KUPUJTE VOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v tem listu so uspešni UNITED ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI LETO XXVIII. KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest FWICTORY Slovene Daily mi buy in Ohio UNITED ★ Best Advertising STAMPS Medium CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 18, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 90 ^erikanci na češki meji; Rusi na obronkih Berlina Li: juti boji zci 4 nemška mesta; uojska t ofenzivi na Saksonskem taj 18' aprila — Britski radio je danes zgodaj zju-(l5yda je ameriška tretja armada po 12-miljskem napre- '"čho "^esta Plauen dosegla češko mejo. Ako je to poročilo ilvo!°' sile gen. George S. Pattona presekale Nemčijo na Gla stili zadnjih uradnih' poročil se je tretja armada nahajala lou J® od češke meje, medtem ko je ena njenih oklopnih ko-pod novinarsko zatemnitvijo in se je smatralo, da je ®ilj oddaljena od ruskih postojank na vzhodni fronti. ig k armade so tudi vdrle v nemški velemesti Leipzig ^®3aebur % So rg, medtem ko britski tanki po 22-miljskem prodira-ospeli na postojanke 25 milj velike luke v Hamburgu. 'o so včeraj vdrli v Duesseldorf, ki je zadnje veliko še držijo Nemci v Ruhru, kjer imajo naciji od pr-*000 kvadratnih milj v posesti samo še 125 kvadratnih % ^®'^^^nski vojaški komentator je včeraj izjavil, da je Nem-^}gh na dvoje in da se mora sedaj boriti na dveh ločenih ilejj 'v ovedal ni, da-li to pomeni, da so se ameriške in ruske / Na zrakoplovsko polje sta ga spremila zunanji komisar Vjačeslav Molotov in podkorrtisar Andrej J. Višinski. Naši fan+je-vojaki Pretekli mesec se je nahajal Belgijo v sveto Nemčijo. Na po- na dopustu poročnik Tony J. Debevec, sin Mr. in Mrs. John Debevec, iz New Philadelphia, O., ki je bil dodeljen B-29 bombniku kot navigator. V Avstraliji se je nahajal 14 mesecev in na poletu nazaj v Združene države se je ustavil za par dni na Havajskih otokih, kjer je obiskal brata S/Sgt. Johna, s katerim se nista videla zadnjih 18 mesecev. John se nahaja pri vojakih že nad štiri leta, zadnjih šest mesecev pa na Havajih. Po končanem dopustu se je Lt. Tony podal za nadaljna dva tedna v Miami, Fla., odkoder bo poslan na svoje službeno mesto. Starši so bili zelo veseli, da se je srečno povrnil ter mu žele vse najboljše, kot tudi njegovi številni prijatelji! ti je videl mnogo lepih scene-rij in žal tudi dosti razvalin. Spati v barakah se je že naveličal in si želi, da bi skoraj mogel spočiti se v gnezdu, kjer je Hitler nekoč sanjal, da bo via dar sveta. Dalje piše, da potem, ko se bo dobro odpočil, da jo bo udaril direktno v Logatec v Sloveniji, k?er si bo ogledal rojstni dom svojega očeta (če je še tam). Želi se tudi enkrat naspa-ti na senenemu vozu, kot njegov oče. Te pa je seveda vse odvisno od tega, če bo dal poveljnik dovoljenje za dopust za nekaj tednov. Pozdrave pošilja vsem prijateljem in bivšim Sokolom ! Družina Andrew Modic, 1048 E. 78 St., je prejela pismo od svojega sina Arthurja, ki piše, da zelo hitro potujejo po Evropi, iz Anglije v Francijo, skozi DEEMS TAYLOR POROČIL 20 LET STARO MLADENKO NEW YORK, 17. aprila. — Znani skladatelj in glasbeni kritik Deems Taylor, ki je 59 let star, se je danes poročil z Lucille Watson-Little, 20-letno mo-distinjo iz New Yorka. Taylor se je leta 1934 razporočil od svoje žene, s katero ima eno hčer. STRAN 2, ENAKOPRAVNOST 18. apri'^i UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AHXBICAN JOGOSLAV PRINTING AND PCTBLISHINO CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By earner In Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)______J6.50 Por HrU Year — (Za pol leta)___________________3.50 Por 3 Months — (Za 8 mesece)________________________2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: iPo pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)____J__ Por Half Year — (Za pol leta)______ Por 9 Month#f— (Za I mesec«)_____ „$7.60 .. 4.00 _ aj5 For Europe, Boutb Amerlu uid Other Foreign Countrlea; (Za Evropo, Jutno Ameriko in druge inozemske driave): Por One Year — (Za celo leto)______ Por Half Year — (Za pol leta)________________________________ ..<8.00 _ 4i0 Entered a# Second Clas* Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. MIRKO G. KUHEL, tajnik SANSa: In memoriam FRANKLIN DELANO ROOSEVELT JE UMRL! Ko sem v SANSovem uradu 12. aprila dobil telefonsko poročilo o nenadni katastrofi, se mi je zdelo kot da se je svet podrl. Vedel sem, da je predsednik bolan, dasi-ravno je bilo v javnosti poročano, da je pri najboljšem zdravju. Videl sem slike konference v Jalti in zabolelo me je pri srcu, ko sem opazil kako zelo se je mož postaral v zadnjih par mesecih. Izmed "velikih treh" je bil najmlajši, toda Zgledni je najstarejši. Vojni problemi Amerike in načrti za trajni mir mu niso izčrpali umske sile, izsesali pa so življenje njegovega paraliziranega telesa in pustili le sivo senco, ki je polagoma bledela in končno izginila. Ameriški tisk danes slavi veličino človeka, ki je dal zatiranim in zasužnjenim narodom sveta upanje, da svobodno sonce ni za vedno zatonilo ter da kmalu pride čas, ko bo zasvetilo v vsem svojem veličanstvu in lilo blagohotno toploto na izčrpano in svobodoljubno človeštvo. Slavi ga ves svet, njegovi prijatelji in nasprotniki. In v tem je ironija in tragedija, kajti mnogi tistih, ki sedaj pojejo alelujo njegovemu spon^inu, so dosledno pripomogli, da je človekoljubni mož za večno zatisnil oči. Meni se zdi, da Roosevelt ni umrl—da je bil ubit, umorjen. In ta zločin so storili tisti političarji in njegovi osebni sovražniki, ki so ga zlasti zadnje čase rtesramno napadali; za nje je bil izdajalec in diktator—vse drugo, samo človek ne. Moral se je boriti bolj proti domači in importirani reakciji v Ameriki, da izpolni svoje obljube o izkoreninjenju fašizma in nacizma, kakor pa z problemi, da bo izvojevana popolna zmaga. Zavedal se je, da se stare razmere ne smejo povrniti v povojni svet, ako želimo živeti v miru. Zavedal se je, da je vsemu svetu potreben "new deal" ter da bo mir zagotovljen le tedaj, če demokratični narodi sveta strni j o svoje vrste in si zgradijo tako organizacijo, ki bo res iskreno in pošteno ščitila narode, male in velike, pred zapostavljanjem in izkorišče-vanjem. Reakcija je uvidela, da ji bije zadnja ura, ako se ta načrt uresniči, zato je napela vse sile, da ustvari med ljudstvom nezadovoljst\y) in odpor, da širi neslogo in sum-ničenje napram našim zaveznikom ter da jih razdvoji. Vse nazadnjaške sile so se združile in zarotile proti Rooseveltu. Ker je skušal doseči trajno prijateljstvo in sodelovanje med Ameriko in Rusijo, dve najjačji svetovni sili, je bil imenovan za "komunista." Zadnji poizkus proti njemu je bil, da se ponesreči delo Mednarodne zavezniške konference v San Franciscu in podere vsa zgradba, ki je bila postavljena za dosego njegovih demokratičnih idealov. Tako sta želela tudi Hitler in Hirohito. Sele nekaj tednov je minilo, ko je SANS prejel iz Bele hiše pismo od predsednikovega tajnika Hassetta: ". ; . Your words of confidence are most pleasing to him and he is indeed glad to know that you and your associates approve his report to the Congress on Crimea Conference." Predsednik si je želel takih pisem, v katerih je dobival moralno oporo od raznih narodnostnih skupin v Ameriki. To so bila zdravila njegovi razočarani duši. Prejemal pa je tudi pisma, ki so vplivala na njega kakor strup. Baš par tednov pred konferenco se je vsa reakcija z vsemi svojimi silami spravila nad njega, da bi ob času skoraj vidne zmage spremenil svoje stališče in se odpovedal tistim velikim idealom, ki so ga napravili prijatelja vsega sveta. Roosevelt se ni uklonil. Uklonila pa se je njegova narava. Za njega je bilo bitke konec. Njegov tajnik Hassett je naznanil v četrtek popoldne: da je predsednik za večno zaspal ob 3:35 popoldne. Slovenski narod je izgubil v predsedniku Rooseveltu velikega prijatelja. Izgubili so ga vsi svobodoljubni narodi, ki so verovali v Atlantski čarter in štiri svobodščine; ki so verovali v principe demokracije in pričakovali od demokratičnih narodov, da jim pripomorejo do lastne svo- Visoki predstavniki ameriške vojske v društvu predsednika Z. O. J. S. A. na proslavi 27. marca v New Yorku: Z leve na desno: Major-General T. A. Terry, Major Taylor, Zlatko Balokovič in Colonel Prince. UREDNIKOVA POŠTA Podrobno poročilo kampanje ameriškega Rdečega križa v 23. vardi Cenjeni javnosti tem potom podajamo podrobno poročilo o izidu kampanje v prid Ameriškega Rdečega križa v 23. vardi. Radi pomanjkanja prostora, se ne bo objavilo imen posameznih darovalcev, toda vsa imena z darovano vsoto so bila poslana v glavni stan Rdečega križa. Imena nabiralcev in vsote, ki so jih nabrali v temu času, so sledeča: Mrs. Mary Makovec $ 85.50 American Home Publishing Co. ________________________ 201.00 Mr. Anton Grdina, Pres. , Nort American Bank .. 177.00 Mr. John Tavčar .......... 82.31 Enakopravnost .............. 17.00 Mr. John Gornik Sr....... 126.00 Mr. John Susnik ............ 202.00 Mr. John Vargo ............ 171.50 Mrs. Frances Maroltt 99.00 Mr. Joseph Fortuna ______ 116.50 Mrs. Anna Tomsic ........ 256.95 Mrs. Frank. Virant and Mrs. Tekavec ................ 172.30 Mrs. Marian Kuhar ........ 54.00 Mrs. Mary Otonicar........ 24.50 Mrs. Cecilia Subelj ........ 127.55 Mrs. Petrovich ................ 5.25 Mrs. Jos. Rossman ........ 100.50 Mrs. Adolph Syroney .... 45.25 Mrs. Adeline Stervagi .. 55.90 Mrs. Emma Drobnic .... 111.50 Mrs. Anna Zallnik .......... 40.40 Mrs. Helen Mihelich ______ 178.00 Mrs. Mary Armbruster.. 42.00 Mrs. Anna Sternisha ...". 39.75 Mrs. Agnes Princic ...... 19.50 Mrs. Marie Kovacic ...... 64.50 Mrs. S. C. Tait ............ 10.00 Mrs. Joseph. Zakrajsek 132.00 Mrs. Anna G. Mihelich, Frances Perme and Johanna Mei-var ................ 255.20 Nabrano v Ezella gledališču- .................................. 358.94 Poslano na glavni stan Rdečega križa ................ 916.09 Obljubljeni prispevki plačljivi v bodoče............ 30.00 Iskreno zahvalo izrekamo vsem delavcem, ki so se potru- ■ idili pri temu človekoljubnemu I j delu. Našo zahvalo izrekamo tu-1 di društvom, organizacijam in 'posameznim darovalcem za njih I velikodušnost, ki je omogočila i tako' uspešen izid te kampanje. I Za Red Cross organizacijo v j 23. vardi I j John L. Mihelich, načelnik I John Susnik, podnačelnik I Johanna Mervar, tajnica I Anna G. Mihelich, eks. taj. Zbirka za vojake v Euclidu Ker vem, da se velika večina v naselbini zanima za ta sklad in ker sem izročila blagajno v druge roke, zato podajam malo poročilo, da bodo tudi tisti, kateri se ne udeležujejo sestankov, vedeli, kako je z blagajno. Od zadnjega poročila so še darovali: Cvetličar Jas. Slapnik $10.00 in po $5.00: Mr. Stopar in John Kontz. Do sedaj je v blagajni $1,247.46. Prav lepa hvala vsem, kateri so do sedaj darovali in se prosi še nadaljnih prispevkov. Odbor za skupna društva pri domu za 1945 je sledeči: Predsednik M, Intihar, podpredsednik F. Segulin, tajnik J. Mah, blagajnik F. Tegel, zapis-nikarica F. Julaylia, nadzorniki: A. Svetek, M. Jerman in F. Zaje. Odbor za vojake: M. Intihar, F. Žagar, M. Jerman, J. Mah, A. Vesel. Gospodinjski odbor: M. Seguhn, A. Svetek, F. Zaje in F. Julajlia. * A. Vesel. Vsota vardi kreditirana 23. . 4287.89 Svoboda narodov Cleveland, Ohio. — Nekje na svetu se je vzpostavilo geslo: Vojna za svobodo narodov. Dobro, zato se narod bojuje. Kedaj in kako bo pa narod dobil svobodo? Po mojih mislih, da nikdar pod sedanjim sistemom. Dokler bodo imeli kralji, cesarji, kapitalisti in klerikalci narod pod svojo oblastjo, ne bo nikdar narod svoboden. Srce mi narekuje, bode in demokracije. Zanje je predsednikova smrt najhujši udarec. Slovenski ameriški narodni svet je v svojem zadnjem pismu izrazil predsedniku Rooseveltu svoje zaupanje v njegovo delo in nadaljno udanost. Bil je vesel tega! Naj bo ta udanost sedaj posvečena njegovemu spominu, njegovemu nedokončanemu delu* ki ga bodo odslej vršili drugi. Ali bo novi mir po vojni tak, kot si ga je zamišljal Franklin Delano Roosevelt? Odgovor je umrl z MOŽEM. Slava mu! da bi moral narod vse te lahko-živce vreči v takozvani koš, ako hoče dobiti svobodo, šele potem, ko bo narod pometel s temi izkoriščevalci, in si izbral svoje zastopnike, katerim bo zaupal, da bo deloval za dobrobit splošnega naroda, bo prišla tolikanj zaželjena svoboda. Fantje in dekleta padajo po celi obli* sveta za narod. Narod, zbudi se in podvizaj se, da ne boš zaspal te prilike. Pomagaj pospešiti dan svobode. Njiva je velika, preorati se jo mora, po-gnojiti jo in potem vsejati seme, ki bo obrodilo zaželjeni sad. Danes je narod kot na sejmu, kdor ga bo poceni kupil. Prodam se ne — živeti hočem za blagor naroda. Kaj pa ti, soro-jak, misliš o tem? Sklenimo okupno roke za zmago in svobodo naroda! J. M. DomaČa fronta General Somervel o nalogah Washington. — General Bre-ho Somervel je ob priliki tretje obletnice uvedbe "Army Service Forces" podrobno razložil velikanske naloge, ki čakajo ameriško industrijo tekom leta 1945 in bodo do skrajnosti napenjale ameriške produkcijske sile tudi po zmagi v Evrdpi. "Naš produkcijski cilj za leto 1945 je še večji po obsegu kot prejšnji", je dejal, "kajti v Evropi potrebujemo še več težkih topov, municije, tankov in vsega drugega, kot smo pričakovali ali potrebovali v prejšnjih kampanjah. Treba nam je pa tudi opreme, s katero bomo pomagali založiti francosko armado, armado Filipincev, za Ruse in za Kitajce. Vse ono, kar pošiljamo svojim zaveznikom, je dobro naloženo. Njihovi napori so heroični, toda naša podpora jim je potrebna." bili le oni, ki imajo nujne posle j in delavci, ki delajo v posebno nujnih obratih. V tej skupini se j nahajajo zdravniki, javne bolničarke, policija in nastavijenci kritičnih vojnih industrij. Skupina II. obsega ljudi v drugih važnih vojnih obratih in one, katerih delo je velike važnosti za vojni napor. V tej skupini se nahajajo na primer, farmarji, delavci na farmah, predstavniki ravnateljstev, delavcev in vlade, ki so v bistveno važnih obratih. Skupina III. obsega posle kot; nakupovalci za važne obrate, osebe, ki potujejo na zahtevo bistveno važnih obratov v svr-ho tehnične službe, kot na primer oni, ki dajejo takim obratom potrebne nasvete za vzdrževanje strojev. V skupini IV. so vse druge osebe, ki sploh pridejo v poštev za grade I. plašče za osebne avtomobile. 14. maja otvoritev sedmega vojnega posojila Washington. Treasury Dep't bo otvoril dne 14. maja sedmo vojno posojilo, katerega cilj je 14 milijardov dolarjev. Eden poglavitnih ciljev tega posojila bo prodaja za 7 milijardov dolarjev bondov zasebnikom. To je največja vsota, dozdaj namenjena zasebnikom. Del kampanje, da se doseže to vsoto, se je začel, intenziven prodajni program za serijo E bondov v tovarnah širom dežele, dne 9. aprila. Sedmo vojno posojilo nadaljuje intenzivni program za-kladnega oddelka za prodajo bondov. Jasno je, da bodo ostali izdatki vlade zelo visoki še precej časa. Očividno je tudi, da se bo denar v rokah ljudi, ki ne investirajo v banke nabiral tudi še naprej v obstoječih razmerah. Velike važnosti je, da se spravi čim več tega denarja v varnostne papirje vlade,' ki se jih bo uporabilo za nadaljevanje vojne. gime imena teh fantov za ' nadi, da jih bodo li in fantom pisali. Fan J«, iščejo domače so: Milan Knapič išče ča, doma iz sela Kmačici Istra; - . ifate Anton Iskra išče strica ^ Iskra, doma iz Lisac s . krajina Rijeka. ygr- MIlan Knapič trna Cenn, iz Stare p ; pošta Kafanar, selo Ma g 25, Istra. .jg Ga- Avgust Lujn .« okolica Go- brijela Lujna, doma ca, občina Komen, rica. ... gtric* Stanko Kampara isc J. Jožefa Zorn, ki se naj haja v Clevelandu^ ° Lokavca št. 166, Aj ^ Anton Jagodnik, g \ jev Tbne, doma iz ■ fia misli) da, št.. 6, pokrajina^^^" jgf strica, o katerem Clevelandu. . ' Vsi ti fantje se nafl Afriki in njih naslovje-^ AG 2, Yugoslav De A. F., No. 1, F.T.L.U'' G.M.F., C/o Postmaster ^ York, N. Y. Ako pa ^0 kaj več pojasnil, -jlSS' zgL pri Mr. SnajdOT" " E. 47 St. Ranch Rodeo pride v Cleveland Ujetniki iščejo domače Mr. John Snajdar, 1383 E. 47 St., je prejel pismo od svojega sina Josipa, ki se je z drugimi jugoslovanskimi fanti nahajal v ujetništvu v Afriki, pozneje pa so bili rešeni po zavezniških silah in so dodeljeni jugoslovanskemu oddelku pod "zavezniško vojaško oblastjo. Sin piše očetu, da se ž njim nahaja več fantov, ki imajo sorodnike ali znance v Ameriki, nekateri v Clevelandu, s katerimi želijo priti v dotiko. Mr. Snajder nam je izročil Nocoj bo Metropolitan Od 21. do 28. »P* vsak dan vršile Rodeo, v Areni, na jpeiš^ Skupini številnih v*, osebnosti pri proizv^ kovrstnih drsnih Lga'' ijeval Roy Rogers, # uspešnih predstav J co' je pridobilo sloves boy-ev." , , ,riil»'i Ob tej priliki se bo f ma za čampijo'^® . ,g" iz ^ "Cowboys and po0*j, pada, kateri vsi Roy Rogersa m P jbolj^ se lahko primerja z med njimi. Roy j* P®.gQ •inčev visok in tehta Poleg tega, da igre s konjem; gd . poje. Med avdije^co P ^ jgt ^nastopa zadnjih je PrWcAUo in tudi to pot, ko velandski areni, b činstvo v popoi^o Ncv načrt za osebne avtomobile Washington. — Office of Price Administration je v sodelovanju z War Manpower komisijo izdelal seznam prednostnih poslovnih skupin, ki bodo kot prve mogle dobiti pl a š č e za osebne avtomobile. Na podlagi tega seznama bodo zmanjšane dodelitve avtomobiljskih plaščev rezervirane v prvi vrsti osebam, katerih potrebe v tem pogledu so najbolj nujne za vojni napor. Ta novi načrt ne zmanjšuje števila interesantov, ki pridejo v poštev, temveč jih le razdeli na razrede prednosti, kar bo krajevnim Price and Rationing odborom olajšalo razdeljevanje certifikatov za "tajerje". Prvo prioriteto v skupini I, bodo do» i:; r ^ 0/o U S^y^O:' Ta teden, kot je znano gostuje v Clevelandu znamenita Metropolitan operna družba. Podani sta bili že dve operni predstavi, in za nocoj je na vsporedu priljubljena opera "Aida", v kateri bodo nastopili v glavnih vlo-gah sledeči pevci in pevke: Bampton, Harhaw, Baum, Tib-bett, Gordon, balet in Breisach. V četrtek večer bo podana opera "La Boheme", v kateri bosta med drugi'^' du Sayao Za petek redu: "Golden 'n Mi d'Or) z baletom, ' "1,1 J' zade"; za zvečer Lammermoor"; v ' ij dne "Marriage oi j, ■ čer za zaključuo^ (jjo'' rvriftra ^ J/,' od- čer za zaKijui-" bo podana opera jg: Cena v8topni^$g.40r $6.00, $4.80, li-aprila, 1945 ENAK0PR5VN0ST STRAN 3 fovenski ameriški narodni svet ' 3935 W. 26th Street, Chicago 23, lU. (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila Z. in 3. sept. 1944 ^du, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in člani šir-"»odbora; ČASTNI ČLANI: ^W«dsednik: LOUIS ADAMIČ, MUford, N. J. J^eboygan, Wis. «lan: DR. f. J. Kern, 6233 P^Wedsednica: MARIE FRISLAND, 1034 Dillingham Avenue, St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ^ CLAM EKSEKIITIVE: '•Wdm ' KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich. JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O. g^^dnik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, ^faik G. KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, lU. ^PSBika" ^CENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, HI. dii; '• JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, HI. l^iJ'^OVEC, 1840 W. 22nd PI., Chicago 8, 111. Uopft.^^ENC, 1636 W. 21st PI., Chicago 8, HI. MiBiv KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. lOtJig NADZORNI ODBOR: lOSig ^EZNIKAR predsednik, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. iJ^^AJSEK, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. ^VERTNIK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J, IVlQjj SIRSI ODBOR: fOSEpa p ®EVC, 1930 So. 15th St., Sheboygan, Wis. tlSEpg *■ DURN, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio. ®®JAVEC, 527 No. Chicago St., Joliet, 111. Erie Ave., W. Aliquippa, Pa. Route No. 4, Princeton, 111, Matii Washington St., Denver, Colo. ® KEBE, 223—57th St., Pittsburgh 1, Pa. Rtt ®®^3rd St., N. W., Chisholm, Minn. AR, 1936 So. Kenilworth Ave., Berwyn, HI. '"SX KVa® ^AINZ, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. Station St., Bridgeville, Pa. %% 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio. Menahan St., Brooklyn, N. Y. t^A sn ^^CICH, 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. k^TlNp e*658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo. 1 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. i ' 1634 Cedar St., Pueblo, Colo. 706 Forest Ave., Johnstown, Pa. '"SEpa * F. U. Bldg., Ely, Minn. ®C, 1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, 111. ^ttsica Rozamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunther Poslovenil Boris Rihteršič ali je to samo kaJcor Pra- Helena, ah pa je "G zna i%>kQiikQ bi bilo, (iiSttow. svoj je- g. J® •. . ne vem, to-ftioip^ Zgodba govori o N i. -".'"i predniku, o stu- Žal te zgodbe ne ^ glede *r. l^niran raci- ]a (Nadaljevanje) poznam. Ali ti smem ponuditi v, -v, , ,.v . kozarec?" , lin. J® bilo 4. J hladne vode, ampak upa na sko- % ""O okoli studenca IJ v . ' ,, , dehco caja v tem zakletem gradu... "Ko bo vajina svečanost opravljena, seveda; Rožamarija ie takšna, kakor bi bila v cerkvi." "Opravljena je. Rožamarija, tu imaš še lipovo vejico k svojemu javoru." "Ali spada tudi to k svečanosti ? Moj Bog, kako se mala sveto drži! Sreča, da ni deček, ker bi morala sicer postati duhovnik!" Gredo po stopnicah med brš-Ijanovimi stenami na notranje grajsko dvorišče. Visoka vrata, nad njimi visi v kamen uklesan grb z letnico 1534. Mračna veža z izrezanimi jelenjimi glavami in z orjaškim rogovjem na lesenih podstavkih. Knežnja se malo zgrbzi: "Hu, kako diši tu po duhovih! Frid, prepričana sem, da straši tu kar pri belem dnevu. Nič mi nisi povedal, da je Molčeči grad takšno gnezdo strahov ... Pa vendar ne boš trdil, da se da v tem zraku živeti, še celo več dni." Knez reče v zadregi: "No, malo starinsko res diši, po praznih sobah . . . Morda goždarjeva žena ne zrači dovolj, ali pa postaja bršljan pregost. Zgoraj bo bolje, videla boš." "Povsod te jelenje glave z izbuljenimi, steklenimi očmi, okna po stopniščih," toži knežnja, "vse je kakor v gradovih duhov iz angleških romanov." "Ali ti rogovje ni všeč? Poglej, imena so na vsaki deščici. Vsi so bili ustreljeni v naših gozdovih. Poglej tegale 17-letnika! Ustrelil ga je moj oče; tedaj je bil—izračunajmo—v 15. letu .,. Kako je moral biti vesel! In zdaj se moramo toliko truditi za kakšnega srnjaka—naši pravnuki bodo morali streljati podgane, če se bodo hoteli kdaj zabavati." Knežnja se nagne čez stopnice in vzklikne: , "To ste pa gospodarji sami krivi! K meni bi bili morali priti leta 48. kmetje in mi pokvariti zabavo; Jaz s podganami ne bi bila zadovoljna." h. konzervirane 1% ^ ta mleko »S P.J T-5 do Z-5, iu 'Veljavne vsaka ^®^ejo 28. aprila, t j««*!* (3.2 do ](.2 so pointov. " ^Prilp pote- ua. I, S štev. 35 za je veljavna % K, je veljavna ."^Is 6itl0M„ " '^ijciviia '«: ^ke If f do 21. cu Vsaka za pet 2a nedoločen kupona številko. Pri iK^ .^Sd f ® --- '%?. trebi T sa- ftiiii rekord Sai, Spodaj se odpro staromodne, domače izbe, ki so opravljene z lepim pohištvom iz rokodoja in empirja. Zvita empirska mizica je kar nekoliko nenavadna poleg pfastare, črne peči. In tapete so strašni rjavi kvadrati, ki jih človek ne more gledati, ne da bi jih začel hkrati šteti. Knežnja ne more razumeti, kaj naj bo posebnega na teh sobah, ki imajo ob oknih bele in višnjeve poškropljene zastore! Strašne tapete, orjaške peči, stara, obrabljena tla! Celo za prizidek, ki ima okna naravnost proti vzhodu in zapadu in ki mu dajejo bršljanovi poganjki tako ljubko senco, se ne more navdušiti. Naslanjač, ki stoji v njem, je tako tog, in mizica z vložki pred njim vsa rjava. In dobro čuti, da pričakuje knez nekaj od nje. Ganjenje ali občudovanje? Čudno jo gleda in iznenada se zavzamejo oči drobnega otroka skoraj istega izraza, tako da sta oče in hči kar čisto podobna. Potem reče knez v komaj opazni zadregi: "Seveda ne morem pričakovati, da ti bo Molčeči grad kaj pomenil ... Za nas pa Molčeči grad ni takšem grad, kakor so drugi. Vse mogoče stare pravljice so z njim v zvezi... Že nenavadno ime . . . Molk v tem gradu nam je baje prinesel srečo ..." Knežnja zeha vljudno skozi nos . . . Dušičine oči so se na stezaj^ odprle in zaiskrile: "Ali so bili oni tu,—oče,—vsi tisti ljudje, ki žive zdaj samo še v svojih slikah, gospod z mečem in lepa gospa, ki ima okrasje kakor krvave kaplje, in bledi otročiček s ptico in majhnim mečem ob srebrni, rožasti verižici? Ali so bili tu, oče ... in prinesli srečo odtod? Zakaj se imenuje ta kraj Molčeči grad in zakaj drže višnjevi možički vsi prst na ustih? Zakaj je treba molčati? Ali ima človek srečo, če molči?" "Dekletom se ne spodobi, če govore preveč," je dejala knežnja s tako ostrim glasom, kakršnega doslej ne oče ne hči nista slišala iz njenih ust. Oba jo prestrašeno pogledata. Njen glas zveni nenavadno v teh temnih starih sobah, ki niso za nikogar odprte in ki prenašajo samo lahen odmev. "Ti družinski maliki," si misli mlada gospa, kije zmerom stanovala po mestnih vilah, ker je bil njen oče samo iz stranske črte svojega rodu. Tu ji je vse tuje in zoprno. "Kako se more človek tako ogrevati za neokusne sobe? Tedaj zagleda odbijajoči pogled obeh. To jo še bolj draži... In kaj je otroku? Kakor sneg je bled in oči ima tako črne, na pragu stoji, kakor bi hotel zdaj, zdaj omahniti. "Rožamarija, saj se ne boš bala? Moj Bog, kako se otrok boji. Saj diši tu samo po zatohlem!" Knezu se naguba čelo . . . Bilo je res lahkomiselno, da niso vzeli gospe Hardensteinove s seboj. Ce bi se kaj zgodilo, si ne bi vedeli pomagati. In stopi v sobo. "Pridi sem, Rožamarija, čaj bomo pili." Dušico mora skoraj vleči s seboj. Čisto rahlo hodi po prstih, kakor bi se bala, da ne bi koga zbudila. — Čaj pijejo iz starih, pozlačenih skodelic. Služabnikov ni tu in, gospoda si mora po stari navadi v gradu postreči sama. Tudi po skodelici mleka je otrok še ves bled in ne reče niti besedice. Toda mirno sedi in knez se pomiri. Svojo mlado ženo poskuša vsaj malo sprijazniti z ozračjem Molčečega gradu in ji pripoveduje o svojem lovu v tej okolici, ko sta še živela njegov oče in ded. Kako so vsi tu prenočevali in se niso nikoli utegnili zanimati za duhove. "Zvečer smo se veselili jutra in si dolgo pripovedovali lepe zgodbe o konjih in psih. V j utrnem mraku je že stal lovec pred vrati in trkal, in iz postelje, ki je bila trda kakor kamen, smo se zvalili še čisto dremavi." Toda knežnje to le ne sprijazni z gradom. "Človek bi moral biti čisto brez voha, če bi hotel tu prebivati. In prosim te, Frid, te tapete! In ta ogledala! Ali so bile dame nekoč tako malo ničemur-ne, da so se zadovoljile s takšnimi ogledali?" Tedaj se dvigne Dušica in gre s plašnim korakom, ki ne bi mogel nikogar, prav nikogar zbuditi, k vratom in vpraša: "Papa, ali si smem zdaj ogledati sobo, kjer visi višnjevi možiček s stropa?" "Koga misliš, Rožamarija?" "Možička, ki dela takole!" In prst položi k ustnicam ter se smehlja, kakor bi hotela komu ukazovati, naj molči. "Tega pa vendar ni tu." "Pač, papa! Poiskali ga bomo." In vleče ga s seboj stran, toda zmerom po prstih, tiho, tiho . . . Skozi vse sobe gresta. Knežnja je ostala za mizo. Dovolj ima teh zatohlih, neokusnih sob. Prižge si cigareto in preizkuša stole in ogledala. Oče in hči gresta skozi vse sobe in knez kaže svoji hčeri slike, same lovske zgodbe na starih bakrorezih in slabih oljnatih podobah. Tu vidi nenavadne jelene, vepre in pse. Toda višnjevega možička ni tu. Niti v zadnji sobi, kjer stoji velika, pokrita postelja. Srebrne zavese ima ta postelja in na njih so vezene lepe cvetlice. V gubah zakritih delov žare še barve. Pridne roke so morale delati te zavese cela leta. Pod prelepimi zavesami stoji stara, široka, nizka postelja iz pleskanega jelkovega lesa. "Vidiš, tu sem prespal marsikatero kratko noč s svojim očetom. Trdo je bilo kakor na kamnu." Dušica reče žalostno: "Toda, papa, zakaj so dali malega višnjevega možička stran?" "Ne bodi vendar tako trdovratna, Rožamarija! Saj ti pravim, da ni bilo tu nikoli višnjevega možička. Vse je ostalo ne-izpremenjeno, kar pomnim, in gorje tistemu, ki bi kaj pokvaril, dokler bom živ. Drugje se ne moremo upreti novotarijam, toda v tem skritem kotičku bomo ohranili svoje starine," je zagodel knez. "Toda, papa, saj je visel tu, preden smo prišli sem." "Rožamarija, ne govori neumnosti! V katero mišjo luknjo pa naj bi se bil tvoj višnjevi možiček skril?" "Pa ga vendar ni tu," je dejala skoraj žalostno. "In tudi bilo ga ni nikoli. Kdo pa ti je o njem pripovedoval?" "Nihče, pa vendar vem." "Zdaj pa nočem prav nič več slišati o tem," pravi knez ostro," in nehaj tudi šepetati in hoditi po prstih!" "Saj sva vendar v Molčečem gradu!" "Saj sva vendar v Molčečem gradu!" "Oh, grad se že stoletja imenuje tako, in kako pogosto je bilo tu kar preveč glasno!" "Da, ali mar ne čutiš .. "Rožmarija, kako se danes vedel! Tako dolgo si bila pametna, da sem bil kar vesel,—takšen lep dan pa mi moraš pokvariti!" Dušici prilezejo solze v oči, splazi se k postelji in prime plašno prelepi zastor, poljubi svilene cvetice in si v zastoru skrivaj obriše oči. Knez jo gleda z mračnim čelom. Zdaj je spet takšna kakor prej.—In slabe volje odide, otrok pa po prstih za njim. Še enkrat obrne Dušica bledi obraz proti postelji in pod strop, kakor bi upala, da se je bo višnjevi možiček usmilil, da bo iznenada prilezel iz zidu in spet visel pod stropom ter držal prst na ustnicah, napol svareče, napol smehljaje se. Toda strop ostane bel, papa pa je slabe volje in mama tem bolj vesela, čim bolj je papa jezen. Potem se peljejo domov; voz zapro, ker je hladno. Ubogi papa, res ne zna slaviti praznikov. DEVETO POGLAVJE Višnjevi možiček Papa in mama sta odpotovala v Berlin, bela in višnjeva zastava pa ima zdaj svoje zimsko spanje. Drevesa žalujejo in njihovi lepo pisani listi padajo na tja; vrane kriče. Vedo, da bo kmalu sneg. Dušica se uči šivati in ima zelo spretne roke. Šivan-ka gre zmerom kar sama od sebe tja, kamor mora iti. Gospa Hardensteinova se čudi in ji obljublja, da bo kmalu lahko začela delati kaj lepega za božič. In ve že, kaj bo naredila. Prevleko za stol bo vezla za Harrov salon. Z lepimi cveticami, kakor so za-stori. "Na njegovem stolu so tako grdi črvi." "Ornamenti," jo popravi gospa Hardensteinova, toda Duši- ca ve čisto zanesljivo, da so veliki in majhni črvi. Razen tega sliši zunaj Harrove korake. O, kako dolgo ga že ni bilo tu! Slabo voljo prinaša s seboj. * "Miruj, Dušica, tako zopern sem danes. Star, zamerljiv, robat, neroden jazbec.—Res ne vem, zakaj prinašam svojo slabo voljo v vašo hišo." ROY ROGERS OSEBNO V S. O. RANCH RODEO 21. do 28. aprila 8 večernih predstav Pop. 21.-22. in 28. aprila CENE, vključkvši davke: Zv. in nedeljo pop., rezervirani sedeži, SI.40, $1.90 in $2.40; splošna vstop. 90c; sobolo pop. 21. in 28. aprila, rezervirani sedeži/ SI.40 in splošna vslop. 70c. ARENA VSTOPNICE NAPRODAJ V ARENI IN BOND CLOTHING STORE OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" G. I. and Nazi Heroes PRIDITE ZGODAJ! PRIDITE ZGODAJ! W zahte- »Jerji Za komer-^ ^ ?^jev °bvegng^ inspek- ) l>ac 5,000 milj, \,) koii%: . 3 z zrako- za no- ' Vsaka za ' do 3 so ve- Bat Boy to Big-Time Baseball '1 g....."- " ■ ':: : ;■■« < o o o N M H K A Razvedrite se en večer v tropični sobi C. I. A. C. KLUBA 19003 ST. CLAIR AVE. — IV. 9635 "Jimmie" Carlozzi, Mgr. ' Na uslugo smo za privaine partije in zabave, svatbe, obede in bankete. ŽGANJE — VINO — PIVO Okusni obedi pripravljeni po kuhu Ivey, "ki je najboljši v mestu." ' Vsakovrstna zabava VSAK VEČER Pridite zgodaj in se dobro zabavajte TJ W H M N O o o > PRIDITE ZGODAJ! PRIDITE ZGODAJ! Above photographs show the difference between the U. S. and the Nazi heroes. Upper, Maj. Carroll C. Smith, America's first night fighter ace, who flew a Black Widow P-61. Below, Fritzie sn^er, a hero to his comrades before capture. DRUGA IZDAJA ENGLISH SLOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri: ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 % t '4 :( % v i % I ? •f I X 5: Ako iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov! . SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V. TEH DNEVNIKU IŠČEJO... POMOČI! t v t ? ? ? v Y Y t y y 7 t t S* i •? t t ? y ? t Y •? Y t '4 i I 5! Anything can happen in the major league. A few seasons ago Richie Whittington, right, was selling peanuts and popcorn in the Cleveland park. Last year he was bat boy. Today he is regarded as one of the most likely looking prospects working out with the Indians. He will be farmed out until he secures more experience. I Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Enakopravnosti I f ? '4 '4 ? t I I y y I 4 4 I I I 4 4 V t Y STRAN« ENAKOPRSVNOSt J8. I 5. Elza Magajna Bogomir Ta ljubezen je bila prav gotovo njena prva, kajti tista zaljubljenost, ki jo je s par poljubi izkazovala tovarišu še v šolskih letih, ni bila proti tej nič." Natakarji so zapazili, kaj se je zgodilo ž njo, in se ji očitno posmehovali. Toda ona se ni menila zato. Radostni smeh ni skoraj nikdar izginil z njenih ustnic. Niti gostov ni več sovražila. Vsakega je lepo pozdravila z nasmehom, ki je bil kakor iz sanj, in napitnina je pričela naraščati. Prej je Elza izročala skoraj ves denar materi, sedaj pa je pričela skrivaj hraniti. Kup de-setakov je bil v njeni mizici vsak dan večji. "Ako bo šlo tako naprej, bom v par letih prihranila petnajst tisoč dinarjev," je izračunala. "V dveh letih bo Rudolf končal študije in bo našel službo v gledališču. Nekaj denarja je vendar treba prihraniti, da bo vsaj za začetek. Morda pa bom takrat našla tudi jaz službo v pisarni in preveč slabo se nama ne bo godilo." Prosila ga je za sliko: "Kaj hočeš s sliko, saj se vidiva vsak dan," je rekel on, toda "ker je le prosila, ji je, izročil sliko, ki je potem stala v njeni sobi vsa obdana s cvetjem. Materi je povedala vse in mati se ni hudova-la. "Seveda, bližaš se dvajsetemu letu. Kakega fanta že moraš imeti," je rekla mati in Elza jo je radostno objela. Neko noč jo je pregovoril, da je odšla ž njim v njegovo sobico. Sobica je bila preprosta še bolj kot njena in polna domačnosti. Vdala se mu je, kakor bi bilo to samo po sebi umevno. Zvečer pa je rekel Rudolf svojim tovarišem: "Vraga, kar ustrašil sem se. Nisem vedel, da je še nedolžna." Vsi go planili v smeh in se radovedno ozirali na Elzo, ki je razigrana prodajala pecivo, slaščice in cvetje. * * * Na Silvestrovo si je Elza vtaknila umetno vzgojeno vrtnico v lase, kajti to noč, ko so bili vsi tako zelo veseli, je hotela biti posebno lepa. Kuharica in natakarji so se ji smejali, ona pa je polna veselja stopila v kavarniški hrup. Rudolfa pa ni bilo med muzikanti. Kakor mimogrede je dirigent pokazal z roko proti oddaljenemu kotu kavarne. Ozrla se je in potem je kakor v omotici pohitela tja in zastrmela proti, mizi, ob kateri je sedel Rudolf s prelepo mlado deklico. Naslonila se je na zid Ih strmela s širokimi očmi proti njemu. Poklical jo je z roko. "Saj je samo njegova sestra," je pomislila hip in hitela k mizi. Rudolf se je prijazno nasmehnil. "Majda, ali imaš rajši vrtnice ali nagel je?" "Vrtnice imam rajši," je rekla Majda. Rudolf je zagrabil cel šop vrtnic in jih položil v naročje lepe deklice. Potem je stisnil Elzi stotak v roko. "Bom menjala takoj," je zajed jala Elza. "Ni treba menjati! Shranite zase!" Stotak je zdrčal z njene dlani na tla. Kot v omotici ga je hotela zopet pobrati. Toda tedaj je zdrčalo na tla pecivo, slaščice in cvetje. Ljudje so* se zasmejali. Pritekel je plačilni natakar in se silno hudoval. Elza je zbežala v kuhinjo. Plačilni je pritekel za njo. "Saj ni treba kričati nad menoj! Odpovedujem službo. — Škodo vam bom poravnala ju. tri." Zbežala je skozi vrata in tekla skoraj do doma. » * » Drugi dan je vzela ves denar iz miznice, odhitela v trgovino in si kupila krasno rdečo oble- ko in dišeče vode. Nališpala se je. Mati je rekla: "Preveč razkošna postajaš,Elza! Ali ni škoda take obleke?" "Ne, ne, mati, ni je škoda." Ob enajstih zvečer je odhitela v kavarno, sedla v največje presenečenje natakarjev in muzi kan to v za mizo ter si naročila čokolado. Rudolf in drugi muzikanti so strmeli z začudenjem nanjo. Plačilni je pristopil: "Gospodična, ne bi vam bilo treb^ včeraj odpovedati. Mi smo bili zelo zadovoljni z vami." "Vštejte* k današnjemu računu še včerajšnji račun," je odgovorila hladno. Pred njo je sedel petdesetletni gospod. Nasmehnila se mu, je ljubeznivo. Gospod se je silno začudil. Pokazal je s prstom nase, če velja nasmeh njemu. Prikimala je in je vstal in prisedel. Zahtevala je, naj naroči Vina, slaščic in cvetja. Naročil je. Pila sta mnogo in se smejala drug drugemu v obraz. "Zahtevajte od muzi-ke, naj igra narodne pesmi. Obenem pošljite gospodu v kotu sto dinarjev nagrade! On zna prekrasno igrati in le škoda, da ni nastavljen v gledališču." "Jaz imam velik vpliv. Jaz mu lahko preskrbim v gledališču službo," se je pohvalil radostni gospod. "Ne, ne, poprej mora končati konservatorij, drugače ga ne bodo sprejeli." "Morda pa ga le bodo sprejeli," je zatrdil gospod. "Torej preskrbite mu službo!" Muzika je morala igrati narodne pesmi in natakar je moral odnesti sto dinarjev klaviri-stu. "Niste ihi še povedali, kako vam je ime," je rekel gospod. "Elza Gostiša," je odgovorila Elza in izpila kozarec vina do dna. Povedala mu je tudi, da je končala trgovsko šolo in kje stanuje sedaj. Gospod se je začudil in je vprašal: "Kako dolgo pa že živite tako?" "Od prvega avgusta, gospod! Računala sem po sto dinarjev na večer. Marsikdaj pa sem seveda dobila manj." Gospod se je zamislil in je vprašal: "Zelo ste lepi. Koliko let imate?" "Sedaj sem v osemnajstem." "Jaz pa jih imam že petdeset," je odgovoril gospod zamišljeno. * * * Spremljal jo je domov. Sredi ceste pa se je ustavila, zastrmela v njegov obraz in planila v jok. Ko jo je hotel tolažiti, je naenkrat zbežala v stransko ulico. Gospod se je nasmehnil in se vrnil na svoj dom. Drugi dan ji je poslal po pošti tisoč dinarjev in pismo, naj se zglasi v tem in tem državnem uradu, kjer bo dobila službo. V tisti pisarni je več deklet in se ji ne bo godilo slabo. Toda denar je dospel prepozno in tudi pisma ni Elza več prečita-la. (Konec) Vesti Iz življenja ameriških Slovencev Ubiti in ranjeni slovenski fantje: Nekje na Pacifiku je padel mornar William Baft (Bevc) sin pokojnega Franka Bevca iz Ferndala. — .V Nemčiji je bil hudo ranjen Charlie Miklaucic, ki je bil za hrabrost odlikovan in povišan v sarženta. — Dominik Glavač, sin Glavačeve družine, ki je dala štiri sinove v armado, je bil že parkrat ranjen v Italiji. On je orjak po postavi in hrabrosti. Bil je odlikovan po generalu, ker je rešil celo stot-nijo. — Frank Naret iz Central Cityja je bil ranjen v Italiji. — Joseph Jerich iz St. Michaela je bil ranjen v Nemčiji. — John Bubalo iz Johnstowna je bil ranjen v Nemčiji, kakor tudi Anton M. Bevc od tukaj in Joseph J. Kobal iz Conemaugha. Zanimivo pismo slovenske družine na Holandskem štabni saržent Louis Lozar je poslal svoji ženi, ki je hči poznanih Mr. in Mrs. Louis Roytz, ki vodita gostilno na Grovewood Ave., pismo, kateremu je priloženo dolgo pismo neke slovenske družine, ki biva v Limburgu na Holandskem. Pismo, ki je bilo izročeno saržentu Lozarju v na-di, da bo priobčeno v kakem slovenskem listu v Ameriki, se glasi: "Kot nepoznana oseba vam želim napisati par vrstic in z velikim veseljem vam sporočam, da sta nas dne 9. februarja 1945 osebno obiskala dva amerikan-ska vojaka od slovenskih staršev, in to sta bila F. Klopčič in njegov prijatelj Louis Lozar. Oba sta prav lepo slovensko govorila. Povedala sta nam dosti zanimivega, kako Slovenci živijo v Ameriki. Kot sta nam fanta povedala, vam ničesar ne manjka; srečni ste, ko ste v Ameriki, Za delavce Squeeze Molders Metal Pourers Coremakers Težaki MODERNA LIVARNA Nujno vojno delo z izvrstno povojno priliko Dnevni ali nočni šift Plača od ure poleg overtime National Bronze & Aluminum Foundry Co. 3420 E. 93rd Si. ali East 45th & Hamilton Ave. Mali oglasi < Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 Na Highland Rd. blizu Bishop Rd. se proda 3% akrov zemlje; nekaj prav lepega gozda. Cena $1,400. JOHN KNIFIC 740 E. 185 St. nasproti Muskok^ Ave. IV. 7540 KE. 0288 Tukaj je zdaj zelo slabo, že štiri leta ne moremo nobene stvari kupiti, ne obleke in ne obuvala. Kar smo imeli, smo že vse potrgali, najtežje pa je z otroci. "Odkar so prišli ameriški vojaki, nam dosti pomagajo v življenjski potrebi. Tako smo se naprej pogovarjali in smo se domenili, da so Frank Klopčič in njegovi starši doma iz Ljubljane, mislim, da vam je znana trgovina Planinšek. Frank je ravno tam zrastel v isti hiši kot jaz. Jaz sem doma iz Špitalice pri Kamniku, sestro imam v Domžalah, in v Ljubljani sem bila dostikrat; mož pa je doma iz Vranskega pri Celju, in se piše Lojz Kajbič. Moje prejšnje ime je pa bilo F. Učakar. Imam tudi sestrično v Ameriki, v katerem kraju, ne vem. Piše se Marija Hribar in ima strica duhovnika. "Iz moje rojstne vasi je tudi eden, ki se piše F. Drolc. Torej, ako kateri naših znancev čita to pismo, naj sprejme najlepše pozdrave, posebno pa družina Klopčič, ker smo skupaj iz ene vasi doma. Mi bivamo že 15 let v Holandiji. "Torej naj zadostuje za sedaj, bom drugič kaj več pisala, ako bom prejela kak odgovor od znancev in prijateljev. "Moj naslov je: Rodbina Kaj-bič-Učakar, Buskensveg W-21, pošta Herleheide, Limburg, Holland." Za delavce Za delavtf Za delavce Za delavce Ženska ali dekle za Tabulating operatorico IZURJENA ali UČENKA Mi vas izučimo Povojna bodočnost Tedenska plača in overtime allyne ryan foundry co. E. 91st & Aetna Rd. — MI. 2312 DELAVCI (IZURJENI IN NEIZURJENI) Nujno vojno delo # . pri RELIANCE ELECTRIC & ENGINEERING CO. MOŠKI Izurjeni in neizurjeni MACHINE SHOP INSPECTION DEPT. (MECHANICAL) TOOL ROOM WELDING DEPT. SHIPPING DEPT. KLERKI RECEIVING DEPT. KLERKI PUNCH PRESS DEPT. SHEET METAL STOCK DEPT. PACKERS & CRATERS (Export Shipment) ŽENSKE izkušnja ni potrebna FINAL TESTERS ON MOTORS COIL TAPERS STATOR WINDERS LATHE OPERATORICE PACKERS (EXPORT SHIPMENT) Dnevni ali nočni šifti Plača od ure in bonus Prilika za zaslužek, ko se učite RELIANCE ELECTRIC & ENGINEERING CO. 'iVANHOE DIVISION 1091 IVANHOE ROAD MARINE DIVISION 1190 EAST 152nd ST. ass the telephone co. potrebuje ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE ZA POSLOPJA V DOWNTOWN Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do ^ Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zgladi® Employment Office, 700 Prospect Ave., soba od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephon^ IŠČE SE moške DRILL PRESS PUNCH ENGINE & TURRET LATHES MILLING MACHINE GEAR CUTTEft PRECISION GRINDERS operatorje se nujno potrebuje za "priority" vojno Plača od ure poleg izvrstnega produkci]S in šift bonusa ^ «12 Dolgo obstoječa tovarna na Euclid in E. poulični. Prinesite vaš "Availability Staten^ v naš Employment urad 19300 EUCLID AVE. THE OLIVER CORP Nasledniki CLEVELAND HOTEL STATLER Mi imamo stalno delo za ŽENSKE ZA KUHINJO KUHE IN KUHARICE DELAVCE V PERILNICI MOŠKE IN ŽENSKE POMIVALCE POSODE MOŠKE IN ŽENSKE ŽENSKE ZA PECIVO HIŠNIKA Zglasite se v Hotel Statler E. 12th & EUCLID Dovoljeno nam je uposliti pri » vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPGO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS Mali oglasi za investicijo Hiša za 3 družine, od E. 185 St.. garaže in cementiran "driveway." Cena $7800. FITZJONN REAL ESTATE 77« EAST 185 ST. IV. 6988 — KE. 2164 Hiša za 2 družini, 4 sobe zgoraj, 4 spodaj; na E. 200 St. V zelo dobrem stanju. Cena $8500. B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih snažilke 2A Cleveland Height® hišo krati«® Dobra plača - 6 dni v tednu —' Zglasite sej city MA" gilK cleveland* ClTVHAl^^oifJ 2953 Bench težaki vci livarski p ^ Moderna . 6 dni v tednu T^obr^ Nujno vojno / .ppnti Plača od ure—pr° gjgcpl^ Westinghous® 1216 Mali oglj? hišo za 2 družini^^^ X Samo en se ' j/ lastoval. 102 St., GL. 921 • PridiK k'6' našo zalogo no 7U0 St. Odprto 0^ Veliko opremljeno ; sobo se odda v najem enemu ali dvema poštenima fantoma. — Vpraša se na 387 E. 165 St., od Waterloo Rd., KE. 7278. noa. Velo ^01^ tra postrei'* »» VBtm zaop«^ .tareg. Jotut^js^