Pottnlna plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1‘50.
TRGOVSKI LIST
Časopis asa trgovino, industrijo in obrt.
Haročnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XV.	V	Ljubljani,	v	torek,	dne	16.	avgusta	1932.	štev.	93*
Sijajna manifestacija slovenskih
trgovcev
Popolen uspeh mariborskega zborovanja — Navdušen sprejem ministra Mohoriča — Gospodarski svet solidaren — Velik govor ministra Mohoriča — Odlična referata predsednika Kavčiča in Weixla — Zahteve slovenskega trgovstva
'Nobene hrupne reklame ni bilo treba, samo par časopisnih pozivov je zadostovalo, Oa so se slovenski trgovci odzvali fclicu svoje glavne stanovske organizacije ter v velikem številu in iz vseh krajev pohiteli na veliki shod trgovcev v Maribor, ki je tako- že samo v s led svoje velike udeležbe postal mogočna manifestacija stanovske solidarnosti slovenskih trgovcev. Ni pa bila ta velika discipliniranost in ta lep dokaz stanovske zavednosti edina odlika mariborske solidarnosti.
Nič manj ni mariborsko zborovanje učinkovalo « silo argumentov, s katerimi 80 govorniki na zborovanju utemeljili praV 'sako zahtevo slovenskega trgovstva. Vsak teh razlogov je izviral iz neizprosne zgovornosti neovrgljivih številk, vsak argu-ment je bil v sebi zaključen dokaz.
Zborovanje se je vršilo v okviru Mariborskega tedna. Tudi v tem je bila pomembna manifestacija. V času splošnega pesimizma in tarnanja je optimizem, ki je rodil Mariborski teden, naravnost razveseljiv dokaz nikdar odjenljive volje. In ljubljanski trgovci ter trgovci, ki so pohiteli iz drugih krajev na mariborski teden, so s teni izjavili, da so solidarni z optimizmom Mariborčanov in da znajo ceniti njih ustvarjajoči poguim. Je nad vise razve-^IJiV znak, da je baš v gospodarskih slojih optimizem še vedno prevladujoč.
Ne na zadnje pa je mariborska manifestacija slovenskega trgovstva dobila poseben pomen vsled udeležbe trgovinskega ministra Mohoriča. 2e dejstvo, ki se je na shodu po pravici povdarjalo, da je prvič fta čelu trgovinskega ministrstva v resnici strokovnjak, opravičuje k najlepšim na-dam. Naj zmaga na vsej črti načelo, da strokovnjakom prva heeeda, in že smo izven gospodarske stiske.
To teim bolj gotovo, ker veže sedanjega togo vinskega ministra in slovensko trgovstvo popolna edinost ter soglasje. Prisrčna Sprejema ministru Mohoriču ua poti v Maribor ter veliko spremstvo ljubljanskih trgovcev je kar glasno tolmačilo mišljenje vsega našega trgovstva, ki bi ga najlepše označili z besedami: Tvoji srno in Tebi sledimo, ker vemo, da si naš in da boš Vedno z nami!
V vsakem oziru uspela manifestacija je bilo mariborsko zborovanje in nov pomemben uspeh slovenskega trgovstva.
Sprejem v Slov. Bistrici
Prisrčen in iskren sprejem so priredili ministru Mohoriču že v Slov. Bistrici. Vsa Bistrica je bila v zastavah, vse prebivalstvo v slovesnem razpoloženju. Ministra Bohoriča sta najprej pozdravila sreski načelnik Makar in podnačel aik dr. Vrečar, Poslanec Krojči, župan dr. Jagodic, načelnik gremija g. Kac. Po pozdravu so povabili gostoljubni Bistričani g. ministra in njegovo spremstvo na lepo prirejeno zakusko.
V Mariboru isamem se je izvršil slovesen sprejem min. Mohoriča na državnem ^ostu ob vistopu v mesto. Ministra sta popravila župan dr. Lipo Id in podžupan Golouh ter predsednik gremija Weixl.
Nato so vsi odšli v mesto, kjer so se Pred veliko Unionsko dvorano že pričeli Obirati zastopniki slovenskega gospodarstva.
Predsednik Kavčič otvori zborovanje
Polno prireditev je bilo v nedeljo v Slo-Veniji in še posebej y Mariboru, lepo vre-?*>e in. dvojni prazniki so klicali ljudi na lzlete, kljub itemu je bila Velika Unionska
dvorana v Mariboru polno zasedena, ko je otvoril v imenu Zveze slovenskih gre-mijev njen načelnik g. Kavčič zborovanje ter prosil predsednika mariborskega gremija, g. Wcixla, da kot domačin prevza-rna predsedstvo shoda.
Načelnik gremija g. Weixl je naito otvoril zborovanje ter dejal, da je bilo zborovanje preloženo, da se ga more udeležiti tudi minister Mohorič (viharne ovacije), ki ga kar najiskrenejše pozdravljamo v svoji sredi.
Nato je pozdravil vse navzoče ter poimensko te gospode:
koit zastopnika bansike uprave sreskega načelnika dr. Ipavca, kot zastopnika komandanta mesta Maribor polkovnika Put-nikoviča, zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo podpredsednika g. Elsbacherja, župana mesta Maribora dr. Lipolda, sreskega načelnika Makarja, tajnika Zbornice in urednika »Trgovskega lista« dr. Plessa, zadružnega inšpektorja Ignacija Založnika, zastopnika »Merkurja< g. Fabianija, zastopnika Zveze induetrij-cev v Ljubljani inž. Dračarja, zastopnika Splošne zveze obrtnih zadrug g. Bureša, g. Oseta za Gostilničarsko' zvezo, Branka Mejovška za Trg. društvo v Mariboru, ravnatelja velesejma dr. Dularja, podiiačelni-ka 'ljubljanskega gremija g. Smerkolja, narodne poslance Krejčija, dr. Pivka in g. Benka ter senatorja dr. Ploja ter vse zastopnike listov ter greimijev.
Svojo odsotnost so opravičili greniiji v Kranju in Gornji Lendavi.
Nato je predlagal predsednik Weixl ob splošnem navdušenju zborovalcev, da se pošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru I.
V	imenu bana je nato pozdravil zborovanje sreski načelnik dr. Ipavec z željo, da bi imelo zborovanje kar najVečji uspeh za razvoj naše trgovine, obrta in industrije.
Mariborski župan dr. Lipold je nato pozdravil najprej ministra Mohoriča. Imenovanje tako odličnega strokovnjaka na visoko odgovorno mesto nam je poroštvo, da bomo v skupnem in složnem delu krenili na boljša pota.
Pozdravlja pa tudi vse zborovalce in zlasti v imenu prirediteljev Mariborskega tedna. Z Mariborskim tednom smo hoteli pokazati svojo čvrsto voljo za napredkom ter svoje hotenje, da Maribor čim bolj napreduje. Upamo, da smemo v tem oziru računati na Vašo podnoro in v tem imenu od mariborskega načelstva najiskrenejše pozdravljeni.
Navdušen, iskren ter skoraj nekončljiv aplavz je zacr.il po dvorani, ko je stopil na govorniški oder minister Mohorič, da poda svoje poročilo. Ko se je polagoma vendarle polegel aplavz in je pričel govoriti minister Mohorič, je zavladala po veliki dvorani popolna tišina in vse je z največjo pazljivostjo sledilo izvajanjem ministra Mohoriča. Ob vsaki posebno na-glašeni misli ministra je glasno odobravanje povdarilo popolno skladnost zborovalcev z njegovimi izvajanji, da je bila tudi s tem povdarjena popolna solidarnost trgovcev s svojim prvim strokovnim ministrom. Zborovanje je trajalo že skoraj dve uri, ko je pričel govoriti minister Mohorič, a kljub temu ni niti najmanje popustila pazljivost zborovalcev za časa njegovega govora. Govor ministra Mohoriča ste je -glasil:
Zastopnik Zbornice za TOI, podpredsednik g. Elsbacher:
Današnje zborovanje se vrši v Mariboru, ki je središče vsega gospodarskega in kulturnega gibanja na naši severni meji. Že s tem je povedan njegov pomen. Zborovanje pa se vrši tudi v trenutku, ko se ima zaključiti Mariborski teden, ki je dokazal, da se vedno morejo doseči uspehi, če so vsi solidarni in če vsi sodelujejo pri delu.
Cast mi je opravičiti odsotnega in zadržanega predsednika Zbornice za TOI, g. Jelačina ter v njegovem imenu in v imenu zbornice najiskrenejše pozdravljam zborovanje. Z velikim spoštovanjem pa pozdrav navzočemu trgovinskemu ministru g. Mohoriču, ki ga po njegovem imenovanju danes prvič pozdravljamo v svoji sredini. Pozdravljamo ga kot strokovnjaka in z zagotovilom, da je njegovo imenovanje sprejel ves naš gospodarski svet z največjim zadovoljstvom in zadoščenjem. Prosim ga v imenu vseh, da kot član visoke vlade vzame v zaščito naše interese ter se mu obenem zahvaljujem za njegovo pomoč.
Čestitamo pa tudi vsem Mariborčanom, zlasti vsem onim predstaviteljem korporacij, ki so s prireditvijo Mariborskega tedna pokazali tako mnogo velikopoteznosti. Vse naše priznanje njim za njih veliko dejanje.
Slednjič pa naj mi bo dovoljeno zahvaliti se za pozdrav vrlemu mariborskemu trgovstvu ter načelniku gremija g. Weixlu, ko tudi za srečno misel, da se vrši zborovanje v Mariboru, kateremu želimo vsi najlepši napredek, zborovanju samemu pa najlepši uspeh.
Govor predsednika Kavčičd
Besedo je povzel nato predsednik Zveze gremijev g. Kavčič ter v temeljitem govoru podal pregled nekdanjih bojev in uspehov slovenskega trgovstva ter nato izčrpno podal sliko sedanjega stanja ter zahteve slovenskega trgovstva in vseh gospodarskih stanov za bodočnost. Ob koncu svojega referata, ki je bil opetovano prekinjen z viharnim odobravanjem, je pozdravil navzočega soustanovitelja Zveze gosp. Fiirsagerja iz Radovljice, ki je bil eden, pionirjev vsega dela slovenskih trgovcev |n za napredek našega gospodarstva delujočih mož.
Govor predsednika Kavčiča ko tudi govor načelnika Weixla, ki je za njim govoril, objavimo v eni prihodnjih številk v celoti.
Cenjeni zborovalci! Predvsem mi je srčna potreba, da se Vam kar najiskrenejše zahvalim za vse izraze simpatij, katere sem doživel tako tu na zborovanju ko preje pri sprejemu v Slovenski Bistrici in pri vstopu na mariborska tla.
Zagotavljam Vas svojih simpatij do Vas v enaki meri in te Vaše simpatije mi bodo največje bodrilo pri delu, ki ga bo še treba prebroditi, da bo naše gospodarstvo prišlo iz stiske.
Svoje zborovanje ste priredili v okviru športnih, kulturnih in gospodarskih prireditev Mariborskega tedna, da s tem naglasite svoje zanimanje za našo obdravsko prestolico.
Pomen Maribora
Prav je, da se ob tej priliki zadržimo malo pri Mariboru in njegovem pomenu za naše gospodarstvo in narodno življenje.
Pred vojno je imel Maribor odlične gospodarske vezi na vse strani, zlasti pa na Tirolsko, Koroško in Štajersko. Te vezi so bile po vojni presekane. Industrija Maribora je vsled tega izgubila svoje najpri-rodnejše zaledje iri morala se je na novo orientirati.
Maribor je bil središče velike izvozne sadne trgovine, ki pa je dobila z mejo pri Špilju ostro barijero.
Maribor je bil v času, ko še ni bilo direktnega prometa z Madžarsko, središče vsega blagovnega prometa z Madžarsko in tudi glavni posrednik za ves izvoz na sever. Do 40 carinskih posrednikov je bilo takrat v Mariboru in 2—3 tisoč vagonov je bilo vsak dan v Teznu, pripravljenih za izvoz, odnosno uvoz. Takrat je kazalo, da ima Maribor vse pogoje za izredno izvozno pozicijo v Jugoslaviji. Te nade pa so bile pokopane, ko se je otvoril direkten promet z Madžarsko in ko so se odprla tudi druga pota za izvoz na sever. Tedaj so izginile carinske posredovalnice in razne špedicije, Tezno pa se je izpraznilo.
Kot edino nadomestilo je dobil nato Maribor Prekmurje, ki ga pa Maribor še dolgo ni mogel izrabiti in minila so leta in leta, da se je zgradila prekmurska železnica, ki je ustvarila šele zvezo s Prekmurjem.
Maribor je bil središče velike elektrifikacije in upravičeno je bilo upanje, da bo imel Maribor sijajno industrijsko bodočnost in da mu bodo njegove velike de» lavnice, njegove metalurgične fabrike dale največji gospodarski razmah. Tudi te nade so se izkazale kot iluzija.
Do leta 1925. je bil Maribor center vse* ga izvoza živine. Spominjate se še onih časov, ko klavnica v Mariboru skoraj ni mogla zmagovati svojega dela, od leta 1925 pa ponehava tudi ta pomen Maribora in danes je padel ves izvoz le na nekaj grl živine.
Maribor je pošiljal vsak dan po 3 vagone mleka v Avstrijo, Smotreno izvedena avtarkija Avstrije, ki se je polagoma osamosvojila od potrebe tujega mleka, pa je povzročila, da ni bil Maribor več potreben Avstriji kot zaledje mlečnega uvoza.
Te vedno neugodnejše razmere so že itak stavile Maribor pred najtežjo nalogo, ki je bila pozneje še znatno povečana vsled fatalne napake, da je bila železniška kontrola prenesena iz Maribora. To napako bo na vsak način treba popraviti.
K vsem tem neprilikam pa je še prišteti slabo konjunkturo v lesu, splošen moratorij na Madžarskem, kar vse je silno škodljivo uplivalo na razvoj Maribora. V kratkem času je tako naš lepi Maribor doživel vrsto težkih udarcev in dolžnost nas vseh je, da pomagamo Mariboru. Nad vse razveseljivo pa je, da si zna Maribor pomagati tudi sam in da je v času splošne depresije z Mariborskim tednom manifestiral svojo življenjsko voljo.
Nobenih iluzijJ
Ze preje sem dejal, da si ne smemo delati nobenih iluzij, zlasti ne glede gospodarske politike drugih držav. Brez ozira na to, kakšna je tendenca gospodarske politike sosednjih držav, moramo gledati na to, da v naši državi sami najdemo novih virov in da se preorientiramo v smislu najširše aktivnosti tudi na domačem trgu. Le majhen primer. S tovarišem Krcjčijem sva sklenila, da bova poskrbela, da se bo prodajal slovenski krompir tudi podrobno
v	Beogradu, ker je napačno, da prodaja prekupčevalec v Beogradu po '2 Din naš krompir, ki ga je kupil pri kmetu za 75 par. Smatram, da bi moral ta dobiček iti v dobro producenta, ki danes za svbje pridelke ne dobi dovolj, vsled česar se je tudi pričel ves zastoj v gospodarstvu.
Gospoda Kavčič in W-eixl sta omenila niz vprašanj, na katera bi rad dal obširnejša pojasnila, toda vsled že precej dolgega trajanja zborovanja bi mogel zlorabiti Vašo potrpežljivost in zato moram biti krajši.
Sovcp ministra Dtchoviča
Naša gospodarska politika i
Doba, v kateri živimo, je podobna oni dobi, o kateri čitamo v sv. pismu, ko so ljudje zidali [Babilonski stolp. Tudi danes se narodi Evrope ne razumejo več in narodi mislijo, da tem bolj koristijo sebi, čim več neprilik in jada napravijo drugemu narodu. Narodi ne vedo več, da ni danes več izoliranega gospodarstva in da je nesreča enega naroda vedno tudi nesreča za drug narod. Zato vidimo, da vse mednarodne konference ne morejo privesti do zboljšanja niti 'ljudi privesti do pameti. Je tako, kakor je dejal guverner belgijske Narodne banke, da šc ni dovolj nesreč nad ljudstvom, ko se pa to kar noče izpametovati.
Toda mi ne smemo čakati na to, da se znajde zunanji svet, temveč moramo gledati na to, da v naši državi čimpreje ustvarimo z dobro zakonodajo in z zboljšanjem uprave močno in odporno narodno gospodarstvo.
Ena največjih napak, ki jo še vedno najdemo, je, da se skuša ena panoga gospodarstva izživljati na škodo druge. To se zlasti opaža pri kartelih, kakor je to že prav omenil predsednik Kavčič.
Pozitivna stran kartelov je, kadar karteli razdble produkcijo in preprečijo nad-produkcijo, negativni pa so karteli, kadar razdelitev produkcije služi le v to, da se monopolizira produkcija in nato le iz pro-fitarstva dvignejo oene. Je že pripravljen osnutek zakona o kartelih, ki .pride v jeseni pred skupščino.
'Prav tako pa 'je tsudi že pripravljen zakon o bankah. Vseeno pa bomo priredili še eno anketo o tem vprašanju in potem pride tudi ta zakon pred skupščino.
Globoko se zavedam, da se provizorij, ustvarjen z zakonom o kmetijskih dolgovih, ne da držati. Ta zakon je bil sicer časovno limitiran, toda če ne bo dala skupščina novega, bo moral veljati do konca leta. Sicer pa je treba reči, da denarna kriza ni nastala toliko zaradi prezadolženosti kmeta, ko mnogo bolj vsled tega, ker so si ljudje vtepli v glavo, da denar ni več »gvišen«, če ga dajo v denarne zavode. Zato ga raje drže doma, pa čeprav izgube na ta način vse obresti. Vsled tega so denarni zavodi brez razpoložljive gotovine. Denarni zavodi so le posredovalci denarja in imajo desetkrat toliko vlog, ko akcijskega kapitala. Denar iz vlog poso-jujejo dalje in ž njim oplajajo gospodarstvo. Ce se pa začno vloge denarnim zavodom odtegovati, potem mora priti zastoj v gospodarstvu, ki je prav tako v škodo tudi onim, ki drže denar doma. Toda proti fiksnim idejam se je težko boriti in fiksna ideja je že, kadar kdo raje drži doma denar, tudi če mu nič ne nese, kakor pa da bi ga plodonosno naložil v hranilnici.
Na erni strani zakon o kmetskih dolgovih, na drugi splošno denarno pomanjkanje, vse to je povzročilo, da je trgovina prišla med dva mlinska kamna in da si more trenutno pomagati le oni, ki si je ustvaril lasten obratni kapital.
Nastala je tako situacija, v kateri se trgovina, (industrija in obrt same ne morejo vzdržati. Situacija je še poostrena vsled zakona o prisilni poravnavi, proti kateremu se množe mnogobrojne in upravičene pritožbe. Sam sem bil priča, ko je prejel upnik na opozorilo, da nujno potrebuje denar, ta neverjeten odgovor: »Ne bodite predrzni tin ne terjajte, sicer se poravnam za 40 %.« Vsled tega izrabljanja zakona je nastala nesigurnost, da je že skoraj vsako reelno poslovanje nemogoče. Za izredne prilike, v katerih živimo, je potreben samo tak zaščiten zakon, da ne pride v nevarnost sto odstotno aktivna firma, ker je imobilizirana. Vsaka druga zaščita pa gre predaleč.
Novi davki
Pretekli teden smo preživljali v Beogradu težke dneve. Treba je bilo pojasnjevati nova tiremena, od katerih bomo nosili dober del. Imamo deviške pokrajine in visoko kultivirane, pri enih je aktivnost zelo minimalna, pri drugih zelo velika. Upoštevati treba pa tudi to, kako funk-cijonira davčni aparat v tej ali oni pokrajini. Da funkcijonira pri nas brezhibno, to veste in zato smo se tem ‘bolj trudili, da dosežemo čim večje zmanjšanje novih bremen. In v mnogem smo tudi uspeli.
Opetovano se je že govorilo, kako je bilo škodljivo ukinjenje
trošarine na vino in žganje.
Ker so samouprave s to trošarino v pr-
vi	vrsti krile svoje potrebe, je bilo nama s poslancem Krejčijem tem lažje, da smo se borili proti temu ukinjenju. Uspela sva, da sva tudi že dobila večino med po-
slanci za svoje stališče, ali pozneje sva doživela presenečenje, da vseeno nisva uspela, ker je bilo treba likvidirati obljubo, izrečeno za časa volivne borbe. V nekaterih krajih nimajo samouprave ter občine teh funkcij ko pri nas, zato tudi nimajo teh bremen, vsled česar tudi nazira-jo na to vprašanje čisto drugače. Mislim pa, da ni več daleč čas, ko bedo tudi oni uvideli svojo zmoto in revidirali svoje stališče.
V proračunski politiki
je bil napravljen velik korak naprej. Naši poslanci so krepko sodelovali in mnogo pripomogli k uspehu. Doseglo se je 30 odstotno znižanje izdatkov, kar je rekorden in edinstven uspeh v proračunski politi-tiki, le žal, da se je dosegel ta uspeh leto dni prepozno. Ali vseeno še ni doseženo vse, kar treba, ker 4 lin pol milijarde osebnih izdatkov je preveč. Vprašanje redukcije zato še ni odstavljeno z dnevnega reda, toda jasno je, da se to ne sme zgoditi na račun uradniških plač. Te so danes že na takšni nižini, da ne more biti govora
o	njih novi redukciji, tem manj, ker tudi redukcije v prejšnjih letih niso dale dobrega rezultata. Treba bo najti druga pota in drugačen izhod.
iGlede državnih dohodkov je omeniti, da trošarine ne nazadujejo v tem obsegu, ko direktni davki in da je najbolj padel donos carin. Naš kmetovalec se je moral omejiti do skrajnosti tin zato je padlo povpraševanje po izdelkih. Na drugi strani pa vidimo, da bi bila naša bilanca brez anuitet za dolgove aktivna. Dajatve za •anuitete znašajo mesečno 100 milijonov dinarjev. Po sporazumu s Francijo se je to breme za letos znatno zmanjšalo in upati je, da bo mogoče doseči sličen sporazum tudi z Anglijo in Ameriko.
Velike neprilike so nastale tudi vsled zmanjšanja dotoka deviz. Odkar imamo clearinške pogodbe s sosednimi državami, se je dotok deviz zmanjšal za polovico. Zlasti težko pa je prizadeta Južna Srbija vsled moratorija, ki ga je proglasila obubožana Grčija. Za Južno Srbijo je Grška edino izhodišče in naša trgov, bilanca je biila za 200 milijonov aktivna. Sedaj pa ni nobenega prometa več z Grčijo tin posledica tega je strahovit padec oen v Južni Srbiji. Ovca velja 20 dinarjev in ljudje nimajo možnosti, da vnovčijo svoje pridelke.
V trgovinski politiki
gremo mirno svojo konstruktivno pot dalje. Fenomenalni uspehi so tu nemogoči in
Največja zadružna zabloda v konkurzu
(Nekaj opazk h konkurzu »Kmetijske eks-portne zadruge« v Mariboru.)
Maribor, 12. avgusta.
i
Viš. dež. sodišče v Ljubljani je končno odločilo proti stališču mariborskega okrožnega sodišča ter ugodilo zahtevi komisarja zadruge, da se znana afera razreši pod pravno tvrdko konkurza. »Dva milijona aktiv nasproti 24 milijonom pasivc in to pogojno, da bodo na tej razrešitvi vztrajali vsi upniki — in teh ni nič manj ko 19.000!
»Trgovski list« je bil kolikor znano, edini, ki je že zdavno o celi tej aferi izrekel y£voje mnenje z zadružnega, pravnega in moralnega stališča. Da bi ga le bili že takrat ubogali na merodajnih mestih. Koliko nepotrebnega posla bi se bilo prihranilo. A kar je še bolj važno: prihranjen bi bil slovenskemu zadružništvu največji do-zdaj znanih škandalov. Da, bojimo se celo, da bi bila brez tega slovitega konkurza na račun naslova zadruge, ki ni bila nikdar za ta namen ustanovljena in dejansko tudi ni imela s poznejšimi od oblasti nedovoljenimi posli zavarovanja sploh nič opraviti. Kajti to, da so ustanovitelji prvotne zadruge — ki pa tudi kot taka sploh ni funkcijonirala — zgolj firmo te dejansko ne poslujoče zadruge pozneje zlorabili v popolnoma druge namene, in sicer namene, ki spadajo v težki kriminalni oddelek, bi po našem in splošnem mnenju I ne moglo postati predmet konkurza — namreč konkurza na račun zadruge. Saj od vseh 19.000 upnikov ni niti eden zadružnik, torej v 'smislu zakona ni nihče pravno veljavni član zadruge pod naslo-I vom »Kmetijske eksportne zadruge«.
Na podlagi tega vidika zelo dvomimo, če bo sploh moglo priti do konkurznega I postopanja — zopet podčrtavamo na račun te zadruge. Vse kaj drugega seveda je, ako se konkurz odpre na račun te spcci-jalne brezzakonite družbe, ki je poslovala s tem izrednim načinom zavarovanja. Pa
vse naše prizadevanje gre v prvi vrsti za tem, da ohranimo svoje trge in si pridobimo novih. Odredil sem, da pride v Maribor g. Stanišič, glavni strokovnjak za izvoz našega sadja, da ustvarimo direktne zveze s tujino. Mislim, da bomo v okviru danih možnosti imeli uspehov.
Na jesen se pričenjamo pogajati z Nemčijo za preferenoijalen uvoz naše koruze. Letos se nam obeta rekordna žetev koruze in do 100.000 vagonov koruze bomo imeli za izvoz. Gledati bo na to, da dobi kmet več ko '50 par za kilo koruze.
Koncern tega meseca se v Varšavi prične konferenca bloka agrarnih držav. Tudi s to konferenco bomo skušali dvigniti izvoz naših pridelkov.
Nato se bo vršila v Ženevi konferenca podonavskih držav. Tu se bo treba dotakniti zelo delikatnega vprašanja. Mi novih koncesij industrijskim državam ne moremo dati, temveč moramo vztrajati na tem, da one znižajo svoje prohibitivne carine na kmetske pridelke. Ne moremo pristati na to, da industrijske države zahtevajo za sebe poljedelsko avtarkijo, naša industrija pa ne bi smela uživati nobene zaščitne carine.
Bilanca vaše organizacije je pozitivna in
črta vašega organizacijskega dela gre stalno navzgor in Vam je lahko v vzpodbudo. Bodočnost pa zahteva, da se še hitrejše sklenejo vaše vrste, ker le v tem je poroštvo, da bomo zmagali tudi v sedanjih, izredno težkih prilikah.
S složnim delom naprej, to bodi geslo nas vseh!
Siilno odobravanje je zadonelo po dvorani, ko je zaključil minister Mohorič svoj govor. Prijavljenih je bilo sicer še več govornikov, vsled pozne ure in pa popoldanskih sestankov pa je predsednik Weixl zaključil shod z iskreno zahvalo ministru Mohoriču za njegov govor ter vsem udeležencem za njih do konca živo pozornost in zanimanje.
Nato so se zborovalci polagoma razšli v zavesti, da je bila mariborska manifestacija slovenskih trgovcev važen in potreben dogodek, ki je znova potrdil, da je slovenski trgovec na višku svojih nacijo-nalnih stanovskih ter strokovnih dolžnosti. Navzočnost ministra Mohoriča, prvega v resnici strokovnega ministra v trg. ministrstvu, je tej zavesti dodala še ponosno prepričanje, da more sedaj slovenski trgovec tudi v osrednji vladi z uspehom braniti svoje interese.
celo na tem stališču se nam zdi (v varstvo upnikov), da bi bila umestneja druga cenejša in hitrejša, pa vendar pravno veljavna razrešitev.
Sicer pa se k tej zadevi iz posebnih razlogov še povrnemo.
Samostojen protokolirani trgovec
išče
zastopstvo
prvorazrednih TEKSTILNIH TOVAREN za VOJVODINO proti proviziji, za katero prevzame namesto gotovine blago. Potuje na lastne stroške in riziko. Na željo se predstavi osebno.
Cenjena vprašanja na upravo lista pod značko „Brez potnega predujma*.
jli^tauc5cfnii
LJUBLJANA V JESENI ZAKL0PNE ZNAMKE
Zaklopne znamke v lični obliki je ravnokar izdala uprava Ljubljanskega velesejma v propagandne namene za svojo 'letošnjo prireditev »Ljubljana v jeseni«, ki se vrši od 3. do 12. septembra. Vinjete so na razpolago v slovenskem, srbskem, nemškem in francoskem besedilu. Podjetja itd. naj jih izvolijo zahtevati od urada velesejma v Ljubljani, ki jih jim bo takoj brezplačno dragevolje dostavil.
*
VELESEJMSKE LEGITIMACIJE ZA INOZEMSTVO
Za one, ki žele potovati na jesenski ljubljanski velesejem od 3. do 12. septembra t. '1. iz Avstrije ali preko Avstrije, naj naročajo svojci, ki žele poslati legitimacije sorodnikom ali znancem v inozemstvo, samo pri uradu Ljubljanskega velesejma v Ljubljani. Te legitimacije vsebujejo tudi takozvani »Zahlblatt«, ki je za potovanje v Avstriji potreben, dočim navadne 'legitimacije nimajo tega vložka.
fooveki
®s5sshhhbhhhl^. — Ul
Nemška Narodna banka je dovolila kredit 250 milijonov mark za financiranje novih sovjetskih naročil v Nemčiji.
Finska vlada je sklenila omejitev uvoza premega, da na ta način prepreči preveliko zmanjšanje svojega deviznega zaklada.
čisti dobiček šikodovih tovarn je padel od 67‘8 milijonov v prejšnjem poslovnem letu na 9‘2 milijona in vsled tega Škodove tovarne letos ne bodo plačale nobene dividende.
Število poljskih bank se je v letu 1931 zmanjšalo od 53 na 45, število njih podružnic pa od 145 na 97. Njih delniški kapital je ipadel od 158 milijonov zlotih na 138, rezerve od 50 na 47 lin njih vloge od 938 na 529 milijonov zlotov.
Bolgarska bo vsled slabe letine prepovedala izvoz žita, kakor je izjavil min. predsednik Mušanov. Na trgu v Vami so vsled te izjave že narasti e cene žit u.
______________________________
Zobozdravnik dr. med. univ.
SREČKO PUHER
Gregorčičeva ulica štev. 32, telefon štev. 20-70 (nasproti Trgovskega doma, poleg banovinske palače)
zopet redno ordinira.
iGrške državne železnice nameravajo vozninske tarife zvišati za 20 odstotkov.
Tujcev na Dunaju je bilo prijavljenih v v prvi letošnji polovici 178.000 proti
238.000	v prvi lanski polovici.
Obiščite automatični bufet D A J - D A M.
Ruska in Poljska bosta sedaj, ko sta podpisali pogodbo o nenapadanju, pričeli z novo ureditvijo medsebojnih trgovskih odnosov. Vsa preddela so že izvršena.
V	borbi proti brezposelnosti v U. S. A. je odrejeno, da bo za dobo enega leta pri gradbenih delih dobilo zaposlenost 2,370 tisoč delavcev. Dalje je finančni minister pooblaščen, da izda 320 mil. dol. za gradbo vladnih poslopij.
Južnoameriška električna družba v ZU-richu izkazuje za poslovno leto 1931/32 vsled razvrednotenja njenih južnoameriških udeležb ogromno izgubo 24 milijonov , frankov ob 40 milijonski glavnici.
Preobilica dežja tudi ni dobra; žitnemu j pridelku Italije je povzročila letos doslej j 1 milijardo lir škode.
Pariška petrolejska konferenca je zopet odgodena, in sicer zato, ker Rumunija noče svoje petrolejske produkcije izmižati. Za Rusi so prišli torej še Rumuni.
Rumunski pšenični pridelek je cenjen letos na samo 195.000 do 200.000 vagonov proti lanskim faktičnim 358.000 vagonov. Vzrok velikega nazadovanja je zmanjšani pridelovalni areal in težke elementarne škode.
MuHir. 7nnlrl ll,a^ni za *"*■
illcllIL LdllM zarje in slikarje, ste-
[V vprašanju izvoza avstrijskih kosa v Nemčijo so se pojavile precejšnje težkoče; Avstrijci so pri pogajanjih za obnovo 30. junija poteklega dogovora zahtevali, da prodajajo na nemških trgih pod nemškimi cenami, kar so pa nemški 'zastopniki odklonili. Prav nazadnje se je pa le dosegel sporazum.
Prodaja avtomobilov v Ogrski zelo pada;
v prvi polovici konjunktumega leta 1929 je bilo prodanih 1417 osebnih avtomobilov, lani v isti polovici 364, iletos pa 107.
Na Bolgarskem se obeta zelo dobra trgatev in cenijo letošnji pridelek grozdja na 300 ton.
Avstrijsko-rumunska trgovska zbornica
na Dunaju je ustanovila podružnico v Bukarešti.
Avstrijska kovinska industrija zaznamuje v zadnjem času po dolgo trajajoči stagnaciji majhno konjunktumo zboljšanje, je pa seveda še zmeraj dosti manj zaposlena kot je bila lani.
Malinovec Ml
pristen, naraven, na malo in velik® prodaja lekarna
Dr. G. Piccoli
Ljubljana, Dunajska c. 6
Jože Kovač:
Pregled osemletnega poslovanja Ljubljanske borze
(Nadaljevanje)
Zadnjič se je pri primerjanju poedinih let vrinila pomota glede tekstilnih predmetov (vštevši vezenine, zavese, pletenine) in sicer je zvišati leta 1929 za 36 slučajev od 286 na pravilno 322, naslednjega leta (1930) pa za 100 slučajev od 130 na pra-
vilno 230 in totale skupaj za 136 slučajev, t. j. na pravilno 1904 slučaje. S tem se je skupna vsota tožbenih predmetov v prvih petih vrstah zviša'la od 7043 na pravilno 7179, na kar je treba radi točnosti in zanesljivosti končnega sumarnega pregleda že sedaj opozoriti.
V pogledu višine števila slučajev pride sed,aj na vrsto kot druga skupina sedem novih predmetov, izmed katerih zavzema prve mesto žito in mlevski izdelki kot je razvidno iz sledeče primerjave:
V letu	II. sem. 1924	1926	1926	1927	1928	1929	1930	1931	I. sem. 1932	Skupno
Število slučajev	1	27	65	66	74	* 60	32	64	59	448
Na drugem mestu je galanterija:
V letu	11. sem. 1924	1925	1926	1927	1928	1929	1930	1931	I. sem. 1932	Skupno
Število slučajev Nato sledi usnj	e, čev	Iji in	21 čevljai	21 •ske p	34 otrebš	60 čine:	61	171	69	437
V letu	U. sem. 1924	1925	1926	1927	1928	1929	1930	1931	1. sem. 1932	Skupno
Število slučajev Zatem pride po	števil	u s'luč	31 ijev n«	20 i vrsto	39 les,	90 »glje i	22 n lese	135 no pol	83 lištvo:	420
V letu	II. sem. 1924	1925	1926	1927	1928	1929	1930	1931	I. sem. 1932	Skupno
Število slučajev In končno sled*	1 > kot	13 adnji	41 predm	63 et v t€	54 >j skui	74 )ini k<	68 imični	61 prodi	35 ikti (b	410 arve):
V letu	II. sem. 1924	1925	1926	1927	1928	1929	1930	1931	1. sem. 1932	Skupno
Število slučajev	—	2	86	53	24	28	11	60	45	309
Skupno število v tej drugi skupini naštetih primerov znaša
pri žitu itd. pri galanteriji pri usnju itd. pri lesu itd.	410
pri kem. produktih 309
448 slučajev 437	„
420
kar znaoi skoro eno petino od vseh 11.568
—	tekom osmih let — vloženih tožb.
Tretjo skupino tvorijo z ozirom na število pravdnih primerov naslednji predmeti:
totalno 2024 slučajev,
1.	Dežniki:
V letu	U. sem. 1924	1925	1926	1927	1928	1929	1930	1931	I. sem. 1932	Skupno
število slučajev	—	—	—	—	1	41	59	112	72	285
			2.	Svinjska mast:						
V letu	11. sem. 1924	1925	1926	1927	1928	1929	1930	1931	I. sem. 1932	Skupno
Število slučajev	—	2	1	4	14	24	71	76	61	253
3. Petrolej, bencin, strojno in jedilno olje:
V letu	(II. sem. 1924	1925	1926	1927	1928	1929	1930	1931	1. lem. 1932	Skupno
Število slučajev	—	—	21 4. Pio	52 čevina	44 sti izd	29 elki:	5	51	44	246
V letu	II. sem. 1924	1925	1926	1927	1928	1929	1930	1931	1. sem. 1932	Skupno
Število slučajev 5	Stroj	tehti	tiice, ž	elezni	7 in dri	87 igi ko	77 rinasti	35 izdell	28 d:	234
V letu	II. sem. 1924	1925	1926	1027	1928	1929	1930	1931	I. sem. 1932	Skupno
Število slučajev	—	—	—	7	10	45	53	40	66	221
Ako seštejemo skupna števila slučajev pri dežnikih	285 slučajev
pri svinjski masti	253	„
pri petroleju itd.	246	„
pri ploč. izdelkih	234	„
pri strojih itd.	221	„
totalno 1239 slučajev,1
vidimo, da doseza totalna vsota primerov, naštetih v tretji skupini, komaj dober deseti del vseh tožb, ki so bile vlložene pri našem borznem razsodišču od pričetka njegovega poslovanja pa do ind. 15. julija t. 1.
Kot zadnja skupina so razvrščeni predmeti, od kojih skupno število vseh regi-
striranih slučajev — posamič vzeto! — niti I očujeta v pregledni razvrstitvi obe spodnji ne doseza števila 200, kakor nam pred- | tabeli.
Tabela I.
Število slučajev je bilo v letu:	Manufaktura	Paradižniki (konzerve), gorčica	Klobuki, slamniki	Cement	Testenine 1 i	Kanditi	Zamaški	Krompir, fižol, zelje in drugi polj. pridelki	Graverski izdelki, etikete	Premog, kurivo	Sladkor
	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11
11. sem. 1924											
1925			—	—	3	—	—	—	1	—	—		
1926	—	26	2	5	6	—	—	2	—	—		
1927			128	14	6	—	—	—	6	—	1		
1928			7	25	10	—	—	12	4	—	1		
1929	—	2	44	18	17	—	43	5	2	1		
1930			—	18	25	5	—	—	2	9	—		
1931	128	—	43	36	22	—	—	25	15	12		
I. sem. 1932	63	4	17	11	53	89	16	12	10	9	21
Skupaj	191	167	163	114	103	89	71 j	57	36	24	21
Tabela II.
Število slučajev je bilo v letu:	Vrvarski izdelki	Sadje	Gobe	Delikatese	Opeka	Prašiči	Seno	Apno	Porcelan	Kožuhovina	Toaletne potrebščine	Jajca	Klej	Koledarji
	12	13	14	15	16	17	18	19	20	21	22	23	24	25
II. sem. 1924														
! 1925	—	—	—	—	—	1	—	—	—	—	—	—	—	—
i 1926	2	—	—	—	—	—	—	—	—	—	2	—	1	—
! 1927	2	3	—	—	—	—	2	—	—	—	—	—	1 ’—	—
1928	—	—	1	—	—	‘ —	2	1	—		—	—	—	—
1929	—	1	—	—	1	—	—	—	—	—	—	—	—	—..
j 1930	—	6	—	—	2	—	—	—	—	—	—	1	—	1
| 1931	9	5	—	—	1	—	—	—	2	—	—	—	—	—
I. sem. 1932	6	3	17	7	2	5	1	1	—	2	—	—	—	—.
Skupaj	19	18	18	7	6	6	5	2	2	2	2	1	1	1
V gornjih razpredelnicah je vsega sku-	ena desetina vseh doslej vloženih tožb.
paj naštetih 1.126 slučajev ali približno	Nadaljevanje	sledi.
Kako pomagati našemu izvozu sadja
(Poročilo z Dunaja)
II.
Kar sem pripovedoval doslej o težkočah za naš izvoz v Avstrijo im severne dežele, je rezultat mojega opazovanja zadnjih 10 let. i Saj sem pa tudi doslej že veliko pisaril od leta do leta v -raznih naših listih in vsakokrat točno označil vse težkoče, pa tudi vse grehe, ki so jih v veliki meri zakrivili naši ljudje ter sami bili glavni vzrok trgovskih neuspehov. Svoja opazovanja ln svoje skušnje sem pa tudi sporočal na merodajno mesto v Beogradu in priporočal razne odredbe, ki so se imi zdele potrebne v interesu našega izvoza.
Ko je lanskega junija ministrstvo za trgovino izdalo »Pravilnik za urejenje našega izvoza sadja« itd., sem ga smatral za nekako izpolnitev davno izraženih mojih želja. V dveh številkah lanskega »Jugoslovana« sem ipovedal o temi pravilniku tudi svoje mnenje ter podčrtaval, kar se mi je zdelo posebno važno, da se strogo pazi tudi na izvršitev. In ta Pravilnik je tudi isposo-ben, da spravi naš izvoz v pravi tir, ako se bo tudi vse res vršilo tako, kakor predpisuje.
Glavna tendenca Pravilnika je, da onemogočimo tiste »slučajne izvoznike«, ki isem jih vsa leta najbolj bičal in ki so za-krivljali največje škode našiim preskušemim in reelnim izvoznikom. Po tem našem Pravilniku sunejo izvažati sadje in povrtnine le: protokolovani izvozniki, Zadružne zveze in poljedelske zadruge edino za svoje člane in končno sadjarji sami le svoje pridelke. — Alko bi se strogo lizvrševala določila Pravilnika, tedaj bi odpadli vsi tisti nesrečni »Slučajni izvozniki«, ki jiim je v glavo padla nesrečna misel, da so se vtaknili v posle, ki jih prav nič ne razumejo in pri katerih
so delali samo škodo sebi in našim sitarim izvoznikom in tudi škodovali dobremu imenu naših pridelkov in obenem tudi naši domovini v inozemstvu. — Omejitev števila izvoznikov je prva in nujna potreba, ako hočemo naše izroznikarstvo spraviti v pravi tir.
Naš izvoz morejo na zdravi podlagi pospeševati in z velikim uspehom izvrševati le velike izvozne organizacije — kajti le velike organizacije morejo tekmovati z izborno urejenim izvozničarstvom v Italiji, na Ogrskem, v Bolgariji, Grčiji, Španiji itd. Le velike organizacije morejo svoje izvozničarske zavode postaviti na širokopotezne temeflje, ki omogočajo, da so domači režijski troški minimalni, da se ves izvoz vrši po določenih, pravilih, ki so v praksi že davno presltala vse preizkušnje, — in ki dokažejo vsemu svetu, da je tudi naš izvoz prišel iz primitivnosti in .starokopitnosti na izvoz po modernih zahtevah.
Le velike organizacije morejo zadovoljiti svetovne trge s kakovostjo blaga in z množinami, ki jih zahteva dandanes velika trgovina. Le velike organizacije se morejo izogniti starokopitstvu, pa tudi ne-salidnosti pridelovalcev in pomožnega osobja. V tem pogledu naj podam dva prav drastična vzgleda:
iZnan velik izvozničar v bosenskem Pri-jedoru je pošiljal na Dunaj — in to celo v komisijo — češplje. In ko je on brzojavno naznanil, da je odposlal jako krasno blago, je dobil z Dunaja brzojaven odgovor, da mu blaga niti r komisijo ne sprejmejo, ker je blago samo in pakovanje pod vsako kritiko. Mož je razkačeno odgovoril, da ga hočejo Dunajčanje samo oslepariti, kar pa se ne zgodi in zato pošlje na Dunaj svojega sina. Ta njegov sin je prišel in
Dr. Pi rčeva sladna kava
4	t'	v-!	v	"."t	i	ft	:•;•*&§!	"'i!-;'	w.>-	:'>..< "tf11 m ..	‘	v' ^	"	..	„	■	.	  . :
Gospodje trgovci! Ponudite Dr. Pirčevo sladno kavo Vašim odjemalcem!
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
se je sam prepričal, da je blago nesposobno za prodajo. Doznali smo tudi vzrok. Ta izvozničar je oddal obiranj« češpelj in pakovanje nekim ciganom in drugim enako brezvestnim ptičem, katerim je mož izročil zabojčke, katere so mu že napolnjene pripeljali na kolodvor. Brezvestni delavci češpelj niso obirali, da jim ostanejo repiči in meglica, marveč so, da čim-več zaslužijo, češplje samo otresali in njihovi otroci so pobirali po tleh in nametali v zabojčke. Tako blago je prišlo na Dunaj.
Drugi slučaj: Znani izvoznik v Smederevu je pošiljal na Dunaj v komisijo grozdje. Silno se je čudil dunajskim reklamacijam in je bil prepričan, da ga Dunaj-čanje hočejo samo oslepariti. Na večkratno medsebojno dopisovanje je prišlo na dan, da je ta izvoznik izročal tamošnijm Seljakom koške, ki so mu jih ti že napolnjene pripeljali na kolodvor, kjer so bili v polnem zaupanju tudi sprejeti. Toda pokazalo se je, da so mu seljaki nametali v koške karkoli jim je prišlo pod roke, tako da je bilo v koških nad polovico drobiža in vse skozi pokvarjenega blaga. Na take načine, tako lehkomiselno ravnanje ne more dovesti do zadovoljivih uspehov in škoduje neizmerno dobremu imenu našega izvoza.
—	Velikim in moderno organizovanim izvoznim organizacijam se ne morejo pripetiti taki in podobni slučaji. Tu se blago že sprejema po nekih pravilih, tu se blago sortira, tu se vrši izbranemu blagu pakovanje po spretnih iri izurjenih rokah, tu se vrši ekspedicija blaga na vzoren način. S primitivnostjo, neizkušenostjo, neznanjem ali morda celo z brezvestno špekula-tivnostjo pa ne bomo nikoli tekmovali takim trgovskim organizacijam, na katere so naši bližnji in daljni sosedje ponosni.
Nadaljna tendenca Pravilnika je ta, da uvede za različno sadje enotno pakovanje. Pravilnik naravnost predpisuje obliko zabojčkov ali koškov. Taki predpisi pa ne smejo ostati samo na papirju, marveč morajo priti tudi do popolne veljave. Poleg že v Pravilniku označenih zabojčkov in koškov, sem v enem prejšnjih dopisov označil tudi nov košek brez pokrovca.
Sam sem se pa prepričal, da brez odločnega nastopa našega Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu ne pridemo do zaželjenega uspeha. Ako pustimo to vprašanje, da ga naši izvozniki
Žalostna kronika
Društvo industrijčev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah za čas 1. avgusta 1932 do 10. avgusta 1982.
A. 0TV0RJEN1 KONKURZI*
Dravska banovina; Grosz Samuel, trg. z meš. blag., Fokovce št. 68; Kopriva Franc, trg. z mešanim blagom, Kranj; Korenein Franc, lastnik tiskarne Jadran, Slovenjgra-dec; Zbačnik Avtopromet, družba z o. z., Bob ipri Vel. Laščah.
Savska banovina: Peč Brača, .tvomnica konzerva, masti i suhctmesnaite robe, Dalj.
Vrbaska banovina: Jugoslovanska se-Ija6ka zadruga za mjmove, slednje, s ne-ograničenim jamstvom, Radiiše (Tešanj).
Moravska banovina: Soaimovič J. Bor, tr-govac, Nišv
Vardarska banovina: Kostič Božina, bivši trgovac, Bitolj.
Beograd, Zemun, Pančevo: Mmnak Miha j lo, trg. galant. robe, Zemun; »Brogres« štamparija, lastnik Draginja N. Pijukovič, Beograd,
B.	RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA.
Dravska banovina: Brenčič Alojz, manu-faktuma trgovina, Ptuj; Florjančič i drug, Šmartno pri Litiji; Gradnik on*drug, Ljubljana; Jagodic Franc, posestnik in gostilničar in Jagodic Marija, Itrg. z manufakturo,
rešujejo vsak po svoji volji, ne pridemo nikoli do potrebne enotnosti, a poleg vsega tega bodo naši izvozniki kakor doslej plačevali zabojčke in koške tako drago, da morajo ob konkurenci naših sosedov brezpogojno propasti. Zadnja leta sem videval na Dunaju, da je prihajalo semkaj grozdje v koških po 9 kg težkih, ki so jih izvozniki kupovali po Din 8'—. Pri da-n(ašnji konkurenci taki koški ne smejo stati nad Din 4-—. Z razliko v ceni za koške (n. pr. 600 koškov po Din 4-—, kar da pri vagonu Din 2400-—) bi mogel biti vsak izvoznik že zadovoljen.
To vprašanje moremo rešiti edino na ta način, kakor sem lansko leto tudi resno predlagal na merodajnem mestu, da zavod, Privilegovano izvozno društvo ali kdorkoli drugi, naroči že pozimi pri znanih naših lesnih industrijah zabojčke in koške v velikem številu, ki jih morajo izvozniki pravočasno naročiti, da jih prejmejo po nabavljalni ceni kjerkoli na mestih, kjer bodo tovarili.
Pregled in klasifikacijo sadja vršijo komisije ali posebni komisarji, ki jih imenuje ban. Oni bi morali vsak vagon pred odhodom pregledati in šele potem izdati dovoljenje, da vagon odide. Lanska praksa pa je pokazala, da je ves ta predpis le pobožna želja in da odhajajo vagoni v inozemstvo, ne da jih je kak pameten nadzornik pregledal. Lansko leto so prihajale prve češplje najmanj 10 dni prezgodaj, tako da so bili nekateri vagoni od zdravstvenih organov zaplenjeni. Pozneje pa so morali odpošiljati že velikb prezrelo in premehko blago, ki ni več vzdržalo prevoza. Prihajali so vagoni s takimi koški, ki so bili tako šibki, da se je že blago po poti sesulo. V rokah so delavcem, ki so na Dunaju vagone iztovarili, koški razpadali in blago se je razsulo po tleh.
Te okolnosti omenjam le mimogrede in hočem poudariti le toliko, da morajo vsi taki kontrolni organi dobiti točna navodila, kako morajo svojo nalogo vršiti, da pojde naše blago le povsem zdravo in v povsem solidnih zabojčkih in koških iz države.
Posnemajmo le najboljše vzglede svojih bližnjih in daljnih konkurentov, bodimo skrajno solidni in reelni. Le tako pridobi naš izvoz po drugih deželah ugled in s tem zagotovimo za svoj izvoz potrebne predpogoje.	A.	G.,	.k.
oba v Kamniku; Jelovšek Josip, trg., Ljutomer; Koren Peter, trg. meš. blaga in ženi aljsk ih proizv., Desimic; Penca Franc, posestnik v Gotni vasi št. 48 in usnjar v Novem mestu; Peterčič Franc, trg., Križevci pri Ljutomeru; Podlipnik Franc, trg. in izvoz lesa, eksport deželnih pridelkov in sadja,, Tezno pri Mariboru; Polak Rado, trg. z meš. blag. in vinom na debelo, Ormož; Strašek Štefan, trg. s čevlji, Celje, Kovaška ul. 1; Završnik Ignac, Glince pri Ljubljani.
Savska banovina:	Belovarac Franjo in
Antonija, trg., Osijek; Bienenfeld Vilim, Pakrac; Bohni Franjo, D jakovo; \Culek Josip, krojaški obrtnik, Zagreb, Lašoinska c. 19; »Depot čarapa« Vojko Fischer, Zagreb; Heger Dragutin i brat, trg., Osijek; Hurčak Bačanek Jeroimin, Konjščina; Markovič Valerija, Senj; Pečar Franjo, Virje; Rhoimberg Eckhard St. i drugavi, Olimp-kino, Zagreb; Stranjina Fanika, Sisak.
Vrbaska banovina: Janjetovič Branko, trg., Bos. Gradiška-, Rosenheck Hani, Banjaluka,
Primorska banovina: Markič Marko pok. Andrije, trg. Veljaci; Pašalič Hasan, trg., Mostar; Quien Ante, Split.
Drinska banovina: Aleksič Petar, trg., Sarajevo; Baruh J. Jakob, trg., Sarajevo, Buschbacher Josip, trg. z železnino, Vin-kovci; Obersohn i sin, Vukovar.
Zetska banovina: Mašalič Hasan, Stolac.
Dunavska banovina: Nikolič Samuel, trg.
u Jaša Tomiču; Potven Gjure, trg., Vel. Bečkerek.
Moravska banovina: Milojevič S. Nikola, trg., Kruševac.
Beograd, Zemun, Pančevo: Markovič Bor, 'trg. »Šuimadija«, Beograd, Bulv. Ostlobod! broj 23; Mozer Bruno, trg. z vinom, Zemun.
C. ODPRAVLJENI KONKURZI.*
Dravska banovina: Kraus Franc, trg. s
steklom, Kočevje; Sironič Slavko, trg. z meš. blag., Velenje; Zagorc Marija, trg., Št. Jernej.
Savska banovina: Ulove Josip, trg., Gu-nja, srez Županja.
Vrbaska banovina: Savkovič P. Boško, trg., Teslič.
Drinska banovina:	Rosenberg Ludvik,
trg., Vink ovac.
'Zetska banovina: Vitko vič M. Borisa v, trg., Gruž.
Dunavska banovina: Gilič Mi.lorad, bivši trgovec, Senta; Petrovič S. Vojislav, trg., Kragujevac.
D. ODPRAVLJENE PRISILNE
PORAVNAVE.**
Dravska banovina: Vehovar Franc, lesna trg. in industrijska družba z o. z., Celje.
Savska banovina: BrOder Adolf, trg., Slatina; »Geutleman« tvomica kapa' in konfekcija Hlavač Ciril, Vrbovško; Hahn Edu-ard, vlasnik Emanuel Hahn, trg., Zagreb; Krmpotič Jure, trg., Senj; Matejička Josip
i	Tereaija, trg. sejmar, Osijek.
Vrbaska banovina: Memič Brača, Banja Luka.
Primorska banovina: Papeš Stipan Ši-men, trg. v Murteru.
Dunavska banovina: Cigler Franc, trg., Banatski Karlovac; Ilgen Karel, trg., Subotica; Kadlec Fran, vlasnik radionice Strojeva, Temerin; Levimger Vilim, trg., Novi-isad; Oficirovič Paja, trg. Ada; Pesnig Ber-nat Doimus, itirg., Novisad; Zenmenskd Vladimir, trg., Srbobran.
Beograd, Zemun, Pančevo; Engelman Pavel, trg., Zemun.
*	Ostali podatki, n. pr. katero sodišče je razglasilo konkurz (poravnavo), kdo je upravitelj mase, se izvedo v tajništvu društva.
** Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno. se izve v tajništvu društva.
Jajnine
makaroni, špageti, juhine zakuhe
Že v 24 urah S' SSM5&
klobuke itd. Skrobi in svetUlika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. — Šelenburcova ul. 3.
Telefon št. 22-72.
Vpisale so se nastopne firme:
Sedež: Lancovo pri Radovljici.
Besedilo: Dežman Valentin.
Obratni predmet: Trgovina z lesom. Imetnik: Dežman Valentin, lesni trgovec in posestnik v Lancovem št. 23 pri Radovljici.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 25. julija 1932.
Firma 658/32 — Rg. A VII 102/1
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: I. Andlovič.
Obratni predmet: trgovina z vrvarskimi' izdelki.
Imetnik: Andlovič Iva v Ljubljani, Rimska c. št. 5.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 25. julija 1932.
Firma 652/32 — Rg. A VIII 103/1 *
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Avtomatični buffet »Daj-dam« družba z o. z.
Obratni predmet: Vzdrževanje in upravljanje avtomatičnega buffeta» Daj-dam« družbe z o. z. z lastno prodajo alkoholnih in brezalkoholnih pijač, kave, čaja, slad-čic, gorkih in mrzlih jedi itd.
Družbena pogodba: z dne 25. junija 1932.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 50.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini:
50.000	Din.
Poslovodje: Oset Franc, trgovec, Sv. Peter v Sav. dolini; Zupan Julij, trgovec, Ljubljana, Sv. Petra c. 35.
Družbo zastopata sodno in izvensodno oba poslovodje skupno, istotako podpisujeta družbo oba poslovodje kolektivno tako, da tvrdkinemu pisanemu, tiskanemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu’ pristavita oba poslovodje kolektivno svoj lastnoročni podpis.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 25. julija 1932.
Firm 658 — Rg C V 80/1
*
Sedež: Ljubljana, Ilirska ul. 36.
Besedilo:	»Rafinerija	dragih	kovin
družba z o. z.«
Obratni predmet: Nakup, kemično lo-čenje in prodaja dragih kovin ter kemično ločenje po naročilu na tovarniški način.
Družbena pogodba z dne 8. junija 19&2.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 20.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 dinarjev.
Poslovodja: dr. ing. Pavlin Robert, tovarniški podjetnik v Ljubljani, Ilirska ulica 36.
Poslovodja zastopa družbo sodno in izvensodno ter podpisuje družbeno tvrdko samostojno na ta način, da pristavi svoj podpis pod besedilom tvrdke, ki je lahko
tiskano, s štampiljko odtisnjeno ali pisano od kogarkoli.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani,
odd. III.,
dne 25. julija 1932. Firm 646 —Rg. C V 79/1
Mariborsko sejmisko poročilo. Prignanih je bilo 12 konj, 15 bikov, 161 volov, 278 krav in 17 telet; skupaj 483 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 9. avgusta, so bile sledeče: Debeli voli, 1 kg žive teže od 2-50 do 3 50, poldebeli 2 do 2-25, plemenski voli 1-50 do 2-25, biki za klanje 1’75 do 2'50, klavne krave, debele 1*25 do 2-50, plemenske krave 1-25 do 1'75, krave za Mobasarje 0'50 do 1-25, molzne krave 2 do 2-25, breje krave 2 do 2‘25, mlada živina 2 do 3, teleta 3 do 4 Din. Prodanih je bilo 272 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 8 do 10, II. 6 do 8, meso bikov, krav* telic 4 do 5, telečje meso I. vrste 8 do 10,
II.	vrste 6 do 8, svinjsko meso, sveže 10 do 16 Din.
TRGOVCI! Širite »Trgovski list«. Kdor dela za svoje glasilo, dela najuspešnejše za koristi svoiega stanu in samega sebe.
VELETRGOVINA
A. ŠARABON
V L | U B L | A I I
£rij>or<iSaJSj>eceH|sk^^
deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom T e 1 e i o n SL 26 6 6 Ceniki na razpolago!
Pod jako ugodnimi pogoji se proda dobro vpeljana
špecerijska In delikatesna trgovina
v centrumu mesta Naslov v upravi „Trgov. lista“
Inseriraite v Trgovskem listu!
J. H LE BS, LJUBLJANA
druSba z o. z.
CANKARJEVO N. 21 - HESTNI TRG 19
Sobo-črkoslikarstvo in pleskarstvo
Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70.
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za T rgovako^industrijsko d. d. >MEKKUR< kot Izdajatelja in tipkat ja: O. MICHALEK, Ljubljana.