Gosoodarstvo. POSKUŠNJE Z UMETNIMI GNOJILI. če hočemo umetna gnojila z uspehom rabiti, moramo jih najprej preizkusiti na malem prostoru. Najprej se je treba prepričali, kakšna gnojila so za naše kraje in našo zemljo prikladna in kako bi s€ izplačal nakujb umetnih gonjil. Učenjaki so dognali, da potrebujejo poljske rastline, kakor tudi rastline ostalih kmetijskih kultur za syojo rast 10 vrst hraiiilnih snovi, od katerih je treba zemlji dovažati troje v tej ali oni obliki in sicer dušika, kelija in fosforove kisline. Apna, železa, kremenjaka, iuitrona, inagnezija, žvepla in klora se nahaja v vsaki zemiji navadno dovolj. V nekaterih krajih je več dnšika, v drugih zopet več kalija ali fosforove kisline, ild. Profesor Wagner-jeva teorija o gnojenju pravi, da je zaman vsako giiojenje, ako manjka le ena potrebnih* hranilnih snovi, odnosno, ako se nahaja ena hranilna snov v zemlji v nezadostni množini. Nič nam tor«j ne pomaga gnojenje s Tomasovo žlindro, ako vsebuje zemlja prenialo kalija ali fosforove kisline, kajti le cbsorazmcrni množini vseh hranilnih snovi v zemlji se morema nadejati uspešn« rasti kmetijskih rastlin pod ugodnimi podnebnimi razmerami. Poskusi z umetnimi gnojili se lahko delajo na raz~ lične načine. Če hočemo napraviti čisto natančne in pravilne poskuse, se moramo odločiti za cnako velike poskusne prostore, da lahko primerjamo uspehe takšnega gnojenja. Za poskuse zadostujejo prostori, ki so po 1C0 kvadratnih metrov veliki če hcčemo prostore v obliki kvadratov, naj meri vsaka stran 10 m, če pa jih hočemo v obliki pravokotov, vzamemo najboljše 20 m dolge ia 5 m široke prostore. Za gnojilne paskuse rabimo najmanj štiri prostore a 100 kv. metrov površine. Da moremo izvedeti, ali primanjkuje zcmlji fosforove kisline ali ne, moramo pognojiti en prostor s superfosfatom, obenem pa tudi še s kajnitom in čilskini solitrom, drug prostor pa le s kajnitom in čilskim solitrom. Če dobimo na pi-vem prostoru več pridelka, je (o dokaz, da manjka v zemlji fosforove kisline. Če bi v svrho poskusa pognojili prvi prostor le s superfosfatoti. drugega pa bi pustili nepognojcnega, bi se sicer tu<li lahko prepričaJi, ali manJKa v zenilji fosforove kisline ali ne, toda le v tem slučaju, ee se nahaja v'zemlji zsidosti kalija in dušika. Ako bi pa teh primanjkovalo, ne zaleglo bi dosti gnojenje s superfosfatom, tudi če je zemlja revna na fosforovi kislim. Vpoštevati moranionamrcč Wagnerjevo tezo, ki govori, da mora biti zemlja preskrbljena z zadostno množino vseh redilnih sncvi in da ne pridejo posamezne hranilne snovi nikoli do pravega učinka, kakor hitro primanjkuje drugih. Če primanjkuje v zemlji na primer kalija in fosforove kisline, tedaj nam gnojcnje s samo fosforovo kislino, to je s superfosfatom ali Thomasovo žlindro malo ali celonič ne koristi. Navedene osnovne pojme o gnojenju bi moral vedeti vsak napreden gospodar, ki hoče zvišati na ta način svoje pridelke in večina neuspehov pri gnojenju z iimetnimi gnojili bi izostala. Da zvemo, ali primanjkuje zemlji kaiija, moraciatretji prostor pognojiti na primer s superfostafom in čilskim solitrom ter primerjamo na to pridelek na prvem prostoru s pridelkom, katerega smo dobili na tretjem prostoru. Xa isti način preiščemo zemljo v svrho ugotovitve, ali je v njen zadosti dušika ali ne. Treba nam je le četrti prostor pognojiti s superfosfatom in kajnitom ter primerjati pridclek z onim na prvem prostoru. Za gnojilne poskuse vzamimo na površino 100 kv. melrov po 50 kg sup^rfosfata, ki mora vsebovati 16 odstotkov lahko raztopne tosforove kisline, po 4 kg kajniia in po 4 kg čilskega solitra. Gnojila je pomešati s suho prstjo in po celi površini enakomcrno raztrositi. Poskušnje je delati najbolje pri krmskih in travniških rastlinah, ali pa pri žitu, ker se pri teb rastlinah gnojenje najboljše pozna. Če smo s poskusi dognali, katero umetno gnojilo je za našo zemljo najbolj prikbadno, potem lahko dot;čno gnojilo uporabljamo v večji meri. Vendar pa tudi tedaj ne pozabimo izračunati, ali se nakup umetnih gnojil izplača z večjhn pridelkom, ali z drugimi bcsedami, ali \Ttdnost večjih dohodkov, ki sinb' jih dosegli z gnojenjem poplača stroške gnojenja. Pripomniti je, da se dobe umetaa gnojila za poskuse v malem pri Kmetijski družbi v Ljubljanl, kakor tudi pri posameznih privatnih tvrdkah (Tonejc v Mariboru) brezplačno na razpolago. Poročati se mora 1« » rezultatu takih poskusov. Vekoslov Štampar, ekonam. SADNA RAZSTAVA V ŠMARTNEM OB PAKL Paiška kotlina s swsednji,m ozemljem, — to je južni del šoštanjskega sodnega olcraja, — se je letošnjo jesen zares odlično proslavilai Podružuica Sadjarskega društva za Slovenijo v Šmartnem ob Paki je namreč priredila od 5. do 8. oktobra t. 1. veliko sadno raz&tavo, ki je vspela aiad vse pričakovanje dobro. Tako na Paki, kakor tudi v sosedrvjih občinah se sadjarstvo že desetletja sem prav veselo razvLja. Sa] je pa tudi tukaj izredno nvilo podnebje iri je lega in zemlja za sadjarstvo tako ugodna, da si ne onoremo misliti ugodnejse. Zato je pa tudi — v dobiib letih seveda — pridelek izvanredno obilen in po kakovosti pffivovrsten. Ali širša javnost je doslej le malo vedela za obilma in razkošno lepi pridelek teh blagoslovljenih kTajev in ravno to dejstvo je v prvi vrsti napotilo ¦vizorno delavni odiboT te podružnice, da je zamjslil to lepo prireditev in ta sklep tudi častno izvršiL V štirih proistornih in svetlih sobanah tamošnje šole je bilo <rta belo pogrnjenih, s cvetjem in zelenjem okusno okinčanih mizah kaj prikupljivo razloženo prelepo sadje in grozdje iz solnčnih paških holmov, iz mozirske okolice, iz sadjarsko xe\o probujenih občin ŠL Andraž in St. Dj ter še iz raznih drugih krajev. Rttzst&vo si je ogledalo mnogo odMčnih obiskovalcev, med njimi prevzv. g. knezoškof dr. Andrej Karlin, potem več krcvpitrjskih strokovivjakov in drugih veljakav od biizu in daleč in prav so se kaT najbolj pohvalno kraziii o prelepo vispeli pTiredirvi Clovek je bil lesnično v zadregi, kaj bi naj občudoval bolj, ali zak> rasvrstitev, ali bohotno lepo sadje. Nekateri razstavljalci, kakor gospa trgovka Mdkuševa, g. veletrgovec Pevec iz Mozifja, g. graščak bavon Warsberg, č. g. župnik Presker 9O sestavili zelo lepe skupine, a tudi kmečki sadjarji — in teh je bila pretežna večina — nved temi v prvi vmsti gg. Plesec, Drev in Jerman, so raztožili bogate zbirke prvovrstsnega sadja in grozdja. Prav častno je bila z-astopana izključno kmečka občina Št. Andraž. Znarti sadjar Fr. Brinovšek in •vrli moderni vinogTadimik Fr. Maurer s prelepim grozdjem sta se posebno odlikovala. Drevesni-čar g. Dollinšek iz Št. Pavla je razstavil krasna dTevesca, g. Kozovdr\c iz Sevnice pa prav solliden sa>dni m'lin. Le skoda, da nismo imeli prili'ke videti praktične Rudlave preše! Naravnctst gardjivo je bilo videtd naše lunečko ljudstvo, posebno žene in otroke, ki je triimama priihajalo ¦m x moltrtmi očmi stnrielo v vso to zalc cvetje ljube rojstne grude. Dne 5. okiobra po zgodnji maši se je otvorila raizstava na kaj slovesen načiin. OdMčnega in priptrostega .obonstva je bilo toliko, da se je kar trlo, godba, zastave m majiči, slavoloki iin nešteti venci, ki so jih menda celi teden pletle neufrudne roke vrlih pašldb deklet. Vse se je zdTužilov da ibi dalo> prireditvi kar največji sijaj. Namest nik velikega župana, g. anžensr Zidanšek, zastapnik centrale Sadjarskega društva g. kletarski nadzorrcik Goinibač, zesiopnik Kirvetijske družbe g. LnženeT Lah so v prisTČnih besedah pozdravili prireditev in povdarjali njen velik gospodareki pornen. Razstavo so 3i ogledati učenci malone vseih šol iz okolice. Da -se je razstava tako vrlo abnesla, je pač v prvd vrsti zasluga podružniičnega odbora, posebno njenega neuimorno delavnega predsednika g. Plesca. Kaj vrlo so pomagala paška dekleta, piotem uči-terjstvo, domači obrtnibi, v prvi vrsti gosipa Mikuševa, ki je res mnoigo žrtvovala v prilog prrreditvi. Namen, katerega so sd začrtali pmrediteilji, je bil v polrui meri dosežen! Razst&vs je domačine in scisede za sadjarsivo le še bolj vspodfoudiila in naravncist inavdušila, sadnih kupcev iz juga pa je došlo na Pako že nad 30 in ti so rane sadju mairicma dvigniM za tri krone in več pri kdlogramu. Razstava je tv^rej pripo•mogla, da se je dohilo za sadje tu in v okolici nckaj stotisočev več, kar je že samo na sebi prav lep uspeh. Ne bilo bi pTav, kio bi se ob naglašanju krasnega razvajja tukajšnjega isadjarstva ne spomiTijali vsaj nekaterih mpž, ki so na tean pclju že pred de^etletji orali celino. Eden femed (najodJičnejših sadjarjev prošle dobe, graščak baron Warsberg, fe ustvanil tukaj na svojem posestvu ltra ¦sen in veleoibširen sadovnjak, kaierega Je negoval z vso ¦skrbjo in ljubeznijo. NaTavno, da je tak vzgled ugodno uplival <na okolico. Žtcpnik Kolanič in kaplan Bauman sta z živo besedo in dobriin vzgledom imnogo storila. Veliko dreves je ivzgo]dl in zasadil vrtnar Fitidoldn Skaza. On je bdl tudi eden izmed prvih, ki so začeli pošiljati tukajšnjesadje v daljno tujino. Od doma do doina je romal učitelj g. Jurij j?ilih ter ceipil iin množil boljše sadne vrste. Dandanes pa deduje sadjarska podTUŽmica tukaj pač tako intenzivno, da prekaša za einkrat gotovo vse svoje sestre v Sloveniji. No, iin rnozirsko okolico je zasadjaril odlikovami starina Prapro.'n;k in so mu bogati nasadi v tarrijošnjem kraju nsjlepši spomenik. Navdušen sadjar, velepos. Ivan Krajnc v Št Ilju je s sedajnim šoštatnjskim šolskim ravnateljem Trobejem ustanoivil pred več kct 30 leti Sadfarsko društvo za šoštan)ski okra] in to društvo je Vzgojilo in razdielilo nežteto sadmih direves. Prircdilo je tudi leta 1900 veliko sadno razstavo v Šoštainju, ki je pko leapo vsipcla iin mnogo pripoinogla k dvigu sadjarstva v okraju. V^em tistim torej, ki so delovalli za procvit te lepe 1n dobič&aivoisne panoge, bodi preveseli razvoj sadjarstva najčastnejše zadoščenje. Tržni dan y Mariborn dbe 15. rtovembra 1924. —. Vkljub priitiskajočemu mrazu je foil ta tržni dan prav do~ bro pieskrbljen, pa tudi dobro obiskan. Slaninarji so pri-« peljali 49 vcaov svinijine in so prodajaE meso. po 15 do 40 dLn., slaniivo ipib 35 din., dxob pa po 20 din. I kg. Domači dnesairji so ostali pri istih cenah, kakor pretečeni tede<n, t. j.: gcvediino po 23 do 25 din., teletino po 25 do 30 diru, svinjino po 27 do 30 din., jagrnjetino pa po 20 din. — Perutnine tje Ąik> okoli 800 komadov, posebno dosti je bilo puramov. Cene so od preteklega tedina precej poskočile. Kokoši in. piščandi so se prodajali po 20 do 60 din., race po 50 do 80 din., gosi ,po 70 do 120 din., purani po 60 do 175 din. komad. Perutnine in posebno puranov se je radi bMžajočih se božLčniih praiznikov mnogo prodalo. — Krompir je še po isti ceni, 10 din. za mernik (7% kg), čebula 3 da 5 din. venec, glavnato zelje 1.25 do 5 d;n. kotr.ad, kislo zelje 4 din., kisla repa 2 din. kg, jabolka 2 do 5 din., hmške 3 do 10 din., grozdfje 8 do 17 d>in., kcstanj 2 do 3 din., pečeni 6 din. liter, maslo 44 do 45 <Iin., kuhaino 54 diin. kg, bučno alje 33 do 34 dim. iliter, jajca 2.25 do 2.50 din, Citrone 50 para do 1.75 din. komed. — Leser.e in lončene robe pa to pot ni bilo toKko na trgu, 'kakor pretečeni teden. Prodajala se je pV 20 para do 150 ddn. koanad. Mariborsko sejmsko po^ročilo. Na sejm dne 11. XI. 1924 se je prigmalo: 7 konj, 2 bika, 76 vodov, 306 krav in 2 teleti, skupaj 393 komadov. Povprečne cene za razli&ne živalske vrste so bile sledeče: de'beli voli 1 kg žive teže od 11.75 do 13.25 din., poldebeli vold 10.50 do 11 din., plemenski voli od 10.25 do 11.25 din., klavne krave debele od 11.25 do 13.50 din., plenenske krave od 9.50 do 11.25 din., krave za Hobasarje cd 6.25 do 7.50 diru, mokie krave od 8 do 11.25 din., breje kiave od 8 do 11.25 <Iiin., irulada živina od 11 do 13 din. Manbotrsko sejmskio poročik). Na svmjski sejm dine 14. XI. 1924 se je pripeljalo 313 svinj a\ 1 koza, ceme so biie isledeoe: Mladi prašiči 5—6 tednov staji komad 75 do 125 din., 7—9 tednov 150 do 213 icfin., 3—4 mesece 300 do 400 din., 5—7 mesecev 500 do 700 din., 8—10 mesecev 750 do 950 d^ru, 1 leto 1250 do 1625 dia., 1 kg žive t€že 16 do 18 diim., 1 kg mTtve teže 21.25 d)6 25 din., 1 ko-za 150 din. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 lcg 25 do 27 diin., II. vrste 22 do 24 din., meso od bikov, lcrav in lelic 20 do 21.50 din., telečje meso I. vrstte 27 do 30 din., II. vrsle 21 do 25 ddn., svinjsko meso svež 25 do 35 din. Sv. Andraž v Slov. gor. Velikd živdnski in trgovski sejem se bode vršil letos v soibato, dme 29. novembra. Proti tatovom mladih smrekovih drevesc. Vsakdo izmed'gozdnih posestnikov najbolj ve, kako teiko je vzgojilli mlad smrekcrv naraščaij. ŠkodBjivcev v smrekovih nasadib. Je vse polno, kakor: trnje, razno robidje, goizdlrvi pleveli 'Kn dtugo. jSden največjih škodljivcev pa je človek, ki ob času božičnih praznikov pirav ojbčutno redči smrekove nasade. Že začefKom meseca decembra večkrat vidimo kakega fanta aE dekle, ki nese prav lep smrekov vith v meSto kakeunu znancu ali odjemalcu mleka. Zadtnji ieden pred Božičem pa v okoilici Maribora kar mrgoli Tn€<stnih prJbalinov <po gozdicnvih za smrekovimi dTevesci. Res je cd raznih cfclasti strogo pirepovedano, rezati po gozdo^th dotiona dteivesca, gospodar sam pa tudi ne more zadcsta paziti, kedaj bo kdo prišel v nfegov gozd. Temu se pa odipoTnoTe na sledečf načim, ki sigurno obrani pred •tatvmo: Meseca novemlbra obrežemo vsa smrekova idrevesca tako, da niso sposobna za božično drevo. Kajti pokradejo se le takšna, katera innajo lepo obliko in lep vršič. Zaito pa, ako mi spačimo z rezjo vršič smrekovemu direvescu, gotovo ga ipotem nihče ne bo hotel rezati za JBožič! Reže se pa v gornjem deliu vršičlca, tako da se po dve vejici v nasprotni strani izrežeta in le po dve nasprotni se pustita, pač tako, da koliko mogoče vrh grdo izgle-i da. To namreč v ,rasti nič ne iškoduje, pač pa obvaruja pred tarvino. Pisatelju teh vrstit se |e godilo leta irn letav da so inu zlikovdi poltradli vsako leto lepo število smre-> ScovJh direvesc in to še iz navih nasadov. Pazil in nad-> zoroval sem drevesca ab čaisu, ko se jih navadno najveo poreže, pa vse zastonj. Kar čez noč so drevesca zmanj^ kalal Sledn^ič pTide d-obra misel in lansko leto sem oIh rezal vršičke, tako da sem ]Lh spačil in nap-ravil grde, torej za božično drevo nesposofbne, pa ne enega dreve^sca ni zmamjkalo. Torej, drraigi oitatelji »Slovenskega Gospodarja«, po&kusite tudi Vi tako in prihrartili si bos.;e jezo iin smvekov naraščajl — Jože Vezjak. ŽITNI TRG. Trgovina z žitom večinoma pooirva. Inozemstvo ku> puje zelo raalo, pasivni fcraji naše države pa so koiilcartoliko še oskrbljeni z najpotrebr.cjšo zalogo jhiajiiil; žitna trgovina se bo razvila bolij proti Božiču, ko se bo porabdlo za praznike mnago moke, in na pomLad1. Hud udarec žiini trgwini je zadala tudi naredba novega Tadikalskega železniškega miinislra^ da se ukinejo popusti na železnicah za žito, katero bi kopile slovenske zadruge v Batnatu. Prepoved te ugodnosti so povtrročiiii slovenski demokrati iz zJabnosti, ker se sdovenske zadruge ne nahajajo v n]ihovih rokab. ter onii ipri tem ne bd imelr nJkakega dobička. — Največ se še s&daj proda koruze, posebno umetno posuišene, ker druga sedaj še ¦ni Bpcsobna za trgovino. Izvaža se moka na Čehoslovaško in v Avsltrijo, kjet se je končal Eelezničarski štrajk. Cene so sedaij v Itrgovini na veliko sledeče: Pšenica bačka 365 do 375 din., srhskz 315 do 520 din., bosanska in slavonska 320 do 325 dlin. Moka nularica 560 do 570 dlin. J e č m e n bački 330 do 340 din. O v e s bačkri 270 do 275 din., srbsld 260 do 265 d. K o r u z a inmeitno pcsušelna 225 do 230 dim. Na Ljubljanski borzi notira žito Iti poljska pridelki: pšendca doTn«ča franko Ljubljana 385 din.; pšcnica bačka par. Ljubljana 430 din.; oves bački paT. Ljubijana 340 din.; laneno seine franko LfuMrjana 675, 730 din.; ikrampir foranlco skladisče Ljubljana 120 diru; ajda dc-mača črna fraivko LjufoUjana 250 din.; ajda domača si>va franko Ljuibljana 235 din. — Fižol ribničan orjg. franko LjdbIjana 440 din.; fižol ribničam. ooiščeln b-n franko Postojna •trans. 545 din.; fižol prepeličar <crig. franko Ljuibljana 460 din.; fLžol mamdolon orig. franko Ljubljana 390 din.; fižol mandolon očiščen Inn franko Postcjna trans. 495 din.; fižol Tjavi orig. franko Ljubjana 410 din. Hmelj. XXXI. poročilo Hmeljarskega društva za Stovenijo. Žatec CSR, 15. XI. 1924. Minuli teden se ]e vireila laprememba a\a tuikajšnjera hmeljskem trgu. Povpraševa•nje se je dvignilo nsjveč vsled potrebnega kritja naročil' dn se je dinevno prodalo 60 do 100 bal in sicer največ1 tilaga dobre, in srednje kakovosti po dvigajočih se cenah ¦od 2400 do 2500 čK za 50 kg. Dane® se je, maijbrž na Tačun inozemstvav kupilo 20 bal prima hmelja po 2650 ŁK. Kar je bfio hmeija v »slaibih« TOkah, je ves razpro-i dan ;drugi pa ne panujajo svojega blaga. Vsled tega jel povpraševanje večje od ponudbe in so se cene dvignile ia 100 do 150 čK. Pri stanovitnem povpraševanju jel Tazpoloženje zelo čvrsto, cene se pa polagoma dvjjgajo.!  — Savez hmeli]aitskii'h društev v Žatcir.  Vrednost denarja. Asneriški dolar stane 68— 68750  din., francoski frank Slane 3.65 din., italijaruska dira stane 2.95 ddn., čeboslovaška lcrona 2.06 di-n. Za 100 avstrijskih krom je plačati 9 para. V Curihu anaša vrednost dinarja 7.50 centimov.