GOSPODARSKE RAZSEŽNOSTI EKOLOŠKIH PROBLEMOV
V kriznlh časih, kot so današnji, pogosto zasledlmo misel, da je potrebno razreševanje dolofienlli problemov preložltl na čase, ki bijih. takratne gospodarske zmog^lvosti dopuš-čale. Med takšne prav gotovo uvrsčamo probleme onesna-zevanja okolja, saj so Jlh dosedanje upravljalske plasti obravnavale kot niyno žrtev slovenskega naroda, ki Je potrebna, da bi lahko uresnlčlll boJJSeviško razvojno sln-tagmo: •elektriflkaoija + industrtailzaciJa = komunlzeni«.
Izid takšne razvojne polltlke lahko opazujemo v Slove-HJl, ki je danes na robu ekoloeke katastrofe, kakor tudl v ostalih jugoslovanskih državah, od katerlh so nekatere že obilno prekoračUe najvlžje, še komaj znosne ravnl ekološklh obremenltev. Stan)e skraji^e podobno popolne-mu razpadu ekoslstema je znaillno za skoraj vse države reatoega sooiallzma in Je dlrektna posledioa zgrešenlh all napaftno reallzlramii razvojnlh In dosledDnlh gospodar-skih prooesov.
Mehamzmi negatlvne kadrovske selekclje, kl so tako znafiilni znanlloi enostrankarsklh slstemov, so Izbrali pravlloma najbol) neprlmerne »kadre« In JUi s pomočjo strankarsklli all plemensklh lob^ev (naž človek) plaslrali na točke odlooanja v upravnem slstemu, k]er so tl s svoji-ml (ne)umnlmi odločltvami sprožall odločltve, kl so lmele za neposredno prizadete preblvalce katastrofalne učinke.
Zaradl taga denljno v Slovenyi vozimo gospodlijske In lndustr^ske odpadke na depon^e smetl in odpadkov, na-mesto da bi Iz njlh prolzvajaU energljo ln humus, kot to dsla velika večina oivillzlranih držav v Evropl! Ekološke bombe, kl jlh »modra« mestna vodstva prenaSajo na naše otroke, že danes hudo unlčujejo naže oko^e. StroSkl seži-galne naprave so dejansko mlnlmalni, če Jlh prlmer|amo z negativnlmi uiinki smetižfi na zdravje občanov.
Drug primer napafine razvojne polltlke predstav^ajo agregati za proizvod^jo električne energlje ln dajjinskega ogrevauja (termoelektrame ln toplarne). Zgrešena raz-vojna polltika investira v energetsko potratne nizkoaku-mulativne lndustrye kot proizvodnja Jekla in alumtn^a, kl teijajo veliko električne energiJe, je pa niso zmožni plaiati po polni ekonomskl ceni; taka elektrlčna energ^a se pri-dobiva lz ruzkokaloričnega slovenskega llgnlta, ki lma veliko jalovtne; to so tudi edini rudnJii ijavega premoga
na svetu (•!), kl nlso v dnevnem kopu. Poleg tega ta premog generira lzredno vellko pepela prl zgorevan)u, vsebn) e zelo veliko žvepla ln tvori z meglo klsll smog; končno vsebnJe pepel, kl ostane kot odpaden produkt zgorevanja, zelo vellko radlonukleldov (uran, rady, svlnec, tor()), kl občut-no radloakllvno sevajo. Da bi rudnlkl rjavega premoga dosegli mtnlmalen potreben obseg izkopa, morajo ta pre-mog sežigati ne samo termoelektrarne v rudarskih baze-nlh, temveč tudi toplarne v vellklh mestih (npr. IJubJJa-na), čeprav so zaradl tega ta mesta večkratno prekoradlla vse dopustne meje obremenltve zraka z delol ln žveplovtm dloksidom, ki tvori kisll dež, In napolnile deponye smetl z radloaktivnim pepelom. Še več - modri mestni očetje, kl po svoji pametl sanirajo te radioakUvne vulkane, zatiteva-Jo nekaj sto milijonov dolarjev za sanao^o toplarn z novl-ml kotll ln odpraševalnlmi napravami, namesto da bi za generacyo električne ln toplotne energye uporablll ze-meyski plln, kl ga Je zadostl na razpolago, ne povzroča nobenlh deloev, žveplenega dloksida ali pepela ln terja manjše lnvestio^e kot novl kotll lz uvoza. NaJ končno še odamo, da so bolezni dlhal v IdubJJanl, Hrastnlku, Trbov-()ah tn drugod, vellko boy pogoste, da so slovenski gozdovl (naša ptfuča) resno načetl od klslega dežja, da so sloven-ake reke hudo onesnažene ln vodna zajetja ogrožena, ln da je povzročena škoda samo na yubyanskem gradbenem fondu ocenlena na ca 250 mll^onov USD, da o gama seva-nju z depoim pepela ln učlnklh radloaktlvnega pepela, kl ga stresajo tovomjakl po mestu med prevozom na deponl-Je, niti ne govorlmo.
Ekcloškl probleml Imajo natančno merUive materlalne posledloe; te so v SloveniJl zelo velike. Razvitl svet Je že pred letl prlčel energlčno reSevatl ekoloSke probleme, saj Je spoznal za blstveno oeneje od povzročit«]Jev dosledno terjati popolno sanaoljo problema, kot pa strošek za to prevallti na zdravje In žlvyen)e svojlh državjjanov.
Takšen način reševai^a problemov terja vellke struk-turne spremembe v gospodarstvu ln oelovlto dolgoročno zastavUeno gospodarsko polltlko. Zelo dvomlmo, da so »kadri«, kl so s svojo razvojno polltlko povzroilli sedai\)o razvojno krlzo, zmožnl obUkovati novo, naSemu času bo^) prlmerno.                                                DB IVO BANIČ