Gosoodarstvo. POSKUŠNJE Z UMETNIMI GNOJILI. če hočemo umetna gnojila z uspehom rabiti, moramo jih najprej preizkusiti na malem prostoru. Najprej se je treba prepričali, kakšna gnojila so za naše kraje in našo zemljo prikladna in kako bi s€ izplačal nakujb umetnih gonjil. Učenjaki so dognali, da potrebujejo poljske rastline, kakor tudi rastline ostalih kmetijskih kultur za syojo rast 10 vrst hraiiilnih snovi, od katerih je treba zemlji dovažati troje v tej ali oni obliki in sicer dušika, kelija in fosforove kisline. Apna, železa, kremenjaka, iuitrona, inagnezija, žvepla in klora se nahaja v vsaki zemiji navadno dovolj. V nekaterih krajih je več dnšika, v drugih zopet več kalija ali fosforove kisline, ild. Profesor Wagner-jeva teorija o gnojenju pravi, da je zaman vsako giiojenje, ako manjka le ena potrebnih* hranilnih snovi, odnosno, ako se nahaja ena hranilna snov v zemlji v nezadostni množini. Nič nam tor«j ne pomaga gnojenje s Tomasovo žlindro, ako vsebuje zemlja prenialo kalija ali fosforove kisline, kajti le cbsorazmcrni množini vseh hranilnih snovi v zemlji se morema nadejati uspešn« rasti kmetijskih rastlin pod ugodnimi podnebnimi razmerami. Poskusi z umetnimi gnojili se lahko delajo na raz~ lične načine. Če hočemo napraviti čisto natančne in pravilne poskuse, se moramo odločiti za cnako velike poskusne prostore, da lahko primerjamo uspehe takšnega gnojenja. Za poskuse zadostujejo prostori, ki so po 1C0 kvadratnih metrov veliki če hcčemo prostore v obliki kvadratov, naj meri vsaka stran 10 m, če pa jih hočemo v obliki pravokotov, vzamemo najboljše 20 m dolge ia 5 m široke prostore. Za gnojilne paskuse rabimo najmanj štiri prostore a 100 kv. metrov površine. Da moremo izvedeti, ali primanjkuje zcmlji fosforove kisline ali ne, moramo pognojiti en prostor s superfosfatom, obenem pa tudi še s kajnitom in čilskini solitrom, drug prostor pa le s kajnitom in čilskim solitrom. Če dobimo na pi-vem prostoru več pridelka, je (o dokaz, da manjka v zemlji fosforove kisline. Če bi v svrho poskusa pognojili prvi prostor le s superfosfatoti. drugega pa bi pustili nepognojcnega, bi se sicer tu
  • rasvrstitev, ali bohotno lepo sadje. Nekateri razstavljalci, kakor gospa trgovka Mdkuševa, g. veletrgovec Pevec iz Mozifja, g. graščak bavon Warsberg, č. g. župnik Presker 9O sestavili zelo lepe skupine, a tudi kmečki sadjarji — in teh je bila pretežna večina — nved temi v prvi vmsti gg. Plesec, Drev in Jerman, so raztožili bogate zbirke prvovrstsnega sadja in grozdja. Prav častno je bila z-astopana izključno kmečka občina Št. Andraž. Znarti sadjar Fr. Brinovšek in •vrli moderni vinogTadimik Fr. Maurer s prelepim grozdjem sta se posebno odlikovala. Drevesni-čar g. Dollinšek iz Št. Pavla je razstavil krasna dTevesca, g. Kozovdr\c iz Sevnice pa prav solliden sa>dni m'lin. Le skoda, da nismo imeli prili'ke videti praktične Rudlave preše! Naravnctst gardjivo je bilo videtd naše lunečko ljudstvo, posebno žene in otroke, ki je triimama priihajalo ¦m x moltrtmi očmi stnrielo v vso to zalc cvetje ljube rojstne grude. Dne 5. okiobra po zgodnji maši se je otvorila raizstava na kaj slovesen načiin. OdMčnega in priptrostega .obonstva je bilo toliko, da se je kar trlo, godba, zastave m majiči, slavoloki iin nešteti venci, ki so jih menda celi teden pletle neufrudne roke vrlih pašldb deklet. Vse se je zdTužilov da ibi dalo> prireditvi kar največji sijaj. Namest nik velikega župana, g. anžensr Zidanšek, zastapnik centrale Sadjarskega društva g. kletarski nadzorrcik Goinibač, zesiopnik Kirvetijske družbe g. LnženeT Lah so v prisTČnih besedah pozdravili prireditev in povdarjali njen velik gospodareki pornen. Razstavo so 3i ogledati učenci malone vseih šol iz okolice. Da -se je razstava tako vrlo abnesla, je pač v prvd vrsti zasluga podružniičnega odbora, posebno njenega neuimorno delavnega predsednika g. Plesca. Kaj vrlo so pomagala paška dekleta, piotem uči-terjstvo, domači obrtnibi, v prvi vrsti gosipa Mikuševa, ki je res mnoigo žrtvovala v prilog prrreditvi. Namen, katerega so sd začrtali pmrediteilji, je bil v polrui meri dosežen! Razst&vs je domačine in scisede za sadjarsivo le še bolj vspodfoudiila in naravncist inavdušila, sadnih kupcev iz juga pa je došlo na Pako že nad 30 in ti so rane sadju mairicma dvigniM za tri krone in več pri kdlogramu. Razstava je tv^rej pripo•mogla, da se je dohilo za sadje tu in v okolici nckaj stotisočev več, kar je že samo na sebi prav lep uspeh. Ne bilo bi pTav, kio bi se ob naglašanju krasnega razvajja tukajšnjega isadjarstva ne spomiTijali vsaj nekaterih mpž, ki so na tean pclju že pred de^etletji orali celino. Eden femed (najodJičnejših sadjarjev prošle dobe, graščak baron Warsberg, fe ustvanil tukaj na svojem posestvu ltra ¦sen in veleoibširen sadovnjak, kaierega Je negoval z vso ¦skrbjo in ljubeznijo. NaTavno, da je tak vzgled ugodno uplival okoli 800 komadov, posebno dosti je bilo puramov. Cene so od preteklega tedina precej poskočile. Kokoši in. piščandi so se prodajali po 20 do 60 din., race po 50 do 80 din., gosi ,po 70 do 120 din., purani po 60 do 175 din. komad. Perutnine in posebno puranov se je radi bMžajočih se božLčniih praiznikov mnogo prodalo. — Krompir je še po isti ceni, 10 din. za mernik (7% kg), čebula 3 da 5 din. venec, glavnato zelje 1.25 do 5 d;n. kotr.ad, kislo zelje 4 din., kisla repa 2 din. kg, jabolka 2 do 5 din., hmške 3 do 10 din., grozdfje 8 do 17 d>in., kcstanj 2 do 3 din., pečeni 6 din. liter, maslo 44 do 45 ScovJh direvesc in to še iz navih nasadov. Pazil in nad-> zoroval sem drevesca ab čaisu, ko se jih navadno najveo poreže, pa vse zastonj. Kar čez noč so drevesca zmanj^ kalal Sledn^ič pTide d-obra misel in lansko leto sem oIh rezal vršičke, tako da sem ]Lh spačil in nap-ravil grde, torej za božično drevo nesposofbne, pa ne enega dreve^sca ni zmamjkalo. Torej, drraigi oitatelji »Slovenskega Gospodarja«, po&kusite tudi Vi tako in prihrartili si bos.;e jezo iin smvekov naraščajl — Jože Vezjak. ŽITNI TRG. Trgovina z žitom večinoma pooirva. Inozemstvo ku> puje zelo raalo, pasivni fcraji naše države pa so koiilcartoliko še oskrbljeni z najpotrebr.cjšo zalogo jhiajiiil; žitna trgovina se bo razvila bolij proti Božiču, ko se bo porabdlo za praznike mnago moke, in na pomLad1. Hud udarec žiini trgwini je zadala tudi naredba novega Tadikalskega železniškega miinislra^ da se ukinejo popusti na železnicah za žito, katero bi kopile slovenske zadruge v Batnatu. Prepoved te ugodnosti so povtrročiiii slovenski demokrati iz zJabnosti, ker se sdovenske zadruge ne nahajajo v n]ihovih rokab. ter onii ipri tem ne bd imelr nJkakega dobička. — Največ se še s&daj proda koruze, posebno umetno posuišene, ker druga sedaj še ¦ni Bpcsobna za trgovino. Izvaža se moka na Čehoslovaško in v Avsltrijo, kjet se je končal Eelezničarski štrajk. Cene so sedaij v Itrgovini na veliko sledeče: Pšenica bačka 365 do 375 din., srhskz 315 do 520 din., bosanska in slavonska 320 do 325 dlin. Moka nularica 560 do 570 dlin. J e č m e n bački 330 do 340 din. O v e s bačkri 270 do 275 din., srbsld 260 do 265 d. K o r u z a inmeitno pcsušelna 225 do 230 dim. Na Ljubljanski borzi notira žito Iti poljska pridelki: pšendca doTn«ča franko Ljubljana 385 din.; pšcnica bačka par. Ljubljana 430 din.; oves bački paT. Ljubijana 340 din.; laneno seine franko LfuMrjana 675, 730 din.; ikrampir foranlco skladisče Ljubljana 120 diru; ajda dc-mača črna fraivko LjufoUjana 250 din.; ajda domača si>va franko Ljuibljana 235 din. — Fižol ribničan orjg. franko LjdbIjana 440 din.; fižol ribničam. ooiščeln b-n franko Postojna •trans. 545 din.; fižol prepeličar