[geografija v šoli] 1-2·2012 140 Pouk o podnebju * Mag. Helena Križaj Smrdel je profe- sorica geografije v Gimnaziji Kranj helena.krizaj-smrdel@guest.arnes.si COBISS: 1.04 UČni SkloP PoDneB je v GimnaZiji Helena Križaj Smrdel * Povzetek Podnebje je za dijake eno najtežjih, lahko pa tudi eno najzanimivejših poglavij v sklopu obče geografije. Poudarek tematskega sklopa je na spoznavanju in medsebojnem povezovanju klimatskih elementov in dejavnikov ter na spoznavanju različnih tipov podnebja znotraj toplot- nih pasov. Obravnava in ponavljanje poglavja sta smotrna ob povezavi poglavij o prsti in rastju, ki kot sestavni del geosfere močno vplivajo drug na drugega. Le tako bodo dijaki spoznali pomen in součinkovitost posa- meznih elementov na zemeljskem površju. Ključne besede: podnebje, tematski sklop,vsebinski sklop, učna ura THE CLIMATE AS A TOPIC OF GENERAL HIGH SCHOOL SYLLABUS Abstract: The climate can be one of the most difficult, or one of the most interest- ing topics of general geography teaching. The emphasis of this topic is on learning about and finding the connections between the climatic elements and factors, and also on becoming aware of different types of climate within the thermal zones. It is reasonable to connect the teaching and revision of this topic with the topic about the soil and the flora, as they belong to the geosphere and have a strong impact on one another. In that way the students will become aware of the importance and co- efficiency of individual elements on the Earth's surface.. Keywords: climate, topic, content, lesson Podnebje kot drugi tematski sklop obče geografije v prvem letniku gimna- zijskega programa je eno najpomembnejših, hkrati pa za dijake eno naj- težjih poglavij geografskega izobraževanja, saj je obvladovanje in razume- vanje tega poglavja pogoj za razumevanje preostalih tematskih sklopov obče geografije in celotne regionalne geografije. Podnebje namreč odločilno vpliva na naravne in na družbenogeografske elemente in procese na zemeljskem površju. Pri tem lahko pomislimo na odločilen pomen povezanosti podnebja, rastja, prsti, vodovja, razporedi- tve prebivalstva, kmetijske usmerjenosti in še bi lahko naštevali. Brez razumevanja tega poglavja dijaki ne morejo celostno razumeti osnovnih pojavov in procesov na zemeljskem površju, ki so ključ za pravil- no razumevanje tako obče kot regionalne geografije. Uvod [geografija v šoli] 1-2·2012 141 Pouk o podnebju Tematski sklop Podnebje na kranjski gimnaziji obravnavamo po učbeniku Obča geografija avtorjev Jurija Senegačnika in Boruta Drobnjaka v petih vsebinskih sklopih oziroma zaokroženih poglavjih, ki jim namenjam v povprečju 12 ali 13 učnih ur, s tem da je pri vsaki učni uri na začetku po- navljanje in utrjevanje snovi, sledi obravnava nove učne teme in na koncu kratka ponovitev ob vajah v delovnem zvezku ali delovnih listih. Vsak vse- binski sklop se deli še naprej na dve učni uri ali več. Prvi vsebinski sklop, ki govori o ozračju, vremenu in podnebju, razdelim na dve šolski uri. V prvi uri se dijaki seznanijo s pojmom atmosfera in z njim povezanimi problemi ter z razlikami med definicijami vreme in pod- nebje. V drugi uri tega sklopa dijaki spoznajo osnovne podnebne elemen- te in dejavnike ter njihov vpliv na podnebje. Prav razumevanje teh dejav- nikov je ključno za razumevanje podnebja v višjih letnikih pri obravnavi regionalne geografije. Naslednje ure so namenjene spoznavanju geografskih elementov. Prva je na vrsti temperatura, ki jo obravnavam v dveh učnih urah. Pogoj za razumevanje tega poglavja je predhodno znanje o toplotnih pasovih, sto- pinjski mreži, pomenu glavnih vzporednikov in poldnevnikov, navideznega gibanja sonca in posledično pomenu različnega vpadnega kota sončnih žarkov, ki so vzrok za različno segrevanje Zemlje. To znanje naj bi dijaki usvojili že v osnovni šoli, ker predstavlja temelj za nadaljnje razumevanje snovi. Če to znanje pri dijakih še ni dovolj utrjeno, je treba vsebine ponov- no ponoviti in utrditi, kar pa lahko postane časovni problem. Mogoče ne bi bilo narobe v gimnazijske učbenike na novo umestiti kratkega poglavja o matematični geografiji. Prva učna ura o temperaturi je namenjena spoznavanju načinov ogre- vanja ozračja, druga pa merjenju temperatur, pri čemer lahko za boljšo utrditev snovi damo dijakom domačo nalogo o merjenju temperatur v domačem kraju za nekaj dni v tednu. Tako bodo dijaki laže usvojili pojme, kot so temperaturne amplitude, srednje in ekstremne temperature ter iz analize in sinteze podatkov opisali značilnosti krajevnega podnebja. Vajo prakticiramo tudi v četrtih letnikih kot terensko delo za maturo. Zaželen je obisk meteorološke hišice, če je dijaki ne poznajo že iz osnovne šole. Sledi vsebinski sklop o vlagi v zraku in padavinah, ki jo obravnavam običajno dve šolski uri zaradi predhodnega ponavljanja in tudi zaradi številnih novih pojmov, kot so relativna, absolutna in maksimalna vlaga, orografske, konvekcijske in ciklonske padavine itd. Snov lahko obdelamo tudi v eni učni uri. Vsebinski sklop lahko popestrimo tudi s kratkimi po- glavji o vrstah padavin ali oblakih, če imamo v razredu dijake, ki jih zani- ma meteorologija. Na žalost je spet čas tisti, ki nam ne dopušča, da bi se pri določenih vsebinah ustavljali. Poleg tega je treba dovolj dobro utrditi pojme, kot so vrste padavin, ker se z njimi dijaki srečujejo pri vseh poglav- jih regionalne geografije v višjih letnikih. Sledi obsežen vsebinski sklop o zračnem tlaku in različnih kroženjih zra- ka. Ker se veliko pojmov navezuje na fiziko, si nekateri profesorji pomaga- jo z medpredmetnim povezovanjem fizike in geografije tako, da v razred povabijo profesorja fizike, ki s fizikalnega stališča pomaga pri razumevan- ju novih pojmov, kot so zračni tlak, izobare itd. Tematiko o zračnem tlaku obravnava učnega sklopa Podnebje [geografija v šoli] 1-2·2012 142 Pouk o podnebju in kroženjih zraka obravnavam v štirih urah. Poglavje je težko, a velikokrat aktualno in zanimivo, ker se dijaki na koncu poglavja ob branju prognos- tičnih kart lahko naučijo napovedovanja vremena. V prvi uri definiramo zračni tlak in njegovo spreminjanje v navpični in vo- doravni smeri ter razložimo vzrok za nastanek vetrov. Drugo uro spoz- namo lokalno kroženje zrake ter kroženje zraka v ciklonih in anticiklonih. Tretjo uro obravnavamo planetarno kroženje zraka, polarno fronto ter nastanek ciklonov, četrto uro pa monsunsko kroženje zraka in tropske ciklone. Na koncu je še poglavje oziroma vsebinski sklop o toplotnih pasovih in podnebnih tipih, ki jim v povprečju namenim tri ure. V teh urah dijaki spo- znajo razliko med toplotnimi pasovi in podnebnimi tipi ter glavne značil- nosti podnebnih tipov znotraj toplotnih pasov. Sledi še ura ponavljanja ob klimogramih. O tem nazorno govori vaja v delovnem zvezku, kjer dijaki utr- dijo postopke za prepoznavanje tipa podnebja iz določenega klimograma. Prvi vsebinski sklop: Ozračje, vreme, podnebje 1. ura: Značilnosti in problemi ozračja, razlika med vremenom in pod- nebjem 2. ura: Podnebni elementi in podnebni dejavniki Drugi vsebinski sklop: Segrevanje ozračja in temperatura zraka 3. ura: Načini segrevanja ozračja 4. ura: Merjenje temperatur Tretji vsebinski sklop: Vlaga v zraku in vrste padavin 5. ura: Vlaga v zraku, vrste padavin in merjenje padavin Četrti vsebinski sklop: Zračni tlak in zračna kroženja 6. ura: Kaj je zračni tlak in kako nastane veter 7. ura: Krajevno kroženje zraka ter kroženje zraka v ciklonih in anticiklo- nih 8. ura: Planetarno kroženje zraka in polarna fronta 9. ura. Monsunsko kroženje zraka in tropski cikloni Peti vsebinski sklop: Toplotni pasovi in podnebni tipi 10. ura: Tropska in subtropska podnebja 11. ura: Zmerno topla in mrzla podnebja 12. ura: Ponavljanje ob klimogramih Ker je tematski sklop podnebje precej obsežen in vsebuje tudi veliko novih pojmov, ki so za dijake pogosto težko razumljivi, kot je na primer okluzija, potujoča depresija, izobare itd., je treba učno snov dobro utrditi in ponoviti. To lahko opravimo z delovnimi zvezki, lahko tudi z delovnimi listi ali z dodatnimi vajami in nalogami. Poglavje o podnebju bi bilo treba obravnavati na tak način, da bi dijaki dobili čim več uporabnega znanja. Poudarek je na praktičnih vajah, merjenju temperatur, vlage v zraku, dolo- čanju klimogramov, njihovi primerjavi in ostalimi analizami. Primer časovne razporeditve tematskega sklopa podnebja Ponavljanje in utrjevanje učnega sklopa podnebja [geografija v šoli] 1-2·2012 143 Pouk o podnebju Tematski sklop podnebje se močno povezuje s tematskim sklopom o ras- tju in prsti, zato je smiselno povezovati vse tri tematske sklope, tako pri utrjevanju, ponavljanju in tudi preverjanju za oceno. Sama v prvih letnikih običajno preverjam za oceno vse tri tematske sklope, ker predstavljajo neko celoto. Pogosto v kontrolno nalogo vključim, da morajo dijaki ob da- nem klimogramu določiti toplotni pas, tip podnebja, tip rastja in tip prsti. To je seveda mogoče določiti samo ob predhodnem ponavljanju in utrje- vanju snovi ob klimogramih. Lep primer take sinteze vseh treh geografskih elementov je modri tisk v učbeniku Jurija Senegačnika, ki ga uporabljamo na naši šoli. V tem pove- zovanju vseh treh geografskih elementov, tako podnebja, rastja in prsti, vidim smisel geografskega razumevanja in dijakovega trajnostnega znan- ja. Kljub temu da spada tematski sklop Podnebje med težje in bolj zahtevne sklope obče geografije, večina dijakov ob aktivnem sodelovanju in sprem- ljanju pouka lahko novo znanje zelo dobro usvoji. To pomeni, da dijaki usvojijo osnovne pojme, jih znajo definirati in ob kartah v učbeniku tudi razložiti, usvojijo tudi značilnosti glavnih tipov podnebja znotraj toplotnih pasov in jih med seboj primerjajo. Nekoliko težje je prepoznavanje tipov podnebja iz klimogramov in povezovanje vseh treh elementov, podnebja, rastja in prsti. Vendar za dijake, ki sledijo navodilom in aktivno sodelujejo pri pouku, tudi to ne bi smelo biti večji problem. Znanje, ki ga dijaki najbolj pogosto dobro usvojijo in ki ga lahko uporabijo tudi v nadaljnjem življenju, je branje prognostičnih kart, napovedovanje vremena, merjenje temperatur in drugih podnebnih elementov. Vsa splošna znanja o podnebju je običajno, odvisno tudi od razreda, treba v višjih letnikih ponoviti, ker so temeljno znanje pri obravnavi regionalne geografije. Zaradi velikega števila novih pojmov in hitrem obravnavanju snovi jih dijaki namreč radi pozabijo ali celo pomešajo. Lep primer nad- gradnje znanja tematskega sklopa podnebje je terensko delo v četrtem letniku pri izbirnem predmetu geografija, ko dijaki ob tedenskih merjenjih klimatskih elementov in opazovanju vremena spoznajo značilnostih svo- jega krajevnega podnebja. Ob tem izdelajo tudi tabele merjenj, njihove sinteze in analize, kar privede do trajnejšega in bogatejšega znanja. 1. Senegačnik, Jurij, Drobnjak, Borut, 2000, Obča geografija za 1. letnik gimna- zij, Ljubljana, Modrijan. 2. Senegačnik, Jurij, Drobnjak, Borut, 2003, Obča geografija za 1. letnik gimna- zij, Delovni zvezek, Ljubljana, Modrijan. Sklep viri in literatura