LROTI TITU
Mineva leto dni, kar so propadla prizadevanja ameriških prijateljev, da bi svobod= ni „Slovenci, Hrvati in Srbi sklenili v begunstvu sporazum, ki bi proti enotnemu jugoslo vanskemu komunističnemu -režimu predstavljal enotno osvobodilno fronto demokratičnih Slo vencev, Hrvatov in Srbov v svobodnem svetu. / tem letu so se zapadni faktorji dokaj pri bližali Titu (kot so se enako po^silo prilik - približali v drugi skrajnosti Franku). ^si znaki kažejo, da je prelom med Beogradom in Moskvo stvaren in da ni v ozadju perfi= dne igre komunističnih režiserjev. Zapad vedno bolj računa na ta prelom, obenem pa jugo slovanskim narodom v svetovnem in idejnem konfliktu med obema svetovoma - kot se to banalno sliši - ta prelom daje upanje, da ne bodo po končani zmagi Svobode nad Sočnostjo uživali usode premagancev, ki je gotovo grenka in boleča, pa če je zmagovalec Se tako velikodušen. Grenka in boleča predvsem za Slovence, ki žive na mednarodno tako eksponi= ranem in privlačnem ozemlju.
V nekoč svobodnem svetu bodo težko obstojali mali Stalini ali mli Hitlerji..Tole= riranje takih malih nasilnikov je v danih prilikah, v sedanji mrzli vojni, razumljivo, Lot je razumljivo, da demokracije hočejo v totalnem sporu izrabiti vse še tako nepri = ljubljenen zaveznike, Če morejo kaj koristiti. Gre le za mero, do kam demokracije smejo in na kaj pri vsem ne smejo pozabiti.
Tu je tista točka, pri kateri mora emigracija upoštevajoč svojo krvno, duhovno in kulturno povezanost z narodi v Jugoslaviji odigrati svojo prevažno vlogo. Ta emigracija pozna komunizem iz prvega vira, iz lastne izkušnje, pa naj bo potem komunizem Stalinove nli Titove izpovedi. Politično nerealno bi zdaj bilo pihati zapadnjakom na dušo, da je treba nastopiti proti Titu za vsako ceno - na celi fronti. Podvig je preveč tvegan in Li v najboljšem primeru mogel povzročiti zmedo, v najslabšem pa svetovni požar, ki bi utegnil uničiti tudi Zapad, če bi izbruhnil prezgodaj. Na ta način svojega emigrantske= ga poslanstva ne moremo uspešno izvršiti, ker nas nihče ne bo poslušal. Popolnoma mora= mo zatajiti vse svoje osebne, emigrantske, tihe želje in se moramo prilagoditi globalni strategiji Zapada. Tu je Titova Jugoslavija le del operacije, trenutno celo za Zapad u= goden del.
Lasa prizadevanja morajo iti v drugo smer. Predvsem moramo sami prvi poskrbeti, da bomo kot svobodni Slovenci, Hrvati in Srbi pri svojih naporih predstavljali enoten blok “ kot je pred Zapadom enoten blok Titovih komunistov, pa naj bodo ti Slovenci, Hrvati uli Srbi. Pred letom dni smo videli kaj bi pomenil tak enoten blok Ameriki1. Ta je zdaj zaposlena z vse drugačnimi in daleko bolj važnimi^problemi kot pa jih ima zdaj na dnev= nem redu 100.000 glava jujoslovanska emigracija. Ge se ta noče sama v sebi urediti, jo bo unerika pač prepustila svoji usodi in ne bo pri svojih kombinacijah s Titom mogla ra čunati tudi na adut združenih svoboinin Jugoslovanov, ki bi ga sioer imela vsaj v rezer vi.
Trenutno se zdi povsem nevažno, kaj naši ljudje v domovini pravijo glede bodoče po litične tvorbe na današnjem jugoslovanskem ozemlju. Poročila o tem so si nasprotujoča (primerjaj anketo Klica Triglava v Št.67; enako poročila dopisnikov iz Trsta in Pariza v današnji in 64.štev.); stvarno danes ne morejo imeti nobenega praktičnega pomena. Nas sicer morajo zanimati, ne moremo pa že zdaj popolnoma nič dokončnega odločati. Gotovo pa je, da bo morala biti jutrišnja ureditev svobodne Evrope izraz svobodne volje evrop=
/^u,U£\
ItTI
skih narodov. Tu je vredno navesti modro stališče pariške Deklaracije, pa naj jo potem stari jugoslovanski politidni krogi in prvaki še tako omalovažujejo, da imajo "srbski, hrvatski in slovenski narod suvereno pravico, da se po osvobojenju vsak s svojo večino izrečejo ali hočejo skupno državo, s kakšnimi pogoji in v kakšni politični in socialni obliki".
Ugled jugoslovanskeemigracije je vse od leta 1941 fatalno padal. Danes so na mnogo boljšem položaju zastopniki tistih narodov, ki so stali v zadnji vojni v taboru Iiitler= ja in Mussolinija. Widtem ko so bas ti zastopniki po letu 1943 skrbeli, da bi ugodno pla sirali svoje zelje in nasvete pri zapadnih političnih faktorjih, smo se jugoslovanski be gunci med seboj napadali in obtoževali, brav podoben slučaj je bil in jo v sani sloven= ski, sami hrvatski in sami srbski emigraciji.
Treba si je najprej pridobiti nekdanji ugled'. Treba je pokazati tisto osnovno mero zdravega razuma in demokratičnega duha, ki je nujen za vsako sožitje. Kaj pomaga sanja= ti o Združeni Evropi ali pa Srednje-vzhodni federaciji, Če pa se stalni sosedje Sloven= ci, Hrvati in Srbi med seboj v emigraciji proti skupnemu Titovemu (ne Moskvinemu) na = sprotniku ne snamo združiti na skupni osnovi'.? Končno mi lahko danes sklepamo sporazume take ali drugačne vrste med seboj - če jih naši narodi po osvobojenju ne bodo hoteli,je , vse delo zaman. Nikdar pa nas nihče ne bo obsojal, če se bomo sporazumeli v tem, da je proti Titu potrebna skupna delovna fronta in da si mora ta enotna fronta biti na jasnem, kaj in kakšna je njena naloga pred Zpadom. Tu seveda ni mesta za diametralno nasprotna ali pa politično nerealna stališča. Kot je enotnost gledanja na odnose Zapada do Tita nujna, tako je nujno tudi realno spoznanje, kaj je v danih prilikah mogoče, koristno in potrebno. Za naše narode in za Zapad.
Moremo in celo moramo sodelovati tudi v ostalih mednarodnih združenjih, toda Tito= va postavka pomeni za vse nas - Slovence, Hrvate in Srbe - vedno kritičnejši problem,na katerega ne smemo gledati ločeno, vsak zase. To ne slabi le naš miselni in stvarni odpa’i ampak povzroča, da Zapad dvomi v našo voljo po mednarodnem sožitju, da pogreša enotne in stvarne alternative Titizmu in da v slučaju Titovega zloma ne vidi v nas faktorjev, ki bi mogli onemogočiti kaos, pokolje in (to je važno le za nas, ne toliko za Zapad:)inter vencije sosedov.
Razvoj Titovih odnošajev z Zapadom zavzema večje obsege. To se bo s Časom stopnje | valo. Nasa odgovornost bo strahotna, če se bomo tako igrali z usodo in vso svojo pcli= tično modrost izražali v prazni besedi brez de jan j: "Proti Titu za vsako ceno'."
KAMORKOLI - LE STRAN OD TITA
Trst, 17.junija 1951.-(Roročilo našega do= pisnika) Nedavno je pribežal iz Slovenije oddoČno protikomunistično usmerjen intelek tualec, starejši Človek, ki se nikdar ni vmešaval v aktivno politiko. Trdi, da je da nes razpoloženje ljudi v domovini takšno, da si Žele za vsako ceno izpod Tita,-pa če prav pod Lahe ali pod Avstrijce,- nikdar voc pa s Hrvati in Srbi skupaj.
Vsled mednarodnega razvoja in zapadnega podpiranja Titovega režima so ljudje doma tako zagrenjeni, da si kaj novega niti ne predstavljajo ne. Ni nobenih navdušenih Že Ija po kakšni samostojni Sloveniji ali pa dr.Žebotovi tržaški kombinaciji (kantonal= na unija s Trstom, op.ur.), ker so ljudje postavljeni pred prehuda dejstva. Želijo si le iz sedanjega pekla in negotovosti, ka= morkoli že, kjer bi jih hoteli sprejeti.
RANKOVICEVA PRIZNANJA
Že v zadnji številki Klica Triglava smo omenili, da je Rankovičeva kritika njegove vsemogočne policije povzročila presenečenje. Navajamo nekaj podatkov iz referata tega jugoslovanskega ministra za notranje zade= ve, ki je obenem tudi Šef Uprave državne varnosti (UDBE):
-Jugoslovanska sodišča, UDBA in javni
tožilci so večkrat sodili kriminalne prekrške kot politične prestopke;
-Nekatera sodišča so sodila neposlus= nost oblastem kot protirevolucionarni zlo cin. Tako je bila žalitev nekega predst^U nika narodnega odbora in njegove. Žene’kaznovana s - 3 leti zapora.
-Precenjuje se obtoŽenčevo priznanje, podcenjuje pa se obramba.
-Nekdo je bil kaznovan radi kolaboraci | je s sovražnikom, dasi je bil med okupaci jo aretiran in odveden v koncentracijsko taborišče.(1945 so v Ljubljani streljali bivše zapornike iz Dachaua kot kolabora= c ionis te'. -op. ur.)
-Od celokupnega števila aretiranih v Jugoslaviji v letu 1949 - jo bilo 47/° ne= dolžnih. V Sloveniji je bilo n.pr.v istem letu 393 neupravičeno aretiranih, v Bosni pa celo 51
Od 1001 okrajnega sodnika je samo 754 pravno kvalificiranih. Nekateri nekvalifi cirani sodniki nimajo niti nižje gimnazij j jo.
-Nekateri partijci smatrajo, da so oni pred zakonom neodgovorni in torej nekazni vi.
-Ponekod je bila pritožba proti prisil nemu vstopu v (prostovoljne'.) zadruge -kaznovana. Enako pritožba proti siljenju
na (prostovoljno'.) delo.---To je bil Rang
kovičev referat na Plenumu CKKPJ 4»junija»j
P O M O b TITU
Jugoslavija bo dobila okrog 30 milijonov funtov pomoči, od cesar bodo Združene drža ve prispevale okrog £ 35 milijonov, Anglija 10 miljonov in Francija 5»
Ko je angleäki zunanji minister g.Morrison v zbornici naznapil odložitev vlade, ni podajal podrobnosti o tej pomobi za nakup surovin in drugih važnih nabav. Izjavil je, da vlade Združenih držav, Francije in Anglije polagajo veliko važnost na okrepitev jugoslo= vanskega odpora' kominforminem pritisku in da nimajo namena pridejati pomo'ći kakršnekoli politične obveze. V imenu opozicije je podprl vlado g.Eden, ko je rekel, da podpirajo vla de, katere podpirajo mir, neglede na njih politično barvo.
Potrudili pa se bodo, da bo Jugoslavija pomoč dobro uporabila. G.Eden je vpra'šal,ali ne bi bilo prav povedati, da pričakujejo od Jugoslavije, da približa postopanje z onimi, hi politično ne soglašajo, ravni zapadnih demokracij. G.Morrison je izrazil svoje polno soglasje in dodal, da se že kaže nekaj vzpodbudnih znakov.
strogo konservativni londonski "Jaily Telegraph" pripominja, da je za Zapadne sile "pomoč Jugoslaviji za nakup orožja in iirane vsekakor zdrava politika, spričo njenega vaz nega strateškega položaja in moralnega zgleda, ki ga uspešna odcepitev od sovjetskega blo ha mora Če naprej hazati Še zasužnjenim deželam. Taka pomoč nikakor ne pomeni priznanja režimu, kateri je še osnovno komunističen, Čeprav so ga okoliščine prisilile, da je libe raliziral nehaj svojih postopkov".
"Pomoč je dana le z razumevanjem, da Jugoslavija..., noče vec spodkopavati Zapadnih dežel," piše liberalni "Manchester Guardian", "ni pa popolnoma nesebična. Primer njenega prospeha izven Kominforme utegne opogumiti vse druge, ki mislijo na prebeg, in v slučaju vojne v-Evropi bi bila močna Jugoslavija dragocena podpora Zapadu. Tito... je v zadnjem Času odstranil nekaj grbih delov kominfonnske obleke, toda umazane krpice ostanejo... Kdaj bo maršal Tito izpustil vse ljudi, katerih edina krivda je bila, da so bili prija= teljski z Zapadom? Končno niso bili nič bolj prijateljski, kot pa je postal zdaj on sam."
=+=
Londonski obisk generala Koče Popoviča, Titovega šefa Štaba, o katerem smo poročali v prejšnji številki, je Verjetno v zvezi z nakupi orožja. To bo Jugoslavija nakupila na navaden način, je rekel g.Morrison.
EMIGRANTSKI lUJLTURNI CENTER (poročilo našega posebnega dopisnika)
Že boljševiška revolucija ob koncu prve svetovne vojne je pognala iz domovine pre= mnogo najodličnejših beloruskih, ukrajinskih in ruskih znanstvenikov, ki so se razkropi^ li po vsem svetu (kakor znano, so mnogi od teh, n.pr.Bilimovič, Spektorski i.dr., delova li potem tudi na ljubljanski univerzi. Osnovali so si nekaj kulturnih ognjišč, na katu = Fih so skušali nadaljevati svoje znanstveno delo, a Ukrajinci so prenesli v emigracijo celo svojo univerzo (v Prago, od 1.1%5 dalje pa v Monakovo) in znanstveno-akademijo.
Po drugi svetovni vojni se je ta rusko-beloruska-ukrajinska kulturna emigracija po= množila Še z dolgo vrsto najreprčzentativnejših znanstvenih delavcev vseh ostalih naro= dov vzhodne in srednje Evrope. Ravno iz krogov ukrajinskih znanstvenikov v Parizu,ki je slej ko prej najvažnejši kulturni center vseh narodov in tudi emigracij, se je pa porodi la Že jeseni 1.1948 misel organizacije vse znanstvene emigracije. Za to misel so se ogre li takoj najuglednejši kulturni predstavitelji nekaterih drugih narodov in tako se je se isto jesen osnoval v Parizu ožji pripravljalni odbor z romunskim akademikom prof.Antoni= adcm na Čelu, ki je začel proučevati to misel. Ta je prišel do zaključka, naj se osnuje za emigrantske znanstvenike posebna znanstvena akademija po vzorcu običajnih znanstvenih akademij. V to svrho je osnoval se širši pripravljalni odbor in stopil tudi v stihe z raz himi znanstvenimi in kulturnimi ustanovami ter akademijami. Konec 1.1949 so dozorele vse priprave toliko, da so bila sestavljena pravila in navezani stiki na vse strani, 1.195o je bila pa predložena ustanovitev v odobritev tudi pristojnim francoskim oblastem.
Ta odobritev je bila izdana letošnjo pomlad, d tem je bila "dvobodna mednarodna aka demija znanosti in umetnosti" (L'Academie internationale libre des Sciences et des let= tres), kakor se uradno nazivlje, ustanovljena in ožji odbor se.je do prve generalne skup sčine, ki se vrši jeseni, -spremenil v smislu pravil v predsedstvo akademije ((Jomite-Di = recteurj, Širši odbor pa v-akademski svet (Conseil d'Acndernio). Med tem je posebna komi= sija že starih akademikov proučila tudi vse dosjeje kandidatov za člansevo akademije in Po njenih predlogih je potem akademski svet na svojih sejah dne 19,'/., 2.VI., in '30.YI. 1951 imenoval Že tudi vse nove akademike, razen haitijskih, za katere še niso zbrani vsi Podatki. Njih lista pa seve a Še nikakor hi zaključena in se bodo imenovanja nadaljevala Po redni poti, kakor jih predvidevajo pravila in kakor je običajna tudi pri vseh drugih znanstvenih akademijah. Velik del doslej imenovanih akademikov je bil že doma 'član svo= jih nacionalnih akademij, ostali so pa po ogromni večini vseuČiliŠki profesorji, raztros soni danes po vsem svetu.	(Dalje na 4*strani)
Od Slovencev so bili imenovani za redne 'ćlane akademije:
ERJAVEC Pran, politični in literarni zgodovinar ter agrarno politični publicist,se daj v Parizu;
LOŽAR Rajko, arheolog in umetnostni zgodovinar, sedaj v Spittalu;
REBEK Marij, profesor organske kemije, sedaj v Gradcu;
TURK Josip', profesor cerkvene zgodovine v Kaliforniji (ki je "pa med tem žal Že umrl); • ŽAJDELA Prane, šef laboratorija za radiobiologijo in kancerologijo na Pasteurjevem zavodu v Parizu.
Za dopisna 6lana sta bila pa imenovana:
M1HBLÖIÖ Prane, specialist za tardigrade in mikrofavno, sedaj v Lienzu; in
ŽAGAR Ludvik, fizikalni kemik, sedaj na graški tehniki.
Od Srbov so bili imenovani V.Bajkić, Slobodan Jovanovič, M.Košič, M.Markovič, S.Ne deljkovič, Z.Perič, G.popovič in D.Subotič, vsi bivši profesorji beograjske univerze in' vsi za redne Člane, a za dopisne člane M .Martič, N.Mirkovič, M.PurkoviČ, U.Ružičid in M. Stajic. Od nrvatov so imenovani cerkveni zgodovinar.K.Balič, bizantolog A.Dabinovič, a= grarni politik E .Horvat, ustavni jurist V.Kriškovič, prof.mednarodnega prava Lappena,ki par Mestrovič in romanist Spalatin, hrvatski dopisni 'člani bodo pa imenovani naknadno, ko se zbero vsi potrebni podatki.
Vseh rednih 'članov ima akademija okoli 80, dopisnih pa okoli 20, a njih število se bo v doglednem Času še nekoliko pomnožilo. Akademija velja 'že danes za najvišjo in naj= kompetentnejšo kulturno ustanovo vseh emigracij. Ima popolnoma nepolitični značaj in je njen glavni namen omogočati znanstvenikom nadaljnje znanstveno delo ter skrbeti predvsem za znanstveni naraščaj, ki bi po osvoboditvi zasedel vseučiliŠke stolice v njih domovi= ni. Nas zelo veseli, da so dobili v tej veliki mednarodni organizaciji in najreprezenta tivnejši emigrantski ustanovi sploh tudi Slovenci jako Častno mesto.	-r-
TITO - MIHAJLOVIC	njima, in onim, ki so se zanimali za proces,
(naš dopisnik poroča)	veliko novega ne more povedati. Tudi bi bi=
lo napačno sklepati, da je knjiga napisana Ponovno so komentarji k procesu generala v znamenju apoteoze gen.Mihajloviča.Verjet= MihajloviČa bili izrečeni v knjigi g.E.Juri no je pisca vodil zdravi čut relativne objek čiča "Le proces Tito-Mihailovitch", izdani tivnosti, saj je knjiga pisana v glavnem za od "Societe d'Editions Prancaises et Inter-- francoske čitatelje, ki bodo preko nje ne= nationales" 1950 leta v Parizu.	.. dvomno dobili zdrave osnove za presojo med=
G.Juričič nam v predgovoru izjavlja, da. vojne situacije v Jugoslaviji, je njegov namen nakazati juridične metode	Političnih odkritij knjiga ne vsebuje
na procesih take vrstč v komunističnih drža prav nobenih. Citate1j domač v zakulisnem po vah, vendar-je razumljivo, da je večina po= litikanstvu jugoslovanske emigracije bo mo= membnejših delov knjige posvečena našteva* gcce opazil, da o črnogorskem vojvodi Djuri nju dokazov, da gen.LihAjlovič ni kolabori* Šiču ni bilo komentirano preveč povoljno,do ral.	Čim jo pisatelj skušal najti opravičila za
Uvodnik nam podaja na kratko, a izčrpno obnašanje vojvode Djujića.	R.V.
in realno, politični razvoj Jugoslavije od
1918-1941 leta.	VOLITVE V FRANCIJI
Knjiga sama je razdeljena v tri dele:po= Francoske volitve pred tremi tedni so sc tek revolucije (1941-46), proces, posledice zadovoljivo končale. V starem parlamentu so procesa. V prvem delu so dokaj natančno po« bili komunisti s sopotniki najmočnejša posa dani položaj v Jugoslaviji za Časa vojno (v mezna stranka. Njih najmočnejši nasprotniki, glavnem srbske pokrajine), politika obeh od de Gaullov R.P.F., so zdaj dosegli med vse= perniških gibanj in mednarodni momenti, ki mi najveeje število sedežev.Zapleteni volil so dokončno spravili Tita na površje.	ni zakon, kabrega namen je. bil pomagati zmer
V	drugem delu obravnava autor odmeve sve nim strankam sredine, predvsem pa škodovati
tovne'javnosti na .vest, da je MihajJovič bil komunistom, je sicer mešal volilce, a se ska ujet. Z'elo interesanten je pregled raznih zal koristnega, otevilo komunističnih glasov odločujočih faktorjev na takih procesih,vlo je sicer padlo,a veselje se zmanjša ob dej« ge, ki jo igra publika, 'členov sodnega zako stvu, da je Četrtina volilcev še vedno glašo na na osnovi katerih je obtožnica bila se« vala za rdeče. Skrajnost drugega konca,degau. stavljena. Podane so tudi vse točke obtožni llisti, so potegnili kakih 22/0 glasov.Sredice.	no, ki jo predstavljajo stranke- od sociali*
V	tretjem delu so navedeni efekti na no* stov do katoliškega ljudskega republikanske
tranjo situacijo v Jugoslaviji, povzročeni ga gibanja, in ji je skupen le odpor do ko* po smrti gen.MihajloviČa, in zanimanje, ki munistov (in do desne skrajnosti na drugi ga je proces vzbudil v političnem življenju strani), je vendarle podprla malo več kot po zapadnih držav.	1’ovica volilcev. V Franciji je tako za novo
Knjiga vsem onim, ki so med vojno imeli dobo zagotovljena demokratična parlamentar« dokaj prilike Čuti o borbi med obema giba« na vlada.
JAVNO M N E N J E
SRBI IN MACEDONIJA.- Gospod, urednik'. K poro öilu Va&ega pariškega dopisnika (KT št.JO.) in k prejšnjim poročilom o Lacedoniji v i/a= sem listu nekaj podatkov:
Iz etnografskega stališča so laaedonci prehod med Srbi in Bolgari, mešanica, ki se danes razvija v narod. Ta problem ne more v stari okvir,, kot bi to nekateri Želeli. Kače donija ima v Jugoslaviji okoli 1,2 milijona prebivalcev. Koliko od teh je danes Macedon cev, Srbov, Bolgarov, Turkov, Arnavtov, Gr= kov, Kucovlahov itd.?
V Bolgariji je Še okoli '$00.000 Pirinskih Macedoncev.
Grški Macedonci pa so problem zase:na kon gresu Orjune leta 1925 v Beogradu je bila navzoča tudi delegacija 150 Macedoncev iz Gr Čije, Slovanov, ki so trdili, da je tedaj bi lo v Grčiji še okoli 300.000 slovanskega šiv Ija. Bili pa so podvrženi hudi asimilaciji; v nedavni revoluciji so takorekoč vsi sode= lovali s partizani in so stvarno iztrebljeni. Boleg tega je bilo po neuspeli grški vojni s Turki naseljeno v ivlacedonijo in Traki jo pol= drugi milijon Grkov iz Kale Azije. Postopek je bil nato podoben kot postopek Italijanov 2 našimi Primorci.
Zdaj v mejah, ki si jih za Macedonijo želi Vanče Mihailov, živi 3 in pol milijona ljudi. Mislim, da bo med njimi težko zbrati poldrugi milijon Kacedoncev.
Po mojem mnenju je rešitev macelonskega vprašanja mogoča le v Jugoslaviji, zlasti,
Če se pridruži še Bolgarija.	A.G.
Gospod urednik L Reševanje macedonskega "problema" ni stvar Srbov,marveč Makedoncev samih, kot so slovenski problemi vprašanje nas, ne pa Hrvatov. Rešitev makedonskega pro blema v srbskem okviru je pač srbsko stali= šče, medtem ko mislijo Makedonci verjetno JrugaČe. Toda tudi vsi Srbi niso za to, da bi se nasilno uprli ustanovitvi svobodne ma= kedonske države. Ako pa bi se, potem pa bo še verjetneje, da bo do makedonske države prišlo in to celo izven Jugoslavije, kot se je že enkrat zgodilo s Hrvati. Mislim, damo ramo Slovenci zagovarjati pravico do samood ločitve vseh južno-slovanskih narodov, ker samo tako gledanje bo omogočilo zares zdravo in močno Jugoslavijo.
NA&A REÖ obsoja delovanje teroristov, s čemer se docela strinjam. Toda ne morem ob= sojati stališča ^anče Mihailova, da je bil režim Aleksandrove Jugoslavije za Makedonce enak Titovemu. V kulturno-političnem pogledu še slabši. Danes preganjajo Makedonce vsaj domači ljudje-k omunisti, prej pa so jih go nili improtiranci iz cele Jugoslavije.
Dvomim pa, da bi imeli vsi ljudje okoli NASE REÖ! v Parizu tako reakcionarna in ne= sodobna mišljenja o bodočem urejevanju Jugo slavije.
K.M.
RAZGLEDI :
KDO JE KRIV?
Imam vtis, da človek, ki je pisal ta čla nek v Razgledih št.71. , ni bil pri celi za= devi osebno udeležen, niti dovolj poučen,ka ko je bilo.
Predvsem bi se rad pomudil pri njegovi iz javi, da ‘'odgovorni" Britanci no bodo poza= bili, kako smo nanje pljuvali. 8e je kdopLju val - Čeprav resnica ne bi smela biti srna-trana kot pljuvanje - potem so to počeli An gleži napram samim sebi že dolgo Časa in bi bilo prav, da bi tega v bodočnosti ne de]a--li več. Laskanje Amerikancem gori ali doli, dejstvo je, da oni niso niti enega samegp protikomunista izročili Titovcem, vkpl:'kor ni bil vojni zločinec. Da bi pa Angleže sae mo zato, ker so Angleži, ne grajali za njihovo noro dejanje leta 19K5> spet ne gre.
Nisem noben simpatizer slovenskih ali pa jugoslovanskih medvojnih "politikov". Toda ne zdi se mi prav, da bi jih pavšalno obtoževali, da so oni krivi, da so bili protiko muhisti izročeni Titu. Po mojem'mišljenju sta igrala'usodno vlogo pri razvoju dogodkov dva momenta: aretacija slovenske proti-nacistične ilegale v Ljubljani poleti 3.9V ■ in brezglavost slovenskih vodilnih "politikov in strategov", ki so ušli iz Ljubljane z domobranci. Pokojni polkovnik Peterlin in tudi še živeči podpolkovnik GlušiČ bi vedela mnogo povedati o tem, na komu leži kriv= da, da so domobranci bili predstavljeni kot kolaboracionisti ih zakaj Že leta 1914 ni bilo v domovini ničesar ukrenjenega, da bi bila domobrancem olajšana njihova bodoča u= soda. 0 dogodkih v avstrijskih taboriščih leta 1945 pa jo ugleden Slovenec napisal svo ja zapažanja in izjave drugih ter jih izdal v dokumentirani spomenici "VETRINJSKI ČRNI DNEVI". Ugotovil je, da so Člani Slovenskega narodnega odbora bili med glavnimi kriv= ci, da je prišlo tako daleč. Mnogo stvari pr.. je, ki so še nepoznane. Tako n.pr.malo lju= di ve, da jejeden najuglednejših ljudi i? 1 -r-r ga 3N0 v Avstriji prinesel s seboj $0.000 švicarskih frankov, ki jih pa ni namenil za reševanje domobrancev in drugih protikomuni stičnih nesrečnikov, ampak za svoj beg v I-talijo.
Vse to pa ne more zmanjšati angleške kriv de. Mislim, da ni točno, da je BBC že 1.194-pozival ljudi, naj se pridružijo Titu.Ge pa je pozival 1.1944> potem je to delal po direktivah angleške vlade, kajti vsak ve, da je BBC državna ustanova. Oni pa, ki so po radiu govorili, pa so ali pa niso delali po svoji volji. Če niso, bi bilo zanje bolje, da bi službo odpovedali.(Dr.Kuhar i.dr.)
Za bivšega kralja Metra nimam nobenih sim patij. Toda tudi on je podpisal sporazum s Titom na pritisk angleške vlade. Zakulisje Še ni poznano, ko pa bo, bo pa tudi to poka zalo koliko krivde nosi kralj in angl.vlada.
Osebno ne verjamem, da bi bili višji an= gleski krogi odn. lastniki neobvešceni o iz roditvi protikomunistov. Vsak, ki pozna an= gleško vojaško upravo, ve, da gredo stvari, zlasti 6e so važne, skozi ved uradov, od ka torih je vsaj eden izredno dobro informiran o vsem. Ako pisec misli, da so bili vsi med fielmarsalom Alexandrom in "nižjimi" (med njimi so bili tudi majorji) britanskimi bast niki neinformirani o predaji, se moti. Zelo me interesirajo podrobnosti o "drastičnih merah, ki so bile podvzete proti nekaterim nižjim britanskim komandantom". Jas o njih nisem nikdar nid slisal. Peldmarsal Alexan= der pa je prispel žele, ko so bile predaje kondane in so ostal:j/3amo civilisti in "skri vadi".
Mislim, da bombardiranje Beograda ni ve= zati s predajo, ker je bilo bombardiranje -zahtevano od Tita iz politibnih in ne voja= 'žkih razlogov - dejanje v dasu vojne, preda ja pa se je izvršila po koncu vojne, ko je bilo Öasa dovolj, da bi se lahko malo poca= kalo in ugotovilo resnico.
Ni res, da so "te nosredniko pobili Clo= venci-partizani, ki niso bili vsi komunisti" iobiti so bili na izrecno povelje bivšega notranjega ministra Madek Ivano "LATIJE",ge nerala OZNE, danes podpredsednika slovensko vlado in ministra za gradnje - ki je radi toga kasneje bil poklican v Beograd in po'šte= no ozmerjan ter zmenjan s svojega položaja, ki ga je nato prevzel Kraigher Boris, seda=; nji Šef UDBE. Likvidacije pa so izvršile bri gade KNGJ-a, ki so bile takrat v Sloveniji in sicer samo izbrani, specialni oddelki,se stavljeni skoro izkljuĆno iz dlanov partije. Znanih je še ved podatkov, toda niso bistve ni. i-oznano je tudi, da so se nekateri koman danti KNGJ-a poskušali upreti umorom, deš, da neoboroženih ljudi ne bodo streljali in da so bili kasneje odpuščeni iz Jug.Armije. Dvomim, da bi bilo med morilci kaj takih,ki so prišli v partizane šele leta l%lfV vseh sludajih, ki jih poznam, so bili to stari partijci. Vsaj enemu od njih se je kasneje omračil um in je vse noši prerjovel v stra= hu, da ga mrliči vlečejo v jamo.
Ge bi torej tako povzeli gornje podatke, bi lahko zakljudili, da so glavni krivci pre daje in umora 12.000 protikomunistov:
Komunistidna partija Slovenije in sloven ska Ozna z generalom l.iačkom na delu;
Angleška vlada oziroma posamezni angleški "nižji" častniki;
Člani slovenskega ^arodnega odbora,ki so se takrat mudili v Avstriji in domobranski komandanti sami; ter
nesrečna kombinacija števila usodnih na= pak, ki so bile storjene od vseh prizadetih - nngležev, Slovencev, kralja, politikov in ki so kot morje spodjedli skalo slovenske protikomunistične borbe.
K .K., Trst.
DRUGI KATIN
Madrid, porodilo našega posebnega dopisnika.
- Madridski časopis "Arriba" je 2.junija t.
1. objavil daljši članek posveden 12.000 Žr tvam v Vetrinju. Članek so spremljale štiri velike fotografije Slovenije (Ljubljana,Bo= hinjsko jezero, Bled in Žpik). Članek je na pisal J.L.Gomez Tello, ki se šteje za dobre ga poznavalca naših krajev in dogodkov.
Sestavek je zanimiv zlasti s ozirom na dejstvo, da so Spanci gledali simpatibno na Tretji Rajh ter popreko na Angleže, cijih Gibraltar je Spancu "trn v peti". Clankar tudi dela razliko med "starimi" in "novimi" protikomunisti - "starimi" pred in med vojno9 "novimi" po vojni, odkar je Sovjetska zveza postala agresivna tudi proti svojim nekda= njim zaveznicam.
S tega stališda zajema Gomez Tello preda jo 12.000 slovenskih protikomunistov Titu. Med drugim pravi: "Med odstavki tega novega trgovanja z ljudmi je zapisan s krvjo NOVI KATIN na jugo-slovanskem ozemlju in kot žr= tve 12.000 Slovencev, delo rablja Tita, ki ga je izvršil s pomočjo Angležev. Tito, ki ga hočejo zapadne demokracije predstaviti kot antikomunista in mu pošiljajo na milijo ne dolarjev, je ubijalec Italijanov v Trstu za časa kapitulacije, krvnik Mons.Stepinča, bič milijonov Hrvatov, Slovencev in Dalma= tincev. Tiranski škorenj in bajoneti njego= vih vojakov ustvarjajo fizijonomijo režima, ki mraci lepo Slovenijo." - "Prav je spomni ti na to dogodke sedaj, ko eni in drugi tr= dijo, da so pionirji antikomunizma in toli= ko bolj, ker bo prišla ura, ko bodo mali na rodi, med njimi tudi muceniška Slovenija,iz pregovorili in predstavili svetu tisoče ubi tih, do tedaj v tihih in nepozminih Katynih, da bodo sodili krvnike in hipokrite."
VIK IN KRIK OKROG TRSTA
Italijanski časopisi so zadnje dneve po= novno zagnali vik in krik, češ, da se zapad ne velesile odmikajo od svoje deklaracije iz leta 194-8, po kateri naj bi Trst ev.pn= padel Italiji.
Vzrok temu kriku je bil slučaj pred trža skim sodiščem, ko se je obtoženec-Italijan obrnil na kasačijsko sodišče v Rimu, da raz veljavi odločbo tržaškega sodišča. Rimsko sodišče je res začelo proučevati slučaj,ko je dobilo sporočilo(zavezniškega)britanske^ 6a veleposlanika v Rimu, da se je Italija po mirovni pogodbi odrekla suverenosti nad Trstom, torej tudi jurisdikciji. Rimskv sodišče je zadevo moralo dati ad acta. Itali= janski tisk je v tem seveda takoj videl nevarnost za svoje šovinistične cilje in ob= tožil novega zavezniškega upravnika v Trstu -iir Johna 'Jintertona za izpremembo zavezni= ške politike.Italijanski tisk pravi, da je je bil prejšnji upravnik gen.Airey "inteli=; gentni prijatelj Italije".
L I T 1 K A TITOVEGA R L Z I M A
Odgovore na spodnja vprašanja so podali 'begunci, ki so nedavno pribežali iz 31ove= nije in Jugoslavije ter nekateri, ki se Še vedno nahajajo doma, med temi trije elani ko munisticne partije. Odgovore so podali pismeno, tako, da nam je možno dobesedno navesti poedine odstavke, vkolikor se razlikujejo od večinskega mnenja.. Vsa vprabanja so bila za stavljena,Čim so begunci pribežali v svobodni svet, tako da ni moglo nanje vplivati raz položenje emigracije. Odgovore podajamo brez lastnega komentarja. Uredništvo.
VPRAŠANJE: KAKO je narod sprejel politiko poslednjih let, ko je komunistični režim poskusil postaviti tržaško-goriški in koroški problem na stran za ceno boljšega sožitja med Jugoslavijo ter Italijo in Avstrijo?
ODGOVOR: "To je delovalo kot strela z jasnega. Takrat so tudi mnogi partijci debe= lo gledali."
. "Narod je v tem videl Še eno izdajstvo ved, katero lahko napravijo samo komunisti, da si trenutno podaljšajo življenje."
"Slovencem je jasno, da zaliolne sile ne bodo nikoli pripravljene izročiti Jugosla= viji Koroške in Goriške, dokler bo v Jugoslaviji vladal komunistični režim. Ljudje vedo, da so bili tokrat komunisti krivi, da so nam bile zopet dodeljene krivične meje."
"Öe ne bi bili»komunisti na vladi, bi vse skupaj padlo v naše roke kot zrelo jabol
ko."
Prednjemu mišljenju dodajamo Še naslednje: "V pogledu tržaško-goriškega in koroške= ga problema ni narod pokazal najmanjšega vznemirjenja. Ostal je hladen." - "Ljudstvo ne Čuti problema priključitve Goriške, Tržaške in Koroške kot pereč problem, marveč celo zavida onim, ki niso bili deležni priključitve, ker ti ljudje boljše živijo v tujini kot oni v domovini. Zato je značilno, da se je prav zdaj, ko država toliko podpira združi= tev vseh Jugoslovanov, ljudstvo najmanj zavzema za to vprašanje. Nekdaj je to bila peko ča rana v srcih vseh Jugoslovanov, danes pa je vsak Jugoslovan v tujini deležen zavida nja. Aocialnb-političhi problem je namreč preraste1 nacionalnega..."
VPRAŠANJE: Kakšno je razpoloženje ljudi napram sporu Tito-l:oskva? Ali je kje opazi ti znake, da se je pojačala državna ali narodna zavest in odločnost braniti se pred ev. agresijo, (morda samo satelitov), dasi narod ječi pod komunizmom?
ODGOVOR: "Ljudje sedaj vedo, da jih tlači samo Še eden. V slučaju napada na Jugo= slavijo s strani satelitov ali pa celo Koskve, bi vsi branili državo, a to ne bi bilo dobro, ker bi lavorike zopet odnesla komunistična partija."
Večina vprašanih se strinja, da bi bil odpor proti sovjetskim napadalcem brezupen, akohe bi prišla pomoč z Zapada.
"Fred ev.agresijo se narod ne bi branil, ker računa v tem primeru na intervencijo Napada." - "Ljudje bi se borili edino, Čc bi jim pomagali Združeni narodi."- "Ljudje so zavzeli stališče Čakanja v upanju, da bo Tito moral zaprositi za pomoč na Zapadu, kamor so obrnjene narodove oči."
"Tito je bil po sporu s Kominformo nekaj časa zelo popularen, predvsem pri zmernih demokratičnih elementih, ki pa so se kmalu ohladili, ko so videli, da to ne bo prineslo politične preorientaoije v notranjem življenju. Imamo pa že tudi novo pojavo, v mladini, ki je v veliki večini protisovjetsko orientirana, istočasno pa po titovsko prevzgojena."
"Tito ne rabi preveč propagande, kor vsakdo pra/ rad verjame v vsako protirusko ge slo. Ljudje so prepričani, da je iovjetska Zveza kriva vseh njihovih grenkot zadnjih let J
"V pričetku spora med Loukvo in Titom so si marsikateri obetali velike•izpremembo. °stalo pa je isto in se v notranji politiki ni prav nič izpremenilo. Jlabse je v tem,da UajveČje nasprotnike komunizma obsodijo zaradi inozemstva ali pa jih obdolže, da so pri staši Kominformo in jih potem lažje obsodijo. V slučaju napada na Jugoslavijo pa bi ver jetno ljudje dobili orožje, ki ga danes nimajo in bi nastopila nova-revolucija."
\ddbVjANJE: Ali je režimski pritisk proti opoziaionalcum zadnjo- čase stvarno popu stil? Kje je to čutiti?
ODGOVOR: "če so lani pristaše opozicije zaradi "delomrzništva in sabotaže" zapira= li, jih lotos mečejo iz služb, odvzemajo živilske karte in jih tako onemogočijo. Tudi če bi Tito z;ihtoval, da se pritisk popusti, te a pravi komunisti'sigurno ne bodo izvedli, a oni imajo državo v rokah."
"V časopisih se pojavlja več svobodne kritike.'-"Fopustitev pritiska se čuti na = splošno v javnih debatah in kritikah proti režimu, rri tem mislim na one debate in kri= tike, zaradi katerih bi Človek še lota 194Č in 1949 sedel v zaporu." - "Fritisk je popu stil na račun infonnirojevcev, ki se Titovcem zdijo trenutno nevarnejši."
"Na svobodo so bili izpuščeni ljudje poznani kot nasprotniki rezilna, kritika je do voljena v vebji meri nego doslej: in UDBA je manj stroga."
"Nesmiselno je misliti, da popuščanje pomeni podelitev nekakih svoboščin. 0 delu, legalnem delu, neke opozicije ni govora."
=+=
Anketo bomo zaključili v prihodnji številki Klica Triglava.
SVOBODA V TIT07INI
'...krepitev in poglabljanje socialistične: demokracije ne izključuje ampak predpostav Ija tudi zakonito uporabljanje nasilja pro ti kršiteljem socialističnih zakonov..."
(Djilas v "Borbi" 29.nov.1950•)
Na področju zvezne republike Slovenije se nahajajo sledeči zapori odn. koncentra= cijska taborišča za politične pripornike:
Ljubljana: Litostroj (okrog 1.000 ljudi), kaznilnica na sodniji, sv.Petra nasip, Blei weissoya cesta, zapori tajne policije v hi= ši bivše tianke Slavi je, Šiška;
Na Igu, pod Šmarno goro, Ladevci blizu Rogatca, OepiČko jezero v Istri, Kočevje(o= koli 20.000 pripornikov), Oelje (s podzern= skimi bunkerji), Strnišče pri Ptuju (tovar= na aluminija), Škofljica pod Ljubljano, /e= lesovo na Gorenjskem, Trbovlje (rudnik, o= krog 5*000), Radovljica, Jesenice (jeklarn^ okrog. 2.000), po gozdovih Triglavskega po= ^orja, Karavank in Pohorja se nahaja na pri silnem delu okrog 60.000 ljudi.
Te podatke navaja 9*čt. "Pregled"-a 15. junija t.l., ki ga izdaja Narodni odbor za Svobodno Evropo v Ameriki.
POPIS PREBI /ALSTVA V vKL .BRITAJIJI
3.aprila t.l. se je vršilo popisovanje prebivalstva v Angliji, Walesu, Škotski,Se verni Irski, Isle of Man, Chahnell Islands in Irski republiki.
12.julija so objavili rezultat, ki pra= vi, da šteje Velika Britanija (Anglija, '7a les in škotska) 43>340.393 prebivalcev,kar pomeni prirastek 4>045*53č izza leta 1931*
London šteje 3>348.336 ljudi, Veliki Lon don pa 8,346.137, kar'predstavlja eno peti= no celokupnega'prebivalstva Anglije in Wale sa.
Po statističnih računih je razmerje med moškimi in ženami 1000: 1.081. V Angliji in 'ralesu je 1,696.550 šena več kot moških.
SOCIALNI SKLAD 29.OKTOBRA POROGA
V juniju je bilo odposlanih 5 pošiljk v vrednosti £ 12.3.11d. V paketih je bilo bla go, zenske obleke in perilo, nogavice in zdravila.
Za Sklad je daroval g.Mihael PerŠin iz oibson Kostela, Ansford, 8/- in g.Arčan Pr. iz Rotherthama,Yorks., 7/-* Iskrena hvala’.
bklad je prejel tudi vrsto zaliva In ih pi sem, od katerih navajamo dva:
Ried, 15.6.51.- "7aŠ cenjeni paket sem včeraj sprejel ter se Vam za poslano mnogo krat zahvaljujem, daj Vi si ne morete pred
staviti, kako sem bil srečen, ko sem paket od^rl, Bilo pa je tudi skrajni čas, kajti nisem imel več kaj obleči. Moje stare cunje gre jo tako narazen, da se tudi zašiti več' ne dajo. Po’ zimi je še nekako šlo, ker sem mogel s plaščem pokriti svojo revščino, se= daj pa je to nemogoče... Počutil sem se no= vorojen... Kaj ko je človek sam ter zdrav, bi si znal se pomagati, tako sem pa vsled bolezni prepuščen na milost in nemilost..."
Jak Leander.
"Stokrat sem oblekeo obrnila, gledala, primerjala in sem bila zares vesela. Velik "boglonaj"1 Naj Vam in vsem onim, ki so iz svojega darovali v "Sklad" Bog stotero povr ne. Kar milo se mi je storilo, ko sem prvič v vsem begunstvu dobila dar iz tujine.In to od revešev, od beguncev, ki najbolj razume= jo položaj begunca-bolnika..."
Begunka iz I.R.G.Campa v Ried-Inn.,Avstrija.
Prispevke in darove v obleki sprejema u= prava Klica Triglava in upravnica 3ocialne= ga Sklada gdč.Vida Zabavnik, 29 Tunis Road, London, V. 12.- Priskočite na pomoči
OBONI ZBOR SLO/EN3KEGA DRUŠTVA
Občni zbor Slovenskega društva v Veliki Britaniji se bo vršil na. Bank Koliday 5«nv-gusta ob 10.uri dopoldne v Londonu. Vršile se bodo volitve novega odbora in društveno= ga sveta. Kdor želi prenočiti v Londonu naj se takoj prijavi na slovensko društvo,:222, 'aIm Lane, London N.7.2.- Prirejen bo tudi skupen obisk Britanskega Pestivala in dru = gih razstav.
BKUPljGlNA SLOVENSKE PRAVDE
Bilten "Slovenske Pravde" objavlja v 47« Št. vest Predsedstva Izvršnega odbora Slo= venske Pravde, da se bo 2.redna glavna skup sčina SP vršila oktobra meseca v Angliji.
KLIG TRIGLAVA izhaja vsakega prvega in tretjega ponedeljka v mesecu. Letna naročnina znaša 24/- odn. 6/- za četrt leta. Za ino= zemstvo velja odgovarjajoča vsota s poseb= nim doplačilom za letalsko dostavo. Vse informacije nudi uprava Klica Triglava, 53> Bucks Hill, Ohapel End, hr.Nuneaton, Var = wicks., England. Dostavljamo v vse dosegiji ve države n^ svetu.
ŠIRITE KLIC TRIGLAVA ’.
PORAVNAJTE NAROČNINO, ako ste v zaostanku, OBNOVITE jo, ako Vam je potekla’.