639-348 g 682-212, 20286 ODKUPUJEMO smrekovo, bukovo, je-jTjiovo, javorjevo HLODOVINO in CE-pL02NI LES. Les prevzamemo tudi na F5(P'U Nove cene. Brazda, d.o.o., 0|lšica6, g 731-615, 041/680-925 ODKUPUJEMO HLODOVINO SMREKE, BUKVE IN BORA. g 641-412 21910 LOKALI POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ Glavni trg 40 m2/l. (25m2+15 m2), ogrevanje, termo peči, 1200 SIT/m2, KRANJ Cankarjeva ul. manjši poslovni prostor 24 m2/l, primerno za pisarno, 25000 SIT mesečno. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 21004 Kranj, center - oddamo gostinski lokal, cca 100 m2 uporabne površine (50 m2 lokala v pritličju), potrebna obnova, prevzem možen takoj, mesečna najemnina 150.000,Op SIT in 6 mesečna varščina. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 BEGUNJE poslovni prostor (trgovska dejavnost) 50 m2 + 20 m2 skladišča. Cena: 7.0 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 ODDAMO poslovni prostor: PRIMSKO-VO - 50m2, ŠENČUR - 40 m2, izredni prostori BRITOF- urejene pisarne-ugodno. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 Oddamo: PLANINA - poslovni prostor 50 m2 v pritličju, brez opreme, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ skladiščni prostor 300 m2, cena = 600,00 SIT/m2, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, tax 221 785 Oddamo: KRANJ - poslovni prostor (mirna dejavnost) 20 m2, cena = 20.000.00 SIT/mes, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ - poslovni prostor (trgovina) 63 m2 v 1. nad. in pisarne 70 m2 v 2. nad., K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 KRANJ - KOKRICA: Oddamo urejen poslovni prostor v izmeri cca 100m2, z vsemi priključki in parkirnim prostorom. Možnost različne dejavnosti. Cena: po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296._ ŠKOFJA LOKA - CENTER : Oddamo poslovni prostor primeren za odvetniško pisarno ali mirno obrt. Cena: ugodna ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296. ŠKOFJA LOKA - PODLUBNIK: Oddamo poslovni prostor - opremljen frizerski salon, v pritlični etaži, 95 m2, možnost tudi druge dejavnosti-masažno kozmetični salon. Cena: ugodna. ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041 /755-296. HRUŠICA poslovni prostor - trgovina 107 m2, z uporabnim dovoljenjem, prodamo, za 11.000.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) TRŽIČ ODDAMO NOVA POSLOVNA PROSTORA 80 M2 IN 40 M2, CK, TEL, ZA 1.200 SIT / M2 / MES. POSING 064 224 210, 064 222 076 (www.posing.si) KRANJ - C. STANETA ŽAGARJA oddamo opremljeno pisarno + predprostor s C.K.in Tel. za 60.000 SIT/mes. STA-NING 064 242 754 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO KRANJ Planina III manjši opremljen trgovski lokal 25 m2, vsi priklj. 9 mio SIT, KRANJ Center poslovno stan. hiša, 540 m2 uporabne površine + parkirišča ugodno, prodamo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 RADOMLJE - na frekventni lokaciji oddamo POSLOVNI PROSTOR (gostinska dejavnost) v obratovanju, 120 m2, vsi priključki, zelo ugodno! PIA NEPREMIČNINE g 212-719, 212-876 21139 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz u L studio 161 31 30 marketing 161 30 60 KRANJ POSEBNA PONUDBA!!! na odlični lokaciji (neposredna bližina sodišča) oddamo poslovne prostore v izmeri 180 m2 (lahko po delih), ugodno. PIA NEPREMIČNINE 212-719, 212-876 ODDAMO PRODAJNO RAZSTAVNI PROSTOR 100 m2 s parkiriščem primerno za avto salon Kranj okolica. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333 MOTORNA KOLESA ATX 50 B, letnik 1992, prodam g 061/824-099 22211 OSTALO SALAMOREZNICO in dva visoka Pl-5UARJA, prodam, g 061/824-099 PRIDELKI Prodam CELE OREHE, g 242-686 Prodam večjo količino REPE za kisanje. g 411-724 22159 Prodam večjo količino REPE za kisanje. Trg Davorina Jenka 5, g 421-86 6 22197 NAVODILA o gojenju najdražjih GOB-TARTUFOV (cena za kg od 150 - 200.000). Gojite jih lahko kjerkoli. Čas sajenja: oktober, november, december. Cena navodil o gojenju in odkupu samo 1500 sit. Pošljemo po povzetju. ANJA, d.o.o., poštno ležeče 3211 Škofja vas POSESTI KMETIJSKA ZEMLJIŠČA, lahko večje kvadrature, odkupimo za gotovino, g 064/368-000,041/640-949 6226 VOGEL - na smučišču: Prodamo apartma za 6 oseb oziroma 1 /2 vikenda, voda in elektrika v hiši, čudovita lokacija, možnost trženja tudi turistične dejavnosti. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 JAVORNIŠKI ROVT - nad Javornikom: Prodamo izredno lepo urejen vikend, enonadstropen, zidan, podkleten, na zelo lepi sončni in mirni lokaciji, 50m2 bivalne površine, 375m2 parcele. Cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 RAKITNA: Prodamo izredno lepo in sončno parcelo v izmeri 551 m2, zazidljiva, asfaltirana pot, voda in elektrika v neposredni bližini. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 RADOVLJICA okolica POSEBNA PONUDBA!!! TAKOJ prodamo novejšo dvostanovanjsko hišo, cca 220 m2, 690 m2 zemljišča, vsi priključki, zelo ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 i8884 Kranj, bližnja okolica - prodamo spodnjo etažo hiše z lastnim vhodom, cca 120 m2 bivalne površine, 683 m2 zemljišča, vsi priključki, leta 1993 je bila hiša adaptirana - nova fasada z izolacijo in nova streha. Prevzem možen po dogovoru, cena 18 mio SIT. Možnost menjave z doplačilom za dvosobno stanovnje s kabinetom ali trisobno stanovanje do 2. nadstropja. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Verjemite ali ne... w RADIO OGNJIŠČE Krvavec Tinjan Kuni Ajdovščina m,5 91,2 105.9 91,2 Kranj, okolica - prodamo hišo staro cca. 50 let na 1169 m2 zemljišča, deloma podkletena, bivalno pritličje, deloma izdelana prva etaža, CK na olje, vsi priključki, va vrtu še pomožni objekt (garaža), prevzem možen takoj, cena 22,5 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 TRŽIČ, okolica, luksuzna hiša 400 m2 na parceli 1200 m2, 9 let, v urejenem naselju, komplet opremljena, za zahtevne kupce. Cena: 42 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 TRŽIČ okolica, kmetija z 2 gospodarskima poslopjema in hišo, na parceli 17 ha. Cena: po dogovoru. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 RADOVLJICA, nadstandardna, 220 m2 na parceli 500 m2, praktično nova, z vsemi priključki, zelo urejena hiša in okolica, takoj vseljiva, vredna nakupa. Cena: 35 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 RADOVLJICA, okolica, hiša 120 m2 na parceli 1250 m2, sončna lega. Cena: po dogovoru. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 ČE PRODAJATE vašo hišo, stanovanje ali parcelo nas pokličite, imamo več zainteresiranih kupcev. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 ŽIROVNICA - okolica - prodamo novejšo hišo, hribovita parcela 900m2, 27 mio FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 KRANJ - SMER ŠKOFJA LOKA: kupimo hišo do 28 mio, najboljši plačilni pogoji. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 Kranj-smer Cerklje: prodamo zazidljivo parcelo 1200m2 z vso dokumentacijo. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 Prodamo: v SENIČNEM pri Golniku na parceli 1.200 m2 začeto gradnjo (temelji) za 13,5 mio sit, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini TRŽIČA 12 let staro hišo visoko pritlično podkleteno hišo na parceli 727 m2, cena - 33,6 mio SIT, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: TRŽIČ - 18 let staro hišo na parceli 640 m2 za 28,0 mio SIT s celotno opremo, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (center) - pritličje hiše 118 m2 in stanovanje v mansardi 95 m2 za 26,0 mio SIT, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (Čirče) - hišo dvojček 13 x 6 m na parceli 540 m2 za 32,0 mio SIT, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785_ Prodamo: v KRANJU 25 let staro atrijsko hišo na parceli 500 m2, sončna lega, cena - 48,0 mio sit, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini KRANJA podkleteno visokopritlično hišo z izdelano mansardo na parceli 570 m2, možna menjava za več stanovanj, cena = 39,0 mio sit, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785_ Prodamo: pred JESENICAMI - hiša dvojček na parceli 288 m2, stara 25 let, cena = 20,0 mio SIT, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KAMNIK - hiša 9,5 x 10 m, poleg garaža in skladišče, na parceli 500 m2, cena * 28,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Rodio Triglav Delovni Čas: od pon. do pet.; od 8. do 22.30 ure sob., ned., prazniki: od 15. do 22. ure Na BRDU PRI KRANJU so 13. septembra začeli obratovati z jesenskim delovnim časom, to je: od pon. do pet.; od 9. do 13. in od 16. do 22.30 ure sob., ned., prazniki: od 16. do 21. ure V A B L. J ENI! E3E5C3III33S3 89.8 lc/cnioc. 101.3 raniti) ■ Ul 1 i\,u„j/nu udiu Prodamo: v bližini NAKLA - atraktivna, moderno grajena hiša 13x9 ms prizidkom garaže, stara 9 let, zraven je dotrajana hiša za nadomestno gradnjo, na sončni parceli 2.100 m2, cena - 54,0 mio SIT, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: BISTRICA PRI PODBREZJU - stavbno zemljišče 1.575 m2 po 44.000,00 SIT/m2, CERKLJANSKA DOBRAVA - 2.500 m2, možno deliti na več parcel; v okolici TRŽIČA - zazidljivo parcelo 2.400 m2, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v PODLJUBELJU počitniško hišico z gradbenim dovoljenjem, zgrajeno do III. gr. faze, tri etaže po 60 m2 na parceli 535 m2, cena - 11,0 mio sit, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v PODLJUBELJU počitniško hišico staro 28 let, vel. 7 x 7 m na parceli 750 m2, cena - 12,5 mio SIT, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 NAKLO-PRI KRANJU: Prodamo ločeno polovico hiše, 90 m2, podkletena, garaža, 350 m2 pripadajoče parcele, popolnoma adaptirana. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-BLIŽNJA OKOLICA: Prodamo zelo lepo hišo, popolnoma renovirano, 1700 m2 urejene lepe parcele-zelo sončna in čudovita lokacija. (Vseljivo takoj) ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/366-670, 041/755-296 ZVIRČE: Prodamo zelo lepo in novejšo enodružinsko, lahko dvodružinsko, delno opremljeno, zelo lepa lokacija, končna v naselju, čudovita sončna lokacija. Cena: Zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/366-670, 041/755-296 ŽIRI: Prodamo lepo enodružinsko hišo, 200m2 stanovanske površine, delno adaptirana, vsi priključki, sončna lokacija. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 JESENICE, KRANJSKA GORA, BLED, KUPIMO MANJŠO HIŠO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO! TEL.: 064 863 977 KRANJ NAKLO prodamo v celoti obnovljeno etažo hiše, 90 m2, samostojni vhod, garaža, kletni prostori, terasa, CK, 300 m2 vrta, cena po dogovoru. POSING 064 222 076 KRANJ BESNICA dvodružinska hiša potrebna obnove, 180 m2 stan. površine, 1000 m2 zazidljive parcele, sončna lega, CK, prodamo. POSING 064 224 210 GORENJA VAS prodamo lepo enodružinsko hišo, 140 m2 stan. površine, 772 m2 parcele, CK, TEL, za 17.000.000 SIT. POSING 064 222 076 KRANJ PREBAĆEVO ravna, sončna za-zidlijiva parcela, 758 m2, elektrika in voda na parceli, prodamo za 9.500.000 SIT. POSING 064 224 210 NA RELACIJI MEDVODE, KRANJ, ŠKOFJA LOKA IŠČEMO HIŠO ZA NADOMESTNO GRADNJO AL! ZAZIDLJIVO PARCELO. GOTOVINA TAKOJ! POSING: 064 368 741 KRANJ - PRIMSKOVO prodamo polovico hiše 105 m2, C.K., TEL., z vrtom in garažami za 18 mio SIT. STANING 064 242 754 KRANJ - KOKRICA prodamo poslovno stanovanjsko hišo v pritličju 130 m2 poslovnih prostorov, v etaži In mansardi dve večji stanovanji na parceli 550 m2. STANING 064 242 754 RADOVLJICA - PREDTRG prodamo NOVO visokopritljično hišo 11 x 8m lepo izdelana (lahko 2-stanovanjska) na sončni parceli 500 m2 za 36.000.000SIT. STANING 064 242 754 PODNART prodamo hišo v IV. gradbeni fazi 360m2 na parceli 700+2300 m2 za 16 mio SIT. STANING 064 242 754 KRANJ ALI OKOLICA KRANJA KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO ALI STA-REJŠO HIŠO. STANING 064 242 754 KRANJ okolica Besnica prodamo eno-nadstropno hišo (9,80x10,20 m) na parceli cca 1000 m2, hiša je potrebna obnove in ima nedokončano zgornjo etažo, 25,5 mio SIT KRANJ Drulovka v prijetni soseski prodamo novejšo, vrstno, visokopritlično hišo na manjši parceli (6,5 x 12,5 m) 28 mio SIT. KRANJ Primskovo v mirni soseski prodamo vrstno enonads-tropno hišo (8x1 Om) z izdelano mansardo, na manjši parceli, podkletena, CK olje, 28 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 KRANJ Primskovo prodamo dvostanovanjsko hišo dvojček na lastni parceli 500 m2, podkletena, garža, CK olje (24 let), ugodno, 25 mio SIT, KRANJ Center prodamo poslovno stan.hišo, 540 m2 uporabne površine z lastnim parkiriščem, 65 mio SITDOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 SENIČNO v mirnem, zelenem okolju prodamo novejšo pritlično stan. hišo na parceli 402 m2, uporabne površine 212 m2 + 100 m2 gospodarskih površin, 33 mio SIT, BLED center novejši GOSTINSKO turistični objekt 11 APARTMAJEV z vsemi pomožnimi prostori in velikim parkiriščem, prodamo. Cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-22-00, 369-333,041/333-222 21001 HIŠE KUPIMO GORENJSKA enodružinsko hišo z malo vrta za znanega kupca, KRANJ vrstno hišo na manjši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333,041/333-222 21002 KRANJ na dobri lokaciji prodamo večjo zazidljivo parcelo (1700 m2, lahko po delih), ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 21286 HIŠE PRODAMO KRANJ Stražišče prodamo 3/4 starejše hiše z lepim razgledom na mesto, del vrta in leseno garažo, cca 110 m2 bivalne površine + 80 m2 kleti, cena 14,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333 21372 HIŠE PRODAMO NAKLO obnovljeno pritličje hiše, 110 m2 bivalne površine, zidana garaža in malo vrta, 13,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 223-300, 369- 33 3 21994 BLED - bližnja okolica na odlični lokaciji ugodno prodamo nadstandarno, enos-tanovanjsko, HIŠO, 245 m2, 1000 m2 zemljišča CK, tel., SATV, fitnes, savna, odprti kamin.... PIA NEPREMIČNINE g 212-719, 212-876 22046 Prodamo visoko pritlično stan HIŠO v okolici Tržiča, 120 m2, staro 15 let, telefon, CK. g 041/551-960, 555-333 22146 STRAŽIŠČE, hišo (27 let) na odlični lokaciji s parcelo 550 m2, ugodno prodamo, g 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 22165 MAVČIČE - PRAŠE, hiša (60 let), parcela 1400 m2, ugodno prodamo, cena samo 14 mio SIT. g 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 22166 VIKEND - Dolenjska (Mirna), starost 6 let, CK, elek. voda, s parcelo, cena po dogovoru, g 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 22168 KRANJ - okolica stanovanjske hiše do 20 mio SIT, kupimo, nujno, g 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE DRULOVKA, vrstna hiša stara 8 let, podkletena, vsi priključki, vredno ogleda. Cena ugodna, 32 mio SIT, prodamo, g 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 22179 ZAZIDLJIVO PARCELO na Gorenjskem kupim do 5 mio SIT. g 323-663 22192 »1:061/811-579 *GSMfl4l/61fr615 KRANJ okolica na lepi lokaciji prodamo enostanovanjsko hišo, vsi priključki, 1100 m2 zemljišča, zelo ugodno! PIA NEPREMIČNINE, 212-876, 212-719 22206 HRASTJE prodamo hišo na parceli 1000 m2 cena 20 mio SIT. BON nepremičnine 362-990, 041/331-886 22223 ŠENČUR v hiši damo va najem lepo 3 ss. BON nepremičnine 362-990, 041/331-886 22225 V OKOLICI KRANJA kupimo kmetijo. BON nepremičnine, 362-990, 041/331-886 22226 PRIREDITVE TRIO vam igra in poje DOMAČO in ZABAVNO glasbo za vse priložnosti, g 312-327 20968 RADIO SORA tel :064/605 605,624 039 http://www.radi6-s6rft.si POSLOVNI STIKI D.o.o. išče partnerja za poslovno sodelovanje s finančnim vložkom, g 310-155, od 7.-15. ure 22132 RAZNO PRODAM Prodam suha BUKOVA DRVA. Dražgoše, 646-301 22138 Prodam SUHA DRVA. g 451-300 22150 PANJSKE KONČNICE - poslikava kmečkih skrinj, zibelk. Naročite na g 212-168 ali 222-657 22237 O O PROGRAM: VSAK DAN OO 19.00 DO 23 00 OB NEDELJAH OD 9 O0 DO 23 00 NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE I ZATO NAROČITE ! Videospot, videostran, tv telop, reklamo, predstavitveno oddajo, tv reportažo, glasbeni spot, snemanje praznovanj... UGODNE CENE OBJAVE I XEX-E—XV Kranj GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nikole Tesle 2 p p. 181 4001 Kirfnj E-poata telo~tv-kr@ slol net Internet, http //www.tole-tv.si TMftfon 064/331-155 Jeletax: 064/327 313 Kontaktni tol -TV STUDIO 064/331 156 UREDNIŠTVO 064/331 159 FAX-POROftll A DFSK 064/331-231 STROJNI TLAKI -ESTRIHI tel..0609 6Z5 474 r»ci «1-7 ttn9 JASLICE in MODELE ZA NJIH ter obleko PARKEUNA, prodam. "B 041/839- 941 22241 STAN. OPREMA NOVE KUHINJE po ugodnih cenah. "B 431-673 2.1941 Prodam zamrzovalno OMARO in LESENO ENOJNO POSTELJO. Cena po dogovoru. "B 228-126 21909 STORITVE TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN, PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH - brezplačna dostava in priklop. "B 738-333 ali 041/628-616 2 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. "B 242-037 in 041/691-221 3 ROLETE, ZALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE lahko naročite na B 211-418 ali 714-519 5 SENČILA ASTERIKS, Senično 7,Križe, ■ff 555-170, 557-874, 041/733-709 -ZALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovan je, svetovanje, montaža in servis Dobava in montaža v najkrajšem času! 153 NAKUP in PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA LOKACIJSKE IN GRADBENE DOKUMENTACIJE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj 15581 ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ugodno. B 041/865-112' 16272 OUNE GORILNIKE, REGULACIJSKE AVTOMATIKE - montiramo z garancijo, dobavljamo, servisiramo, izkoristek peči merimo z elektronskim registracijskim instrumentovm. BETA-S,d.o.o., *T 874-059,041/704-851 20071 VRTNARSKA DELA - sedaj je čas za ureditev vrtov, grobov. Naredim načrt, sadike dostavim in zasadim. Izdelujem aranžmaje iz suhega in svečega cvetja po naročilu. *T 634-813 20154 SELITVE, razni PREVOZI do 2 t, 4 m dolžine, ugodno! 041/571-295 20764 KOMPLETNE SELITVE in prevozi POHIŠTVA - opreme-blagajn-klavirjev. NON STOP, GSM 041/686-978, 041/717-341 20901 INOX INOX DIMNIKI - nudimo nerjaveče dimnike za plin, olje in trda goriva. Opravimo rušenje, vrtanje, zidavo, montažo. Nudimo dimniške kape, priključke za peč ter ostale elemente. B 041/758-995 20921 Popravila vseh vrst TV APARATOV - TV Gorenje TUDI NA DOMU! "B 331-199 SINKO 21237 ŠIVANJE po naročilu in popravila. TT 326-839 21788 INDUSTRIJSKI TALKI IN STROJNI TLAKI ESTRIHI TER STROJNA IZOLACIJA. NAJNOVEJŠA TEHNOLOGIJA, HITRO IN KVALITETNO' NON STOP 041/686-714 21806 . VODOVODNE INSTALACIJE IN CENTRALNE KURJAVE Z BAKRENO NAPELJAVO IZDELUJEMO NA NOVO IN OBNAVLJAMO STARE. "B 831-124, 041/582-244 21854 IMAMO ZIDARSKO in FASADERSKO SKUPINO - DELAMO HITRO IN KVALITETNO. "B 041/735-967, doma 310-054 11871 Nudimo storitve za strehe, snegolovce, žlebove. W 041/265-057 22008 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ. "B 061/813-642 in 041/680- 751 22129 MONTAŽA in POPRAVILO rolet, stavbnega pohištva. TT 631-056 22137 Kvalitetno iudel. CINKANE SMETNJAKE, ŽEBLJE raznih dolžin in tesarske SPONE - kovane. Jenkole, Prebačevo 32 a rt 326-426 22160 OKNA, po meri, vseh dimenzij in oblik, vezana - Termoton ali enojna. "B 691-676 ali 041/223-789 22200 NAČRTOVANJE in ZASADITVE VRTOV, GROBOV IN OSTALIH ZELENIH POVRŠIN, SVETOVANJE. B 312-722 2223c, STANOVANJA KRANJ na odlični lokaciji (bližina Vodovodnega stolpa) prodamo lepo 2 ss, 54m2, vsi priključki, 1 nads., zanimiva ponudba! PIA nepremičnine, 212-719, 212-876 19884 Kranj - center, prodamo enosobno stanovanje cca 36 m2 v 2. nadstropju, kopalnica z oknom, neizdelana mansarda cca 18 m2. Stanovanje je vpisano v zemljiško knjigo. Prevzem možen po dogovoru, cena 8 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina III. prodamo enosobno stanovanje 42,00 m2 v 5. nadstropju, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 8,2 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina I - prodamo dvosobno stanovanje 59,20 m2 v 10. nadstropju, balkon, vsi priključki, vseljivo lahko v enem mesecu, cena 10,7 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, okolica - prodamo enosobno stanovanje s s kabinetom 45,60 m2 v 2. nadstropju, Z lega, prepis možen takoj, cena 9 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 PIA nepremičnine podružnica Sk Loka, Kapucinski trg 13 tel.:064 656-030, 622-318 P.L KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 www.pia-nepreimcrine.si/ Kranj, Planina II - prodamo trisobno stanovanje stanovanje 88,70 m2 v 7. nadstropju, WC in kopalnica ločena, zastekljen balkon, vseljivo po dogovoru, cena 13,5 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina II - prodamo lepo ohranjeno in urejeno dvosobno stanovanje s kabinetom 70,90 m2 v 3. nadstropju bivalna kuhinja, balkon, vsi priključki, vsel-jivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 TRŽIČ, okolica in v KRANJU, prodamo več dvosobnih stanovanj, velikosti od 45 - 60 m2. GRADEX nepremičnine. 064/362-681 GOLNIK- prodamo 3ss, ugodno, 11,5 mio. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 PLANINA 1 - v mirnem predelu prodamo lepo 2ss, 59 m2, 3. nad, 10 mio. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 ŠENČUR- KUPIMO 2SS. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 PLANINA 1 - večje 4ss, enkratna razporeditev, razgled na hribe, 15,5 mio. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 RADOVLJICA - na Cankarjevi in Prešernovi kupimo 2ss in 3ss. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 PLANINA - 3SS, zelo lepo, 72 m2, cena 11,5 mio, ugodno. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 ODDAMO Britof 3ss-opremljena kuhinja- 55odem/mes, Planina 4ss-600dem/mes, Radovljica - garsonjero, Primskovo- hišo, Britof- starejša hiša. FRAST, NEPREMIČNINSKA HIŠA 415 490 041/ 734 198 Prodamo: KRANJ (Planina 1) - 2 SS 60 m2 v 2.nad. za 11,0 mio SIT, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini TRŽIČA stanovanje v mansardi in poslovni prostor v prizidku hiše, cena 22,5 mio sit, možno tudi ločena prodaja poslovnega prostora ali stanovanja, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: TRŽIČ - 1 SS 32 m2 v I. nad., z vsemi priključki, cena * 7,2 mio SIT, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: TRŽIČ - garsonjera 25 m2 za 3,5 mio SIT, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ - v bližini pritličje hiše 90 m2 z vrtom in garažo, najemnina = 80.000,00 SIT/mes, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ (Zlato polje) - 2 SS 49 m2 v pritličju, delna oprema, 50.000,00 SIT/mes, 3.mesečno predplačilo, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 TRžIČ-MESTNO JEDRO: Prodamo popolnoma novo dvosobno stanovanje s kabinetom, I. nad., 55.53 m2, vsi priključki, možnost nakupa še garaže. Cena : zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/366-670, 041/755-296 TRŽIĆ-DETEUICA: Prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, popolnoma renovirano, 58 m2, IV. nad., vsi priključki. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/366-670, 041/755-296_ KRANJ- Planina I.: Prodamo več zelo lepih dvosobnih stanovanj, od 54-65 m2, vsi priključki, balkon. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366- 670, 041/755-296 KRANJ-Planina II.: Prodamo zelo lepo in ohranjeno stanovanje - dvosobno s kabinetom, 82 m2, IV. nad., dva balkona, vsi priključki, cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 KRANJ - PARTIZANSKA: Prodamo zelo lepo pop. renovirano dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, malo v mansardi, 79,70m2, v večstanovanjski hiši. Poleg sodi tudi vrtna lopa.CK je napeljana do vhodnih vrat. Čena: II. 500.000,00 SIT (zelo ugodna). ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-STARA CESTA: Prodamo dvosobno stanovanje malo v mansardi, 57m2, I. nadstropje, potrebno kompletno renovirati. Cena: 5.500.000,00 SIT. ITD-* NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ZABNICA, SP. BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 OSMRTNICA V neizmerni žalosti oznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v 90. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, pradedi, brat in stric VIKTOR BIZJAK st. računovodja v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, v torek, 2. novembra 1999, ob 15.30 uri na pokopališču v Kranju. Žara bo danes, 2. novembra, od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. Ohranimo ga v trajnem spominu. Žalujoči: žena Ančka, otroci Viktor, Jelka, Irena in Marija z družinami ter sestra Pavla / družino Kranj, Šenčur, Ravne na Koroškem, 29. oktobra 1999 ZAHVALA Ob boleči izgubi predrage mame, stare mame, sestre MARIJE GARTNAR se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom in znancem, dr. Koširju za zdravljenje in gospodu Dularju za lepo opravljen obred. Hčerki Jolanda, Majda z Marjanom, sin Sašo, vnuki Karmen, Boštjan, Kristjan, brat Vinko Mnogo prezgodaj nas je zapustil moj ljubi mož, ati in ata gospod VILI KLANSEK st sodavičar z Brezij v pokoju Na dan pogreba 3. novembra 1999 bo žara v mrliški vežici na Brezjah, odkoder ga bomo ob 15. uri pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Zorka, sin Vili in hčerka Lučka z družinama ter ostalo sorodstvo Brezje, 2. novembra 1999 V tihem grobu zdaj počivaš in lučka ljubezni ti v pozdrav gori. Spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuši. V SPOMIN Žalostni so naši dnevi, kar zapusti/a si nas ti, v naši hiši je praznina, a v naših srcih bolečina. Jutri, 3. novembra, bo minilo 7 let, odkar nas je zapustila draga mami, hčerka in sestra ZDENKA COTMAN, rojena Sajevic Hvala vsem, ki sc je spominjate in ji prižigate svečke. VSI NJENI ZAHVALA 25. oktobra smo se poslovili od naše drage mame SONJE KURALT roj. Koprivnik Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Kranj, 2. novembra 1999 ZAHVALA Odšel si tja, kjer ni solza, ni trpljenja ni gorja, OSidla tvoja je dobrina, a v naših srcih bolečina. Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata in dedka ALOJZA GARTNARJA roj. 24. 5. 1917 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom Brega, prijateljem in znancem ter sodelavcem iz kolektivov Cestno podjetje Kranj, Probo co in Aqi'.asava, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Še posebno zahvalo pa smo dolžni g. župniku, zvonarjem, nosačem, pevcem in pogrebnemu zavodu Navček ter Zvezi borcev Preddvor in ne nazadnje tudi vsem tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Breg ob Kokri, Jezersko, Predoslje, 23. oktobra 1999 Jorek, 2. novembra 1999 23. STRAN • GORENJSKI GLAS ŠKOFJA LOKA-PODLUBNIK: Prodamo zelo lePo dvosobno stanovanje, 63 m2, 12. "ads. Vsi priključki, mirna sončna lokacija, ^na: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE ^064/366-670, 041/755-296 KRANJ: Kupimo enosobno stanovanje znanega kupca-gotovina. ITD + NE-296 0 64/366-670,041/755- BLED-LESCE-RADOVUICA-BEGUNJE: upimo več enosobnih stanovanj ali garsonjer za znane kupce-gotovina. ITD+NE-296 'ČNINE 064/366"670' 041/755- KRANJ: Kupimo več dvosobnih stanovi za znane kupce-gotovina. ITD+NE-296 IČNINE 064/366-670' 041 /755_ f^DOVUICA-CANKARJEVA-^•RADNIKOVA: Kupimo več dvosobnih in "osobnih stanovanj za znane kupce-9otovina. ITD+NEPREMIČNINE 064/366-^041/755-296_ ŠKOFJA LOKA-FRANKOVO: v novejših '°kih kupimo lepo trosobno stanovanje za Ranega kupca- gotovina. ITD+NEPRE-^JCNINE 064/366-670, 041/755-296 FIADOVLJI CA: Oddamo popolnoma °Premljeno novo garsonjero.Najemnik ^ora biti moški. Cena: zelo ugodna. ITD i NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 24V755-296_ ^ADOVUICA: Oddamo dvosobno stanovanje s kabinetom, II. nad,, vsi priključki, popolnoma opremljeno, garažni ^dstrešek. Cena najema: zelo ugodna, lip + NEPREMIČNINE Tel: 064/ 366 ^041/755-296_ .BlED ALPSKI BLOKI prodamo garson-j6ro, 16 m2, delno opremljeno, CK, tel., 5.000.000 SIT. POSING 064 863 ^J(www. posing. si) JESENICE prodamo dvosobno stanovanje v nizkem bloku, 52 m2, vsi prikl-£cki, za 5.500.000 SIT. POSING 064 ^3 977 (www.posing.si) JESENICE CENTER dvoinpolsobno stanovanje 61 m2, delno opremljeno, ~K, KTV, vrt, prodamo, za 5.850.000 ^'T ali zamenjamo za manjše stanovanje. ^OSING 064 863 150 (www.posing.si) JESENICE PLAVŽ v nizkem bloku prodamo trosobno stanovanje z balkonom °0 m2, vsi priključki, za 8.500.000 SIT. [^OSING 064 863 150 (www.posing.si) JESENICE C. ŽELEZARJEV oddamo ^oinpolsobno stanovanje, 45 m2, TEL, 35.000 SIT/ MES. POSING.: 064 ^63 977 (www.poisng.si) JESENICE PLAVŽ v garažni hiši prodajo garažo, za 720.000 SIT. POSING "64 863 150 (www.posing.si) ^EČJE ALI MANJŠE STANOVANJE NA 'Gorenjskem takoj kupimoi tel.: °64 863 150 JESENICE TAKOJ KUPIMO GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE. GOTOVI TEL: 0609 61 81 61, 064 863 150 JESENICE TAKOJ KUPIMO TROSOBNO STANOVANJE. GOTOVINA! TEL.: °64 863 150 CERKLJE enosobno stanovanje 44 rt]^> v nizekem bloku, v zeleni okolici, podamo! POSING 064 222 076 !y^w. posing. si) .Kranj PLANINA I dvosobno stanovan-m 65 m2, z vsemi piključki, takoj vselji-v°' ugodno prodamo! 064 222 076 posing. si) KRANJ PLANINA I prodamo urejeno dvoinpolsobno stanovanje, 65,5 m2, -slkon, vsi priključki, takoj vseljivo, za 1Q.500.000 SIT. POSING 064 222 076 w^w,posing.si) KRANJ PLANINA lil prodamo dvosobno Rovanje, 62 m2, 2. nad., balkon, vsi Piključki. Cena: 11.000.000 SIT. PO-^[NG 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ PLANINA ll prodamo vzdrževa-o dvoinpolsobno stanovanje 82,40 V. nad., dva balkona, krasen raz-PM, za 13.500.000 SIT. POSING 064 22 076 (www.posing.si) KRANJ - ZLATO POLJE oddamo 2-sobno stanovanje 42m2,C.K.,TEL., pritličje za 50.000 SIT/mes.,3 mes. predplačilo. STANING 064 242 754 KRANJSKA GORA prodamo obnovljeno in opremljeno 1-sobno stanovanje 32m2 s C.k. za 9.000.000 Slf STANING 064 242 754 PLANINA I prodamo 2,5-sobno stanovanje 65,5m2 s C.k.in Tel.,takoj vseljivo, za 11.200.000 SIT. STANING 064 242 754 KRANJ na dobri lokaciji (Planina III) prodamo 2ss, 63 m2, CK, tel., CATV, 2. nad. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 20539 KRANJ Stražišče novejše 1 ss, 39 m2/ll., vsi priključki, nizek lok, 8,5 mio SIT, TRŽIČ novejše 1 ss, 33 m2/l + 8 m2 kleti, vsi priključki, 6,6 mio SIT, TRŽIČ 1 ss v hiši, cca 50 m2/l., klasično ogrevanje, 4,1 mio SIT, KRANJ Planina II 2 ss/VII, vsi priklj., balkon, 68 m2, 11 mio SIT, KRANJ Zlato polje 2 ss, 54,5/lll., vsi priključki, balkon, 9,5 mio SIT, KRANJ Planina I 2 ss, 63,5 m2/VIII., vsi priključki, balkon, 10,5 MIO sit, KRANJ Planinal 2ss+2k, 89,90 m2/PR+atrij, vsi priključki, 15 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333,041/333-222 20995 STANOVANJA ODDAMO RADOVUICA garsonjero, 24 m2, opremljena, CK, 40.000 SIT/mes, BRNIK lepo 1 ss, cca 30 m2, opremljeno, CK, tel., 50.000 SIT/mes, tekoči stroški vključeni. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041 /333-222 20998 KRANJ Planina I, obnovljeno, lepo 2 ss, 63 m2/lll, JZ, zast. balkon, vse parket, 10,8 mio SIT, vseljivo julija 2000, KRANJ Planina I 3ss, 79 m2/V., opremljena kuhinja, vsi priključki, 13,5 mio SIT PRODAMO ALI MENJAMO ZA 2 SS Z DOPLAČILOM. DOM NEPREMIČNINE, 223-300, 369-333 21580 KRANJ na dobri lokaciji (Zlato polje) prodamo 2 ss, 54 m2, vsi priključki, zelo ugodno. PIA NEPREMIČNINE 212-719, 212-876 21761 STANOVANJA ODDAMO ŠENČUR zgornjo etažo hiše, 3 ss neopremljeno stanovanje, vsi priključki, 55000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22- 33-00, 369-333 21995 ODDAMO Kranj 2 ss, neopremljeno z vrtom. TP 423-304 22139 BLED oddamo 2 ss, opremljeno, CK, CATV, balkon, garaža, center. TP 742- 620 22141 V Kranju na Planini ODDAM GARSONJERO z vsemi priključki, Predplačilo 1 leto. TP 243-038 22151 ZLATO POUE, 1 ss (37m2), 1 nad/4, prazno, ugodno prodamo. TP 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 22167 UUBUANA-KOSEZE blok, 24 let, 1 ss, 32 m2, pritličje prodamo za 10300.000 SIT. TP 061/1441-370 22180 ŠKOFJA LOKA na dobri lokaciji prodamo GARSONJERO, 28 m2, zelo ugodno! PIA NEPREMIČNINE, 212-876, 2 1 2-71 9 22205 JESENICE na dobri lokaciji proamo 2ss, 54m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 22222 TRŽIČ mesto damo va najem 90 m2 stanovanja cesta 25000 SIT na mes. BON nepremičnine, 362-990, 041 /759-003____22224 KRANJ TRŽIČ RADOVUICA kupimo GARSONJERO ali 1 ss NUJNO. BON ne-premičnine 362-990, 041/749-501 22227 KRANJSKA GORA prodamo novejše 3 ss. BON nepremičnine 362-990, 041/759-003 22228 VARSTVO Iščem VARSTVO za 15 mesečnega fantka, 5 ur dnevno, do spet. 2001, v skupini do 5 otrok v Kranju z okolico ali na našem domu. Pisne ponudbe z življenjepisom in tel. št. na naslov Stare Ver-bič Barbara, Prebačevo 82, Kranj 22170 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli - ODKUP AVTOMOBILOV. TP 66-50-50 2048i Prodaja dodatne opreme za vozila OPEL - prtljažnik, prevleke, spojlerji, zavesice. TP 224-621 22038 Prodam nekaj rabljenih in novih GUM za R 5. TP 312-259 22133 Ugodno prodam ZIMSKE GUME 145x 13 za 101 Zastava. TP 451-528 22155 Prodam 4 GUME z obroči 2 zimske, 2 celoletne za avto VW. TP 641-015 22186 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. TP 241-168, GSM 041/730-939 22162 VOZILA ODKUP, PRODAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO, Škofja Loka (bivša vojašnica) TP 634-148 in 0609/632-577, 041/632-577 4 ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO IN PRENOS LASTNIŠTVA. MARK MOBIL d.o.o., TP 242-600,242-300,041/668-283 16298 HYUNDAIACCENT 1.3 LSI, nov, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. TP 061/716-221 ŠUBEU DOMŽALE 17234 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, nov model, dvojna zračna blazina, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, avto-radio, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. TP 061/716-221, Šubelj Domžale 17235 HYUNDAI COUPE, nov zračni blazini, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, strešno okno, avtoradio, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. TP 061/716-221 17236 WM Cl Biatov Praprotnik 1 0, NAKLO ■^-1 Tel/U.064/4 7 1-03 5 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEVYMOHROEF HYUNDAI GALLOPER 2.5 TDI, servo volan, delna zapora diferencMa, deljivi zadnji sedeži, zelo ugodna cerim Možna menjava staro za novo, ugoaen kredit, TP 061/716-221 ŠUBEU DOMŽALE 17238 MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXI, nov, 4xzračna blazina, ABS, klima, elek. stekla, elek. ogledala, servo volan, cental-no zaklepanje, ugodna cena, možna menjava, staro za novo. T? 061/716-221 ŠUBEU 17240 NOVO!!! MITSUBISHI SPACE star 1.3 GLi, 2 xzračna blazina, servo volan, elek. stekla, centralno zaklepanje, mult i displev (trenutna poraba goriva, zunanja temperatura, ura...) cena ugodna. Možna menjava, staro za novo. TP 061/716-221 ŠUBEU POMAŽE 17241 R 21 1.4 TL, I. 91, bela, 5 vrat, s. streha, reg. 6/2000, 580.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 19638 ŠKODA 135 LS, I. 91, rdeča, reg. 4/00, ohranjena, 250.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 20116 MITSUBISHI LANCER 1.5 GLX, I. 90, reg. do 7/2000, kovinsko modra barva, servisna knjižica, elek. ogledala, volan in sedež nastavljiva po višini, evro kljuka, nove gume, garažiran, izredno lepo ohranjen, nekaramboliran, prodam, TP 041/644-991 Jernej 20254 ODKUP, PRODAJA RABUENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO, UREDIMO PREPIS. MEPAX,D.O.O., 323-298, 041/773-772 20493 ASTRA 1.4 GL, 1.95, met siva, 61.000 KM, reg. 4/2000, 3 V, AIR BAG, 1.120.000 SIT AVTO LESCE, 719-118 VW BORA 1.9 TDI, I. 98, 29000 km, met srebrna, klimatronic, ABS, 2xAB, servisna, kot nova, 2.885.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 21022 BRAVO 1.4 SX, I. 97, 34000 km, me-talik barve, reg. 5/00, SV, CZ.ES, AIR BAG, AR, 1.520.000. AVTO LESCE 719-118 21312 AVTO AS,d.o.o., OB GLAVNI CESTI KRANJ-NAKLO, ODKUP, PRODAJA, PREPIS VOZIL. MOŽNA TAKOJŠNJA IZPLAČILA, TP 472-092 ALI 041/404- 96 0 21463 KIA SEPHIA 1,5 I GTX, I. 98, met.modra, 5 v, ABS, reg. 4/2000, 1. last., elek. oprema, 1.410.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 21505 MONDEO 1.8 16 V GLX, karavan, I. 93, met moder, 1. last., servisna, klima, elek. oprema, ALU, nove gume, AIR BAG, ohranjen, 1.195.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 21507 OMEGA 2.5 TDS KARAVAN, I. 95, 100.000 km, reg. 7/2000, klima, ABS, 2x AB, elek. oprema, metalik barva, ohranjena, 2.290.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 21508 BMW M 3 COUPE, I. 95, met. moder, 90.000 km, servisna, klima, ABS, 2x AB, usnje, s.streha, kot nov, ugodno. AVTO LESCE 719-118 21509 R 4GTL, I. 89, prodam, TP 330-461, 041/33-55-39_21557 PEUGEOT 1.6 XR, 1.99, prodam. TP 330-461,041/335-539 21559 MEGANE 1.6 RT, 1.96, met moder, 5 v, 1. last., servisna, 81000 km, reg. 572000, AB, elek. oprema, s. streha, 1.535.000 SIT. AVTO LESCE, 719-118 21780 FELICIA 1.3, I. 95, 33.000 km, rdeča, 1. lastnik, 845.000 SIT. AVTO LESCE 719-118_21781 AX ALLURE 1.1 I, I. 93, 5 v, rdeč, 70.000 km, reg. 4/00, 540.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 21977 Prodam VISO RE 11, nereg., letnik 1986, vozna. TP 245-524 22128 Z SKALA 55, I. 89, prodam. Nartniko-va ul. 2, Labore Kranj 22142 Prodam R 4 TLS, I. 79, rdeče barve, prvi lastnik. TP 461-742 22152 PEUGEOT 405 GL, I. 90, prodam. Cena 650.000 SIT. TP 323-921 22153 ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL. MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO, UGODNI KREDITI. PRIS.d.o.o., Sp. Brnik 98, TP 423-275, 041/816-528 Prodam FIAT BRAVA 1.4 SX 12 V + dodatna oprema, I. 96, 58000 km, reg. 20.10.00, 1.500.000 SIT. TP 403-352, 041/744-705_22168 R 5 CAMPUS, 1.12/91, črne barve, 3 V, francoske izdelave, ugodno prodam. TP 624-964, 041/281-591_22161 Prodam R 5, 1.90, reg. dom 9/00, 83 000 km, cena po dogovoru. TP 636-160, 040/206-160 22174 LADA NIVA, I. 92, prodamo, cena 430.000 SIT. AVTO MLAKAR POD-BORŠEK KRANJ, 224-540 22181 CROMA 1.6, I. 88, cena 275.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, 224-540 _ 22182 DAIHATSU CHARADE 1.0, I. 92, 98000 km, 330.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK KRANJ, 224-540 22183 FIAT FIORINO 1.4, I. 94, 107.000 km, 580.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK KRANJ, 224-540 22184 Prodam GOLF 1.6 D, I. 87, možna menjava za Zastavo. TP 334-430, 332- 28 9 22193 Prodam JUGO 55 KORAL, I. 90, zelo dobro ohranjen. TP 334-430, 332-289 TVVINGO I. 97, dod. oprema, zlat, cena po dogovoru. TP 421-191, popoldan 22198 HONDA CIVIC 1.4 1.95, 5 vrat in OPEL ASTRA 1.6, 1.95 karavan, prodam. TP 325-754 22199 VVARTBURG 1.3, 1.89, turist karavan, golfova mašina + zimske gume, evro kljuka, prodam. TP 041/583-750 22201 GOLF X, I. 86, 1.3, 85000 km, prva lastnica, garažiran, reg. 5/00, prodam. TP 226-828 ali 228-223, zvečer 22208 Prodam rdečo OPELCALIBRO 2.0 16 V, rdeče barve, pravkar reg. z dodatno opremo: lita platišča, klima, spojler, ABS, cena po dogovoru. TP 041/528- 695 22210 Prodam GOLF JXD, 1.87, model 88, dobro ohranjen, rdeče barve, cena po dogovoru. TP 221-919 22242 ZAPOSLITVE IŠČETE DELO Z NAMENOM, DA BI GA NAŠLI? BI RADI DELALI IN NE SAMO HODILI V SLUŽBO? SOVRAŽITE DELO V PISARNI IN ŽELITE DELATI NA TERENU? ČE STE NA VSA VPRAŠANJA PRIKIMALI VAS VABIMO K SODELOVANJU. NUDIMO VAM DELO KOMERCIALISTA, KI NAŠE ZNANE KUPCE KNJIG PREUSMERJA V ČLANSTVO KNJIŽNEGA KLUBA. TP 041/758-961 ali 080-15-11 20994 V Kranju na ul. L. Hrovata 4/b, imamo še nekaj PROSTIH DELOVNIH MEST za telefonsko trženje. Zato vabimo k sodelovanju nove sodelavce. Možnost redne zaposlitve. Pogoj: znanje slov. jezika in srednja izobrazba. TP 225-839, ga. Tatjana 21414 Če želite redno zaposlitev in vam terensko delo ni odveč, se javite. Informacije v sredo TP 557-995, 041 /604-413 21672 Gostilna v okolici Tržiča zaposli dekle v strežbi. TP 558-909 21692 V kolikor potrebujete redno zaposlitev pa bi poskusili nekaj novega, pokličite na TP 315-431 21698 Iz Jesenic, Bleda in Radovljice honorarno zaposlimo po dve osebi s srednjo ali višjo šolo. DELO JE ZELO PERSPEKTIVNO, ODLIČNO PLAČANO TER DOLGOROČNO. Pridružili se boste prijetnemu in uspešnemu kolektivu. TP 041/636-295, med 8. in 18. uro 21757 Iščemo NATAKARICO z izkušnjami. TP 041/652-653 ?i758 K sodelovanju vabimo ZASTOPNIKE za trženje izdelka, ki je novost na slovenskem tržišču. TP 041/833-110 21762 PEKA oz. DELAVCA za priučitev zaposlimo. T? 803-105, od 16-20. ure 21844 Za vsakodnevno popoldansko varstvo, učenje in vzgojo 8-letnega sina iščem primemo žensko s pedagoško ali vzgojiteljsko izobrazbo, po dogovoru na našem ali vašem domu. Informacije ga. Mojca Križnar, 041/696-131 PIZZERIJA KAVALIR ZAPOSLIMO MLADE FANTE ZA RAZVOZ PIZZ INF. na 041/561-280 PIZZERIJA KAVALIR, NIKOLE TESLE 1, Kranj Redno zaposlimo VEČ PRODAJALK in ŠOFERJA z izpitom B in C kategorije. TP 330-178 21862 Iščemo PIZZOPEKA. TP 340-441 22071 Za dve leti zaposlimo NATAKARICO v gostilni Tavčar, Begunje 73 TP 733-815 22106 ŠIVIUO ali PREŠIVALKO s prakso zaposlim redno ali honorarno. TP 041/671-990_22126 V okolici Kranja pogodbeno zaposlimo DEKLE ZA DELO V STREŽBI. TP 041/855-721 22131 IMENIK - VODNIK NEVLADNIH ORGANIZACIJ. TERENSKA PRODAJA VODNIKA ZNANIM NASLOVNIKOM. ADI - Agencija za razvojne iniciative: 061/444-403, 13-776-41 22154 Iščemo DELAVCA za dostavo pohištva Pisne prošnje pošljite na MAJA,d.o.o.. Letence 14, Golnik 22154 Iščem FRIZERJA-KO za moško striženje. TP 041/531-251 '22176 Zaposlim dekle za strežbo. TP 041/743-128 22178 Za strežbo v lokalu s harano potrebujemo simpatično in urejeno dekle z izkušnjami iz območja Škofje Loke. TP 041/620-356 22189 Honorarno ali redno zaposlimo DELAVKE za čiščenje posl. prostorov na območju Škofje Loke, Kranja in Voklega. T? 324-999 22190 Vas zanima dodatni zaslužek - vsaj 70.000 SIT/mesečno? Pokličite 315-380,041/531-701 22191 Mlado dekle ali fanta, prijetnega značaja zaposlimo v šanku in za pomoč v strežbi. Poljanska dolina TP 685-286 22202 CANKARJEVA ZALOŽBA išče organizatorje, vodje in zastopnike za delo na terenu. Dober zaslužek in možnost napredovanja. Prošnje pošljite na naslov Cankarjeva založba, ul. Lojzeta Hrovata 4 b, Kranj ali pokličite na TP 225-839 22235 ŽIVALI Prodam domače očiščene KUNCE. TP 246-833, 040/201-462 22125 ( več kot plesna šola) V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah Vpistue začetnike in dobre plesalce ^064/415-000 Prodam 250 kg težkega BIKCA. Bodešče 17, Bled 22130 PRAŠIČE ugodno prodam in pripeljem na dom. TP 041/730-990 22135 Prodam dva tedna staro teličko simentalko. TP 431-452 22149 Prodam KRAVO simentalko po telitvi, dobro mlekarico. TP 041/514-102 22157 Prodam KRAVO čb, staro 6 let, težko cca. 500 kg za zakol. Inf. na TP 725- 02 4 22171 Prodam TELIČKO simentalko staro en teden. Sr. vas 112, Šenčur 22177 Prodam KOZO in KOZLIČKA srnaste pasme, traktorski obračalnik SIP 220. TP 461-289 22187 Prodam KRAVE, telico in bika. TP 312-058, po 21. uri zvečer 22188 PODARIM KUŽKE mašance, stare 7 tednov, dobrim ljudem. TP 061/614- 34 9 22207 Prodam 9 mesecev brejo TELICO simentalko. TP 740-116 22209 Prodam mlade PAPIGE SKOBČEVKE. TP 431-495 22240 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA sim. starega 10 dni. TP 491-465 21850 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. TP 491-269 21940 Kupim BIKCA sim. starega 10 dni. TP 731-428 22144 =?ADiO VASOVANJE S PODOKNIČARJEM KINO CENTER KRANJ SREDA, 10. *999i Off ?Q h PREDPRODAJA VSTOPNIC RADIO KRANJ TOREK 8.40 GORENJSKI KVIZ 13.20 TUDI JESENI JE LEPO 18.20 RAČUNALNIŠKE NOVICE 19.30 911 TURBO 21.00 KO NARASTE ADRENALIN 22.00 GLASBA WWW: H IT P://www.radio-kranj.si E-mail: iiifo@radio-kranj.si SREDA 9.20 KRKA - TEMA - BIOB1L, DA NE BI POZABILI 10.45 KAJ DANES ZA KOSILO 17.10 GREMO V LITE 19.30 Večerni program - Eleganca ČETRTEK 11.30 KVIZ RADIA KRANJ 17.00 CEZ PREGRADE DO MERKURJEVE NAGRAD L 18.20 TO SO NAŠI - RASTKO TEPINA 19.30 MUS1C MACH1NE 20.00 PARNAS Kdo je pripravljen na svojo pt 4H smm ^HHBftt zavarovalnica tilia pripravljeni na novo tisočletje KRANJ, predstavništvo, Likozarjeva I a, telefon 064 ' TRŽIČ poslovalnica, Trg svobode 16, telefon 064 5< ŠKOFJA LOKA, poslovalnica, Kapucinski trg 6, telefon 0 RADOVLJICA, poslovalnica, Gorenjska cesta 33, telefon ( MEDVODE, poslovalnica, Cesta komandanta Staneta 8, telcfc mJUU bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel:041 /643-014 1 ^v^i Hi pokličite, sporočite, predlagajte... ■V/l ■ bomo pisali Hal0,©Q)IMi^IEIIGLAS! Preveč plačana minuta dela? Kranj, 2. novembra - Delavci v podjetjih, ki še delajo in niso šla v stečaj, pravijo, da je njihovo delo čedalje slabše plačano, kadar je seveda sploh plačano. Precej bolje plačano je delo različnih obrtnikov in serviserjev, kjer je ponavadi delo dražje od porabljenega materiala. Marsikdo se ob dejstvu, da je ura dela vredna nekaj tisoč tolarjev prime za glavo. Tudi N. V. iz Medvod je bila presenečena nad računom, ki ga je morala plačati za zamenjavo glavne varovalke. V začetku oktobra ji je v stanovanjski hiši pregorela varovalka imenovana tudi "paneerka ". "Ker glavne varovalke ne moremo menjati sami, saj je plombirana, sem poklicala podjetje Elektro, in ker je bila sobota, je prišel sniledniški dežurni elektrikar. Odprl je omarico in v minuti zamenjal glavno varovalko ter napisal račun. Nisem mogla verjeti, daje minuta dela lahko tako draga, saj meje nova varovalka stala 120 tolarjev, prevoz 1000 tolarjev, delo pa kar 2400 tolarjev, kar pomeni, da me je zamenjava varovalke z davkom stala 4/S() tolarjev. Plačati več kot dva tisoč tolarjev za minuto dela, se nuje zdelo odločno preveč, zato sem najprej res rekla, da takega računa ne bom plačala in so mi iz Elektra Gorenjske zagrozili, da mi bodo odklopili elektriko. Seveda sem račun plačala, vendar še vedno trdim, da je storitev občutno predraga, "je povedala N. V. in se ob tem vprašala ali lahko monopolisti kar po svoje oblikujejo cene in pri tem nimajo nobene mere. Mitja Anžej, direktor komercialnega sektorja Elektra Gorenjske, je pojasnil, da gre v tem primeru za normativni strošek določen po ceniku, ki je bil sprejet v začetku julija letos. Cena dela je splošno določena in ni odvisna od porabljenega časa, kar pomeni, da menjava glavne varovalke stane 2.400 tolarjev, ne glede na porabljeni čas, "V tem primeru je bila hitro zamenjana, lahko pa tako delo traja ludi precej dlje. Poleg tega je ob tem treba pojasniti, da glavna varovalka sama od sebe nikoli ne pregori. Tč se zgodi le v primeru, če je dalj časa preveč obremenjena in bi posameznik pravzaprav moral zaradi večje porabe obstoječo varovalko zamenjati za močnejšo, kar pa je povezano s stroški, ki pa se jih ljudje izogibajo," je še dodal Anžej. • R. Škrjanc G.G. SREČNO 2000 nad tisoč metri Eden od večnih problemov, ki spremlja slovenska planinska društva, je gospodarjenje s planinskimi postojankami. Za vzdrževanje objektov, zlasti v visokogorju, vselej zmanjkuje sredstev. Od obiska planincev ni veliko denarja; hrano in pijačo marsikdo prinese s seboj, število nočitev v planinskih postojankah stagnira. O tem, da bi se v kakšnem proračunu za planinske postojanke našel stalen vir sredstev, pa je (še zmeraj) utopija. In vendar ni vse črno: v Planinskem društvu Celje so se odločili pripraviti silvestrovanje na Okrešlju, v njihovem Eriscahufovem domu. Cena za SREČNO 2000 na višini nad tisoč metrov je neverjetno nizka: vsega petnajst tisočakov za silvestrski program ob glasbi, v tej ceni je tudi prenočevanje po najdaljši noči s petka (31. december) na soboto (/. januar 2000). Primerjava: za 'petnajst jurjev' na osebo se bo zadnji letošnji dan v rahlo bolj nobl' hotelu komajda dobilo silvestrsko večerjo s kozarčkom penine! Zakaj omenjamo celjski primer iznajdljivi/i planincev? Zato, ker se na Gorenjskem, kjer imamo sicer največ planinskih društev, česa podobnega (še) nikjer niso domislili in skok v novo tisočletje izkoristili za polnitev vselej praznih društvenih blagajn. ŽELITE. KUFITt AU FKODATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z OBKE&TMl V BANKAH? m KADI OFLEMENIT1U VAŠE PKiHKANKE? Obiščite nas lahko vsak d*iuvmhiHi7. dh 19/ ure, 'NAMI- KuroSka YS, Kranj tei.:30Cfci0^. ?>mm>\® TRGOVINA SONČNICA NA KOKRICI Kokrica, C. na Brdo 47 4000 Kranj tel.: 064/247 270 NUDI ZA JESENSKO SAJENJE VELIKO IZBIRO SADNIH VRST IN SORT - JABLANE (stare in nove sorte) - HRUŠKE - RIBEZ - ČEŠNJE - MALINE - SLIVE - ROBIDE - MARELICE - AKTIN1DIJA (KIVI) - BRESKVE -AM. BOROVNICE S prodajo začnemo 4. 11. 1999 in bo trajala razprodaja. Odprto od 8. - 19., sobota 8. - 12., tel.: 247-270 Telekom pocenil paketa ISDN Ljubljana, 2. novembra - Telekom Slovenije jc prejšnji ponedeljek, 25. oktobra, znižal ceni rdečega in modrega ISDN paketa 3000. V paketa so vključeni: zamenjava analognega priključka za priključek v omrežju integriranih storitev, telefonski aparat Eurit 30, SIOL-ov paket in modem. Razlikujeta se po modemu. Rdeči paket vsebuje modem Stollman, modri pa zmogljivejšega USR obotics ISDN Pro TA, ki omogoča priklop obstoječih analognih terminalov. Cena rdečega paketa seje znižala za 42,5 odstotka s 86.915,80 na 49.900 tolarjev, cena modrega paketa pa za 36,5 odstotka s 94.166 na 59.900 tolarjev. Z znižanjem cen obeh paketov bo Telekom Slovenije še pospešil prodajo priključkov v omrežju integriranih storitev. Po načrtih bo konec leta v prometu 45.00 ISDN-jev v osnovnem in primarnem dostopu. KOŠARKA ODEJA Sreda, 3.11.1999 ob 20.30 uri HALA PODENŠKOFJA LOKA Vabjjem' ■AWUOK iOT»<4* GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si AmicA Mestni trg 2, Škofja Loka 064/ 623-231 5. OBLETNICA TOREK, 2.11., kozmetično svetovanje MATiS SREDA, 3.11., analiza las in lasišča LAZARTIGUE ČETRTEK, 4.11., POPUST 10% NA VSE ARTIKLE PETEK, 5. 11., ART DECO - novoletni make-up Praznujte z nami! ^Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Danes, v torek, bo delno jasno, pihal bo jugozahodni veter. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Padavin bo malo. Čez dan bo začel pihati severovzhodni veter. V četrtek se bo spet postopno zjasnilo. Hladneje bo. DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME V ^ ms T min / T max 5/16 8/10 3/8