Mozirjani se zavedamo, da če ne bomo ukrepali,se bo trend umiranja trga le še nadaljeval (stran 16) Potreben je svež kapital, ki bo omogočil, da bo postala žaga v Nazarjah ena najmodernejših in največjih v Sloveniji www.stoparlbdesign.si .adruga Mozirje v sodelovanju z Mercatori Zadruga mozirje Železnina Radmirjg7tel*838^8CPt3 jpŽeieznln?Tuće7.tžl.*584^t0^241 URSUS ZINCALI! Mreža za ograditev pašnikov je pletena iz jeklenih žic višina 100 cm/8/30/100 m _____12.996 SIT Vse vrste stebrov in ostali program i ZIVEXa Volčja Draga KPC Ljubija Moijijgjtejigj^ggi [j P«55> ort / PANTANET Basic Elektrovarjena pocinkana in plastificirana mreža višina 104 cm/25 m 13.992 SIT Vodovodni material, sanitarne garniture, armaturne mreže. MODUL BLOK, strešnik BRAMAC in ostala kritina Betonske plošče 40x40 in 50x50, Tlakovci... DOSTAVA NA DOM Z AVTODVIGALOM UPRAVLJANJE S STANOVANJI IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI Smo družba, ki se ukvarja z upravljanjem stanovanjskih in poslovnih objektov, ter s posredovanjem v prometu z nepremičninami v Šaleški in Zgornje Savinjski dolini. Poštenost, vestnost in strokovnost so vodila našega poslovanja. URADNE URE v Zgornje Savinjski dolini: - vsak delovni četrtek od 13.30 do 15.30 ure na Zadrečki 11, Nazarje V kolikor potrebujete upravnika, nas pokličite, z veseljem se bomo odzvali. IMI ---- SE IcMm: N Mt MM, MM: 141 ttt 221 bi u-y\R pvc okna in vrata ŠTORE, tel. 03/780 55 80 - li ©GEALAN Wmknaus Technik imamo kar iščete, naredimo kakor želite ! ------—— O* O Novak TEL: 03 5 716 815 w://home.netsi.net/novakl e-mail: luka.novak@netsi.net ŠLANDROV TRG 24 SCOTT.MARIN.SCHWINN Pred vrati je pomlad in gotovo vos že mika potepanje po naravi. V kolesarskem centru Novak, na Šlandrovem trgu 24 v Žalcu, so se za pomladna potepanja dobro pripravili z zalogo koles Scott, Schwinn, Marin, Family Bike, Elan in ostalih koles za vse generacije. Obiščite jih od ponedeljka do petka od 8. do 13. in od 15. do 19 ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure Polo Cool & Family 1F -2 Spet bo minus. Do - 270.000 SIT. • klimatska naprava • štiri vrata • daljinsko zaklepanje z alarmom • do 270.000 SIT prihranka* Vaš Volkswagnov trgovec Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 Število vozil in modelov je omejeno.* Navedeni prihranek velja za Polo Cool&Family 1.0 TDI, 130 KM. OSREDNJA KNJIŽNICA Tretja stran V dneh, ko se Slovenija nezadržno približuje vstopu v Evropsko unijo, je tudi sosednjo Hrvaško zajel val »evropskega« navdušenja. V Bruslju so prižgali zeleno luč za začetek pogajanj o vstopu omenjene države v EU, kar pa se, realno gledano, ne bo zgodilo pred letom 2010. Hrvaška se bo morala ob sedanjem klavrnem stanju na gospodarskem področju, hudi brezposelnosti in grozljivem zunanjem dolgu še kako potruditi, da bo izpolnila kriterije za vstop v zvezo naprednih evropskih držav. In sedaj, ko je do vstopa v EU še manj kot deset dni, se marsikdo sprašuje: Kaj bo Evropa prinesla meni? Kakšne spremembe me čakajo na delovnem mestu? Kaj bo v prihodnje z mojo pokojnino? Kaj bo z našim zdravstvom, šolstvom, so ciato? Kaj bo s cenami v trgovinah?Se bodo avtomobili res podražili? Veliko je neznank, mnogo pa je tudi že znanih podatkov, ki bi nekoliko ublažili negotovost, če bi bili širše znani. Morda bi država vendarle lahko storila več glede informiranja državljanov preko lokalnih medijev, toda to bi najbrž terjalo od državnih uradnikov prehud napor. V prihodnji številki Savinjskih novic boste lahko prebrali nekaj konkretnih odgovorov na takšna in podobna vprašanja v zvezi z EU. Zastavili smo jih posameznikom, ki so pristojni za pojasnila in zadeve obvladajo. Verjamemo, da vas bodo odgovori zadovoljili in da se boste z optimizmom v mislih udeležili katere izmed prireditev, ki bodo potekale v počastitev vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Čeprav smo do svoje države radi zelo kritični, nekateri so z njo celo tako nezadovoljni, da se jim kolca po bivši državi, moramo objektivno priznati, da smo v trinajstih letih storili ogromen korak naprej. Težko je priznati, toda tudi plače so se v tem času realno povečale, res pa je, da se je povečala tudi razlika med družbenim standardom v mestih in na podeželju. Se spomnite, kolikoje bilo pred trinajstimi leti gospodinjstev, ki še niso imela avtomobila? Preštejte jih danes! Kakšni so ti avtomobili? Kakšna je bila pred desetletjem trgovska ponudba? Koliko hiš še ni imelo telefonskih priključkov? Mnogo stvari se je spremenilo. Po mojem prepričanju nam ne bi škodilo nekaj več objektivnosti pri ocenjevanju dejanskega stanja. Nisem idealist, ki bi videl vse lepo in rožnato, še manj pa sem pesimist, ki bi videl vse črno in brezupno. S pesimističnim pristopom v Evropski uniji Slovenci ne bomo uspeli, s samozavestnim in optimističnim pa zagotovo! Aktualno: Družba Glin Žagarstvo se bo dokapitalizirala in dobila novega lastnika.4 Dobrodošla Evropa: Praznovanja ob vstopu Slovenije v EU.5 Jurjevanje 2004: Praznik v znamenju novih pridobitev 6 AMZS opozarja: Paket A je otrokom nevaren Intervju: Marko Purnat, predsednik odbora za ureditev mozirskega tržkega jedra.8 Svetovni dan knjige: Prijateljica knjiga, kdo bo tebe ljubil?.12 Tema meseia: Čas je za gradnjo. Na naslovnici: Pomembna vloga knjige se kljub elektronskim medijem ne pozablja a|4 — ‘m.— ■; :'■/ ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 17, 23. april 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za Izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. DRUŽBA GLIN ŽAGARSTVO SE BO DOKAPITALIZIRALA IN DOBILA NOVEGA LASTNIKA Gozdarji kot princ na belem konju Petkova skupščina nazorske družbe Glin Žagarstvo bi lahko pomenila svetlo točko na koncu črnega predora. Sprejeti so bili nekateri sklepi, ki pomenijo začetek iskanja stabilnejših in perspektivnejših rešitev za večino od 230 zaposlenih. Ena od sprememb je dokapitalizacija firme s strani največjih upnikov Zadruge Mozirje in Gozdnega gospodarstva Nazarje, ki sta po 51 milijonov tolarjev spremenila v lastniške deleže. Tako se je osnovni kapital hudo podkapitalizirane družbe povečal za 102 milijona in znaša 171 milijonovtolarjev. Za prokurista je bil imenovan direktor GG Milan Cajner, ki je skupaj z novim vodstvom prevzel težko breme tehnološke, tržne In kapitalske prenove nazorske "žage", ki se je skupaj s stavbenim programom znašla v skrajno nezavidljivem položaju. Dejslvoje, da se kriza v lesni industriji ponovno poglablja, ki se je v primeru Glin Žagarstvo strahovito povečala konec lanskega in v začetku letošnjega leta. V preteklem letu jim je po mnenju Milana Cajner-ja manj kvaliteten les, kar je posledica izrednega razmaha podlubnika, preprečil uresničitev nekaterih proizvodnih programov. Da so težave še večje, so se začela zapirati tudi nekatera tržišča, tako da je težav povezanih tudi z vstopom v EU kar nekaj. K temu je potrebno dodati tudi sila neugodno zimo, koje oskrba z lesom dobesedno razpadla, in nekoliko pozne odzive bivšega vodstva firme, kar je vse skupaj zaposlene vGlin Žagarstvu pripeljalo na rob preživetja. »Ob dokapitalizaciji so lastniki spre-jeli v programu dezinvestiranja ponudbo Gozdnega gospodarstva za nakup sredstev iz programa žagarstvo. To pomeni, da se za ta del iščejo nove rešitve ne samo v lastniški strukturi, ampak tudi na področju organizacije in predvsem tehnološke prenove. Gozdno gospodarstvo ima namen postati kakovosten in dinamičen subjekt žagarskih proizvodov, konkurenčen tudi v evropskem prostoru. Potreben je svež kapital, ki bo omogočil, da bo postala žaga v Nazarjah ena najmodernejših in največjih v Sloveniji,« razlaga Milan Cajner, bolj ali manj prepričan, da bo takšna odločitev prineslo dolgoročno rešitev za žagarski program. Po Ca-jnerju se z odločitvijo o odkupu žage nič ne spreminja. Ta del proizvodnje, ki ga bodo odkupili v začetku prihodnjega meseca, ostane v najemu Glin Žagarstvo do oktobra, koje planirana izvedba nujne tehnološke posodobitve. Z dokapitalizacijo so upniki oziroma lastniki pokazali strateški interes, da se ohrani tudi proizvodnja stavbenega programa, ki ga bodo poskušali ohraniti oziroma prestrukturirati tudi s pomočjo države. Očitno je, da so tvegane in obenem vzpodbudne odločitve, ki jih je sprejela skupščina, znanilke novih časov, čeprav je v tem trenutku odprto zelo pomembno vprašanje, kako bo z zaposlenimi. »V maju želimo zagotoviti polno oskrbo žagarskega in tudi stavbenega programa, računajoč, da se bodo odpr- li trgi za prodajo stavbenega programa. Nesporno je, da bo prihodnje število zaposlenih odvisno samo od organizacije, tehnologije in obsega proizvodnje. To pomeni, da bo prišlo do prilagoditev in posledično do zmanjšanja števila zaposlenih. Prepričan sem, da bo lahko več kot 70 ljudi delalo v programu žagarstvo in najmanj toliko v stavbenem programu,« napoveduje Cajner. Prednost zaposlitve bodo ohranili delavci, ki bodo pokazali resno pripravljenost delati na enem od obeh programov. Za presežne delavce bodo poskušali najti čimbolj neboleče rešitve, saj se, odločno poudarja Milan Cajner, stisk ljudi, ki bodo ostali brez dela, nikakor ne sme zanemariti. Savinjčan Naša anketa Gospodarska razvitost Zgornje Savinjske doline Slovenija bi naj po nedavnih raziskavah, glede na višino brutoproduk-ta na prebivalca, vstopila v družbo 25-ih najbogatejših držav na svetu. Utopija ali resničnost? Kje se na »slovenski lestvici gospodarske razvitosti« nahaja Zgornja Savinjska dolina? Milena Koren Božiček, Mozirje Razvitost Zgornje Savinjske doline niti ne zaostaja toliko za slovenskim povprečjem, kakšnih bistvenih sprememb, ki bi jih lahko prinesla EU, pa verjetno ne bo, saj so tujci kot lastniki podjetij pri nas že kar dobro prisotni. Bojan Rojs, Mozirje Naša dolina je glede na ostalo Slovenijo slabo razvita, zaostaja v razvoju. Večji poudarek bi se moral dati na turizem, tuje tudi prihodnost doline, ne pa v prednjačenju kakšne posebne industrije. Za to dolina ni pripravljena, škoda je je obremenjevati. Andreja Vodušek, Rečica ob Savinji Ni ravno slab položaj, vendar bi pa vsekakor lahko bil boljši. Dolina je po razvitosti nekje na sredini. Zagotovo bi se lahko bolj spodbujalo kmetijstvo in tudi kakšna industrija, ki bi prinesla delovna mesta, ne bi bila odveč. Leon Franjič, Šmartno ob Paki Dolina je dokaj razvita, nezaostaja toliko za slovenskim povprečjem. Prihodnost vidim v spodbujanju moderne tehnologije in seveda turizma, nemara to dvoje tudi v povezavi. V prvih nekaj letih v EU bomo verjetno šli kakšen korak nazaj, vendar se bomo potem ujeli in premaknili naprej. Dejan Lovšin, Celje Zgornja Savinjska dolina ima, v primerjavi z Spodnjo, kar precej več težav, predvsem mladi se tu ne najdejo. Moči bi lahko konkretneje usmerili v lesnopredelovalno industrijo, čeprav nekaj tega že imate, a je še vseeno tu potencial, ter seveda v turizem, razvijanje tehnologije... Nekaj po vzoru Švice in Avstrije. EU večjih sprememb ne bo prinesla, verjetno bo le naredila izbor med perspektivnimi in močnimi usmeritvami ter tistimi, ki so že sedaj na psu in potrebujejo državne subvencije. Tadej Cajner, Mozirje Za ostalo Slovenijo zaostajamo, a predvsem zato, ker smo tako zaprti in ne znamo pogledati tudi čez meje doline. Niso toliko krivi dejavniki, tudi večja mesta so relativno blizu. Škoda, ker ne znamo še kaj ven pogledat, kajti vse se tudi ne skriva znotraj Zgornje Savinjske doline. Potencial je v izkoriščanju »domače moči«, znanja, ki ga imajo domači ljudje. Veliko izobraženih ljudi gre iz doline, zato bi jih morali znati »potegniti« tudi nazaj: z raznimi štipendijami, boljšim kadrovanjem... Pripravila Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem ® MBiBI limillll IH lili »»i iiibmmmmmMMIIMIBIIIBÌIII^^ PRAZNOVANJA OB VSTOPU SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO Dobrodošla Evropa Prvega maja bo Slovenija tudi formalno postala polnopravna clanica Evropske unije. Za slovensko državo bo to nedvomno zgodovinski dogodek, ki ga bodo slavnostno obeležili tudi po občinah Zgornje Savinjske doline. Skupna in osrednja prireditev bo 30. aprila vSolčavi, kjerse bo ob 13. uri začelo srečanje športnikov, politikov in domačinov. Slovesnost se bo nadaljevala v cerkvici sv. Duha v Podolševi, kjer bo ob 15. uri somaševanje duhovnikov gornjegrajske dekanije. Druženje sosedovz obeh strani meje se bo sklenilo na Pavličevem sedlu, kjer bodo člani Gorniškega kluba pripravili družabno srečanje, nad evropskim biserom Logarsko dolino in celotno Zgornjo Savinjsko dolino pa bo tudi formalno zaplapolala plava zastava z evropskimi zvezdami. V mozirski občini se bodo slovesnosti začele že jutri, ko bo župan Ivan Suhoveršnik sprejel predstavnike občine Dobrla vas. Neformalno srečanje bo namenjeno navezovanju stikov z upravljavci Mozirskega gaja, gospodarstveniki in pridelovalci savinjskega želodca. Pridružitev Slovenije EU sovpada s praznovanjem krajevne skupnosti Mozirje, zato bodo 30. aprila ves dan potekale prireditve pod skupnim naslovom »Pozdravljena teta Evropa«, občina Mozirje pa bo v kulturnem domu pripravila akademijo »Pozdrav Evropi«. Zbrane bo nagovoril bivši prometni minister Jakob Presečnik, ki bo malo pred polnočjo, skupaj z mozirskim županom Ivanom Suhoveršnikom, na sejmišču razvil evropsko zastavo. Dogodek bodo obeležili tudi v občini Nazarje, kjer bo župan Ivan Purnat ob spremljavi godbe Zgornje Savinjske doline razvil evropsko zasta- vo. Slovesnosti ob 19.30 uri bo sledilo družabno srečanje. S kresovanjem in družabnostjo v Vrbju bodo zaključili srečanje dveh narodov na Ljubnem ob Savinji. »S športom v EU« so naslovili zbor nogometašev ob 16.30 uri na Forštu, kateremu bo sledila nogometna tekma med veterani avstrijske Koroške in nekdanjimi ljubenskimi nogometaši. Savinjčan DENACIONALIZACIJA ŠKOFIJSKIH GOZDOV V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Vzroki za zavlačevanje izven upravne enote Slovenska država se je pred dvanajstimi leti z zakonom o denacionalizaciji zavezala vrniti protipravno odvzeto premoženje. V resnici se kljub zapletenim postopkom celotna zadeva vleče kot jara kača, tako da dober teden pred formalnim vstopom v Evropsko unijo niti približno ni mogoče ugotoviti, da so obveznosti iz zakona realizirane. Čeprav vračanje premoženja ne sodi med zahteve EU, je postavljena pred ogledalo lastna podoba države. Vedeti je potrebno, da gre za povsem specifično slovensko stvar, poudarja načelnik mozirske upravne enote Vinko Poličnik, ki zagotavlja, da na strani Upravne enote Mozirje ne bo mogoče poiskati vzrokov za nevračanje premoženja. Skladno s pričakovanji je najobsežnejši in najzahtevnejši postopek vračanja ljubljanski nadškofiji, zato je bilo pričakovano, da bo nanjo odpadlo največ nerešenih zadev. Vinko Poličnik je na vprašanje, kako daleč so s postopki vračanja, odgovoril, da se pogovori v smislu poravnave med pašnimi skupnostmi in nadškofijo odvijajo intenzivno. Odprtih vprašanj ni veliko, vendar je očitno, da prava volja po poravnavi slabi, saj so z nadškofije naslovili na upravno enoto predlog za izdajo začasne odredbe (po 68. členu zakona o denacionalizaciji, koje prenos mogoč zaradi slabega gospodarjenja z gozdovi oziroma ni več ovir za vračilo). »Po našem prepričanju bo morala nadškofija predlog dopolniti, istočasno smo o zadevi seznanili vse zainteresirane stranke. Ravnali smo skladno s prepričanjem, da se imajo vsi možnost izrekati. Od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in ostalih pričakujemo aktivno udeležbo,« pojasnjuje Poličnik in dodaja, da seje postavljen rok za dopolnitev predloga začasne odredbe iztekel 20. aprila. Kljub zapletenosti in različnim ter nasprotujočim interesom je bil sklenjen dogovor med nadškofijo, skladom in vsemi občinami o imenovanju izvedenca geodetske stroke. Ta je pripravil elaborat o površinah bivših gozdnih cest, ki potekajo preko zemljišč, kjer je s strani nadškofije vložen zahtevek za vračilo premoženja. »Pripravljen dokument je bil potrjen na ustni obravnavi, tako da so bile v posameznih odločbah te površine upoštevane. S tem je za- deva končana,« pravi Terezija Plaznik, svetovalka načelnika upravne enote in dodaja, da ne gre za geodetske izmere, ampak za oceno teh površin, ki se kot parcele vračajo v deležu. O celotnem postopku je bila obveščena tudi Slovenska odškodninska družba, ki na zaključke ni imela pripomb. Savinjčan OBČINSKI SVET NAZARJE Kulturi mesto, ki ji pripada Nazorski svetniki so na enajsti redni seji potrdili višje cene ravnanja z odpadki in sprejeli lokalni program kulture za obdobje 2004-2007. Še pred tem so s seznama lokalne kulturne infrastrukture izbrisali zadružni dom v Kokarjah, ki ni v javni lasti, na seznam pa uvrstili del gradu Vrbovec, kjer se nahaja muzej gozdarstva in lesarstva, ki je v lasti Občine Nazarje. Na pobudo svetnika Bojana Štruklja se bo občinski javni infrastrukturi na področju kulture pridružila tudi večnamenska dvorana v osnovni šoli v Šmartnem ob Dreti, v kolikor se bo izkazalo, da pravna regulativa to dovoljuje, saj gre za šolski objekt. Mnenje o tem bo občinska uprava pridobila v naslednjih dneh. Na podlagi sprejetega programa bo Občina Nazarje v letošnjem letu namenila za delovanje kulturne dejavnosti 20,3 milijona tolarjev, do leta 2007 pa se bo omenjeni znesek vsako leto povišal za sto tisočakov. Za investicije v javno kulturno infrastrukturo bo nazorska občina letos odštela 17 milijonov tolarjev, večina tega denarja je namenjena za odkup dela Doma kulture, v prihodnjih treh letih pa bo ta znesek sedem milijonov letno. Na predlog matičnega odbora za gospodarske dejavnosti, ki ga vodi Matej Pečovnik, je občin- ski svet po pestri razpravi odobril dvig cen za ravnanje z odpadki. Po novem bodo občani na položnicah lahko nazorno razbrali, kolikšen je strošek odvoza in kolikšen je strošek odlaganja odpadkov. Velenjsko podjetje PUP Saubermach-er je lani v občini Nazarje »prigospodarilo« za 2,7 milijona tolarjev izgube, zato sta bili možni samo dve rešitvi: dvig cen ali nižji standard pobiranja odpadkov. Svetniki so soglasno podprli slednjo varianto, kar bo za gospodinjstva, ki imajo organiziran odvoz smeti štirikrat mesečno, pomenilo približno 400 tolarjev večji mesečni strošek. V nadaljevanju seje so člani občinskega sveta sprejeli sklep o pristopu k izdelavi strokovnih podlag za strategijo prostorskega razvoja občine, določili pa so tudi sredstva za razvoj kmetijstva v letu 2004. Franci Kotnik © HITROST OBNOVE »ZADREČKE REGIONALKE« Premalo denarja za preveč lukenj Ministrstvo za promet je v lanskem letu pričelo s postopkom oddaje javnega naročila za obnovo regionalke Nazarje-Gornji Grad. Javno odpiranje ponudb je bilo izvedeno v lanskem novembru, po pogodbi naj bi bila dela med Nazarjami in Lačjo vasjo dokončana v maju. Začetek del je bil zaradi zimskih razmer prestavljen, tako da bodo dela predvidoma končana do srede junija. Vrednost sklenjene pogodbe za omenjena dela znaša 82,4 milijona tolarjev. Poleg obnove poškodovanega vozišča bo urejeno tudi odvodnjavanje, nam je povedal Damjan Križnik, predstavnik za stike z javnostjo na prometnem ministrstvu. Za gradnjo mostu na Kropi je država zagotovila 98,5 milijona tolarjev (foto: EMS) Za gradnjo mostu na Kropi, ki ga v imenu ministrstva financira Direkcija Republike Slovenije za ceste, je država zagotovila 98,5 milijona tolarjev, rok za dokončanje del je konec junija letos. V letošnjem letu je za cesto med Nazarjami in Gornjim Gradom planiranih 81,8 milijona tolarjev, nadaljevanje gradbenih del pa bo izvedeno v skladu s potrjeno študijo upravičenosti, ki jo je Direkcija RS za ceste pridobila v lanskem letu,in so v njej določeni prioritetni odseki za gradnjo. V proračunu za prihodnje leto je za omenjeno cesto predvidenih dobrih 69 milijonov tolarjev. Prva delna »otvoritev« se tako lahko izvede že po obnovi prvega odseka, to je predvidoma v prvi polovici letošnjega leta. Dokončanje celotne 15 kilometrske trase pa je odvisno od tega, koliko sredstev bo uspelo zagotoviti v državnih proračunih v prihodnjih letih. Znano je, da sta se v preteklih letih gradila nadomestna mosta čez Dreto v Gornjem Gradu v skupni vrednosti 150 milijonov tolarjev. Gradnjo obeh je v celoti financiralo Ministrstvo za promet, zato nas je zanimalo, kakšna in kolikšna je bila vloga zdaj že bivšega prometnega ministra Jakoba Presečnika pri pridobivanju državnih sredstev za vse zgoraj navedene objekte. »Velika. Predvsem kot poslanec in predsednik odbora državnega zbora za infrastrukturo in okolje je imel velik vpliv tudi pri usklajevanju in sprejemanja proračuna. V vlogi ministra seje njegova vloga pri planiranju investicij v njegovem volilnem okraju bistveno zmanjšala. Kot minister je moral upoštevati predvsem strokovne argumente, ki jih pripravlja Direkcija RS za ceste,« seje povsem nedvoumno glasil odgovor Damjana Križnika. Savinjčan JURJEVANJE 2004 Praznik v znamenju novih pridobitev Mozirska krajevna skupnost praznuje v drugi polovici aprila svoj praznik. Sveti Jurij je zavetnik farne cerkve, že par let pa tudi svetnik, na katerega god praznuje celotna skupnost. Kot vsako leto se bo v času praznovanja tudi letos odvijalo veliko kulturnih in športnih prireditev. Začetek je bil že minulo nedeljo, ko so zgomjesavinjski godbeniki v mozirski farni cerkvi odigrali tradicionalni velikonočni koncert. Že par let se ob prazniku srečujejo tudi krajevni likovniki. Na ogled postavijo dela, ki so nastala v minulem letu. Otvoritev razstave v galeriji Mozirje je bila 22. aprila. Od danes, 23. aprila, so Mozirjani bogatejši tudi za zlato knjigo Mozirja. Neutrudni Aleksander Videčnik je namreč pripravil faksimile knjige, ki datira v leto 1740, v njej pa so pomembni vpisi ljudi, ki so krojili zgodovino kraja. Predstavitev knjige bo v galeriji danes ob 17. uri. Jutri bo osrednji dan praznovanja. Ob osmih zjutraj se bodo na pot najprej podali kolesarji. Zborno mesto je na sejmišču. Dve uri kasneje bo skozi Mozirje povorka konj, ki bodo na sejmišču pol ure kasneje prejeli tudi blagoslov. Ob petih popoldan bodo sledile otvoritve asfaltiranega parkirnega prostora pred Mozirskim gajem, družbenih prostorov zveze šoferjev in avtomehanikov ter sanitarij. Sledila bo otvoritev javne razsvetljave Loke in Nove Loke. Vse to pred Mozirskim gajem. Piko na i bo dodalo odprtje razstave Cvetje Evrope v Mozirskem gaju. Praznična nedelja se bo pričela s svečano mašo v mozirski farni cerkvi. Po obredu bo pred cerkvijo koncert godbe. Na istem prostoru bo popoldan ob 15. uri 8. tradicionalna narodopisna prireditev Družinsko petje. Srečanje družin, kijih poleg ostalega povezuje tudi pristna slovenska pesem, je vedno dobro organizirano in sprejeto s strani obiskovalcev. Praznični dan bo tudi ponedeljek, 26. april. Ob 19. uri bo v dvorani kulturnega doma v Mozirju proslava ob dnevu upora, na kateri se bodo spomnili šestdesete obletnice osvoboditve Zgornje Savinjske doline. Po prireditvi bo ob 20. uri v Slomškovi dvorani še otvoritev fotografske razstave Cirila Sema z naslovom Mlajevci skozi čas. Benjamin Kanjir OBVESTILO Na podlagi 10. člena Uredbe o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v organih državne uprave (Ur. I. RS, št. 21/2001,54/2002,31/2003,18/2004) objavljamo nov razpored uradnih ur: Upravne enote Mozirje (razen krajevnih uradov, kjer ostajajo uradne ure nespremenjene) Davčnega urada Velenje, Izpostave Mozirje, Območne geodetske uprave Velenje, Izpostave Mozirje, Občine Mozirje. Uradne ure bodo od 28.4.2004 dalje ob PONEDELJKIH od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure SREDAH od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 17.00 ure PETKIH od 8.00 do 13.00 ure AMZS OPOZARJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE Paket A je otrokom nevaren Prejšnji teden je AMZS Slovenije objavil šokantno novico, da je otroški varnostni sedež Neonato Monza, ki ga starši ob rojstvu otroka prejmejo v brezplačnem paketu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, otrokom nevaren. Na Centru za socialne zadeve Mozirje zagotavljajo, da je nevarnih sedežev v naši dolini le malo. Daje AMZS sploh prišel do takšne ugotovitve, gre zahvala zgolj previdnim staršem, ki so se pri njih zanimali, kakšna je njihova ocena varnosti omenjenega sedeža. Po opravljenih testih, v lastni režiji, so pri AMZS ugotovili, da pritrditveni pas avtosedeža obrnjenega v smeri vožnje ob močnem zaviranju ne zdrži obremenitve, zato se leta izpuli iz zadnje klopi avtomobila in z otrokom vred poleti. Posledica - poškodba ali celo smrt otroka. AMZS je zgoraj omenjenemu Ministrstvu podal javno zahtevo, da paket A, ki vsebuje nevaren avtosedež in ga bodoči starši prejemajo že kar nekaj časa, takoj umakne iz svojega programa. Nadalje, da vse dosedanje prejemnike paketa A takoj pisno obvesti o njegovi nevarni vsebini oziroma, daje varnostni sedež primeren le za vožnjo dojenčkov v obratni smeri vožnje kjer pritrditveni pas ni toliko obremenjen, da bi grozila možnost iztrga, nikakor pa ni sprejemljiv za otroke stare nad 9 mesecev, ki že sedijo v sedežu obrnjenem v smer vožnje. S strani Ministrstva izbrana komisija za določitev vsebine zavitka za novorojenca je zagotovila, da jo je pri izboru kriterijev in vsebine zavitkov vodil osnovni cilj, ki je varnost otrok in prav zaradi tega je bil v enega od zavitkov vključen tudi avtosedež, vendar bo zaradi ugotovitve AMZS-ja v interesu čim večje varnosti otrok v cestnem prometu zvišala kriterij za avtosedež, ki je v zavitku A. Da bi zagotovila strokovno izbiro,je na sestanek, kije bil vtorek, ' 20. aprila, povabila tudi predstavnike AMZS-ja ter predstavnika uvoznika sedanjega avtose-deža. Prav tako je sprejela odločitev daje treba takoj obvestiti vse prejemnike zavitka A o pravilni uporabi varnostnega sedeža in da je treba do izbire novega sedeža vse zavitke A opremiti z ustreznimi navodili za uporabo na varen način na vidnem mestu. Ukrepi pristojnega ministrstva so bili torej hitri, vprašljiva pa ostaja njihova pravilnost, vsaj kar se tiče zadovoljstva prejemnikov paketa A. Ti so se za ta paket verjetno odločili v veri, da s tem prejmejo varnostni sedež, ki ga bodo lahko uporabljali do otrokovega četrtega leta in ne le slabo leto, da o nevarnosti, kateri so bili nekateri malčki že izpostavljeni, (brez poizvedovanj AMZS-ja bi bilo prvo opozorilo šele poškodba ali smrt otroka!), sploh ne razmišljamo. Tatiana Golob Mozirsko območno združenje Rdečega križa ima deset krajevnih organizacij in pokriva področje vseh šestih občin v naši dolini. O svojem delu v petletnem obdobju so spregovorili na programsko volilni konferenci prvo soboto v aprilu v Domu starejših krajanov v Gornjem Gradu. Po besedah podpredsednice OZ RK Martine Čop, kije po smrti predsednika RK dr. Franca Širka »krmarila ladjo«, je Rdeči križ ena najstarejših civilnih človekoljubnih in dobrodelnih organizacij v slovenskem prostoru. Njihovo področje delovanja obsega krvodajalslvo, socialno varnost, preventivo in izobraževanje ter prvo pomoč. Aktivisti v krajevnih organizacijah obiskujejo starejše krajane in organizirajo različna srečanja starejših, kjer se ti družijo in sprostijo. Z različnimi prehrambenimi paketi, šolskimi potrebščinami in oblačili ter obutvijo pa poskrbijo tudi za socialno šibke družine in posameznike. Program izobra-ževanja so prilagodili interesom in željam krajevnih organizacij RK. Najvidnejše dejavnosti s področja preventive so bili organizacija kviza o odvisnosti, kviza o poznavanju RKvosnovnih šolah, postavitev stojnice ob svetovnem dnevu boja proti aidsu in predavanje o osteoporozi ter zgodnjem odkrivanju raka dojk. Vseskozi se trudijo, da bi občani živeli zdravo, zato so delali z zdravstvenimi ustanovami, šolami in različnimi društvi. Najšte- na Veršnik - Fale, direktorica centra, prepričana, da prav organizacija RK lahko več naredi na področju socialne varnosti, saj je cent- Na programski konferenci so izvolili vodstvo mozirskega območnega združenja Rdečega križa (foto: Marija Šukalo) vilčnejše usposabljanje iz prve po- er vezan na zakonske predpise, ki moči, ki izhaja iz Zakona o varnosti v cestnem prometuje tečaj in izpit iz prve pomolči za bodoče voznike motornih vozil, katerega je v petletnem obdobju opravilo več kot šesto kandidatov. V tem obdobju so usposobili tudi dve ekipi civilne zaščite. Med razpravo so izpostavili sodelovanje med območno organizacijo RK in Centrom za socialno delo Mozirje, za katerega je Marja- pa včasih niso dovolj življenjski. Tudi predstavnica ljubenske Krajevne organizacije Majda Urankje mnenja, da je delo na terenu velikokrat odvisno od iznajdljivosti organizacije. Izpostavila pa je tudi problem, s katerim so se srečali na Ljubnem ob bolezni njihovega sovaščana, ki v svoji visoki starosti nima nikakršnih dokumentov, in s tem nobenih možnosti za zdravljenje ter namestitev. Programsko konferenco so izkoristili tudi za izvolitev novega vodstva. Tako je na mesto predsednika bil izvoljen Mozirjan dr. Bojan Leskovšek, za podpredsednico so izbrali Marjo Janžovnik, na mesto sekretarke območnega združenja RK pa ponovno potrdili liko Kramer. Ob izvolitvi seje dr. Leskovšek zahvalil za podporo in zagotovil, da bo delal po začrtanih smernicah. Zavzemal se bo tudi za darovanje človeških organov, ki so prepotrebni za reševanje človeških življenj. Konferenco so izkoristili tudi za podelitev priznanj ter bronastih, srebrnih in zlatih znakov Rdečega križa Slovenije najprizadevnejšim aktivistom v krajevnih organizacijah. Marija Šukalo Srečen je tisti, ki pozabi, kar se ne da več spremeniti. (nemški pregovor) MARKO PURNAT, PREDSEDNIK ODBORA ZÄ UREDITEV MOZIRSKEGA TRŠKEGA JEDRA »Trgu želimo vrniti podobo izpred sedemdeset in več let!« Mozirje kot največji kraj v Zgornji Savinjski dolini je bilo včasih zanimivo trgovsko, turistično in kulturno središče. Pa ne le za Zgornjesavinjčane, ampak tudi Spodnjesavinjčane in turiste. Na žalost Mozirjanov pa se kraj ni razvijal v koraku s časom, ampak je predvsem trško jedro ostajalo prepuščeno samo sebi. Župan Ivan Suhoveršnik je zato imenoval odbor, ki naj bi pripravil primemo podlago za ponovno oživitevtega dela občine Mozirje. Predsednik odbora je Marko Purnat, ki nam je opisal rešitve, ki jih predlagajo člani odbora. - Kakšno je mozirsko trško jedro danes? Iz leta v leto se večajo problemi. Poglejte samo prometni kaos, ki nastaja vsak dan, nevarne in domala neprehodne so pešpoti. Vse manj je trgovske in gostinske ponudbe za krajane in turiste. Vsemu temu pa želimo napraviti konec. Številni Mozirjani se zavedamo, da če ne bomo pravočasno ukrepali, se bo trend umiranja trga le še nadaljeval. Zaradi vsega tega je sredi letošnjega januarja župan Ivan Suhoveršnik imenoval odbor, ki naj bi pripravil projektno nalogo ureditve trškega jedra. Naloga naj bi služila za izdelavo idejnega projekta in temeljite ureditve tega dela občine. - Kako ste pričeli z delom, na kakšne probleme ste naleteli? Odbor seje najprej srečal z vprašanjem, kaj naj bi se vtrškemjedru po novem dogajalo in komu ali čemu naj bi služilo. Strinjali smo se, da mora biti strategija razvoja ekonomsko in ekološko naravnana. V trg avtomobili in izpušni plini pač ne spadajo. Prenovljeno trško jedro naj bi se vključilo v kompletno ponudbo Mozirskega gaja in Golt. V Marko Purnat (foto: Benjamin Kanjir) samem trgu naj bi prevladali manjši gostinski in trgovski lokali ter storitvene obrti. Trg naj bi vsem služil zgolj zato, da bi se skozenj sprehodili, se v njem ustavili in okrepčali. Razstave v Mozirskem gaju naj bi se zrcalile tudi tukaj. S primerno ponudbo naj bi obiskovalce gaja povabili tudi vtrg. - Kaj bi omogočila prenova sedanjega trga? Z realizacijo vseh sprememb, ki jih je pripravil odbor, bo omogočena poživitev trškega jedra, ki mu želimo dati pomen, kakršnega je že imel. Prenova bo seveda predvidevala uresničitev želja krajanov, tudi tistih, ki živijo v samem trgu, in seveda obiskovalcev. Idejna zasnova, kije nastala na osnovi projektne naloge, je po našem mnenju strokovno pripravljena. Predstavljena bo tako, da bo v času javne obravnave, ki bo potekala v mesecu aprilu, vsem razumljiva. - Kaj vsebuje projektna naloga, ki ste jo pripravili? Prenova trga se bo izvajala fazno. Glavni elementi prenove vsebujejo ureditev prometa, ki bo enosmeren in bo potekal iz celjske smeri proti Nazarjam, iz središča trga bo promet potekal enosmerno proti avtobusni postaji, na drugi strani pa bo enosmerno speljan mimo kulturnega doma. Parkirišča bodo pri gostilni Majerhold, pri sedanji občinski stavbi in ob kulturnem domu. DVA MESECA BO UVAJANJE NOVEGA SISTEMA PLAČEVALA DRŽAVA Razgradnja odsluženih vozil na plečih države V skladu z evropskimi direktivami bo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (MORE) s prvim majem uvedlo razgradnjo odsluženih avtomobilov, ki bo za lastnike avtomobilov dva meseca zastonj, stroške pa bo poravnala država. Tudi zato, ker vtem prehodnem času še ne bodo zagotovljena vsa odjemna mesta, ki morajo biti skladno z zakonom najdlje 50 kilometrov od vsakega kraja v državi. Na ministrstvu so za začasno opravljanje dejavnosti imenovali štiri izvajalce. Tako bodo morali po 1. maju vsi lastniki avtomobilov ob odjavi vozila iz prometa predložiti potrdilo o razgradnji. Če bo želel lastnik obdržati vozilo, bo moral izpolniti potrdilo o lokaciji, ki ga bo dobil na upravni enoti, in v njem navesti, kje hrani neregistrirano vozilo. Na podlagi seznama bodo okoljski inšpektorji opravljali naključna preverjanja, če je vozilo resnično hranjeno po predpisih. Celotna zadeva bo imela časovno omejitev. Odjaviti bo mogoče tudi ukradeno vozilo, vendar bo vtem primeru potrebno poiskati potrdilo na policiji.Tudi v primeru prometne nesreče v tujini si bo potrebno priskrbeti uradni dokument, daje bilo vozilo uničeno. Gre za enoten sistem ravnanja s starimi avtomobili, ki velja za vse članice Evropske unije. Vsem, ki ne bodo imeli katerega od dokumentov, s katerim bodo dokazovali usodo odsluženih jeklenih konjičkov, grozi kazen 60 tisoč tolarjev, kar je vsekakor več, kot bodo znašali stroški razgrad- nje. Trenutno je cena določena na 21,1 tolarja za kilogram teže vozila, oziroma 25,32 tolarja z vključenim DDV. Pri tem se upošteva uradna teža avtomobila, zapisana v prometnem dovoljenju. Za začasno izvajanje javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobili je Slovenija razdeljena na štiri območja. Savinjsko in Koroško območje pokriva konzorcij podjetij Karbon, HTZ in Avto-prevozništvo Berlot, s sedežem v Velenju. Savinjčan DRUŠTVO ZA KAKOVOST IN RAVNANJE Z OKOLJEM VELENJE ISO 14001 v osnovne šole Člani regijskega Društva za kakovost in ravnanje z okoljem (DKRO) s sedežem v Velenju so na nedavnem občnem zboru pregledali dosežene rezultate v sedmem letu delovanja. Njihova osrednja aktivnost je bila organizacija in izvedba 5. konference kakovosti, kije bila odlično obiskana in medijsko zelo odmevna. Društvo je v lastni režiji izvedlo dve izobraževanji in izmenjavo internih presojevalcev v podjetjih, pomemben del delovanja pa je bil namenjen druženju članov društva in povezovanju z ostalimi društvi v slovenskem prostoru. V letošnjem letu bodo osnovna področja dela DKRO izobraževanje za interne presojevalce in vodilne kadre s področja sistemskih orodij za obvladovanje kakovosti, letna konferenca kakovosti, izmenjava dobrih praks in povezovanje. V sodelovanju z velenjskim podjetjem PUP Saubermach-er si bodo prizadevali za uvajanje okoljskega certifikata ISO 14001 v osnovne šole. Organizirali bodo tudi okroglo mizo o izkušnjah z zunanjimi cerfifikacijskimi presojami. Franci Kotnik Seveda je veliko parkirišč tudi pri avtobusni postaji in pred Mozirskim gajem. Manjša parkirišča bodo v trškem jedru, namenjena pa bodo zgolj za uporabo za izredno kratek čas. - Kam pa s pešci? Površine za pešce, ki jih danes domala ni, se bodo bislveno povečale. Potekale bodo na obeh straneh vozišča. Dovolj širok pločnik bo tudi mimo kulturnega doma pa vse do pokopališča. Enak pločnik bo tudi do avtobusne postaje. Trg mora postati zanimiv tudi za sprehajalce in otroke. Na sredini trškega jedra, nekako pred gostilno Kozorog, želimo urediti prostor, ki bo namenjen ravno njim. Tu bodo klopi, zelenice, vodnjak, ki bo dajal videz življenjskega utripa, ob njem bo mogoče popiti kakšen kozarček vode. Poleg želimo zgraditi tudi kapelico, ki bo Mozirju vrnila podobo izpred sedemdeset in več let. Seveda bo poleg tudi trška lipa. - Krepak vdih časa se torej vrača nazaj? Tako je. Nazaj želimo tisti utrip trga, kije tu nekoč že bil. Karje zelo pomembno, bomo omogočili tudi intervencijskim vozilom, da bodo opravljala svoje delo. Enako bo z domačini, ki bodo ohranili dostope do svojih domov. Seveda smo upoštevali tudi zahteve spomeniškega varstva. - Na trgu se vsako leto izvajajo razne tradicionalne prireditve. Kako pa bo z njimi po prenovi? Na prenovljenem trgu se bodo lahko odvijale vse tradicionalne prireditve. V središču trga bo zato površina, na kateri bo cestišče v isti višini kot pločniki. To bo omogočalo dokaj velik prostor za različne namene. Predpripravljeni bodo tudi razni potrebni priključki, kot je voda, elektrika, prostori za mlaje in podobno. Primerno želimo urediti tudi ulično razsvetljavo. Luči bodo svetile navzdol, s tem pa bodo bolj ekonomične in manj moteče. Razširjen bo tudi most preko Trnave. S primernimi ograjami bo most izgledal kot nekakšno tromostovje, v sredini bo vozišče, na vsako stran pa pešpoti. Veliko cestišč bo tlakovanih, kar bo povzročilo avtomatsko umirjanje prometa. - Za ureditev trga je bilo v preteklosti izdelanih že več projektov. Kako to, da se ni nobeden izmed njih uresničil, in ali se ne bojite, da se bo tudi z vašim zgodilo kot s predhodnimi? Zelo dobro vprašanje. Zastavili smo si ga tudi na odboru. Dobili smo idejno zasnovo, kije bila izdelana leta 1992. Po mojih ocenahje bila njena napaka ravno vtem, ker smo se zadovoljili sterni osnovami, projekti pa niso bili nikoli izdelani. Po zaključku danes po fasadah. Za potrebe prihodnosti pa bomo v zemljo položili več dodatnih cevi. Vse kable pa bodo javna podjetja prestavila v zemljo na lastne stroške. To zagotovilo že imamo. - Do sem vse lepo in prav. Koliko pa bo projekt stal? Nekako okoli 150 milijonov tolarjev, kar zagotavlja realno možnost, da se projekt izvede v letih 2005 in 2006. Seveda ob predpostavki, da bodo na pomoč priskočili krajani s svojimi prispevki. Z realizacijo vseh sprememb bo omogočena poživitev trškega jedra (na sliki računalniška animacija) predstavitev idejnega projekta, ki bo predstavljen po vseh zaselkih, želimo seveda z upoštevanjem pametnih pripomb takoj pristopiti k izdelavi projekta. Slednji mora biti izdelan tako daleč, da bo v predalu čakal zgolj na potrebni denar. - Kako pa z raznimi napeljavami? Nič čudnega ni, da se danes daje v zemljo elektrika, čez kakšno leto morda telefon in tako naprej. S tem imamo veliko prakse. S projektanti smo se točno dogovorili. Med samo gradnjo se bodo vsi vodi prestavili v zemljo. Tudi elektrika, ki gre Zavedati se moramo, da prispevek posameznika v primerjavi s celotno vrednostjo ne pomeni veliko. Skupaj pa bo to prineslo kar veliko energijo, s katero bomo »zaorali« v trško jedro. - Se vam zdi, da je to to? Županje imel kar srečno roko. V odbor je povabil strokovnjake za različna področja. Osebno sem trdno prepričan, da boljše rešitve skoraj ni. Morda v malenkostih, ki se bodo verjetno pokazale tekom javnih predstavitev. Pogovarjal se je Benjamin Kanjir NOVA LJUBLJANSKA BANKA Tudi v prihodnje slovenska banka Vstop Slovenije v Evropsko unijo in aktualni gospodarski trendi predstavljajo za Novo Ljubljansko banko nove izzive, hkrati pa odpirajo mnogo priložnosti. Na to temo je NLB drugo sredo v aprilu v Celju pripravila okroglo mizo, na kateri je predsednik uprave Marjan Kramar poudaril, da ima Nova Ljubljanska banka ob dejstvu, da je največja slovenska in hkrati mednarodna banka, odlično izhodišče za nadaljnji razvoj. Po zadnjih podatkih znaša bilančna vsota NLB 2.154,7 milijarde tolarjev, kar pomeni 43,8-odstotni tržni delež. Njeni največji lastniki so Republika Slovenija (35,41%), KBC Bank Bruselj (34%), Slovenska odškodninska družba (5,05%), Kapitalska družba (5,01 %) in Evropska banka za obnovo in razvoj (5%). Kapital banke, v kateri je trenutno zaposlenih 3.738 ljudi, znaša 110,1 milijarde tolarjev. V Skupini NLB je že nekaj lettudi Banka Celje, ki letos praznuje 140-letnico obstoja. Njen kapital predstavlja približno petino kapitala Nove Ljubljanske banke, ki namerava sodelovanje z Banko Celje v prihodnje še okrepiti. Po besedah predsednika uprave Nika Kača vidi Banka Celje v NLB strateškega partnerja, s katerim se na trgu dopolnjuje. Praksa vsvetu kaže, daje povezovanje tovrstnih bank smiselno in učinkovito, še posebej v času, ko se konkurenca na slovenskem bančnem trgu zaostruje. V razpravi so ugledni gospodarstveniki savin-jsko-šaleške regije opozorili, da bodo morale banke v prihodnosti vzporedno s podjetji iskati bolj inovativne pristope za ohranjanje konkurenčne prednosti in prodor na nove trge. Veliko več bo potrebno projektnega financiranja, banke pa bodo morale izboljšati svojo fleksibilnost. Kar se cen denarja tiče, je Slovenija ta tre- nutek že v Evropi. Manjša in srednja podjetja pričakujejo od bank, da bodo pri odobravanju finančnih poslov začele upoštevati tudi tako imenovane mehke kriterije, kar pomeni, da bodo njihove odločitve slonele ne samo na analizi bilanc, ampak na celotni sliki poslovanja. Marjan Kramarje z razumevanjem sprejel omenjeno pobudo, vendar hkrati poudaril, da so banke dolžne upoštevati stroga pravila, ki veljajo na tem področju. Vsekakor pa nameravajo v Novi Ljubljanski banki bolj kot doslej učinkovito izkoristiti človeški potencial, s katerim razpolagajo. Franci Kotnik IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH SKOZI ŠTUDIJSKE KROŽKE Dejavno vplivanje na okolje in sebe »Študijski krožki so neformalna oblika izobraževanja odraslih. Namenjeni so učenju, v katerega vstopajo radovedni in delavni udeleženci. Med projekti, ki so obogatili izobraževalno prakso v Sloveniji, so študijski krožki najbolj priljubljena oblika neformalnega učenja občanov izven delovnega okolja. Delujejo na najrazličnejših stopnjah zahtevnosti in se ponašajo z neverjetnim bogastvom vsebin,« je delovanje krožkov na kratko predstavil Marijan Denša z nazorske območne enote Zavoda za Gozdove, ki na Andragoškem centru Slovenije, skupaj z Damjanom Jevšnikom, zaključuje izobraževanje za mentorja. V preteklem letu seje za mentorja usposobil Alojz Upnik, ki v Solčavi uspešno vodi študijski krožek z naslovom Panoramska cesta, več kot le to. Delo krožka je lepo vpeto v lokalno okolje, saj je Lipniku uspelo povezati posamezne kmete ob tako imenovani panoramski cesti nad Solčavo. »Opazil sem, daje ob panoramski cesti mnogo naravnih in kulturnih zanimivosti, ki bi jih radi povezali tako, da bi jih bilo možno predstaviti tudi obiskovalcem. Po Študijski krožki so najbolj priljubljena oblika neformalnega učenja občanov izven delovnega okolja. drugi strani je pomembno, da so kmetje začeli sodelovati, saj je bilo na tem odročnem področju zgodovinsko pogojeno, daje bil vsak zase samozadosten,« je povedal Lipnik. Študijski krožki imajo temelje na socialno-kul-turni animaciji. To pomeni, da imajo poleg splošno izobraževalne vloge članov in okolja tudi praktično nalogo. Pustiti v lastnem okolju otipljivo sled. »Tudi iztega vzroka načrtujem v bližnji prihodnosti v Lučah organizirati študijski krožek, na katerem naj bi obdelali poti okoli Luč. Obstajajo od sprehajalnih, turističnih, poučnih in še kakšnih poti in te bi obdelali in jih pozneje opremili, da bi koristile tako krajanom kotturistom in tudi šolarjem,« razkriva načrte Marijan Denša, ki želi, da bi ob priliki obdelali tudi staro gozdarsko tradicijo. Osnovni smisel krožka je, da udeleženci sami povedo, kaj bi radi delali. Podobno razmišlja tudi Damjan Jevš-nik, ki načrtuje dva študijska krožka. Eden je namenjen ohranjanju krajinskih pogledov in arhitekture v Zadrečki dolini, z drugim, kije zaenkrat še zgolj ideja, pa bodo ob primernem odzivu obdelali turistično pot na Ljubnem. Savinjčan Občina Ljubno objavlja na podlagi 16. člena Statuta Občine Ljubno in Odloka o proračunu Občine Ljubno za leto 2004vsodelovanju z Novo Ljubljansko banko d.d„ Podružnica Savinjsko - Šaleška, Poslovalnica Mozirje RAZPIS za kreditiranje investicij za pospeševanje malega gospodarstva v Občini Ljubno 1. Za posojilo lahko zaprosijo: -samostojni obrtniki oz. podjetniki in gospodarske družbe vzasebni lasti, ki bodo na ta način pridobljena sredstva vložili v razvoj in razširitev poslovanja, - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. proglasitev podjetnika oz. na pristojnem sodišču prijavo za vpis podjetja oz. gospodarske družbe v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev. Sedež obratovalnice in kraj investicije mora biti na območju Občine Ljubno. 2. Skupni okvirni znesek posojil znaša 20 milijonov SIT. 3. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup, graditev, adaptacija poslovnih prostorov, -nakup nove opreme, -odpiranje novih delovnih mest povezano z ustanavljanjem novih enot malega gospodarstva, 4. Pogoji pod katerimi se dodeljuje posojilo: -odplačilna doba do 5 let, -obrestna mera 3,4% letno, nominalna,fiksna -višina kredita praviloma ne presega 70% predračunske vrednosti inv. projekta - rok koriščenja posojila je praviloma najkasneje v treh mesecih po sklenitvi posojilne pogodbe - dva polletna obroka, obračun in plačilo obresti mesečno 5. Sredstva so namenska in se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg ostalih pogojev izpolnjujejo še naslednje kriterije: - opravljajo ali bodo opravljali dejavnosti, ki v občini niso razvite, - razširjajo obseg poslovanja in odpirajo nova delovna mesta v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, - ustanavljajo nove proizvodne in storitvene zmogljivosti in uslvarjajo možnost nove zaposlih/e, - daje naložba usmerjena v doseganje višje kvalitete proizvodov in storitev terzagotavlja ekološko neoporečen proces, -zagotavljajo boljšo oskrbo občanov. 6. Vloga posojila mora vsebovati: - kratko predstavitev prosilca, -poslovni načrt-oris razvoja programa s pričakovanimi učinki, -dokazilo o registraciji obrtnika, samostojnega podjetnika oziroma družbe, - dokazilo o začetem postopku pridobivanja dovoljenja za opravljanje dejavnosti oz. registracije na sodišču, -obrtniki in samostojni podjetniki predložijo izkaz uspeha, premoženjsko bilanco in davčno napoved za preteklo leto, - gospodarske družbe predložijo izkaz uspeha, premoženjsko bilanco in pojasnila k bilanci za preteklo leto, -samostojni podjetniki in obrtniki predložijo potrdilo o plačanih prispevkih in davkih, - gradbeno dovoljenje ali lokacijsko informacijo, če gre za gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov, - kupoprodajno pogodbo, predračun ali račun, če gre za nakup poslovnih prostorov ali opreme, -zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu premoženja za potrebe zavarovanja posojila, - druge podatke, kijih zahteva banka. 7. V posojilni pogodbi sklenjeni med banko in posojilojemalcem se določi obveznost, da posojilojemalec v primeru, če ne izpolni katerekoli obveznosti iz posojilne pogodbe oziroma daje bila sklenjena na podlagi lažnih podatkov, takoj vrne indeksirano posojilo ali neodplačani del indeksiranega posojila z zakonsko obrestno mero. Prav tako posojilna pogodba vsebuje določbo, da se prosilcu, v kolikor vtreh mesecih po delitvi kredita le-tega ne koristi, možnost koriščenja odvzame. 8. Banka ima pravico odkloniti kreditojemalca, če ugotovi, daje v preteklosti že imel kredit, ki ga ni vračal ali če oceni, da kredita ne bo sposoben vračati. Za zavarovanje kredita se upoštevajo določila banke. Stroške odobritve zaračunava banka v skladu s tarifo banke. 9. Rokza oddajo prošenjje do 21.5.2004 na Občino Ljubno, Cesta v Rastke 12, Ljubno ob Savinji. 10. Komisija za javne razpise bo najkasneje v 30 dneh po končanem razpisu sprejela sklep o dodelitvi posojil in ga posredovala vsem prosilcem najkasneje v osmih dneh. 11. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. Občina Ljubno OTROŠKI PEVSKI ZBOR BLAŽA ARNIČA LUČE Zlato priznanje mladim pevcem Mladi pevci iz Luč pod taktirko Mitja Venišnika in ob klavirski spremljavi Antona Acmana mlajšega so prepričali komisijo in si prislužili zlato priznanje VZagorju ob Savije 7. aprila potekala 19. revija javnosti in območne izpostave Zagorje ob Savi otroških in mladinskih pevskih zborov Slovenije v tertamkajšnje občine. Državno tekmovanje, ki bi- organizaciji Javnega sklada RS za kulturne de- enalno poteka že od leta 1968, je bilo razdeljeno na revialni in tekmovalni del. Skupaj seje revije udeležilo 44 zborov. Pred številnim občinstvom so v tekmovalnem delu nastopili tudi mladi in obetavni pevci iz Luč, otroški pevski zbor osnovne šole Blaž Arnič pod taktirko Mitja Venišnika in ob klavirski spremljavi Antona Acmana mlajšega. V sporedu, ki gaje predstavil lučki zbor,je bila obvezna izvedba slovenske ljudske pesmi v izvirni obliki ali obdelavi, umetne pesmi slovenskega avtorja in pesmi po lastni izbiri. Ocenjevala jih je petčlanska žirija. Prijetni mladi glasovi iz Luč so s svojim suverenim nastopom, brez kančka treme prepričali komisijo, da po kakovosti petja sodijo v sam vrh zborovskega petja v Sloveniji in si z oceno 83,3 točke prislužili zlato priznanje. Po besedah zborovodje Mitje Venišnika seje zbor na nastop pripravljal sistematično z intenzivnimi vajami dvakrattedensko, zato je priznanje le rezultat dela. Sedaj jih čaka najtežji del, ta nivo znanja obdržati, kar pa ni odvisno več od kvalitete dela, temveč od populacije pevcev, ki se v zboru menjajo vsako leto. Marija Sukalo Priznanja najboljšim matematikom Osnovna šola Nazarje je organizirala področno tekmovanje v matematiki, na katerem so se najboljši matematiki iz šestih šol Zgornje Savinjske doline pomerili za srebrna Vegova priznanja ter za mesta, ki vodijo na državno tekmovanje. Tekmovanja se je udeležilo 55 osnovnošolcev iz Mozirja, Rečice, Nazarij, Ljubnega, Luč in Gornjega Grada. Tekmovanje je vzorno organizirala Osnovna šola Nazarje, ki je poskrbela tudi za praktične nagrade številnih sponzorjev. Vrhunska tehnologija je vredna svojega denarja! Vozite letos. Odplačujete drugo leto. Inovativno financiranje: 15% vrednosti avtomobila plačate ob sklenitvi pogodbe. Plačilo je odloženo za 12 mesecev brez obresti. Potem plačate prvi redni obrok. Inovativna tehnologija: BMW Serija 5 je s tehnološkimi inovacijami vodilni avto v svojem razredu. Koncept iDrive, Head up display, prilagodljivi žarometi, aktivno krmiljenje, sistem dynamic drive, vrhunska motorna tehnologija VALVETRONIC in najsodobnejši varnostni elementi nudijo resnično veselje do vožnje. Za vse dodatne informacije smo vam vedno na voljo. tomagazin izbran za najboljši avto leta 2004 v svojem razredu. Med učenci sedmega razreda devetletke je prvo mesto zasedel Jure Podkrižnik iz OŠ Ljubno ob Savinji, drugo Blaž Plaznik-Šporin iz OŠ Nazarje in tretje Janja Port iz OŠ Mozirje. Med sedmošolci os-emletkarji je bil prvi Patrik Rose iz OŠ Mozirje, drugi Anže Prušek iz OŠ Ljubno ob Savinji, tretje mesto pa je osvojila Špela Mardetko iz OŠ Mozirje. Med učenci in učenkami osmega razreda je bila prva Teja Turk iz OŠ Ljubno ob Savinji (ki je osvojila vse možne točke), drugo mesto pa sta si razdelili Vesna Trat- nik iz OŠ Nazarje in Janja Trogar iz OŠ Mozirje. Mentorice in mentorji učencem in učenkam so bile Jana Pahovnik in Darinka Marinc iz OŠ Mozirje, Marija Grohar in Saša Horvat-Kovačič iz OŠ Ljubno ob Savinji, Nataša Krk in Mateja Tevž - Srčič iz OŠ Nazarje, Marjeta Marovt in Dušanka Čolnar iz OŠ Fran Kocbek Gornji Grad, Branka Anželak in Mojca Štor iz OŠ Blaža Arniča Luče ter Tadej Blatnik in Mihela Lekše iz OŠ Rečica. Rajko Pintar SELMAR, Mariborska cesta 119, 3000 Celje Tel.: 03 42 44 000 SVETOVNI DAN KNJIGE Prijateljica knjiga, kdo bo tebe ljubil? V več kot 30 državah po svetu, od leta 1996 tudi v Sloveniji, je mesec pa je močan dokaz, da se pomem- april posvečen knjigi, ljubezni in spoštovanju do nje, ter s tem seveda tudi bna vloga knjige kljub visoki dostop- bralcem. Že drugi aprilski dan je bil posvečen knjigam za otroke, prav nosti ostalih medijev ne pozablja, danes, 23. aprila, pa obeležujemo Svetovni dan knjige. Nasprotno, tudi otroci, rojeni v raču- Vsakoletni porast novih članov knjižnic je dokaz, da se pomembna vloga knjige ne pozablja V tem tednu, ki ga politiki sicer radi podredijo svojim »knjižnim« dosežkom, knjižnice, knjigarne in ostale ustanove v Sloveniji povezane s knjigo, še posebej spodbujajo k branju, opozarjajo na velik pomen pisane besede ter pripravljajo prireditve, povezane z literaturo. V Knjižnici Mozirje se tako lahko danes ob 19. uri udeležite predstavitve Faksimila Knjiga tržanov Mozirja 1740. Prevod in spremno besedo je spisal Aleksander Videčnik, ki bo na tej prireditvi faksimile tudi predstavil. Otrokom pa je že nekaj časa na voljo reševanje knjižnega kviza, katerega letošnja tema je Srečko Kosovel in Primorska, kjer je bil naš pesnik pred 100 leti tudi rojen. Ker knjigarne v naši dolini nimamo, da o previsokih cenah tako zaželenih knjig sploh ne razpravljamo, so Os- rednja knjižnica Mozirje in njene krajevne enote zagotovo prostori, kjer se ljubitelji knjig najrajši zbirajo. Vsakoletni porast novih članov knjižnice nalniški dobi, so navdušeni obiskovalci vseh krajevnih enot Osrednje knjižnice Mozirje, le v lanskem letu se je v osrednjo knjižnico vpisalo kar 127 otrok mlajših od petnajst let, najbolj svež dokaz pa so redni obiski knjižnice na Rečici obSavinji, ki novo prenovljena deluje šele dober mesec, novih mladih bralcev pa je že okoli dvajset. Seveda brez pestre izbire knjig in stalnega priliva novega gradiva, tudi knjižnica ne bi bila dolgo zanimiv kraj. Zato so cene knjig, ki so v primerjavi s povprečno slovensko plačo prav nesramno zasoljene, zaskrbljujoč podatek o pravi (politični) vrednosti knjige v naši državi. Da bralna kultura na državnem nivoju pada pa je jasno tudi, če se le malce poglobimo v težaven položaj knjižnice v Sloveniji, saj je bil v zadnjih letih marsikje pod vprašajem celo obstojteh hramov znanja in modrosti. Knjiga odstira sanje izven kraja in časa, nas uči o življenju, ki smo ga nekoč poznali in o tistem, ki ga morda še bomo. Skratka, odpelje nas »na lepše«. Pokažifeji spoštovanje in se vnemar njeni tržni in politični vrednosti, pustite odpeljati »na lepše«. Tatiana Golob ( ; OSNOVNA SOU NAZARJE Zadrečka cesta 37 3331 Nazarje NAZARJE VPISUJE OTROKE V VRTEC NAZARJE IN ŠMARTNO OB DRETI za šolsko leto 2004/2005 Prijavo za vpis otroka v vrtec Nazarje in Šmartno ob Dreti pošljite na OSNOVNO ŠOLO NAZARJE, Zadrečka cesta 37,3331 Nazarje. Podrobnejše informacije in obrazce za vpis dobite v tajništvu OŠ Nazarje (tel. 839-13-60), v vrtcu Nazarje (tel. 583-39-92) in vvrtcu Šmartno ob Dreti (tel. 584-52-20), vsak delovni dan do 14.30 ure. ^ Izpolnjene obrazce pošljite do 30.5.2004. ODGOVORNOST DO SLOVENIJE SLS. Slovenska ljudska stranka. Beethovnova 4,1000 Ljubljana Tel: 01 241 88 00, Fax: 01 251 17 41, e-pošta: tajnistvo@sls.si, http://www.sls.si {Ir SLS podpira razvojne in gospodarske projekte, saj je uspešno gospodarstvo najboljša socialna politika; r> za SLS so slovenske družine najpomembnejše, kjer so otroci, imajo delo vsi; SLS se od svojih začetkov zaveda, da je ohranjanje našega podeželja ključno za prihodnost Slovenije, cenimo delo in znoj, s katerim so naši predniki v stoletjih iztrgali polja iz divjine; mladi so naša prihodnost, zato potrebujejo dostopno, hitro in kakovostno izobraževanje ter pestre zaposlitvene možnosti. Take zaveze smo odgovorno zastopali v vladi in jih bomo tudi v opoziciji. o Sin ol i <~>'J t Ar"*j v ° ° '° '4 S trebuhom za kruhom ... V pleve so ga vrgli V Šmiklavžu je živela Angela Golob, ki je vse do smrti zagovarjala, predvsem bolno živino. Nekoč mije pripovedovala o zanimivem običaju v vasi, kjer je bila doma. To je bilo onstran Črnivca, na Kranjskem. Sicer je bila Golobova bistra ženska in zelo prijetna sogovornica, ki je s svojimi modrostmi marsikdaj presenečala. "Zdaj so ga v pleve vrgli," pravijo tistemu, ki ni dobil pri spovedi odveze. Zgodilo seje, da neki župnik ni dal odveze nekemu možakarju, ker je v vasi zagovarjal, češ, da je to povezano s coprnijo, vsekakor pa ni krščansko in torej počenja pregrešne sivari... Užaljeni vernik je župniku hudo zameril inje zagovarjal še naprej. Nekoč mu je spet župnik očital, da kliče hudobca in tako se nikakor nista mogla pametno dogovoriti kako in kaj. Pa seje zgodilo, daje župnikov pes resno zbolel, farovška kuharica je prišla prositi "grešnika" naj psa zagovori, saj je župnik nanj zelo navezan. Mož pa je odklonil pomoč in dejal, ko mi bo župnik dal odvezo, bom pa zagovoril njegovega psa. Kuharica je prišla ponovno prositi in možje zagovoril kos kruha in ga velel dati psu. Kuharica je pripomnila, da pes nič ne žre, mož pa je zatrdil, bota kos kruha gotovo požrl. Zgodilo seje, daje pes ozdravel. Neke nedelje je stopil župnik pred cerkvijo k zagovarjalcu in mu dejal: "Le zagovarjaj naprej, saj vidim, da so tvoji zagovori močnejši od mojih." Tako je bilo za oba prav in nista se več gledala postrani. Piše: Aleksander Videčnik Po kmečki odvezi so se razmere na naši vasi zelo spremenile. Družine so bile številčne, podložništvoje bilo ljudem še v kosteh, kmetije so bile večina v fevdalni lasti, zato jih je bilo treba odkupiti. Zakon je predvideval tretjino bremen na fevdalca, tretjino je prispevala država, tretjino pa so morali plačati kmetje. Tu seje seveda zataknilo. Kmečka zemlja je bila obdelovana na primitiven način, ljudje dejansko niso imeli kaj prodati, zato denarja na kmetijah ni bilo. Tu so odigrale neslavno vlogo tudi državne ocenjevalne komisije, ki so seveda bile pod vplivom zemljiških gospostev in so cenile v škodo kmeta. Tako seje kmet znašel v hudih škripcih - želel je rešiti kmetijo in seje zato zadolževal, največkrat pri goljufivih posojilodajalci, ki so seveda nerazgledanost in stisko kmeta grdo izkoriščali. Država si tu ni prizadevala narediti reda, saj sije pripisovala velike zasluge s sprejetjem zakona o kmečki odvezi. Skratka kmet seje znašel v okoliščinah, kijih ni nikoli poznal, saj gosposka ni imela interesa do izobraževanja podložniške srenje. Posledica takega stanja so bile številne dražbe posestev, tedanji podatki govorijo, da je v Avstriji "šlo na boben" kar več kot 100.000 kmetij! Vasi so se praznile, socialne razlike pa hitro večale. Vseh članov kmečkih družin kmetija ni mogla preživeti, tudi če je vzdržala omenjene pritiske. Industrija v državi ni bila ravno razvita, posebno pa ni bilo dela v naših krajih. Zato so se ljudje množično izseljevali, doma prodali, kar se je dalo in odšli s trebuhom za kruhom. Sprva so se največ izseljevali v Francijo, Belgijo in Nemčijo, kjer so opravljali najtežja dela v rudnikih. Z velikim trpljenjem so si ustvarili pogoje za skromno življenje. Seveda so take razmere v Evropi s pridom izkoristili razni posredovalci za "lepo" življenje tam preko velike luže, Povsod so se pojavile agencije, ki so reklamirale prevoz do obljubljene dežele, tamkaj delo in celo stanovanje. To je seveda zbudilo v obupanih ljudeh pričakovanja, ki so kmalu izkazala za neresnična. Seveda, ko so po dolgih mukah prispeli v Ameriko, niso imeli denarja za vrnitev, tudi če bi si to želeli! Tako so bile neke vrste talci raznih izkoriščevalcev. Pred leti sem na Ljubnem naletel na nekaj pisem, žal brez naslova pisca, ki so nazorno potrjevala vso prizadetost izseljencev. Očitno so pisali starši iz Amerike svoji hčerki na Ljubnem. V enem najdemo zapisano tole: "Nisma hotela tebe vabiti sem, saj te ne šilima k tej odločitvi, da zapustiš dom. Ako tako ni volja tvoja, kirtukaj kar-bodi griva, da sem pride... To ti povem, da če se ne občutiš prav zdrava, da ti se ne spravljaj sem in tudi ti povem, da lušniga časa ne boš imela veliko tukaj... Kir mama meni zmirom tisto prigovarja, da bi rajši hodila v planino, kakor da je tukaj ... Če pa bi se za rajžo odločila, potem daj vse na licitirungo, samo fecele in anlvele vzemi seboj pa enota bolšo vajšenco, kir jo boš strašno nucala ... Tudi ti povem, če bi ne bilo prave drušne za tebe, se tudi ne podaj na rajžo, da se tebi kaj slabega zgodilo, se vseh sort lumpi vozijo sem v Ameriko - le spomni se, kaj ti pišem." In še prav zanimiv dodatek: "Če le prideš sem v Ameriko, pmes seboj kamen za brusit, kirtukaj se no dobi taka reč." V drugem pismu (22.2.1905) najdemo zanimiv opis potovanja čez lužo. Takole so zapisali:... "Hodili smo 14 dni pa morje je bilo zelo mirno, samo na šif smo tak prišli, kirtako vozi kakor tiste šajtrge, kojih Kranjci imajo na cesti, pa še tiste bolj gredo kotta šif. Ko smo bli na šifu, so trije dečki umrli, če boš prišla, naj bo pottrdna, to ti povemo." Seveda vsem Amerika ni bila obljubljena dežela! Tam seje tedaj (na začetku 20. stoletja) iskalo težake, tako za industrijo, kot tudi za rudarstvo. Seveda so priseljencem namenili tako delo, ki ga domačini niso radi opravljali. Saj smo podobne primere zasledili tudi med našimi zdomci, ki so sprva prijeli za vsako delo, pozneje pa so vendarle dobili delo po svojih sposobnostih. Skratka, kruh je v tujini bolj trd, kot doma! iščemo s tace fotografije Stara fotografija Luč. Lučane prosimo, da nam sporočijo približno letnico, ko bi bila slika lahko posneta. Sliko nam je poslal Vinko Moličnik iz Luč. wmmmmummmmmm wmmmmmmmmmmmmmmmmmummmmmmmmmmmmmMmmmmmmammmmmmsmmmwMmmmmmm Drobovina v naši prehrani K drobovini prištevamo: pljuča, srce, jetra, vranico, priželjc, rajzeljc, kri, možgane. Drobovina vsebuje veliko hranilnih snovi. Največ teh snovi najdemo v jetrih, vranici in v krvi. Pred leti smo zato zelo priporočali uživanje teh živil. Ker pa se prav v teh organih zbirajo strupi iz okolja, se jih vedno bolj izogibamo. Vsake toliko pa bomo z drobovino le postregli. Zato vam ponujam nekaj receptov. MARIJA BEZOVŠEK, upokojena predmetna učiteljica biologije in gospodinjstva RAJZELJC so čreva mladih telet, ki se hranijo še samo z mlekom. Z njim so postregli ob slovesnih priložnostih in tudi na veselicah. Potrebujemo: 1 kg rajzeljca, slan krop, telečjo mrežico, 1 kg belega kruha, 1/41 mleka, l-2dlsmetane, 6 jajc, zelen peteršilj, poper, cimet, pimet, timijan, majaron, 1/2 čebule, sol, maščobo za čebulo in pekač. Dobro opran rajzeljc skuhamo v slanem kropu. Ohlajenega zmeljemo in mu primešamo na kocke narezan kruh, vse dišave, jajca razžvrkljana v mleku in smetani ter na maščobi ocvrto narezano čebulo. Zmes dobro premešamo in nadevamo na mrežico. Oblikujemo po obliki pekača. Tako nadevan rajzeljc damo v namaščen pekač. Po vrhu še polijemo z vročo maščobo in damo v vročo pečico. Med peko večkrat polijemo. Pečemo odvisno od debeline 3/4 do 1 1/2 ure. Ponudimo s krompirjevo solato. SRCE V ZELENJAVNI OMAKI Za 4 osebe: 1/2 kg svinjskega ali telečjega srca, sol, žlico masti, žlico na majhne kocke narezane slanine, pol čebule, korenček, kos zelene, peteršiljevo korenino, strok česna, pest graha, 1 malo cvetačo, kozarec vina ali vode, žličko paradižnikove mezge, 3 žlice smetane, sol po okusu. Srce prerežemo, očistimo, operemo, odcedimo in natremo s soljo. Zelenjavo očistimo in narežemo na majhne kocke ali jo nastrgamo na rezance. Slanino narežemo na majhne kocke, čebulo in česen očistimo in sesekljamo. Maščobo razgrejemo in opečemo na njej srce. Nato dodamo slanino, čebulo in zelenjavo. Prilijemo vino ali vodo, dodamo paradižnikovo mez- go in zmerno solimo. Pokrijemo in dušimo do mehkega. Mehko srce zrežemo na rezine, omaki primešamo smetano in ponudimo. Omako lahko tudi pretlačimo in ji dodamo podmet iz smetane in malo omake. JETERNI ZREZKI Jetra narežemo na 1 cm debele zrezke. Na eni strani jih namažemo z gorčico ter poprom ter pomokamo. Na maščobi hitro opečemo, solimo in takoj ponudimo. Lahko pa zrezke paniramo ter ocvremo. KISLA JETRCA Potrebujemo 60 dag svinjskih, ' telečjih ali piščančevih jeter, 6 dag olja, 2 čebuli, sol, 2 dag moke, kis, vino ali limonin sok, poper. Oprana in obrisana jetra, ki jim izrežemo vse slabe dele, zrežemo na rezinice. Sesekljano čebulo prepražimo na maščobi. Ko svetlo zarumeni, dodamo jetra in na močni vročini pražimo nekaj minut, da hitro zakrknejo. Nato solimo, popramo in hitro serviramo. To so pražena jetrca. Če pa jih pomokamo, ko so prepražena, zalijemo, solimo, popopramo in okisamo, so to kisla jetrca. Ponudimo jih takoj, sicer jetrca otrde. Zelo prijetna začimba kislih jetrc je majaron. VRANIČNI ŽLIČNIKI Za 4 osebe: 8-10 dag vranice, 1 žlico margarine ali olja, 1 jajce, poper, majaron, zelen peteršilj, sol, cca 2 žlici drobtin, 1 žličko narezane čebule. Vranico potolčemo in jo z žlico nastrgamo. Maščobo penasto umešamo, ji dodamo jajce, vranico, začimbe in drobtine, prepraženo sesekljano čebulo. Vse skupaj narahlo zmešamo in pustimo počivati vsaj 20 minut. Iz pripravljene zmesi naredimo žličnike in jih zakuhamo v juho. Počasi naj vro 15 minut. PLUČKA V OMAKI Potrebujemo 3/4 - 1 kg telečjih ali mladih svinjskih pljučk, jušno ze lenjavo, slano vodo, 3 dag olja, 3 dag suhe slanine, 1 čebulo, 2-3 dag moke, sol, poper, malo kumine, 1/2 žličke paradižnikove mezge, ščep začimbnega posipa, majaron, košček limonove lupine, 1/2 dl kisle smetane. Dobro oprana pljuča skuhamo v slani vodi skupaj zjušno zelenjavo (korenček, peteršilj, košček čebule, malo zelene, pol lovorovega lista). Pljučka vzamemo iz vode in jih ohladimo. Izrežemo vse cevke in hrustančaste dele, da nam ostane samo "meso". Zrežemo ga na tanke rezance. Na olju najprej precvremo na kocke zrezano slanino, nato svetlo prepražimo sesekljano čebulo, dodamo pljučka in pražimo. Prepražene pomokamo, nekajkrat premešamo in zalijemo z vodo ali juho. Začinimo s poprom, kumino, paradižnikovo mezgo, limonino lupinico, začimbnim posipom in majaronom. Po potrebi dosolimo. Kuhamo dobre četrt ure. Preden damo jed na mizo, ji primešamo smetano. M0Ž6AN0VAJUHA Za 4 osebe: 1 manjše možgane (telečji ali svinjski), 2 žlici surovega masla ali margarine, 1 žlico sesekljanega peteršilja, 2 žlici polnozrnate moke, majaron, muškatni orešček, sol. V kozici spenimo maslo, dodamo peteršilj in moko, premešamo. Dodamo očiščene in sesekljane možgane, premešamo in zalijemo z vodo ali juho. Dodamo dišave in po okusu solimo. Ko juha prevre jo postrežemo z opečenim kruhom ali z parmezanovimi žličniki. f : JVIZ OBČINE MOZIRJE OE VRTEC MOZIRJE ŠOLSKA ULICA 25 3330 MOZIRJE VPIS OTROK V VRTEC MOZIRJE IN REČICO ZA ŠOLSKO LETO 2004/2005 EvidenčnivpisotrokvvrTecMozirje in Rečico zašolsko leto 2004/2005, ki se prične s 1.9.2004 bo trajal od objave vSavinjskih novicah do 14.5.2004. Svojega otroka boste lahko vpisali v vrtec na podlagi pismene prijavnice, ki jo boste skupaj z ostalim gradivom dobili vtajništvu vrtca Mozirje. Vse dodatne informacije dobite pri tajnici vrtca Mozirje, Šolska ulica 25,3330 Mozirje, telefon 839 53 06. I BOBEN' Gluecifer so totalno prezrt divjaški rock’n’roll bend iz Norveške. Ta trenutek morda celo najboljši evropski urbani rock'n'roll bend je objavil že pet albumov in prav j slednji, Automatic Thrill, predstavlja vrhunec j njihove ustvarjalnosti. Še dobro, daje v moderni glasbeni produk-! ciji še kdo, ki prisega na odpadniški life-style, I neumorne in neskončne žure ter na pola-! ganja kjerkoli in kadarkoli. Brez takšnih albu-! mov bi rock postal dolgočasen in ljudje bi kaj hitro pozabili, zakaj pravz-: aprav pri vsej stvari gre. Automatic Thrill je prikrojen današnjemu času in j sedanjemu utripu. Skratka, pripravite se na hudo žurersko glasbo z razl-j ogom in pravim nabojem ter na čisti zvočni užitek, ki traja, traja, traja... V.I.P. sestavljajo štirje atraktivni mladci, in [ sicer: Edi, Tim, Zoran ter Damir. Kvartet do konca zrihtanih in zašmin-kiranih najstnikov odlikuje zanimiva celostna podoba in zelo atraktiven, za slovenske razmere naravnost agresiven pevsko/plesni nastop na odru. Tako je že na prvem nastopu eden izmed članov šokiral publiko v dvorani in pred televizijskimi sprejemniki z nenapovedano salto nazaj - in to z mesta. Skupina je več kot leto trdo delala in vadila. Aprila bo izšel njihov prvi.single, katerega nosilna skladba bo Zakaj igraš : z menoj se ti. Na njem bo tudi nekaj remiksov in instrumentalna verzija omenjene skladbe. Atraktivna četverica že pripravlja tudi skladbe za svoj prvenec. Sammy Hagar se po osmih letih vrača v eno največjih heavy metal skupin vseh časov -Van Halen. Leta 1978 so objavili prvenec, s katerim so za vedno spremenili percepcijo te glasbe. Zaščitni znak skupine je bil kitarist in šef skupine Eddie Van' Halen. Sammy Hagar je v skupino prišel leta 1986. Že takrat je bil veteran heavy scene. Zaradi prepirov seje Hagar leta 1996 nepričakovano znašel na cesti. Pred dobrima dvema mesecema pa je vjavnost prvič pricurljala informacija, da Van Halen intenzivno pripravljajo novi album s Sammyjem Hagar-jem. Bend se bo po dolgih letih odsotnosti poleti odpravil na veliko ameriško turnejo. Takrat bo izšla tudi nova kompilacija skupine, na kateri bo tudi nekaj novih skladb. Anastacia pripravlja novo ploščo: brezkompromisno, učinkovito, polna domišljije in drznosti. Na trenutke je skoraj neprepoznavna, kar ji seveda štejemo v velik plus, ki gaje znala s pridom izkoristiti..., na trenutke groba in agresivna, pa zopet na drugačen in samosvoj način nežna ... Kot da za njen razpon znotraj različnih žanrov nima meja, pristoji ji vsaka sprememba, ki se je loti. Še posebej preseneča precej trša glasba, ki je šele na tej plošči nekako našla Anastacijin vokal, ki je bil prej mogoče ravno zaradi glasbe kar premalo spoštovan. Anastacia z novo ploščo točno ve, kaj hoče! Alenka Ureja: Nastasja Kotnik In seje začelo. Pogovori o zimovanju, prijave, seznami potrebne opreme, dogovor o odhodu. Na zimovanje seje prijavilo štirinajst učencev, ki so se odločili z mentoricama Vanjo Hofbauer in Martino Zakrajšek preživeti dva dni na Farbanci. Ponedeljek, dan odhoda. Deževno in sneženo. Peš ni šlo, z avtom tudi ne. Prijazen oče Mojce Špende je na terenca namestil verige in je šlo. Zvozil nas je do želenega cilja. Pri prevozu prtljage je priskočil na pomoč še predsednik PD Nazarje Martin Dušič. Inje bilo vse lepo in prav. Ob prihodu v dom so nas vzakurjenih prostorih in s toplim čajem pričakali gospodar Dušan ter kuharici Stanka in Karmen. Pod budnim očesom predsednika Martina so nas razvajali dva dni tako, da se nam je bilo v sredo težko posloviti in oditi v dolino. S Farbance smo odšli z lepimi spo- Štirinajst učencev je na koči Farbanci preživelo čudovit zimski konec tedna mini in v upanju, da se še vrnemo na dvo - ali mor- bela za naše dobro počutje na Farbanci, se nada tudi na večdnevno bivanje. jlepše zahvaljujemo. Planinskemu društvu Nazarje in ekipi, kije skr- Martina Zakrajšek Odločitev o gradnji hiše ali njeni temeljiti prenovi mora biti dobro pretehtana. Pred samo gradnjo je treba poiskati dobro lokacijo, urediti gradbena dovoljenja, sprejeti odločitev ali bo naš bodoči dom montažna gradnja ali klasična, seveda je pomembno tudi to, kako bo naša sanjska hiška izgledala. In, od česar so odvisne vse naše nadaljnje odločitve, kolikšen gradbeni proračun si sploh lahko privoščimo! Zato, vzemite si potreben čas za razmislek, posvetujte se s strokovnjaki, nekaj osnovnih nasvetov, ki naj vam bodo v pomoč pri vseh nadaljnjih korakih, pa smo vam pripravili tudi mi. jekt, ki bo porušen, pa je na pristojni upravni enoti potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje za rušitev. LOKACIJA - O NJEJ RAZMISLITE NAJPREJ Pred samo pridobitvijo gradbenega dovoljenja je potrebno razmisliti o primerni gradbeni parceli. Če mogoče gradite na zemlji, ki je že v lasti vaše družine, kar je na podeželju pogosto, seveda izbira ni vedno velika, niti najbolj popolna. Pa vendar, glede na to, da pri nas gradimo hiše, v katerih večinoma preživimo preostanek našega življenja, je izbira zemljišča najpomembnejša odločitev. Idealna lega parcele je prisojna, torej lega, na katero ves dan sije sonce. Prav tako je najboljše, če je ravna ali rahlo nagnjena proti južni strani neba. Močno nagnjeno zemljišče zahteva oporne zidove, zahtevnejše temeljenje, marsikdaj pa je zaradi prisotnosti vlage, izvirov ali podtalnice potrebna tudi drenaža okoli temeljev. O bližini urbanega naselja je potrebno razmisliti predvsem takrat, kadar nobeden od odraslih ni voznik, ob parceli, ki stoji na osamljeni lokaciji pa je potrebno opozorilo, da je potrebno vsak objekt še komunalno opremiti. Napeljati elektriko in urediti vodovod ter kanalizacijo, zato se pred nakupom parcele pozanimajte, ali so v bližini komunalne vode, ne pozabite pa tudi na cesto, ki jo je potrebno do objekta izpeljati. Tam, kjer je to le mogoče, se ljudje radi poslužujejo tudi nadomestne gradnje, ki je možna tam, kjer je stoječi objekt predviden za rušenje. Ob tem ne pozabite na strošek za rušenje, za ob- MAVRIC d.o.o. Podjetje za gradbeništvo Podvrh 18, 3330 Mozirje Tel: 03/839 42 60 839 42 6 1 Gsm: 041/ 69 42 63 visoke gradnje nizke gradnje zunanja ureditev ______________________________________________________ NASLEDNJI KORAK JE PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA Ko se odločite za nakup parcele, morate od prodajalca najprej zahtevati zemljiškoknjižni izpisek. Le tega dobro preučite, naj vam se pri tem odvetnikov nasvet nikakor ne zdi predrag! Pri pregledu dokumenta bodite pozorni na bremenski list, saj so v njem vpisane Janez Krivec s.p. TIŠLERJEV KAMNOLOM Poljane 18, Rečica ob Savinji Tel.: 03/838 80 27, faks: 838 80 28 GSM: 041/634 514 Nudimo Vam: - pesek za zidavo, omet, podložni beton - pesek za ostali beton - gramoz za drenaže - tamponi 1 in 2... Z DOSTAVO NA DOM k5° Ii ^olì^ CEMENTNÌNARSTVO 50 let TRADICIJE PÖLAK ŠTEFKA s.p. 3327!fBiartno ob Paki Tel: 03 58« 50 65 Strešna kritina POLAK izdelana po najsodobnejši švedski tehnologiji. Dimenzije strešnika so 33x42 cm. Možnost izbire v 7 barvah. Izredno ugodna cena betonske kritine POLAK. 1 m2 barvne kritine samo 1.674 SIT, cementne barve pa samo 1.404 SIT. V ceni ie že vračunan davek na dodano vrednost. Ugodna cena tudi betonskih in opažnih zidakov ter dimnikov. Hvala za zaupanje! TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Internet: www.mizarstvo-lukac.com, e-mail: info@mizarstvo-lukac.com Vratna krila Lesne Slovenj Gradec po tovarniških cenah. Proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev in vhodnih vrat. Prodaja kljuk in laminatov. V ponudbi imamo KVALITETNE VRTNE GARNITURE. Za prednaročila nudimo poseben popust. Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti! Dostava na dom Nazarje, Lesarska 10, Tel.: 03/83-98-550 glinIPP STAVBNO POHIŠTVO S TRADICIJO KBE OKENSKI ISTIM vse hipoteke in služnosti, ki vam lahko gradnjo hudo otežijo. Prav tako mora biti prodajalec vpisan v zemljiško knjigo, drugače od njega zahtevajte originalne, od notarja overjene dokumente, s katerimi lahko izkazuje lastništvo nad parcelo. Na sedežu občine preverite informacijo o zazidljivosti parcele, ki mora biti namenjena gradnji stanovanjskih hiš. Urbanistični del tehnične dokumentacije je del projekta za gradbeno dovoljenje, kjer so opisani in izrisani vsi pogoji gradnje. Naročite ga pri arhitektu, registriranem pri inženirski zbornici. Nadalje potrebujete še projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del in idejni projekt, ki pa ni po zakonu nujno potreben. Za podrobnejše informacije seje dobro obrniti na projektivni biro, kjer vam lahko vso kompletno dokumentacijo, potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja tudi izdelajo. MONTAŽNA GRADNJA, DA ALI NE? Za kakšno gradnjo se odločiti, montažno ali klasično, je seveda odločitev vsakega posameznika. Po raziskavah slovenskih strokovnjakov se v Sloveniji še vedno zelo malo kupcev odloča za montažno gradnjo. Temu botrujeta predvsem dva razloga, ki pa sta oba neutemeljena. Prvi je ta, da naj bi montažna gradnja več stala, kar pa ni več res, saj cena montažne gradnje ni dražja kot klasične. Govorimo seveda o primerljivem objektu, do teh izračunov so prišli tudi strokovnjaki časopisa Delničar. Prav tako je veliko ljudi še vedno prepričanih, da gre pri montažni gradnji le za gradnje tipskih hiš, kar je res veljalo 20 let nazaj, danes pa ne več. Videz hiše bo odvisen od načrta, ki ga arhitekt lahko izriše po vaših zamislih, tega pa nato lahko odnesete proizvajalcu montažnih hiš. Seveda pa še vedno drži, bolj kompliciran bo izgled hiše, dražja bo tudi izdelava. A to drži tako za montažno gradnjo, kot tudi klasično. Prednost montažne gradnje je v tem, da je večinoma hitrejša, vsa dela pa lahko prepustite enemu izvajalcu, ki se sam usklajuje s podizvajalci, kar vam prihrani ogronhno časa in živcev. Vsi namreč poznamo že skoraj pregovorno netočnbst naših obrtnikov. Izdelava sestavnih delov montažne hiše poteka v proizvodni hali in zaščitena pred vremenskimi vplivi, vsa izdelava montažnih elementov, vgradnja oken ter vsa ostala dela potekajo po natančno določenih postopkih, podvrženim mnogim notranjim in zunanjim kontrolam, ki jih izvajajo neodvisne institucije. Dokazana je tudi izredno dobra izoliranost montažnih hiš, kar je dobra novica za družinski proračun, saj je dokazano, da v slabo izolirani hiši vsak dan nepotrebno potrošimo tudi do 15 litrov goriva. OBNOVA STREH Dolga zima z obilnimi padavinami, kot je bila letošnja, nam je dobro pokazala, kaj vse je potrebno na hiši obnoviti. Dobra streha je zagotovo med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na dolgotrajen obstoj naših domov. Včasih enostavne strehe, večinoma pokrite z bo-brovcem ali salonitno kritino postajajo dandanes vse bolj zahtevne. Strehe, sestavljene iz več različnih naklonov ter z izkoriščeno podstrešno etažo zahtevajo kvalitetno kritino, ki mora ustrezati naklonu streš-nine, zato izbire ie te ne moremo prepustiti naključju ali najugodnejši ceni, pač pa je potrebno posvetovanje s strokovnjakom. Če je streha pravilno toplotno izolirana, nam pozimi sneg in ledene sveče ne bodo delale težav, sneg, ki se bo na njej dalj časa zadrževal, pa bo ustvarjal še dodatno toplotno izolacijo. Strehe s strmim naklonom morajo biti obvezno opremljene s snegolovi, ki so lahko linijsko ali točkovno pritrjeni, odvisno od same kritine. Če stoji hiša ob prometni ulici, kjer je veliko pešcev, je vredno razmisliti o ogrevanju žlebov, kar preprečuje nastanek ledenih sveč. Ta strošek bo gotovo manjši kot plačilo odškodnine pešcu, ki ga lahko ledena sveča hudo poškoduje. Kočljiva mesta pri strehah so stiki različnih poševnim - žlote, ki morajo biti obdelane s pločevino ali pa so iz istega materiala, kot je ostala strešna kritina. Vsi stiki morajo biti dobro zakitani, vso površnost pri obdelavi le teh pa bo laik na žalost opazil šele pozimi ali ob velikih deževnih nalivih, ko mu bo zamakalo v stanovanje. Zato vsa strešna dela prepustite preverjenemu strokovnjaku, škodil pa ne bo tudi natančen pregled obnovljene strehe s strani neodvisnega izvedenca. OKNA IN VRATA Okna so nekaterim le za občudovanje lepega razgleda na drugi strani sten. Vendar je njihova funkcionalnost velika, zato morajo biti brezhibna. Skozi nezatesnjena okna in vrata se lahko izgubi celo tretjina proizvedene energije, kar pomeni, da je potrebno večje ogrevanje ter posledično večji denarni izdatek namenjen ogrevanju. Za dobro tesnjenje so priporočljiva trajnoelastična akrilna ali silikonska tesnila, odporna zoper sončne žarke in škodljive snovi v zraku. Premaze na lesenih oknih praviloma obnavljamo vsaka tri leta. Za okna, ki so neposredno izpostavljena vodi in sončnim žarkom, moramo izbrati svetlejše premaze, saj temnejša barva vpija toploto, površina pa se bolj suši, posivi ali razpoka. Zunanja vrata morajo biti povsem neprepustna v vseh letnih časih. Zlasti je potrebno negovati tesnila in okovje, ki je še posebej obremenjeno. Poškodovana vrata, ki visijo postrani in drsijo po tleh je potrebno takoj popraviti, saj poševna lega škoduje vsem drugim PES E D toplotna tehnika Justin Sedeljšak s.p. IZDELAVA KOTLOV ZA CENTRALNO OGREVANJE, SISTEMOV Z AVTOMATSKIM DOZIRANJEM GORIVA IN MLINOV SEKATORJEV 3303 VRANSKO, Prapreče 25, tel.: 03/703 84 90, faks: 03/703 84 95 Kotli za centralno ogrevanje na trda goriva in sistemi za avtomatsko kurjenje lesnih sekancev, oblancev in žagovine. Prednosti naših kotlov so: - prostorno kurišče, dober izkoristek goriva in dolga obratovalna doba kotla,saj so prvi v obratovanju že več kot 23 let. Sodobna okolju prijazna kurilna naprava KS AUTOMATIC na lesno biomaso je namenjena za ogrevanje stanovanjskih objektov. Popolnoma avtomatizirano dovajanje goriva omogoča udobno kurjenje, primerljivo oljnim ali plinskim ogrevanjem. Z Lambda regulacijo je zagotovljeno optimalno zgorevanje, visok izkoristek in majhna količina škodljivih emisij v ozračju. Kotle in sisteme za ogrevanje Vam izdelamo v razponu moči od 26 do 2.000 kW. Za drobljenje kosovnih lesenih odpadkov v sekance, ki so primerni za avtomatsko kurjenje ali briketiranje, proizvajamo drobilnik PESED, širine rotorja od 400 do 1.200 mm. Triindvajsetletne delovne izkušnje pri proizvodnji toplotne tehnike in opreme, spremljanje evropske tovrstne tehnologije in prejeta priznanja: bronasti plaketi v Celju na sejmih MOS '89 in MOS '91 in zlati plaketi v Mariboru na sejmih ENERGETIKA '92 in ENERGETIKA '94, ter štiri najvišja priznanja v letu 2001 nas obvezujejo, da Vam zagotavljamo kakovostno opremo kotlovnice! Kurilna naprava KS Automatic Sistem sestavlja: • kotel KS s šamotiranim gorilnikom • varovalna loputa z dozirnim polžem • ventilator za primarni in sekundarni zrak • odvzemna naprava s transportnim polžem • elektro krmilna omarica z opremo ZA VSE, KI SE BOSTE ODLOČILI ZA OGREVANJE NA LESNO BIOMASO, DRŽAVA NUDI UVELJAVLJANJE SUBVENCIJE V VIŠINI 500.000,00 SIT. delom vrat. Ključavnico, ki zaradi vremenskih vplivov začne rjaveti, je potrebno redno mazati. OBNOVA STARE HIŠE - POZOR NA ZDRAVJU ŠKODLJIVE SNOVI V starejših hišah, ki so zgrajene še pred zakoni, ki prepovedujejo uporabo zdravju škodljivih snovi, je pred obnovo potrebna še posebna previdnost. Prenekateri strupi so brez vonja in barve, zato se lahko neopaženo skrivajo v gradbenem materialu. Stare iverne plošče so po novejših raziskavah glavni razlog za visoke vrednosti formaldehida v stanovanjih. Zato je najboljše, če takšne plošče zamenjate z novejšimi, neoporečnimi (kar mora biti na plošči posebej označeno!), ali pa jih premažete s šelakom. Pri odstranjevanju starih talnih oblog, ki so na tla pogosto prilepljene s strupenim lepilom, nikar ne pozabite na zaščitno masko za usta! Pri polaganju ri «K'Sr' novih talnih oblog pa zadostuje že, če jih po površini premažete z oljem ali voskom. Pri polaganju pa uporabljajte disperzijska lepila, ki ne vsebujejo razredčil ter lepila iz naravnih smol. Tudi stenske barve in lepila v starejših hišah močno vplivajo na klimo v prostoru, zato jih je treba odstraniti s sten. TERASA - SOBA NA PROSTEM V toplih pomladanskih in poletnih dneh je terasa najbolj priljubljen del našega doma. Vendar se na terasi počutimo prijetno le, če je okusno in udobno urejena. Pred urejanjem ali obnavljanjem le-te pa si moramo narediti temeljit načrt. Vanj vnesemo vse mere, nato v trgovini z gradbenim materialom izberemo betonske plošče ustrezne velikosti, barve ter površine. Za prekrite terase so najprimernejše plošče z brušeno površino, primerne pa so tudi za odprt prostor. Končni osnutek terase natančno vrišemo v načrt, šele nato pa naročimo plošče in vse ostalo, kar potrebujemo. Za podlago je primeren izpran pesek, iz katerega napravimo 15 do 20 cm debelo plast in jo dobro steptamo. Sledi polaganje plošč, če tega KROVSTVO, SPLOŠNO KLEPARSTVO IN IZOLACIJE IGOR ZBIČAJNIK S.P. Tel: (03) 8975 850, GSM (041 ) 624 874 E-mail: igor.zbicajnik@siol.net Žarova 20, 3320 VELENJE lufHilc ROOFING SYSTEMS - nizka teža (7 x lažji od klasičnih glinenih strešnikov) - omogočajo montažo že od 10 stopinj naklona - vse to je izrednega pomena pri sanaciji starih azbestnih strešnikov in asfaltnih skodel - omogočajo enostavno izdelavo vseh detajlov na strehi za novogradnje in izdelavo mansard - velika raznovrstnost barv in oblik strešnikov - absolutno odporni na točo, burjo, sneg, dež - izredna trajnost (50 let garancije) - atesti kvalitete izdani v več kot 30 državah, tudi v Sloveniji s strani Zavoda za Gradbeništvo RS IZVAJAMO ŠE VSA OSTALA KROVSKA IN KLEPARSKA DELA PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE MAJOM Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 -talno gret ■ keramičnih ploščic Gorenje in Zirconio - sanitarna oprema Ugodni kredit do 1 leta s samo 4% obrestno mero! • Višinska vzdrževalna dela na stanovanjskih in drugih objektih • Zaključna dela v gradbeništvu • V najem dajemo gradbene stroje in opremo do delovne višine 29 m LimA Sprememba poslovnega časa Obveščamo vas, da bomo 3. maja 2004 spremenili poslovni čas poslovalnic Nove Ljubljanske banke, Podružnice Savinjsko - Šaleška. Nov poslovni čas bodo imele naslednje poslovalnice: - Poslovalnica Mozirje, Na trgu 9, Mozirje od 8.30 do 12. in od 14.30 do 17. ure - Izpostava Gornji Grad, Attemsov trg 8, Gornji Grad od 8.30 do 12. in od 14.30 do 17. ure - Izpostava Ljubno ob Savinji, Plac 16, Ljubno ob Savinji od 8.30 do 12. in od 14.30 do 17. ure - Izpostava Luče, Luče 41 od 8.30 do 12. in od 14.30 do 17. ure - Izpostava Nazarje, Savinjska 2, Nazarje od 8.30 do 12. in od 14.30 do 17. ure - Izpostava Šmartno bo Paki, Šmartno bo Paki 84 od 8.30 do 12. in od 14.30 do 17. ure - Poslovalnica Rudarska, Rudarska 3, Velenje od 9. do 17 ure - Poslovalnica Šoštanj, Trg svobode 5, Šoštanj od 8.30 do 12. in od 14.30 do 17. ure - Poslovalnica Gorenje, Partizanska 12, Velenje od 8.30 do 12. in od 13.30 do 15.30 ure - Poslovalnica Gorica, Goriška cesta 46, Velenje od 8.30 do 12. in od 14.30 do 17. ure - Poslovalnica Pesje, Špeglova 2, Velenje od 8.30 do 12. in od 14.30 do 17. ure - Poslovalnica Kidričeva, Kidričeva cesta, Velenje od 8.30 do 12. in od 14.30 do 17. ure - Poslovalnica Nakupovalni center, Kidričeva cesta 2b, Velenje od 8.30 do 12. in od 14.30 do 17. ure - Poslovalnica za gospodarske družbe in samostojne podjetnike, Rudarska 3, Velenje od 8. do 15.30 ure Podatke o spremembi poslovnega časa najdete tudi v zloženkah Poslovni čas, ki jih dobite v vseh poslovalnicah NLB, in na spletnem portalu www.nlb.si. Preproste bančne storitve lahko opravite tudi prek spletne poslovalnice Klik NLB, elektronske banke za pravne osebe, mobilne banke Moba NLB, telefonske banke Teledom, avtomatskega odzivnika in bankomatov. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Savinjsko-Šaleška NLB d.d., Trg republike 2, Ljubljana nismo vajeni, delo rajši prepustimo mojstru, ob koncu pa vse položene plošče posipljemo s peskom in ga pometemo v reže, da jih zapolnimo. UREJANJE VRTA K hiši, ki jo z ljubeznijo uredimo ter si zaradi nje marsikaj drugega odtegnemo od ust, seveda spada tudi vzorno urejena okolica. Brez harmonije v okolici hiše tudi sam objekt ne more izžarevati v vsej svoji lepoti. Motorni dostop do hiše je v današnjem času že samoumevna potreba. Urejen motorni dostop, ki ustreza minimalnim prometno-tehničnim standardom, je pri novih zgradbah celo osnova za izdajo gradbenega in kasneje, uporabnega dovoljenja. Zato pri načrtovanju vrta namenite dovolj pozornosti dovozu, ne pozabite pa tudi na zaščito ostalega vrta. Zasaditev žive meje varuje vrt in tudi vašo zasebnost, glede njene višine pa je potrebno upoštevati pogoje iz gradbenega dovoljenja oziroma veljavni prostorski ureditveni načrt občine. Dvoriščni del, če to omogoča velikost zemljišča, lahko razdelite na prostor s travnato površino in del, kije namenjen občasnemu parkiranju vaših gostov in je hkrati podaljšek dvoriščne površine, ki predvsem na podeželju pride prav pri rabi delovnih strojev. Pri izboru materialov za tlakovanje je potrebno upoštevati kakšna bo obremenjenost dvorišča in seveda v kakšne namene bo dvorišče služilo. Asfalt ni vedno najboljša izbira, predvsem gledamo z estetskega vidika, saj ga lahko nadomesti cenovno nič dražji, primerno izbran betonski tlakovec. Na vrt ponavadi sodi tudi kotiček s klopjo in mizo, ki ga postavimo pod senco drevesa ali pod pergolo, važno je le, da ima vaš kotiček za druženje dovolj zasebnosti. Če želite zelenice ohraniti negovane, si uredite tudi vrtne potke, ki so lahko tlakovane iz razkošnejših materialov kot samo dvorišče. Stanovanjski krediti V življenju se nemalokrat znajdemo pred hudimi finančnimi zagatami, predvsem ko gre za velike in zahtevne projekte, kot je nakup stanovanja ali gradnja hiše V Banki Celje sledimo željam in potrebam svojih komitentov, zato vam po ugodni obrestni meri ponujamo: • redne stanovanjske kredite z odplačilno dobo vse do 20 let in možnostjo delnega gotovinskega koriščenja. Nudimo vam tudi strokovno svetovanje pri kreditiranju. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. Banka Celje ekipo mehanikov, vas bo Peugeotov servis tudi navduševal. MOZIRJE-NAZARJE Pešpot za turist Pred dnevi je stekla gradnja pešpoti med Mozirjem in Nazarjami, ki bo povezala oba kraja po levem bregu Savinje. Sprehajalci in rekreativci so se že doslej dokaj množično posluževali omenjene trase, nova pešpot pa širša in utrjena. Ob njej bodo nasadili sadike divje češnje, javorja in lipe, na nekaterih mestih pa bodo namestili tudi klopi za počitek. Gradbena dela, katerih izvajalec je Nivo Celje, podizvajalec pa Brleč iz Radomelj, naj bi bila zaključena do prvega maja. KF luknji ... Luknja pri Takšna je podoba lokalne ceste skozi Če-plje v občini Gornji Grad z udarnimi jamami, ki lahko ob voznikovi neprevidnosti povzročijo na vozilo tudi precejšnjo škodo. Resnica je, da je potrebno hitrost vožnje prilagoditi razmeram na cesti, kakor je tudi resnica, da so predvsem domačini nezadovoljni s cesto, ki kakšne bistvene sanacije še ne bo deležna. Tako vsaj razmišlja tajnik občine Jože Poznič, Sama jama - guma fuč! (foto: EMS) ki pravi, da bi za dejansko rekonstrukcijo potrebovali okroglih 35 milijonov, kijih občina vsaj na kratek rok nima kje vzeti. Največji problem predstavlja neutrjen spodnji ustroj cestišča, tako da cesta na določenih odsekih dobesedno plava, kar v veliki meri pripomorejo tudi (pre)težki tovornjaki. Povsem verjetna je tudi razlaga, daje bila cesta grajena v povsem drugačnih razmerah za bistveno manjši promet, brez pretiranih obremenitev, kar pa seveda ne pomeni, da bodo luknje preprosto ostale. Po zagotovilih Pozniča naj bi bila v kratkem opravljena najnujnejša sanacijska dela. Savinjčan Zgomjesavinjski godbeniki v ljubenski cerkvi Iz ljubenske župnijske cerkve so prejšnji sobotni večer odmevale prijetne melodije muziciranja godbenikov Kulturnega društva Godba Zgornje Savinjske doline, ki so vsodelovanju z župnijo Ljubno ob Savinji priredili Velikonočni koncert. Prezbiterij cerkve so na- polnili godbeniki in s svojim nastopom ponovno dokazali, do pod umetniškim vodstvom dirigenta Tomaža Gučka znajo tudi v cerkvi, kjer sicer pihalne godbe bolj poredko gostujejo, s priredbami cerkvenih pesmi in dovršenim nastopom navdušiti svoje zveste poslušalce. Za popestritev večera so poskrbeli še člani Savinjskega trobilnega kvarteta ki so s svojim nastopom dokazali maloštevilnim poslušalcem, s kakšno zagnanostjo in predanostjo skupaj z ostalimi člani godbe gojijo to glasbeno zvrst. Franjo Atelšek ' ....../ PEUGEOT SERVIS. PRI NAS VESTE, PRI ČEM STE! PEUGEOT Avtoservis MARJAN TRATNIK s.p. - Ločica ob Savinji 49,3313 Polzela ■ tel.: 03 570 16 40 TUŠ CELJE Obiski v Tuševih otroških igralnih kotičkih nagrajujejo Tuševi nakupovalni centri postajajo pri otrocih vse bolj priljubljen pros-torza preživljanje prostega časa. Planet Tuš Celje, Planet Tuš Novo mesto in Tuš Kočevje nudijo najmlajšim ob številnih spremljajočih aktivnostih in prireditvah tudi bogat repertoar ustvarjalnih delavnic. Otroške delavnice potekajo v omenjenih centrih v posebej urejenih igralnih kotičkih, poimenovanih »Oslarija«, otroci pa lahko v njih burijo domišljijo vsak dan, od ponedeljka do sobote. V času prvomajskih počitnic bo v Planetu Tuš vrsta zanimivih delavnic za otroke (foto: Gregor Katič) Ob obisku delavnice je vsak ustvarjalec nagrajen z zvezdico, deset zbranih zvezdic mu prinese nagrado. Otroci se lahko, ob kreativnem ustvarjanju v delavnicah, v »Oslariji« tudi igrajo na številnih igralih, gledajo risane filme ter sodelujejo v različnih družabnih igrah. Otroški kotiček v Planetu Tuš Celje so pred kratkim prenovili in obogatili, posodobitev pa načrtujejo tudi v Planetu Tuš Novo mesto in trgovskem centru Tuš Kočevje. Novost v prenovljeni »Oslariji« so predvsem sodobna igrala, ki so koncipirana za različne starostne skupine, od malčkov do najstnikov. Izzive nudijo vsem otrokom, ne glede na njihove sposobnosti, spretnosti in izkušenost, otroci s posebnimi potrebami pri tem niso nobena izjema. Igrala otrokom omogočajo guganje, nihanje, vrtenje, plezanje, plazenje, urjenje, lovljenje ravnotežja, itd. Skrbno izbrane so tudi barve in materiali, iz katerih so igrala narejena, saj so okolju prijazni in vzdržljivi. Varstvo, igra in ustvarjalne delavnice v ko- tičkih potekajo pod mentorstvom strokovno usposobljenih vzgojiteljev. »Oslarije« obišče vsak dan več otrok, čez vikend v njih zabeležijo celo več kot 150 mladih nadobudnežev. Posebej pester in zanimiv spored ustvarjalnih delavnic bo v omenjenih Tuševih centrih v času prvomajskih počitnic. V Planetu Tuš Celje bodo 23. aprila med 16. in 19. uro pripravili delavnico na temo »Muca z bonboni«, 24. aprila med 9. in 12. uro ter med 16. in 19. uro pa bodo otroci lahko preizkušali svoje ustvarjalne spretnosti na temo »Žirafa«. Med počitnicami, od 26. do 30. aprila, bodo delavnice potekale v dopoldanskem času, med 9. in 12. uro. »Na pomladnem travniku« je naslov delavnice, ki bo v »Oslariji« potekala 26. aprila, 28. aprila bo na vrsti delavnica z naslovom »Razkošna vaza«, 29. aprila bodo mladi ustvarjalci izdelovali »Prve cvetlice«, 30. aprila pa se bodo naučili, kako se izdela »Dišeči tulipan«. LP JAVNI RAZPIS Občina Luče,Odbor za kmetijstvo in vzdrževanje lokalnih cest, vskladu s Pravilnikom o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Luče (Uradni list št. 37/03) objavlja javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev v skupnem znesku 11.500.000,00 SIT za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Luče za leto 2004. I. PREDMET RAZPISA -sofinanciranje kmetijske proizvodnje zaradi težjih pogojev kmetovanja (mleko, malo pitano govedo, telice in voli, jagnjeta, zlato zrno), - sofinanciranje umetnega osemenjevanja krav, - sofinanciranje programa reprodukcije, - strokovno izobraževalne naloge s področja kmetijstva, - podpore za delovanje strokovnih društev, aktivov, krožkovs področja kmetijstva, - pomoč čebelarstvu, - sofinanciranje dopolnilnih dejavnosti - certifikatno - sofinanciranje ekološke kontrole, - sofinanciranje investicij v osnovne in dopolnilne dejavnosti kmetij in ekološko kmetovanje, - subvencioniranje obresti za investicije v kmetijstvo. II. UPRAVIČENCI Na razpis lahko kandidirajo fizične osebe, ki imajo stalno bivališče na območju Občine Luče in ta sredstva na tem območju tudi koristijo in pravne osebe, ki delujejo na področju kmetijstva v Občini Luče. III. DODELJEVANJE SREDSTEV NA OSNOVI JAVNEGA RAZPISA Vlagatelji uveljavljajo sredstva potem razpisu na podlagi pisne vloge. Vlogi mora biti predložen predpisan obrazec, določen za posamezne namene in predpisana dokumentacija. Obrazci se dobijo na Občini Luče. Vlagatelji lahko pridobijo sredstva za sofinanciranje investicij v osnovne in dopolnilne dejavnosti kmetije in ekološko kmetovanje na podlagi dokazil o izvedeni investiciji, ki mora biti višja od 300.000 SIT. Maksimalna skupna vrednost sofinanciranja je 20% vrednosti investicije oz. 500.000 SIT. Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli tisti vlagatelji, ki za isti namen še niso pridobili sredstev iz drugih razpisov. Pri umetnem osemenjevanju se sofinancira prva osemenitev. Delovanja aktivov, društev, krožkov s kmetijskega področja se sofinancira na podlagi predloženih letnih programov ter njihovih aktivnosti. Sredstva za strokovno izobraževalne naloge s področja kmetijstva se dodelijo na podlagi finančno ovrednotenega programa dela. Sredstva za sofinanciranje tekoče proizvodnje se bodo izplačala dvakrat letno na račun upravičenca in sicer prvič v juliju in drugič v decembru 2004, sredstva za sofinanciranje investicij in obrestnih mer pa se bo izplačala v decembru 2004. Upošteva se obdobje od 1.1.2004 do 30.11.2004. Rok za vložitev vlog je 30 dni po objavi razpisa v Savinjskih novicah. Vloge sprejema Občina Luče, Luče 106, 3334 Luče. Občina Luče Župan Ciril Rose l.r. PODROČNO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V ODBOJKI Kar tri ekipe na državno prvenstvo Konec marca in v začetku aprila so potekala izbirna področna tekmovanja osnovnih šol v odbojki za mlajše deklice in dečke. Organizacija turnirjev zgornjesavinjsko-šaleške regije je bila zaupana osnovnim šolam Blaža Arniča iz Luč in Ljubnega ob Savinji, ki sta se poleg dobrih gostiteljic izkazali tudi na igrišču, kar je rezultat dobrega dela športnih pedagogov na področju šolske odbojke. Najprej so se na Ljubnem pomerili mlajši dečki, ki so prikazali kvalitetno odbojko in poskrbeli za kar nekaj tesnih in dramatičnih končnic. Med te spada nedvomno igra domačinov proti favoriziranim igralcem Šoštanja, ki sojo slednji dobili z obilico športne sreče in potrebno koncentracijo v odločilnih trenutkih tekme. Kljub temu je lahko športna pedagoginja Maja Logar še kako zadovoljna s svojimi varovanci, saj so si z drugim mestom prav tako zagotovili nastop na državnem prvenstvu. To pa je uspelo še Lučankam in Rečičankam na področnem prvenstvu mlajših deklic v Lučah, kjer so ponovno dokazale svoj vsestranski športni talent. Predvsem domače odbojkarice so bile tokrat razred zase, saj niso nasprotnicam prepustile nobenega seta. Končni vrstni red pri mlajših deklicah: 1. OŠ Blaža Arniča Luče, 2. OŠ Rečica ob Savinji, 3. OŠ Karel Destovnik Kajuh Šoštanj, 4. OŠ Gustav Šilih Velenje. Končni vrstni red pri mlajših dečkih: 1. OŠ Karel Destovnik Kajuh Šoštanj, 2. OŠ Ljubno ob Savinji, 3. OŠ Rečica ob Savinji, 4. OŠ Gustav Šilih Velenje. Franjo Pukart Odbojkarji športne pedagoginje Maje Logar so si z drugim mestom zagotovili nastop na državnem prvenstvu ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Razborčani povečujejo prednost S tekmami desetega kroga seje v Nazarjah začel spomladanski del najmočnejše zgornjesavinjske lige v malem nogometu. Vodilni Razborčani ne dovolijo presenečenj in so suvereno opravili z neugodnimi Lučani, ASC 2000 je bil v derbiju kroga boljši od svojih matičnih sosedov, Šmarčani so zabeležili pomembno zmago za priključek, Mozirjani in Veseljaki so se razšli brez zmagovalca, Kokarčani pa še naprej ostajajo brez točk. Rezultati 10. kroga: Davidov Hram : ASC 2000 0:2, Ranč Burger : MC Lipa 2:3, ŠD Raduha : Razborje 0:2, ŠD Mozirje : Veseljaki Frenkys Puba 4:4, ŠD Dreta Kokarje : Solčava 0:5. Lestvica po 10. krogu: L Razborje 26,2. Davidov Hram 22,3. ASC 2000 20,4. Veseljaki Frenkys Puba 17,5. ŠD Mozirje 16,6. MC Lipa 14,7. Solčava 11,8. Ranč Burger9, 9. ŠD Raduha 8,10. ŠD Dreta Kokarje -2 (-2). Franjo Pukart NK LJUBNO Po zmagi še poraz Ljubenci so v soboto, 10. aprila, odigrali 2. krog v spomladanskem delu medobčinske nogometne lige Celje, skupno pa že 11. krog, kije prinesel tudi prvo spomladansko zmago ekipi NK Ljubno. Mladi igralci iz Ljubnega se favoriziranega nasprotnika MU Šentjur niso ustrašili in so odigrali tako, kot so si pred srečanjem vsi samo želeli. Kar ni uspelo domačim napadalcem, je v 79. minuti uspelo branilcu Jerneju Retku, kije s pravo bombo, s kakšnih tridesetih metrov, poslal žogo v sam desni zgornji kot gostujočih vrat in dosegel zadetek, ki ga redko vidimo celo v prvi ligi. Odlični predstavi domaje sledilo gostovanje v prvenstveni tekmi 12. kroga proti ekipi Laškega. Nepopolna in oslabljena ekipa ni uspela iztržiti več od častnega poraza 4:2 za domačine, za Ljubence sta zadela Primož Kugler in Aleš Urtelj. Ljubenci so tako še vedno osmi na prvenstveni lestvici z devetimi osvojenimi točkami, v naslednjem krogu, to soboto, pa se bodo pomerili doma z zadnje uvrščenim Vojnikom. Jože Grčar STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Purnata zmagovalca lige z zračno puško Strelsko društvo Gornji Grad je v telovadnici gornjegrajske osnovne šole organiziralo ligaško tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki je potekalo od 4. februarja do 7. aprila. Tekmovanja seje udeležilo deset članov in pet mladincev, ki so streljali stoje na razdalji desetih metrov. Za oceno je bilo treba odstreliti pet kol, ostali nastopi so šteli kot trening. Pri članih je za oceno štelo 20 diabol, pri mladincih pa deset. Pri članih je s 788 krogi najboljši rezultat dosegel Boris Purnat, drugi je bil s tremi krogi manj Janez Železnik, tretji pa je bil s 749 krogi Jože Gom-boc. Pri mladincih je zmagal Dejan Purnat (344 krogov), drugo mesto je zasedel Aleš Kolar (315 krogov), tretje mesto pa je pripadlo Roku Rupu (294 krogov). Tomaž Trogar KONČNICA DRŽAVNEGA PRVENSTVA V MALEM NOGOMETU - POLFINALE Sramotno sojenje zasenčilo nogomet Ob pogledu na dokaj visok poraz nazorskih "graščakov" v Litiji bo marsikdo podvomil v naslov tega prispevka, vendar pa lahko realni akterji na igrišču, kot tudi vsi tisti, ki so si tekmo ogledali v živo, to mirne duše potrdijo. Nesporni favoriti, večkratni državni prvaki, tokrat niso imeli svojega dne in so bili večji del srečanja v podrejenem položaju, zato jim je prišla izdatna pomoč sodnikov v zadnjih minutah srečanja še kako prav. Ob tem se poraja resno vprašanje, kako lahko polfinale končnice državnega prvenstva sodi nedorasel sodniški par, ranga medobčinskih lig ali še nižje, kar je prava sramota za sodniško organizacijo. Zmaga naj nogomet, zmaga naj boljši, so bile besede glavnega sodnika Žeraka pred začetkom prve polfinalne tekme v Litiji, ki pa se na koncu niso izkazale za najbolj resnične. Glavna akterja v negativnem smislu popularizacije malega nogometa sta bila tokrat prav on in njegov asistent, ki sta pravo prvenstveno tekmo, vredno polfinala, spremenila v velik kaos in jo pripeljala na rob incidenta. Že sam začetek ni obetal nič dobrega, saj sta Nazarčanom na eni strani prehitro dosodila pet prekrškov, za kompenzacijo pa nista imela poguma zapiskati še šestega, kar je stopnjevalo nervozo na obeh straneh. V tem obdobju so si "graščaki" priigrali kar nekaj zrelih priložnosti, stesnim pokrivanjem po celem igrišču pa so Litijanom Klub malega nogometa Nazarje onemogočali pripravo napada. Slednji so bili nevarni predvsem iz prekinitev in eno od teh so ob koncu prvega polčasa tudi izkoristili. Delamea in njegovi varovanci pa se še zdaleč niso predali ter v drugem delu še bolj stisnili domačine, ki so delovali povsem izgubljeno in še sreča, da so imeli v vratih nepremagljivega Tokiča, nedvomno prvega moža srečanja. In koje bila ofenziva na njegova vrata najhujša, sta na sceno ponovno stopila že omenjena sodnika, ki sta v dobrih dveh minutah sama odločila tekmo. Odstranitev trenerja Peziča in uradnega predstavnika KMN Nazarje, izključitev reprezentanta Metulja, nedosojen prekršek nad Delameo, ki je neposredno botroval drugemu golu in izkoriščen vabi na tekmo polfinala državnega prvenstva med KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc in KMN Svea Lesna Litija, ki bo v soboto, 24. aprila 2004, ob 20. uri v športni dvorani Nazarje. Srečanje odloča o napredovanju v finale državnega prvenstva, zato nazorski »graščaki« vabijo vse ljubitelje nogometa, da si tekmo ogledajo in s športnim navijanjem pripomorejo k največjemu uspehu kluba v njegovi zgodovini. \____________________________________________J Tudi Andreju Kolarju tokrat žoga ni hotela v gol (foto: Franjo Atelšek) bonus akumuliranih prekrškov je strl še tako močne in žilave "graščake", katerim pa tokrat, po prikazani igri in borbenosti sodeč, ni bilo treba zapustiti igrišče sklonjenih glav. Globoko sklonjena bi morala oditi s parketa sodnika in še kdo iz sodniške organizacije. Predvsem gospod Babič, kije očitno pozabil, da ima za tako pomembne tekme v svoji organizaciji kar štiri mednarodne sodnike. Ker se igra polfinale na dve dobljeni tekmi, se bosta ekipi pomerili še jutri v Nazarjah. Čeprav oslabljeni, brez kaznovanih Metulja in Vre-ša, nazorski fantje napovedujejo boj do zadnjih atomov moči, saj si želijo ob zmagi doma še enkrat gostovati v Litiji. Franjo Pukart KMN Sven Lesno Litijo : KMN Nazorje Glin IPP-AM Miklavc 5 : O (1 : 0) Litija. Športna dvorana. Gledalcev: 300. Sodnika: Alojz Žerak in Franc Plošnik. Delegat: Bogdan Šuput. Strelci: 1:0 Zorč (18), 2:0 Horvat (35), 3:0 Zorč (36), 4:0 Simič (38), 5:0 Simič (39). KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Zagožen, Delamea, Grudnik, Kugler D., Presečnik, Kolar, Ipavec, Kugler V, Vreš, Metulj, Hren, Zoubek. Svea Lesna Litija: Bajc, Kurič, Zorč, Horvat, Simič D., Kristan, Goranovič, Tokič, Kurtič. Rumeni karton: Denis Delamea, Rudi Vreš, Grega Zoubek (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc). Rdeči karton: Blaž Metulj (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc). Igralec tekme: Darko Tokič (KMN Svea Lesna Litija). Rezultati prvih polfinalnih tekem končnice državnega prvenstva: Puntar Alpkomerc : Vitomarci Petlja 5:2 (4:1 ) Svea Lesna Litija : Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 5:0 (1:0) T_b i Na trgu 46, Mozirje RAČUNALNIŠKA TRGOVINA V MOZIRJU d.o.o. Tel.: 839 44 44 www.2bit.si OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA G. GRAD Kocbekova cesta 21 3342 GORNJI GRAD Tel.: (03) 839-04-40, 839-04-41 Fax: (03) 584-30-12 E-mail: sola.gornji-grad@guest.arnes.si OSNOVNA SOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD »ENOTA VRTEC GORNJI GRAD« »ENOTA VRTEC BOČNA« RAZPISUJE VPIS OTROK V VRTEC GORNJI GRAD IN VRTEC BOČNA, za šolsko leto 2004/2005. Vloge za vpis pošljite na naslov: OŠ FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD, Kocbekova cesta 21, 3342 Gornji Grad. najkasneje do 15.05. 2004. Vpisnice in vse dodatne informacije dobite v tajništvu OŠ FRANA KOCBEKA Gornji Grad (tel. št.: 839-04-40 ali 839-04-41), v vrtcu Gornji Grad (tel. št. 584-31-15) in v vrtcu Bočna (tel. št. 584-51-19). V____________________________________________J Dežurne službe Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Praznik dela in dan vstopa v EU bosta od letos dalje povezana praznika. Za praznik dela čestitamo vsem našim članom, razvojnim partnerjem in vsem občanom ter hkrati želimo, da nove priložnosti v novem poslovnem okolju izkoristimo z veliko pripravljenosti za sodelovanje in z mnogimi novimi idejami. Tudi zato letos že petič GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE SAVINJSKO - ŠALEŠKA OBMOČNA ZBORNICA, VELENJE GZS, Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje, na podlagi Pravilnika o podeljevanju Priznanj in diplom inovacijam v SAŠA regiji in na podlagi sklepa UO SŠ OZ Velenje dne 29.03.2004 objavlja RAZPIS za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v Savinjsko-šaleški regiji za leto 2004 Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike (OPOMBA:institucije, tudi s področja negospodarstva) z območja Savinjsko-šaleške regije. Inovacije po tem Pravilniku so: - Izumi, ki po predpisih o industrijski lastnini izpolnjujejo pogoje za patentno varstvo ali za varstvo s patentom s skrajšanim trajanjem. - Tehnične in druge izboljšave, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav, boljši nadzor proizvodnje in boljša varnost del. - Nove oblike teles, risbe in slike. - Posebni rezultati ustvarjalnosti s področja profesionalnih in področja splošnih inovacij. Prijave sprejemamo do 29. novembra 2004. Razpis z obširnejšo razlago vsebine prijave lahko naiđete na naših spletnih straneh www.azs.si/oz velenje. Vse dodatne informacije so na volio na tel.: 898 4 202 ali na E-naslovu alenka.avbersek@azs.si ali osebno na SŠOZ Velenje. Rudarska 6a. Velenie (IV. nadstropje, nad Upravno enotot. Iskrene čestitke, z najboljšimi željami vsem. Direktorica: Predsednica UO: Alenka Avberšek l.r. Marija Vrtačnik l.r. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Center starejših v Gornjem Gradu je prisluhnil Oktetu TEŠ Gre za vez med ljudmi, njihovim delom in pesmijo. Gre za skoraj petsto vaj. Gre za več kot sto petdeset nastopov. Gre za potovanja gostovanja, priprave, organiziranje, veselje, žalost, navdušenje, razočaranje... Gre za način življenja teh ljudi, ki je povezan z zvenom okteta. Pišem vam o osmih prijetnih in zelo dobro uglašenih fantih, ki so bili v našem Centru starejših in nas počastili s priložnostnim koncertom. Pravzaprav pišem o prijateljstvu med zidarji, računalničarji, strojniki, električarji in glasbenikom, pišem vam o Oktetu TEŠ. Lani so praznovali deseto obletnico svojega delovanja in pravijo, da so razen doma, v Šoštanju, največkrat gostovali prav v Gornjem Gradu, od koder je doma tudi njihov umetniški vodja Mitja Venišnik, kijih je naučil in jih še uči ubranega petja. V desetih letih svojega delovanja so doživljali lepe trenutke in slabe trenutke. Grenke pozabljajo, ob lepih in sladkih pa se raznežijo. Marsikaj bi še lahko povedali o njih, a zame je najpomembnejše to, da smo se poslušalci v obednici Centra starejših odzvali, daje zavladala tišina, ko smo poslušali in uživali, da smo potočili solzo sreče in spominov. Ko so pevci s svojim petjem ožarjali naše misli, so naredili čudež življenja, pa čeprav se tega morda niso niti zavedali. Kaj so vložili v to, da so bili pred nami in izvabljali iz svojih grl lepe akorde, vedo le oni. Trud je zanje poplačan, ko zazveni njihova pesem. Svojo pesem so ponesli širom Slovenije, poslovnim partnerjem na Nizozemsko in našim rojakom v Nemčijo. Nekaj posebnega so bili koncerti in druženja s čudovitimi ljudmi iz daljne Avstralije. Krona umetniških dosežkov pa je bilo gostovanje pri zboru Glinka v Sankt Petersburgu v Rusiji. Da so cenjeni tudi pri nas, je pomemben podatek, da so lani v Novem mestu postali nosilci Zlatega žiga Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije. Hvala fantje okteta TEŠ. Upam, da ste ujeli košček naše topline v svoja srca, da ste obdržali obilo naše hvaležnosti v svojih dlaneh, da jih boste lahko nosili skupaj s soncem. Saša Venišnik Center starejših Gornji Grad SP V REPUBLIKE SLOVENIJE Slovenske ceste so spet bolj nevarne! Če na kratko povzamemo opozorilo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije, se je v prvih treh mesecih letošnjega leta prometna varnost v Sloveniji spet poslabšala. Kar 63 mrtvih pomeni izrazit porast najtežjih posledic na naših cestah. Na območju Policijske postaje Mozirje se stanje sicer ni poslabšalo, vendar pa je potrebna povečana previdnost. Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve je število mrtvih zaradi posledic prometnih nesreč v prvih treh mesecih večje, kot je bilo v zadnjih treh letih, in praktično enako, kot je bilo v letih 1999 ali 2000, koje bilo v Sloveniji več kot 300 smrtnih žrtev (1999 335 žrtev, 2000 315). Poleg tega je do 6. aprila 2004 v prometnih nesrečah umrlo že pet otrok do 15. leta starosti. V letih 2001,2002 in 2003 so bili v Sloveniji v celem letu mrtvi trije otroci, kar nas je uvrščalo med (za otroke) najbolj varne države v Evropi. Previdno torej, kajti neugodne vremenske razmere vplivajo tako na razpoloženje prometnih udeležencev in vozne razmere kottudi na splošno prometno (ne)varnost. __________________________________________Jože Miklavc ; ČRNA KRONIKA • VLOM V LOKAL Mozirje: Neznani storilec je 12, aprila vlomil v gostinski lokal v Rade-gundi. Iz notranjosti je odnesel okoli 80.000 tolarjev. • POLOMLJENA OGRAJA Luče: 14. aprila so vzdrževalci regionalne ceste Ljubno-Luče v Podveži opazili poškodovano leseno mostno ograjo. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, daje bila 6. aprila na tem mestu prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprimerne hitrosti malo po polnoči zapeljal s cestišča in ob tem poškodoval 20 metrov ograje. Voznik je ob tem dobil hude telesne poškodbe in bil prepeljan v celjsko bolnišnico. Policisti pa o dogodku niso bili obveščeni. • UJETI VLOMILEC Mozirje: 14. aprila malo pred polnočjo je lastnik stanovanjske hiše v Ljubiji pregnal vlomilca, kije ravnokar vlamljal v njegovo hišo. Kmalu za tem so v bližini mozirski policisti prijeli Mozirjana, ki je osumljen nepovabljenega obiska vtuji hiši in bo moral svoje dejanje zagovarjati na sodišču. • VOZILO NA STREHI Mozirje: 17. aprila popoldan je voznik osebnega avtomobila peljal po regionalni cesti v smeri Mozirje Nazarje. V levem nepreglednem ovinku je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s cestišča na brežino, od koder ga je odbilo nazaj na cesto. Vozilo je pristalo na strehi, voznik in dva sopotnika pa so ob tem utrpeli lažje telesne poškodbe. Vekovečna dragih je bližina. Smrt je združitev na večer. Zemlja skupno jepribežališče inposlednji cilj vseh nas je mir. (M. Kačič) ZAHVALA V 45. letu nas je nenadoma zapustil dragi brat Franc PRISLAN iz Okonine Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, darovali za svete maše, cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju reševalne postaje Mozirje, sodelavcem Glin IPP Nazarje, vsem trem govornikom za lepe poslovilne besede, g. župniku Luknarju za opravljen pogrebni obred, gasilcem, pevcem in pogrebni službi Anubis. Vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Ura izgubljena, vrne se nobena! "Še dobro, da je tako," je rekel Šimen, ki je zamudil v službo tisti dan, ko se je podrl strop na njegovo delovno mesto. Če ga kdo zdaj kdaj vpraša: "Kdaj prideš?", odvrne: "Pozno, ampak niti minuto pozneje." Zaupne besede Ženske si vse povedo. Jolanda je vse zaupala sestri, ki jo je vprašala za zmenek, s katerega seje vrnila vjutranjih urah: "Kako ti je bilo z njim?" "Ves čas sva bila med mehko posteljnino, pa me vseeno vse boli." Blenda Tavrl Zelo sem bolan, ker imamo jutri kontrolno iz matematike! Pridni Ncjčck Učitelj reče Nejcu: "Upam, da me danes ne boš razočaral ..." Nejc odvrne: "Ste me poklicali pred tablo, da vam povem vse, kar vem o formuli ena?" "Si se včeraj kaj naučil?" "Kako pa naj bi se, če ste nam pa dali ogromno domače naloge." "Moram ti povedati, da me je skoraj kap, ko sem preverjal teste. Ti si pisal pozitivno!" "A bom zato spet kaznovan, ker sem vas ogrožal?" Končno nam je uspelo in je tudi na nas posijalo sonce. Premagali smo vremensko napoved. Če bomo imeli smolo, nam bo v Evropi enako dobro, kot pravijo vodilni, da nam je. Kav je med nama, ostane med nama Upokojenca Vanč in Fonza na jesen življenja sedita na klopi v parku in se nastavljata pomladanskemu soncu. Vanč začne pogovor: "Se spomniš, kaj sem ti prejšnji teden zaupal?" "Ja, ne, mislim, kaj pa?" že rahlo senilni Fonza hitro pozablja. "To, da sem Micki skočil čez plot." "Kateri Micki?" "Ja, moji, kateri pa?" "Aha, že razumem. Čez kakšen plot?" "Ne bodi smešen, saj sem ti povedal. Z Angelco sva se malo pomečkala." "Ja, pa res. Ajo poznam?" "Seveda jo poznaš. Kaj ti je? To je tvoja sestra." "Aha, ampak še vedno ne vem, kaj je bilo narobe s plotom." "Daj, poslušaj me, kaj ti pravim. Micka se je vrnila iz toplic in ne bi rad, da se razve za tisto, kar je bilo med nama z Angelco. Tega nikomur ne omenjaj. Najbolje bo, da kar pozabiš. A si si zapomnil?" "Pozabim, kaj?" Žena te kliče pravi, da gleda tekmo po televiziji. V ROŽICAH Zvone Fale, občasni lovec in bivši borec za samostojno Slovenijo: »Če vse dobro premislim, potem ni med borci in lovci nobene razlike. Komandirali so me tam in komandirajo me pri jagi. Samo, da sem tam z večjim strahom oprezoval za divjačino.« (ZGODOVINSKE PRIMERJAVE PRESS) GOZDARSKI TEATER Marjan Densa (v sredini): »Fanta, pomembna sta stil in eleganca, vidva pa delujeta kot nasmejana bukova štora.« Damjan Jevšnik (levo): »Na prvi pogled deluješ kot osameli viharnik iz prve polovice prejšnjega stoletja.« Alojz Lipnik (desno): »Bom pogledal, če je možno takšne primerke tudi spomeniško zaščititi.« (TRIO INŽENIRJEV PRESS) STRATEŠKA ODLOČITEV Anton Vrhovnik, pomočnik direktorja Zadruge: »Z eno nogo sem teoretično že v penziji, zato moram globoko premisliti, kaj bom počel z drugo. Z baletom bodo verjetno težave, lahko pa bi nadaljeval kariero v poslanskih klopeh.« (TRAJNA REŠITEV PRESS) KRAVAL, HRUŠČ TOVORNJAK, TOVORNI AVTOMOBIL MOČVIRNAT SVET PRI PRAGERSKEM NORDIJSKA BOGINJA MORJA IZDELOVA- LEC ORODJA NAPAKA NA FOTOGRAFSKI EMULZIJI REKA V SRBIJI RISANA ZGODBA Z BESEDILOM MESTECE V ŠPANIJI PRIPRAVA ZA PEČENJE MESA TEKOČI RAČUN ŠČIPALNIK, NANOSNIK MODNI ALI FRIZERSKI POSL. PROSTOR GLAVNA ŽILA ODVODNICA SOKRATOV TOŽNIK SLOVENSKI IZUMITELJ- MARIO PRISTANIŠČE V GRČIJI RAZLIKA MED MOŠKIM IN ŽENSKO NEKD. KONGOŠKI POLITIKJOSEPH DRUŽBENI, SOCIALNI POLOŽAJ ZDRAVILIŠČE V BELGIJI VRSTA BOLEZNI RASTLIN SEVERNI JELEN RIMSKI BOG SMRTI GRŠKA BOGINJA ZEMLJE OSLU PODOBNA ŽIVAL S KRAJŠIMI UHLJI BRITANSKI MARŠAL-JOHN VEREKER VINKO NOVAK KRAJ, KJER VODA ODNAŠA ZEMLJO ŽENSKA OB POROKI NAPRAVA ZA PRENOS TV- SIGNALOV SORTA ŽLAHTNIH RDEČIH JABOLK Portal Savinjsko dolino MINI SLOVARČEK: ALPERA- mestece v Španiji ILEO- nekdanji Kongoši politik- Joseph ANAND- indijski pisatelj- Mulk Radž OSANA- slovenski izumitelj- Mario MOR- nizozemski slikar- Antonio Moro Ekstremni športi pridobijo popolnoma nov pomen, ko se smučarska prvakinja in dva ekstremna deskarja na snegu - ki obvladata vse, od tračnic do ledenih strmin - odpravijo v avstrijske Alpe s snemalno ekipo iz Holly-wooda, z namenom posneti reklamo za digitalno videokamero. Toda že tako nevarni projekt- posneti nameravajo beg pred bližajočim se plazom - se izkaže za še bolj nevarnega, ko eden od snemalcev po nesreči posname skupino teroristov, ki se skriva v isti stavbi, kjerje nastanjena ameriška odprava. Napovednik • Petek (23. april), ob 17.00. Osrednja knjižnica Mozirje Predstavitev faksimila Knjige tržanov Mozirja 1740 • Petek (23. april), ob 18.00. Osnovna šola Rečica ob Savinji Odprtje razstave likovnih del slikarja Vinka Železnikarja • Petek (23. april), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Prireditev “Na dobri poti...” - povezuje Franci Podbrežnik • Petek (23. april), ob 20.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Veseli večer 2004 s harmonikarji Darka Atelška in Suško bando - povezuje Boris Kopitar • Sobota (24. april), ob 17.00. Foršt, Ljubno Prvenstvena nogometna tekma - Ljubno : Vojnik (člani) • Sobota (24. april), ob 18.00. Kulturni dom Bočna 34. območna medobčinska revija odraslih pevskih zborov in pevskih skupin • Sobota (24. april), ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Druga tekma končnice 1. SLMN - KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : KMN Svea Lesna Litija • Nedelja (25. april), ob 15.00. Mozirje 8. družinsko petje - narodopisna prireditev • Torek (27. april), ob 18.00. Dom kulture Velenje Osrednja občinska proslava ob dnevu upora proti okupatorju • Sobota (1. maj), ob 8.00. Športni center na Lazah pri Kokarjah 6. pohod prijateljstva na Čreto ŽIVALI - PRODAM 793-032. Prodam več plemenskih ovc injag- Prodam vakumsko črpalko alfa neta za zakol JSP pasme. Gsm lavai in molzno enoto. Gsm 031/ 041/556-748. 266-738. Prodam bikca težkega 115 kg. Tel. 58-32-470. 5831-213. Prodam otroške smuči 108 cm z ŽIVALI - KUPIM vezmi - gazelle freestail. Gsm 031 / Kupim kravo sivko dobro molznico. 611-703. Gsm 041/534-416. Prodam 80 1 bojler, kimono za karate. Gsm 031 /695-579. DRUGO - PRODAM Prodam nekaj knjig za 1. letnik Silažne bale in jedilni krompir prodam. Tel. 584-11-96. fakultete za upravo. Gsm 041/ 863-869. Prodam vitlo tajfun štiritonsko po ugodni ceni. Gsm 041/783-679. Prodam prekle fižolovke. Gsm 031/471-631, zvečer. Prodam mešana drva in vitlo. Gsm 031/296-670. Prodam domači med. Gsm 041/ Prodam otroški športni voziček, KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 18. številki SN ime in priimek_____________________________________ NAROČ. ŠT. naslov____________________________________Q j T j nahrbtnik, avtosedež, sedež za kolo. Gsm 041/783-475. DRUGO - KUPIM Kupim dobro ohranjeno bes kosilnico. Tel. 5832-203. Kupim rabljenega »jahača«-otroški avtosedež (za težo nad 15 kg). Tel. 5833-238. AVTOMOBILI - PRODAM Prodam jugo koral, 1.89, rdeč, ugodno! Gsm 031/602-394. Kadet 1,4 s, letnik 92, prevoženih 115.000 km, cena po dogovoru. Tel. 5831-159, gsm 041/616-463. Prodam golf jxd, I. 85, prevoženih 95.000 km. Gsm 041/875-181, Prodam dobro ohranjen hyunday akcent gls 1,5,1. 96. Gsm 041/ 793-630. Prodam zelo dobro ohranjeno škodo felicija lx 1,6 combi, 1.97, met. srebrna barva, sončna streha, 100.000 km, možen odkup na obroke. Tel. 891-90-77 ali gsm 041/793-063. Prodam opel kadet, 1.86, registriran, simbolična cena. Gsm 031/72-50-47. Prodam fiat tipo I. 93, 2.0 rdeče barve zelo lepo ohranjen, realni kilometri 135.500. Gsm 051/335-735. ODDAM Oddam njivo v Bočni v najem, veliko 58 ar. Tel, 83-83-200. Oddam dva uporabna starejša kolesa. Tel. 58-34-122. Portal Savinjske doline Novice, napovednik, diskusije, mali oglasi... MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnct s.p., Novo Noselje 43, 3342 Gornji Grod. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizocijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. PRAVNO SVETOVANJE Ugodno pišem vse vrste pogodb, zemljiškoknjižnih predlogov, statute društev, druge pravne akte in nudim ostale pravne storitve. Gsm 041/550-525. Nataša Vidmar s.p., Praprotnikova ul. 5, Mozirje. ELEKTROINSTALACIJE Izvajamo vse vrste elektroinštalacij. Informacije na tel. 03/838-12-23, GSM 041/978-228. REMENIH d.o.o., Šentjanž 61,3332 Rečica ob Savinji. TAPETNIŠTVO Obnova oblazinjenega pohištva, sedežnih garnitur, foteljev, kotov in stolov, iz blaga ter usnja. Gsm 041/411-218, tel. 03/5835-341. Banko Sandi s.p., Rečicd 17, 3332 Rečicd ob Sovinji. MORDA STE ISKALI PRAV TO Novi stanovanjski zakon, ki je stopil v veljavo 16.7.2003, obvezuje lastnike in uporabnike večstanovanjskih stavb, da izberejo upravnika. Smo edino zgornjesavinjsko podjetje, ki upravlja večstanovanjske in stanovanjsko-poslovne stavbe, športne, kulturne in druge objekte. Zaupa nam že več kot 300 uporabnikov. Priporočamo se tudi vam. JAVNO PODJETJE RJE d O.O. I ì ta •J OT V poslovnih prostorih na Savinjski cesti 4 v gradu Vrbovec v Nazarjah smo Vam na voljo - vsak delovni dan od 7. do 15. ure - v sredo od 7. do 17. ure in - v petek od 7. do 13. ure Tel. 583 30 20, 839 16 17, faks 839 16 20, e-pošta: dom.nazarje@siol.net VAŠ DOM JE Z NAMI PRIJETNEJŠI. VULKANIZEKSTVO IN AVTOOPTIKA NOVAK Jože Novak s.p., Okonina 9, 3333 Ljubno ob Savinji Tel., Fax.: 03/5841-169, 03/838-10-70, GSM: 041/783-661 HITRI SERVIS: menjava filtrov, disk ploščic, olja, katalizatorjev... NA ZALOGI: ALU platišča o.z. Reacing in MSW ter pnevmatike: mwie4' $tym» SfiUXX* läS£ UGODNE CENE GOODf YEAH NOVOST: Centriranje tovornih gum Prodaja koles AUTHOR Zaposlimo avtomehanika. Vse informacije na tel.: 041/783-661. _4c\ «s» O ut CO co co TD Ul CD > O Q_ "O O CD d C. t/> 'o. CD •S! -o o 'o O— E 5* o "O .CD JA Q) u »ta O *3 C == "ST > .E •mmt 1 M *5 O £ o >(5 o je J »m 8 S C >VI 8 8 M S o >5 S > 2 CD 33 8 O 8 8 o z: S SS IM o d Dalovni čas: od 9. do 16. ura, sobota od 8. do 12. ure Franček Grudnik p., Šmiklavž 3a, Gornji Grad (ob cesti Gornji Grad-Kamnik) 84.990 SIT Osnovna plošča: Shuttle MV43VN Procesor: Intel Celeron 2,4GHz Pomnilnik: 256MB DDR PC333 Grafični pos.: vgrajen na osnovni plošči Trdi disk: 60GB 5400rpm Gibki disk: Da CD-RW pogon: 52x/32x/52x Ohišje: Midi tower / USB priključka spredaj Mrežna kartica: na osnovni plošči Garancija: 24 mesecev HP DeskJet 3650 19.204 SIT Od 22. maja do 22. junija 2004 vam na računalniško □premo podarimo 6% popusta (pri plačilu z gotovino ali po predračunu.) Osnovna plošča: QDI KUDOZ7X/400A-6AL Procesor: AMD Athlon XP 2700+ Pomnilnik: 512 MB DDRAM PC400 Grafični pos.: ATI RadeOn 9600 Pro 128MB DDR Trdi disk: 120GB, 7200rpm Gibki disk: Da z čitalcem kartic CD-RW pogon: 52x/32x/52x DVD pogon: DVD-ROM 16x/48x Ohišje: Midi tower / 300W / USB spredaj Zvočniki: Da, Mrežna kartica: na osnovni plošči Garancija: 24 mesecev o 'to CD OFFICE 2003 ZA ŠTUDENTE IN UČITELJE slovenski 38.400 SIT dnevne predsobe računalniške komode n L Družba za opravljanje dimnikarske dejavnosti EKO DIM d.o.o. Prežihova 17 Ravne na Koroškem tel.: 02 82 21 339 fax: 02 82 20 952 Gorenje Glin d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje * http://www.gorenje-glin.si * e-mail: maloprodaja@gorenje-glin.si * tel.: 03 83 93 138 * faks: 03 58 32 341 Vabljeni v Celje - skladišče D-Per 7/2004 COBISS ® 5000014034,17 lin in v soboto od 8.-12. ure. m m !v OSREDNJO KNJ. CELJE