Italiianskn bojišče. Na K r a s u se rnzvijajo nmi boji, Dne 25. oktobra je italijanska artilcrija pričela živahno obsi- pavati Vipavsko ^olino in Kraško plauolo. Arlileriiski ogenj se j« naslednje dni nadaljeval in ]e bil na južnem krilu posftbuo Ijut. Naša artilerija dobro odgovairja. Italijanska infanterija, ki je namlila dne 27, oktobra ob c«sti proti Opatjem selu izpad, Je bila z našlm ognjem zavmjena, Tudi vzhodno od G or i o e je sovražna infanterija po artilerijski prejdpripravi dne 28. oktobra poizvedovala proti našim posfojankam, a je bila odbita. Radi slabega in meglenega vremena so boi dn« 29. oktobra nekoliko pon^hali. Na T i r o 1 s k e m nifi posebnega. Primoi-ska frouta neomajana. Vojni poroCevaleci velikega berolinskega lista ^Vossische Zeitung" piše, da je botela Italija s svojo armado predreti avstrijsko primorsko fronto in si tako zagotoviti svojo posest na vzhodnem bregu Adrije in na Balkanu. A armada slovitega generala pi. Boroeviča ji zapira pot. Vsak posamezni borilec te armade ve, zakaj se gre. Radi tega taka obfrudovaniai vredna obramba Avstrijska fronta na Primorskem ,je dosedaj neomajana. Domovina in zavezniki Avstrijcev ne morejo nikdar biti generalu Boroe\iču in njegovi ai"ma<li dovolj hvaležni, da je pot Italijaiiora čez Kras tako dobro zastavil. Lah ne bo prodri dalje! Iz soške fronte nam pišejo slov«nski fantje od ... lovskega bataljona: Tudi mi poljski lovci imamo otjra\-iti s krutim Lahora in ga jdržimo trdno nazaj, čeravno je silno lačen naše zemlje. Izklju6eno je, da bi še dobil vsa] 1 ped zemlje, kjer stoji slovensld \o]ak. Akoravno s presiliio pripravo svojega topništva bruha na naa granate vsakovrstnega kalitM*a in buta v skale, t&kor bi hotel iz njih Harediti ra.vne poljane, se mu n» bo posrečile prodreti dalje v slovensko ozemlje. Ko  pa le nekoliko poneha s svojim divjanjem, se zberelao prijatelji in si zapojemo našo navajdno pesemco: ,,Le naj ropofie in bobni, Iz tisoč topov naj gromi; Naj krogle križem švigajo, Slovenci ne pobegjnemo." Srfine pozdrave pošiljamo vsem bralcem in tudi bralkam MSlovenskega Gospodarja" ter stargem, bratom i-n sestram ter tudi poštenim slovenskim dekletom: CetoVodja Žižman Franc, Vogersko pri (Sprici, podlovec Eder Franc od Sv. Jurija v Slov. gor.; Kravanja Franc iz Primorskega, Filipančič Anton ia Bu^, Arih Anton iz Marenberga, patruljni vodja Sovič Andrej iz Primorskega, Ivanuša Ivan iz Huma pri Ormožu, Jeretf Rudolf izs Koprivnice, Barut ]osip iz Istre, loivci Novak Mihael in Pinter Matevž iz Makol, Kolarič Jožef od Sv. Urbajia pri Ptuju, Beišak Jakob, Belšak Mairtin, Belšak Jožef, Žuran F., Kmetec Simon, Kozel Ivan, Kaučevič Jakob, FarkačŠ Franc, vsi iz ptujskega okraja, Herič Jožef od Sv. Jurija ob Pesnici, Rijavec Stefan, Rojc Alojz, K»hariC Anton, vsi iz goriške okolice. Bojišče « b Mirenskem gradu. (Izvirno poročilo.) Na5 27. domobranski (Ijubljariisld) pešpolk Je dobil povelje, da mora dne 11. oktobra napasti sovražnega Italijana. Ko pridemo rano zjutraj na določeni kraj, se je naš 2, drugi bataljon raz\ril v bojno črto in tako je šlo po malem naprej. Sovražnik pa je nas pričakoval, kakor krvoločna zver svoj pden. In kar na en hip smo dobili hud ogenj vgeb vrst mor- nega orožja. Od vseh strani je bobnalo s tako silo, da nam ni bilo moči ne naprej in mnogim tudi ne nazaj prej kot še le zvečer. Naši častniki so bili veftinoma ran.ieni, bili smo kot čreda brez pastirja. Italijan je poskušal kar naprej predreti našo 6rto, n mi smo mu vse sunke odbili. Sovražnik je pošiljal proti nam verlno bujše moči. Na naši strani 1 bataljon, na laški strani pa napadajo kar 4 polki! Kot besni lovi so sc vrgli Lahi na nas popoldne ob 4. un dne 12. oktobra. A sfidaj nam pride na pomofi naSa rlobroizvrežbana a.rtilerija, ki je tako dobro streljala. da so težke granate metale sovražne Italijane kar do 10 motrov v zrak. Kar jih je še ostalo, pa smo z ognjpm navadnih in strojnih pušk pomandjrali k tlom in jili razpršili na vse strani.- To je bilo v resnici sli!ka sodnega dne. Kako čudno in na različne načine se liudstvo pokončava. Le z božjo |)omo6jo si še človek otme svoie živlieni«. Nedolžni otroci! Molite za svoje očete, ako so v vojski, žene za svoje može in tudi nevieste za svoje ženine, da se bomo po vojski vsi srečno vrnili k svojim dragim. Ljubi Bog pa dodeli, da bi se razburjeni narodi v kratkem f>omiri]i in pobotali. Prosimo le pobožno ljubega Boga za skorajšni konec te strašne mori je 1 Pozdravljam Vas, cenjeni bralci MSlovienskBg.\ Gospodarja", posebno Vas^-dragi iSlovenci, v Gornji Savinjski dolini ter mojo družino! Tebi, ..Slovenski Gos|jodar", pa želim obilo dobrih naročnikov! Frano !:'edran, desetnik. Junaš^i slo^ertski lopničagi. (Iaviren dopis \z bojiSča.) Srčne pozdrave od baterije 1. clomobraiiskega jioljskega artileriiskega polka pošiljamo niirojdnjaki in vrli Slovenci iz bojnega polja. Sldmiski Ituitje smo še vedno ftili in zdravi. Mnogo težav in bridkosti smo že ]jrestali na italijanskeln bojišču. Toppvi so grmeli in vrlo srao napredovali in služili na-šemu presvitiemu nadvo>vodu Karolu, ki nas je vodil po jjravem potu. Iz Laškega smo se poclali na rusko bojno polje. Sedaj pa se boriino spet z Lahom, ki nas s hudim ognjem obsiplje. Naši topovi pa mu tudi pridno odgovarjajo in ravno tako tudi naša vrla in izvrstna infanterija, ki se bori v deževnem in snežonem vremenu. Bog nam daje zmiraj pomoč in pogum, da se vedno vstrajno borimo za domovino in za našega presvitlega cesarja. Želimo in prosimo pa Boga, da bi povsod bila naSa srečna zmaga. Ljube žene in otročiče, sestre, brate in starše, naše sorodnike, znance ih prijatelj© pozdravljtuno iz daljnega kraja še hvala Bogu vsi zdravi možje in mladenifti: Jernej Sitar, desetnik iz Št, Andraža pri Velenju; Ivan Zajc, desetnik, iz St. Iljja pri Velenju; Ivan Pustinek, poddesetnik iz Škal pri Velenju; topničarji Franc Kralj iz Založ pri Polzeli, Iv. Habjan iz St. Jurija ob južni žel., Jurij Solinc iz Trnovelj pri Celju in Ivan Graliar lz St. Pavla pri Preboldu* Sioveiivki Orel v iužaih Tirolah. josip Pišek, bivši načelnik celjskega. Orla, sedaj predmojster pri poljskab ha/vbicah, piše svojim domačim: Bojno polje, 11. oki Dragi domači! HoCem Vam nekoliko popisati naš res zanimivi kraj ter Vas malo seznaniti z na^im sedanjim položajem. Počutimo se tu zdaj malo bolj zadovoljne, ker smo že nekoliko pozabili svojo trudapolno poit v sedanjo postojanko, Postojanka sajna na selbi ni napa6na, le pot do nje je zato bolj težavna. Nahaja se v pravcatem kotlu, ki je krog in krog obdan z visokimi gorami, ali bolj odkrito povedano: z golim, divjim skalovjem. Tu nam polentarji pa6 težko pridejo do živega, zato smo jim pa mi tem ložje prav pošteno zasolili ter smo jih mnogokrat že poprej preliitcl in unifiili njih namero, Vedno se še trudijo na mnogih mestih predreti našo rojno črto, toda njihovi napadi so se še vedno razbili ob žilayem odporu naših hrabrih čet. Mnogo čitamo o svojih sobratili ob So6i, kako hrabro da branijo našo domovino, pa tudi mi ne zaostajamo za njimi, kajti precejšui odlomek od njih je ostal še tu v Tirolali. Kadar se outimo malo bolj varne, pa plazimo po gorali, octkoder se nam nudi prekrasen razgled.. Nad vse lep je ]»ogled na Rožnati vrt v Dolomitih, ki upliva naravnost čarobno na človeka. Posebno ob solnčnem zahodiu, ko se poslavljajo že zadnji solnčni žarki, se vidi. kakor d,a bi bilo celo skalovje iz sannega izklesanega rdečemodrega mraraorja. Na levem pobočju pa se mogočno vzdiguje gorovje Ortlerjeve sKupine, katero se polagoma izgiiblja kakor velikanski morski val v neizmerne daljave. Po nižavah se razprostirajo lične vasice, katere ob|dajeio lejjo zeleni travniki in rodovitna polja, po gorskem prelazu \)& pridrvi bistri potoček ter se vije kakor srebrn trak po zelenih livadah. 'J'u se vidi žiyo in naravno vse lej)še, kakor v najimenitnejšem kino. Torej nam nudi vojna tudi nekai lepega, samo žal, da le trenotno. Ko dospemo zopet nazaj v svojo kotlino in začnemo na novo razpravljati o lepoti kraja, pa pridemo nazadnje veudar do zaMjučka, da so v domačem ozemlju le še lepši \n prijaznejši jkraji. Zapadel nam je že tudi snog, kateri nas je pa že zopet zapustil. Za kako dolgo, Je vprašanje. Obeta so nam vedno gotoveje, da bomo najbrže prezimili tu med gorami. Ceprav 1x>lj zapuščeni in loCeni od sveta, nain viendar dnevi precej hitro potekajo. Za nas najbolj važei> je p<uv' tisti dan, ko pride j)Ošta, poročila z doma, in nas obiSfte naS toliko zaželjeni »Slovenski Gospodar",' kateri nas še naibolj zadovolji z novicami iz dtomačih krajev ter n iS vsaj nekoliko seznani z širnim svetom. Tako tu preživljamo svoje težke dni, kateri ne vzamejo konca, ter si želimo srečne yrnitvo in skoraišnjega svidenja, v kar pomozi Bog! Prav prisrčne pozdrave raem doniiačim, znancem in prijateljeni pošilja iz daljiiib dolomitskih gor iVaS hvaležni Pepi.