197. štCTltte. f ilrtiTrt, i i«M|o n. avgusta 1919. Lil. lato. izhaja vsak da« zvečer, ffts Brati t Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne m male oglase 40 vta., za uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu nad 10 objav popast Vprašanjem glede inseratov naj te priloži znamka za odgovor. Upr jvnistro »Slov. Naroda"' in „Narodna Tiskarna" Knaflora ulica it 5j pritlično. — Telefon si. 90. ■aro«1' v Jnoaslavijli celoletno naprej plačan . K 84'— polletno . . , f ... H 42*— 3 mesečno 21*— 1 7*— Novi naročniki naj poSljejo v prvič naročnino vredno 5W po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. v Manlfanl te po posti i V inoaemstvo: celoletno......K 96*— polletno.......n 50*— 3 mesečno ...... M 26-— .........9-— Đreaaisrro „Ilov. Naroda44 KnaHova nUea at a, L Telefon štev. M. Dopise sprelema 1« podpisane in Rokopisov no vrača. Posamezna Številka velia 40 vinariev. Vladna izjava Beograd, 23. avgusta. Naš poročevalec izve zasebno: Danes popoldne ob 4. se vrši seja Narodnega predstavništva, na kateri poda nova vlada svojo deklaracijo. Izjava vlade je precej obširna in izčrpna. Prvi del vladne izjave se peča z zunanjepolitičnim položajem. Najrlaša, da hoče kraljevina SHS negovati dosedanja dragocena prijateljstva. Opozarja pa na probleme, ki so stavljeni svetovni politiki na Balkanu in ki zahtevajo hitrih razrešeni _v varstvo naših in mednarodnih interesov. Nato prehaja izjava na naše razmerje k novim državam, osobito prijateljskim državam, kakor Češki in P o 1 j s k i, ter naglasa, da bo naša država tudi z Grško in Romunijo, ki uživata mnogo več mednarodnih ugodnosti, nego naša država, živela v Drijateljstvu na temeb'u medsebojnega sporazuma in medsebojnega spoštovanja. Napoveduje, da hočemo tudi napram ostalim novim in starim sosedom hoditi pot absolutne korektnosti In največjega približeva-n j a, kar je tudi naloga naše pariške delegacije, ki jo hoče vlada energično podpirati. Glede naših narodnih aspi-racij izjavlja vlada, da so opetovano dovolj jasno formulirane v Narodnem predstavništvu in da se tako formulirane nahajaio v popolnem soglasju z načeli mednarodne pravice. Mi nimamo v ničemer izpreminiati svoje str.^lšee ali omejevati svoje zahteve, naša dolžnost je, da jih branimo do kraja povsodi, kjer so ogrožene. Živo sočustvujemo s svojimi še n e u j e-dinjenimi brati iz vseh naših krajev, koji so preganjani radi svoje ljubezni napram svojemu narodu. Za koncentracijo. Prehajajoč na notranjepolitična vprašanja, izjavlja vlada načelno, da stoji na stališču, da je potrebna čim največja koncentracija vseh si 1. Vlada hoče storiti vse, da ne onemogoči takšne koncentracije. Vlada hoče, da sodelujejo vsi državljani z vsemi močmi in z vso resno-s t i o pri ureditvi naših notranjih ne-orilik. Predvsem treba, da Iziđemo fz državnopravnega provizorija. Vlada energično protestira proti glasovom, ki se širijo z izvestnih strani, kakor da bi postajal načrt, preprečiti ustavotvorno skupščino. Vlada hoče požuriti priprave za konštituanto, hoče pa še prej izvesti reformo volilnega reda v modernem smislu in izvesti občinske volitve. Za izdelavo načrta o definitivni ustavi bo vlada sklicala poseben odbor strokovnjakov in parlamentarcev. Nato se peča vladna izivaa obširno z zahtevami, ki so neodložljive za ureditev naših notranjih razmer in s katerih izvršitvijo se mora neposredno pečati. To so valutno vprašanje, agrarna reforma, obnova, draginja, odprava cenzure, demobilizacija, briga za sirotein invalide, likvidacija moratorija v Srbiji, davek na vojne dobičke in ostre mere proti vsem oblikam družabnega parasitstva (veriž-n i kom). Cilj regulacije valute- Kot cilj regulacije valute označa vlada, da se izžene krona čimprej iz prometa in se zamenja za novčanico emisijske banke- Na kakšen način se bo to zgodilo in v kakšnem razmerju, t o je treba razpravljati zakonodavnim potom, torej javno in pred Narodnim predstavništvom. Dokler se to ne zgodi, bo vlada z drugimi sredstvi preprečila vsaj dotok krone iz tujega ozemlja, če mogoče še pred pri četkom izvoza nove žetve- Glede agrarne reforme Izjavlja vlada, da trdno stoji na izvedbo dosedanjih principov- Nadalje prevzema vlada napram dobrovoljcem-legionarjem, invalidom in vojnim sirotam dolžnost, da jim da zemlje- Naglasa, da bo skuhala čimpre-je popolnoma likvidirati vojno in obeta, da napn£T vse svoje sile, da se vspostavi reden promet, pri čemur bo posebno naklonjena pri ureditvi sta- j novskih vprašanj železniškega in drugega prometnega personala. Napram javnim nameščencem (uradništvu) prevzema vlada obvezo, da uredi njihov položaj in njihove plače ali definitivno ali pa vsaj provizorno za daljšo dobo- Na to našteva vladna izjava obširen s o c i a I n o p o 1 i t i č e n program, kakor uvedbo 8urnega delavnika ter požurenje delavskega zavarovanja- Obnovi produkcije v državi mora vlada posvetiti svojo največjo pažnjo, pri tem pa hoče nastopiti brezobzirno proti draginji in vse storiti, da preskrbi prebivalstvu neobhodne potrebščine. V tem smislu se bo vodila tudi njena carinska politika- Končno napoveduje vlada revizijo administracije države v smislu, da se odpravi birokratizem in da se da mesta večji inicijativi in odgovoru oeti. Proti vsem zaprekam hoče vlada končno preskrbeti prebivalstvu v prvi vrsti predmete vsakdanje potrebe, kakor soli in petroleja- Ob koncu izjave kliče vlada narodnemu predstavništvu, naj zbere vse energije k sodelovanju in poživlja na mobilizacijo vseh narodnih sil, da se izvrši delo za državno in narodno konsolidacijo« Vlada stoji na stališču da samo delo, ustavnost in disciplina garantira narodu bodočnost in primerno častno mesto v ostalem svetu. Vsi smo v državi jednaki državljani, vsi imamo jednake pravice, pa tudi vsi jednake dolžnosti- Pravda o Boisarllt in drugo. Hočemo govoriti brez jeze in brez strankarstva. Tako o Bolgarih kakor o stališču VLS, odnosno o težkih pa neosnovanih očitkih, ki jih je naslovilo na naš naslov njeno glavno glasilo. O Bolgarih je napisal »Slovenec« od 22. avgusta uvodnik, ki naj bi bil odgovor na naše vprašanje, kdo da neti sovraštvo proti Bolgarom in kdo da onemogočuje končno združitev. Po stari navadi, v deželi žalibog ukoreninjeni, nam »Slovenec« — naj mi oprosti besedo — podtika nekaj, česar nismo trdili. Ni težko razumeti, zakaj. »Bolgari« naj bi dokazali, da Je skupen nastop slovanskih strank nemogoč in da nas dele »nepremostljiva nasprotja«. Ne glede na to, da bi ravno bolgarsko vprašanje za nas Slovence bilo res za enkrat precej v ozadju, praktično, tudi tu ni nobenega nasprotja med nami, vsaj ne v oni načelni smeri, ki jo razvija »Slovenec« v onem uvodniku. Pravi namreč, da so tako Srbi kakor Bolgari bili žrtve drugih sil, jačiih od njih. in da je rvrya naloga zrelih in razsodnih mož, razbiti verige, naložene nam od drugih. Pripraviti treba srbsko - bolgarsko spravo in združitev, pripraviti ujedinjenje vseh Jugoslovanov, itd. Tudi pravi »Slovenec«, da uvi deva j o to napredne sile našega naroda to že danes, — seveda JDS. ta ni napredna, ona najbrže ne ve\ kai delajo na^rjidrie sile, ampak je reakcijonarna. To čitaš in se nasmehneš, ko se spomniš, kdo le med Slovenci vzdrževal stike z Bolgari pred balkansko vojno, in kako so se ti slovensko - bolgarski stiki spremenili ob drugi balkanski in med svetovno vojno. »Reakcionarni« Slovenci so bili tisti, ki so npjhuje duševno trpeli, ko ie Ferdinand Koburg izzval Bregalnico. in zopet so trpeli takrat, ko je Ferdinand Koburg napadel leta 1915. Srbe. Toda bodi po »Slovenčevi* želji izročeno oo-zabljenju takratno delo Ferdinanda Koburga in delo takratnega »Slovenca«. 4 Ostanimo pri svoji diskusiji. Saj je zelo pod učna. Kdor si namreč vzame časa* da primeria oba članka o Bolgarih, vidi, da nista »Narod« in »Slovenec« pisala o isti stvari, samo naslov je enak. Morda nam bo »Slovenec« to priznal. Mi smo namreč pisali o Bolgarih sedanjosti, o Bolgariji, ki sklepa mirovno pogodbo z Jugoslavijo, in ne o končnih ciljih jugoslovansko - bolgarskega sporazuma. Pisali smo zlasti o finančnih bremenih. Morda je »Slovencu« znano, da nalaga mirovna pogodba z Nemško Avstrijo nam, kraljevini SHS, plačilo petindvajset milijard v zlatu v fond de reparation, lz različnih naslovov. In ako se »Slovenec«, glavno glasilo VLS, potrudi, da še enkrat prečit^ naj Članek o Bolgarih, bo \idel, da smo zahtevali pravično razdelitev bremen. Nam so naložili to vsoto, — kako In kdaj jo bomo plačali in s kakšnimi žrtvami, si »Slovenski Narod« ne zna razložiti. Gotovo niti gosp. Ninčić ne ve" tega! Mislimo si Da, da plačilo tega zneska ne bo ravno lahko. In Bolgari? Izpočetka se je govorilo, da plačajo nam in Romunom skupaj 7Vi milijarde frankov odškodnine, sedaj pa izgleda, da ne bomo cfobiri niti tega in da Bolgarom ne bo treba plačati vobče nič. Proti temu smo protestirali in zato smo napisali, da bi bilo pričakovati, da bi morala nositi Bolgarija posledice svojega tatarskega dela vsaj v oni meri. kakor njeni voini zavezniki, na pr. Avstrija, ali Ogrska, ali Turčija, — in ta vsaj je tem bolj upravičen, če pomisl'TTio. d? ni širno m*i za tri in polkrat večji dolg, ko ono. kar so nameravali naložiti Bolgarom v plačilo dvema nasprotnikoma: če pomislimo nadalje, da so se Bolgari vrgli takoj v naročje Lahom, s katerimi delajo skupno; če Domislimo, da imajo oni še vedno Koburga za kralja, sina Ferdinandovega in Eleonore: ge pomislimo nadalie. da so se bas oni zakleli, da ne nehajo z borbo za Makedonijo: da niso izpolnili nobenega pogoja armistica: da jih morajo sedaj Francozi razoroževjiii. potem se nam zdi. da imamo pravico, pritožiti se nad neenako razdeljenimi bremeni. Vrhu tega pa pošiljajo Bolgari še danes z laškim denarjem oborožene komite v Makedonijo, in nas s tem silijo, da držimo znatno armado vzdolž cele makedonske grmiče, in kot ironija usode. — na dan, ko prinaša »Slovenec« svoj Članek, izvemo vest. ki io prinaša tudi »SlovenČevo« večerno izdanje, da so namreč naši ljubeznjivi sosedje razstrelili most pri Vranji in s tem zopet prekinili pravkar vzpostavljeno zvezo Beograda s Solunom. Mi ne izvajamo iz teh dogodkov in tudi ne iz finančnih hiemen kakr- Spodnje - Slikarji! Krajevna organizacija JDS ▼ Sp. Šiški prirodi v ponedeljek, dno 25. avgusta ob pol 8. ari v sokolski telovadnici javen ljudski shod. Obravnale se bodo poleg drugih tudi lokalno razmere. Udeležite se shoda mnogobrojno I _Odbor. šnokoti soraštvo do Bolgarov. Nam jih je ž a 1, in žal nam ie lepih sanj o ujedinjenju, ki pa je danes ravno-tako neizvedljivo, kakor na pr. z Rusi. S tem pa vseslovanski ideal ni pokopan, kaajor ni pokopan ideal združitve vseh južnih Slovanov. Toda Bolgari morajo postati zreli za jugoslovansko narodno m i s e L To, kar oni delajo sedaj, jih ne vodi na pravo pot Kakor Jugoslavija, mora Bolgarija še prej po trnjevi poti, po poti pomanjkanja, zatajevanja samega sebe, organizacije in dela, To smo trdili v svojem članku, ko smo rekli, da se ml danes ne smemo »nagibati« in »naslanjati« sem in tja, ampak da so vse zveze za enkrat efemerne, tudi formula SHSB, m da p o j d e m o v doslednem času svojo pot brez Bolgarov. Toda »Slovenec« le riašerrin članku podtaknil nekaj. Cesar ni v njem; podtaknil mu je drugo tendenco m drugo vsebino, m proti obema se po-! tem obrača, svoja dokazovanja rja podpira s crtartorn. Izrezanim Iz teksta, po jezuitsko zavitem in lažnjrvo razloženim. To je najhujS! očitek, Id za moremo nasloviti sobesednikn, bodisi politiku, bodisi žurnalfstu, Odf-tek zavestne laži. Žalibog. Če je »Slovenca« do združenja z( Bolgari v jugoslovansko zajednico, po-' tem mora "že leti najprej Bolgarom fztreznenje. Nas že dohaja, Bolgarov pa po atitanttnem' sistemu nikdar ne bo. Le skupno trpljenje zbližuje narode, visoki ©ros In vzgoja. Tu se s, »Slovencem« strinjamo, da mora mlada generacija popraviti grehe starih, in strinjamo se tembolj, ker nam njegovi nauki niša novi. Zastopali smo jih takrat ko jih »Slovenec« še ni, in jih bomo takrat, ko jih ^Slovenec« ne bo več. Zakaj da izgubljamo toliko besed? Zato, ker je bolgarska epizoda tako značilna za neiskrenost poBtike VLS. Dokazati je bilo treba, da se ne moremo strinjati v načelih, m evo,— dokazano je. Glede Botearcrv je riecidrrana izjava prišla tako hitro, glede tega, kako si VLS predstavlja naše narodno in državno ediiistvo, pa takšne izjave v »Slovenca« še nismo čitaB. tudi od 29. oktobra 1918 naprej ne, pa do današnjega dne. LJSTEK. S plovija po liki Ml Na potovanju človek mnogo vidi, mnogo sliši- Danes, ko razburjajo svet 6vetovni dogodki, ko so razmere že tukaj v domovini rekel bi v vsaki vasi drugačne, toliko bolj pa se v tujini, je inozemstvo za nas toliko bolj zanimivo- Bil sem po osebnih opravkih v Nemški Avstriji- Zivljenski pogoji so tam ne samo ravno tako težki kot pri nas, ampak mnogo težji- Težji radi tega, ker primanjkuje na vseh koncih in krajih, zlasti živil. To velja osobito za Dunaj in druga večja mesta* Najbolje je še mogoče izhajati na Solnograškem. V Bischofshofnu n- pr-, kjer se nahajajo Kruppovi bakreni rudniki, stane telečja pečenka 5 K; mleka je na Solno-graškom v izobilju, da ga izvažajo celo v Gradec- Liter stane 70—80 vin-Kakor povsod godi se tudi v Nemški Avstriji kmetskemu stanu razmeroma še najbolje Kar potrebuje kmet za življenje pridela po večini doma. Nikakor pa ni voljan svojih pridelkov odstopati drugim slojem in po vreti izjayUaiP, da si ne bodo pustili s silo ničesar vze*-ti- V slučaju potrebe bodo vse poskrili. Solnogradčani so v veliki meri še vedno nekdanji Avstrijci- Prepričani so, da tako ne more dolgo iti naprej in da prej ali slej zopet dobijo kronano glavo- In pri tem bi imeli tudi nas in druge Slovane nekdanje Avstrije radi v svoji prijetni družbi- Vso krivdo, da se jim sedaj ne godi baš predobro, zvračajo Nemci na Slovane in jim hudo zamerijo, da so jim prekrižali lepe račune Pri tem se »interesne sferec delijo: Nemci nad Gradcem se hudujejo na Cehe, pod Gradcem pa na »Windi-scheo Slovencem in Hrvatom, ki nam pripisujejo nekaj inteligence, se ne morejo načuditi, kako da moramo Živeti skupaj s Srbi, ki naj bi bili po njihovem mnenju hujši divjaki od Zuiu-kafrov. V kratkem bo zagrmelo, pravijo, in Maribor bo cee noć sopet nas. Dookn sem doeedaj skrbno prikrival svojo narodnost in pripadnost, moral sem se ob tej obljubi nasmehniti m na vprašanj© sem jim odgovoril, da som is Ljubljane- Povedal sem jim, da so glede Maribora v zmoti- Novica, da je jugoslovanska armada že reorganizirana, jih je nemalo presenetila* Dočim so vedeli, da je češko - slovaška armada že usejena, niso tega še pričakovali od nas, temveč mislili, da imamo nekaj takega a la »Volkswehr<- Pri tej priliki naj še omenim, da so bivši avstrijski častniki vstopili formalno v socialistično stranko, da so mogli dobiti čast* niška mesta pri »Volkswehr<- Tudi socijalisti v Nemški Avstriji so ponekod hoteli uvesti boljševički režim- Znani so graški in dunajski komunisti, razni vojaški in delavski sovjeti. Toda razni momenti, med njimi ne najmanje politiška in gospodarska nesposobnost, so jim otežkočali delo. Tako se je pripetilo v Dinhofshofnu, da so odstavili delavci nekega lepega dne ravnatelja in druge uradnike tamošnjega rudnika in vzeli rudnik v svojo upravo, po petih dneh pa, ko so uvideli svojo nezmožnost, so zopet predali rudnik prejšnjim uradnikom-Kmetje so komunistom zelo nasprotni in jim osobito očitajo, da nepremehoma tiskajo nov denar, da morejo izpolnjevati svoje obveznosti in spravljajo na ta na&n nemški denar ob vso veljavo- Ie Italije se vozijo sedaj ujetniki v svojo domovino- Kakor je znano, iz-puščajo Lani Nemce in Madžare Pobratimi paSi Na svojem potovanju sem srečal tudi par Jugoslovanov, ki so se vrnili s temi transporti iz Italije- Pravili so mi, da je bilo pri neki delavski kompaniji, obstoječi iz nemških ujetnikov, tudi osem ali devet Jugoslovanov-Kompanija je bila določena za odhod v domovino. Tu pa se pokaže naenkrat zopet nemška nestrpnost v lepi luči. Narednik-Nemec, komandant kompaniji, je namreč javil laškemu častniku, da je pri oddelku nekaj Jugoslovanov, ki se torej še ne bi smeli odpeljati- Toda. na srečo, častnik je imel več srca nego nemški feldwebel in vstrajal pri tem, da imajo oditi tudi ti Jugoslovani- Nemci sprejemajo sedaj vojne ujetnike z veliko slovesnostjo- Kolodvori, mesta, vasi in trgi, katere pasi-rajo transporti, so okrašeni, godbe svi-rajo in bivši ujetniki se pogosčajo s pijačo in cigaretami- Povsod se vidijo slavoloki z napisi- »Heimkehrer, will-kommen!< Kako bomo sprejeli naše junake, ko jim usoda dovoli povratek? Onim Jugoslovanom, ki so slučajno prišli v nemške transporte, se je pa še marsikaj drugega pripetilo- Ne le da niso bili deležni dobrot pri sprejemu, nemški volksverovci so jih na raznih postajah na vse mogoče načine plašili, kako je tukaj v Jugoslaviji in kako se jim bo godilo, ko prestopijo domača tla: čaka jih gotova smrl- Zato storijo najbolje, da ostanejo v Nemški Avstriji ha se vpišejo *v »Volkswekr<. Ti reveži v Italiji niso bili prav nič poučeni o razmerah v Jugoslaviji. Ni torej prav nikako čudo, Čo se je v Wildonu dal eden pregovoriti — -tako so mi pravili njegovi tovariši, na katere sem po naključju naletel — in ostal v Nemški Avstriji, drugemu pa, nekemu Celjanu, se je omracil um in je najbrže izvršil samomor: napisal je pismo za svoje starše, priložil listek, v katerem je povedal svojo namero in. na vedel, da je to čin obupanca in je — izginil- Kaj se je ž njim zgodilo, mi nista mogla povedati-Oni jugoslovanski rojaki, ki imajo med ujetniki v Italiji svojce, storijo dobro, ako jim pišejo in jih opozorijo, da bi znali o danem slučaju spoznati nemške laži, ki so jim med potoma izpostavljeni- Pojasnil sem svojima rojakoma, kako je sedaj pravzaprav v Jugoslaviji in ju pregovoril, da sta nadaljevala pot- V Spiljah sem ju peljal k jugoslovanskemu častniku in bila sta mi neizmerno hvaležna, ko jima je tudi on potrdil, kar sem jima pripovedoval: največ, kar ju čaka, je to, da bosta prej ali slej morala na orožno vajo- Moja nova znanca sta mi nato pripovedovala svoje doživljaje tekom ujetništva. Zanimal bo mogoče čitatelja neki Žid, ki je bil z njima v ujetništvu, Zid je in ostane žid, kamor ga postaviš- Pokupil 9135 Stran 2. „SLOVENSKI NAROD" on* 2«. avgusta 191!*. 19/ štev. In tako polagamo bolgarsko pravdo ad akta. Ne k onim nerešenim sto-tisoč aktom gospoda Ninčiča, ampak k aktom, ki so rešeni in kjer je dejanski stan dovolj pojasnjen. Mi vemo, pri Čem smo in s kom imamo opravka in ■vidkno: Če se nespravUivost nazorov mora dokazan, potem se tudi more. Če drugače ne, pa z našimi Članki. Tudi to je nekaj. Bolgarom to ne bo koristilo, JDS pa ne škodovalo, in o naši reakcijonamosti bodo DreDričanl samo tisti ki so to bili že doslej. To nas pa ne moti, da ne prenehamo klicati vse dela voljne elemente na delo, na skupno delo v izvrševanju skupne dolžnost?. Mi i o hočemo vršiti?_ Slovenski javnosti. Dne 18. avgusta se je priselil v Kamnik z Dunaja od Nemcev odstranjeni bivši prometni ravnatelj južne železnice inženir Louis Praschniker. Predsedstvo »Zveze jugoslovanskih železničarjev« se za sedaj vzdržuje vsakega nadaljnega komentarja, vpraša pa deželno vlado v Ljubljani in centralno vlado v Beogradu javno sledeče: 1. Kdo je izdal dovoljenje temu Človeku za bivanje v našem kraljestvu? 2. Je - li so deželni vladi v Ljubljani popolnoma neznana sledeča dejstva: a) Da je imenovani kot prometni ravnatelj južne železnice bil najhujši kr\Tiik slovenskih južnožeiezničarjev v začetku in tekom cele svetovne vojne. Li gospodje pri deželni vladi ne vedo, ali so že pozabili, kdo je bil prvi preganjan v začetku vojne in to pod pa-tronanco in pritiskom dunajskih juž-noželezniških ravnateljev na čelu jim Praschniker in njegov adlatus Rihar — oba poturice najhujše vrste? Zaslišijo naj se preganjani slovenski južnoželez-niški uradniki in uslužbenci, zaslišijo naj se bivši poslanci dunajskega parlamenta gospodje dr. Ravnih ar, dr. Ry-baf, dr. Korošec, dr. Benkovič, kako je imenovani ravnatelj preganjal odstavljenega postajenačelnika višjega revi-denta Srečka Rainerja v Rajhenburgu. Vzlic vsem izjavam, tako vojaških kot civilnih oblasti, da nimajo nič proti temu, da se nedolžno preganjani postaje-načelnik rehabilitira, je bil edino takratni Praschniker tisti, ki je vzlic vsem prošnjam in intervencijam vedno rekel — »ne« in s tem povzročil poleg duševne boli družini nedolžno preganjanega ogromno materijalno Škodo Kdo bo to škodo poravnal? b) Po prevratu je imenovani kot prometni ravnatelj na Dunaju na vse mogoče načine Gviral promet pri nas. Nemških hujskaČev - tujcev iz Maribora in postaj koroške proge ni hote? vzlic izrecni zahtevi obratnega nad-zorništva v Ljubljani kakor tudi narodne vlade prestaviti stran. Nemški funk-cijonarji so pod njegovo patronanco direktno hujskali na stavko. Sam se je izjavil da dokler je on prometni ravnatelj, principijelno ne prestavi nobenega Nemca iz Maribora. Zaslišijo naj se vodilni funkcijonarji takratnega obratnega nadzorništva v Ljubljani, ti bedo že povedali resnico. Le z najhujšim naporom vseh sil so slovenski iuž-nozelezničarji vzdržali obrat in tD vzlic vsem agitatorjem proti našemu kraljestvu — plačilo vidijo — deli pa to plačilo oni, ki je dal dovoljenje! Kaj hoče deželna vlada ukreniti0 Je - li voljna, imenovanega bivšega ravnatelja južne železnice takoj pognati preko meje ali pa internirati in uvesti ka2ensok postopanje? Predsedstvo »Zveze jugoslovanskih Železničarjev« poudarja izrecno pred celokupno slovensko javnostjo, da slovenski narodni železničarji takih klofut za svoj trud in delo za skupno domovino pod nikakimi pogoji ne trpe in bodo izvaiali najstrožje konsekvence, brez ozira na desno in levo. Tlačil in zasmehoval ie slovenskega železničarja tujec dovoli dolgo, od lastnih rojakov irj voditeljev, ki sede v vladi in dele pravice, oa moramo in bomo dosledno zahtevali varovanje narodne Časti in koristi in spoštovanje naroda. Besedo ima deželna vi a d a. Predsedstvo »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. je od svojih sotrpinov, kar se je pokupiti dalo in s tem naprej trgoval- Ker je bil pri svojih »gšeftih« prenesramen, pretepli so ga tovariši nekega dne vpričo laških straž in mu pobrali vse njegovo premoženje- V drugič je bil deležen batin, ko je prispel transport na nemško-avstrijska tla- To pot so 'dobili pri njem zašitih v obleko rudi trideset tisoč lir in mu jih seveda pobrali- H koncu še ena epizoda: na kolodvoru v Gradcu vidim par vojakov v francoskih uniformah- Stopim k njim in jih vprašam, kolikor mi je bilo pač mogoče spraviti francoščine skupaj: »Kam?« Odgovor: »Marbourg«. Ker mi je nadaljna francoščina odpovedala, moral sem prekiniti vsako nadaljno konverzacijo. Toda, ko grem drugič mimo njih, slišim, da govorita češki-Ves vesel se zopet umešam v govor in v nemalo začudenje izvem, da so — Hrvati- Bili so v Ameriki, tam so se priglasili v češko legijo, po prevratu so prišli na Češko, od tam so že par-fcrat poskušali priti v domovino, ali nemško-avstrijska obmejna straža jim ije dovolila potovanje šele potem, ko so si potrgali z uniform vse našitke, tako 4& MPŠBJgkk aeiai *civU*- Dr. A. F.: K valutnemu vpraianjn. O ureditvi valute in bodočem razmerju naše krone proti novemu novcu, dinarju, razmišlja danes vsak trezen in razsoden Človek, saj bode tudi skoraj vsak pri tem razmerju gmotno prizadet Da je izmenjava krone za novi novec silno nujna in neodložljiva, naj omenjam poleg vsega druzega Še kakor trivijalni razlog dejstvo, da bodo naše papirnate krone — in drugih nimamo — posebno v nižjih vrednostih, v kratkem že tako obrabljene, zamazane in raztrgane, da se deloma tako že same izločijo iz prometa. Da utegne imeti uravnava valute katastrofalne posledice, to se povdarja vsepovsod. Ugibati je torej treba, ali se ne da ta neizogibna katastroia kolikor mogoče omejiti in devalvacija krone na kolikor mogoče tesen obseg izožiti. Kar o tem predmetu čitam in mi le tukaj — na kmetih — dostopno, — in dosti tega ni, kar se imamo zahvaliti »duševni blokadi* naše domovine — torej kar o tem Čitam, vse stoli na stališču, da bo izmenjava krone v nov denar obsegala ne samo mehanično izmenjavo papirnatega denarja z novim, ampak vse, kar se glasi na krone, preide na dinar v razmerju, ki se bode še le določilo, v razmerju 3, 4 ali celo 5 kron za en dinar. To je najširši obseg devalvacije krone pri uravnavi valute in to bi bila največja katastrofa za naše narodno premoženie. Posledice bi bile nedogledne. Vprašujem se pa vendar, ali mora to tako biti ali se mora krona razveljaviti v tem obsegu in ali nI mogoče, temu staviti ožje meje. Zakaj gre v prvi vrsti pri vprašanju uravnave — ne zboljšanja — valute in odprave sedanjih neznosnih denarnih razmer? Gre zato, da se potegne papirna krona iz prometa, da i z g i -n e, ne le, ker postaja čedalje po porabi nerabna, ampak tudi ker je v tolikih množinah v prometu, da Že s tem samim provzroča neznosno draginjo Ali Pa je potreba, da se pri tem potisne krona v veljavi tudi v vsih drugih ozirih, da vsi vrednostni papirji, prihranki, naloženi v zavodih, terjatve itd., glaseče se na krone, imajo veljati v dinarjih po ključu, ki se ima ustanoviti. Velika bode škoda in izguba, ki zadene posestnike papirnatega denarja pri izmenjavi. Ali še neizmerno večja in naravnost nepregledna v svojih posledicah ! bode, ako se krona razveljavi na vsem označenem obsežnem polju. Reklo bi se, to ni bilo nikoli drugače. Vpeljava nove valute je imela vselej te široke posledice. Mogoče, toda razmere nekdaj in danes, pri tem velikanskem razvoju prometa, vzemimo samo banke, hranilnice, posojilnice, zadolžnice vsake vrste, akcije itd. — so tako različne, da se ne dajo primerjati in po istem kopitu rešiti. Nefundirana krona se nikdar ne more zamenjati s katerim si bodi fundiranem novcem al* pari. ali blizu al' pari. Pomanjkanje kritja in mase, ki so v prometu, so krono vpropastile. Papirnati denar ie pa samo en del narodnega premoženja m posestnike krone bode torej vsekako zadela nesreča, da se bodo morali zadovoljiti z manjšimi svotami v dinarjih. Vprašam, ali je neizogibno, da ta nesreča zadene tudi vse druge, ki imajo vrednosti, glaseče se na krone. Milim, da tega ni treba. To ravno hočem povedati in nekoliko podkrepiti. Vzemimo slučaj, prodal je kdo zemljišče v Času polne veljave krone in ie pustil skupilo začasno, — vknjiženo na zemljišču ležati. Če bi moral ta človek po uravnavi vzeti skupilo v dinarjih po usodnem ključu, stori se mu velika krivica, ki ni v ničemur utemeljena. Zemljišče je ohranilo svojo vrednost, ki jo ima samo v sebi, krona pa je padla, ker ni fundirana. Njen padec se izraža v razmerju z dinarjem. Relacija krone v polni vrednosti proti dinarju je bila 100:95, torej stoji dinar še nižje kakor krona. Ker je zemljišče, ki je ohranilo vrednost, bilo prodano ob polni veljavi krone, mora protivrednost, kupnina, isto-tako ohraniti polno vrednost in biti plačana z dinarjem aP pari, ki je pri vsem tem še manj vreden kakor polno vredna krona (100:95). To je pravično in ne razumem, zakaj bi se ne dalo tako urediti. Isto vella o vseh drugih zavezah, ki so se ob času neruinirane valute sklenile Dal sem n. pr. posojilo v pošteni svoti dobrih kron, zakaj naj sedaj prejmem v povračilo samo svotico dinarjev in ne v polne svote, al' pari pri čemur sem itak še za 5fo oškodovan. Ne preziram težav In neskladnosti pri taki ureditvi. Recimo, da so pravna razmerja nastala v dobi, odkar pada krona. Tu bi bilo krivično in neupravičena korist upnika, če bi se mu izplačala terjatev v dinarjih a!' par!. V takih slučajih bi se moralo ugotoviti, kako vrednost, kurz, je imela krona, ko Je pravno razmerje nastalo, in po stanju tega kurza bi se odmerilo plačilo v dinarjih. Bode gotovo še veliko drugih težav, toda vse ne odtehtajo nesreče, ki H naše nacionalno rgejnožoite zadeta. če dinar vrle krono na vsem obsežnem polju narodnega gospodarstva. (Dan smo mesta tudi temu predlogu, [dasi se ž njim ne strinjamo], ker smo mnenja, da je stvarna diskusija o uravnavi valute sua potrebna. V pričujočem članku pogrešamo nasveta, kako naj se izvede nasvetovana različna zamenjava kronske vrednosti. Sicer pa opozarjamo na današnjo izjavo vlade po kateri se bo vprašanje v bližnji prihod njosti reševalo javno,) Mih vam V zadnjim času se pojavljajo v časopisju vedno bolj pogosto članki, ki zahtevajo, naj se pridrži v naših Šolah kolikor mogoče mnogo nemščine Tu sem spadajo tudi stremljenja, ki hočejo ohraniti veljavo nemščine v našem javnem življenju oziroma v uradih- Prepričani smo, da v vseh teh pojavih ne tiči ničesar drugega kot v navidezno kulturni plašč zavito politično stremljenje nemško in avstrijsko orientiranih krogov v naši državi- Gre tukaj za isto hinavščino, ki smo jo preje morali mi sami uganjati nasproti Avstriji. Vsak poskus političnega približanja k našim jugoslov- bratom smo morali skriti zakrinko samo kulturnega približavanja. Saj vendar ni mogoče misliti, da bi prepričan Slovenec in Jugoslovan hotel zamuditi priliko, ki nam jo je enkrat po več kot tisoč letih dala zgodovina, da se rešimo pogubne-na nemškega vpliva, ki se v prvi vrsti vendarle izraža v vplivu nemškega jezika na naše kulturno in državno življenje- b Navadno se sklicujejo ti oboževa-telji nemškega jezika na kulturno stališče- Kulturno vprašanje pa pri opustitvi nemškega jezika ne more igrati prav nobene vloge- V naši državi nas bode okoli 14 milijonov Jugoslovanov, ki dobro razumemo in dostikrat že sedaj govorimo ali bodemo v najkrajšem času govorili isti jezik- Kajti o tem pač ni nobenega dvoma, da bode naša inteligenca v najkrajšem času popolnoma obvladala srbohrvatski jezik- Ta je pa gotovo tako razvit in ima toliko vsakovrstne in posebno tudi znanstvene literature, da nam more tozadevno slovensko pomanjkanje v srednješolskem in tudi visokošolskem o žiru nadomestiti- Sedanji naši slovenski znanstveniki- ki so večinoma le nemščine popolnoma zmožni, bodo tudi v bodočnosti za svoje nadaljnje izobraževanje lahko rabili nemški jezik, nova naša generacija bode pa imela nadomestilo v naglo se razvijajoči srbskohrvatski literaturi in v francoski, kateri jezik se bodemo mi menda ravno tako lahko prefektno naučili, kakor že dosedaj Srbi, Poljaki. Rusi. Romuni. Turki in drugi narodi, ki so od Francozov oddaljeni ravno toliko kakor mi ali Še bolj. Celo ničev je pa razlog, da bi naši dijaki rabili nemščino radi nemških univerz- Naši dijaki bodo imeli doma univerze in tehnike, imeli bodo visoko razvite češke pa tudi poljske in ruske visoke šole- Saj je znano, da se nauči dijak slovanskega jezika v par tednih toliko, da lahko sledi predavanju- Francoščino si bodo pa dijaki po srednjih šolah po pametnem učnem načrtu itak popolnoma osvojili, nakar jim bodo odprte francoske visoke šole. Poglejmo si za primer le Madžare, ki so v enakem položaju kakor mi-Kljub temu. da so bili v zvezi z Avstrijo in potom nje z Nemčijo, so vendar nemški jezik skoraj popolnoma pometali iz svojih šol, in to tudi kljub temu. da so čisto izoliran narod, ki nima nobenega sorodnega jezika za nadomestilo, dočim so nam na razpolago mogočni slovanski jeziki s staro kulturo. In če že kdo trdnovratno misli ali vsaj simulira, da bi se ravno mi Slovenci oziroma Jugoslovani ne mogli priučiti francoščini, zakaj bi pa ne vzeli kot drugi kulturni jezik ruščino, ki bi našim tako silno po kulturi hre-penečim oboževateljem nemščine pač mogla zadostovati. Res pa je, da se bosta nemščina In italijanščina rabili v trgovskem občevanju z našimi sosedi- Radi tega smo seveda tudi mi za to, da bi se ta dva jezika gojila v trgovskih šolah- Nemščina in laščina se bosta pa tudi radi dolge meje, ki jo imamo z nemškimi in laškimi sosedi, širila med nas praktično po medsebojnem občevanju v obmejnih ozemljih, in sicer več kakor nam bode ljubo- Sploh smo pa tako prepojeni z nemščino, da bodemo še krvavi pot potili, prodno se je bodemo iznebili- Našim za nemščino gorečim krogom tore] nikakor še ni treba obupati- Po našem mnenju gre pri presoje-vanju tega vprašanja edino le za to, ali ogrožnje to inficiranje celega našega kulturnega in državnega življenja nas narodni obstoj ali ne- Ker ie pač ogromna večina našega naroda tega mnenja, da je to širenje nemškega jezika za naa pogubonosno kakor kuga, Je naša dolžnost, da seda}, ko je nam usoda dala to možnost v roke. korenito iztrebimo to zlo- In če bi tudi po mnenju nemških malikovalcev za par let pozneje prispeli na vrhunec kulture* bi to škodo v primeri s tem. da smo si ohranili svojo narodnost, pas lahko preboleli- Sploh je pa Čudno, da so ravno tisti ljudje sedaj, ko gre za odpravo nemicine, v tako obupnem strahu za kulturo, ki zanjo preje niso bili nikdar posebno vneti- Sicer pa res nima smisla, so prepirati s temi propagatorji nemščine, ki skrivajo za navidezno kulturno krinko svoje požerjenje po blaženih avstrijskih časih. Politične vesti. Poziv. Z veseljem opažamo, da se mnogi želijo udeležiti narodnega dela na Koroškem. Ker je dela za vse dovolj, narodnih delavcev pa primanjkuje, prosimo, da se sami oglasijo vsi tisti, ki hočejo sodelovati posebno kot govorniki na shodih in da nam ob enem poročajo, ali obravnavajo gospodarska ali politična vprašanja. — Narodni svet za Koroško, Doberlavas. V zadnjem času prinašajo listi iz Jugoslovanske tiskarne razne odlomke iz našega društvenega glasila pod različnimi naslovi. Da ne bo nesporazum-Ijenja, poživljamo odgovorne urednike, da naj izpolnijo sliko na obe strani in naj iz presnjih številk prinesejo tudi resne odlomke in fotografije n. pr. sedanjega predsednika deželne vlade za Slovenijo, g. dr. Brejca. Pričakovali smo, da bodo »stvarni listi«, ako Že nonatiskujemo razne odlomke vsaj pošteni in priobčili celotno sliko, ne pa posameznih stavkov, ki so njim po volji in seveda ne morejo odgovarati smislu Člankov v našem glasilu. 2aHbog gospodje iz Jugoslovanske tiskarne nočejo razumeti te splošne časnikarske dostojnosti, kar mora pribiti društvo pred celokupno slovensko javnostjo. — Predsedstvo »Zveze jugoslovanskih železničarjev.« — Seja narodnega predstavništva-Beograd, 23- avgusta- Seja Narodnega predstavništva, na kateri se nova vlada predstavi parlamentu, se vrši danes popldne ob 4- Nova vlada bo na tej seji podala izjavo, ki obsega njen program, ter prosila Narodno predstavništvo za zaupanje odnosno, naj vzame njen program na znanje. — K vladni izjavi- Beograd, 23-avgusta- Predsednik vlade g- Davido-vič je sporočil vsem političnim klubom, ki se ne nahajajo v vladi, da bo vlada na današnji seji parlamenta predložila svojo izjavo in da se bo seja na to prekinila, da morejo stranke pismeno vladno izjavo proučiti in določiti napram njej svoje držanje. V to svrho dobi vsak parlamentarni klub po 20 izti-sov vladne izjave — Opozicionalni blok se najbrže ne ustanovi- Beograd, 23- avgusta-Izgleda, da opozicionalnega bloka ne bo, ker niso razgovori o ustanovitvi bloka doslej dovedli do nikakšnih za-kjučkov.Radikalci so sedaj celo po svojem časopisju negirali, da bi se bili oni oficielno sploh kedaj udeleževali razgovorov v 6vrho ustanovitve tega bloka- Vendar se pa vzdržujejo naše informacije, da so radikalci oficielno vodili takšne razgovore, z vso odločnostjo- Njihovo zanikavanje sedaj le potrjujejo, da so se pogajanja razbila-Jugoslovansik klub je imel včeraj dopoldne sejo pod predsedstvom dr- Korošca, ki je že ozdravel. — Jugoslov- klub ne gre v oposici-jonalni blok- Beograd, 23- avgusta-Na včerajšnji seji je Jugoslovanski klub sklepal o svojem držanju napram vladi in napram ostalim parlamentarnim grupam. Zaključil je, da vstraja na svojem dosedanjem stališču, da namreč zahteva koncentracijo vseh skupin in da hoče vzdržati to svoje stališče tako napram vladi, kakor nasproti eventualnemu opozicionalnemu bloku, kateremu se vsled tega ne more pridružiti- Končno je zaključeno, da bi Jugoslovanski klub vstrajal pri tem svojem stališču tudi. Če M ktera druga skupina sestavila vlado brez sodelovanja ostalih skupin- Beograd, 23- avgusta. Včeraj se je vršila skupna seja opozicionalnih skupin- Prisotni so bili zastopniki Narodnega kluba. Jugoslovanskega kluba, TrifkoviČeve skupine in RIbarČeve skupine Dr. Korošec je izjavil, da ustvaritev opozicionalnega bloka ne more imeti pozitivnega cilja in da vstraja njeeova skupina slej ko prej na koncentraciji- Izgleda, da je vsled tega držanja dr- Korošca vkljub Tarifkovi-čemu mrzličnemu prizadevanju ustvaritev opozicionalnega bloka onemogočena, potem, ko je neuspeh teh skupin pri pogajanju z radikalci že itak v kali zadušil idejo velikega opozicionalnega bloka, — Demokratska zajednica- Beograd, 23. avgusta- Popoldne je klub Demokratske zajednice imel plenarno sejo, ki so jej prisostvovali vsi demokratski ministri s predsednikom Davi-dovičem- Klub je bil zbran polnoštevil-no- Ministrskega predsednika in njegove tovariše je kljub sprejel ob prihodu z burnim aplavzom- Na to se je vršila debata o političnem položaju in o taktiki kluba v bodočih dneh- V soboto dopoldne ima klub zopet plenarno sejo. — Vladna izjava- Beograd. 23. avgusta- V6eraj dopoldne In popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je sprejelo besedilo vladne izjave — Ne, to ni več načelna d i- k o sija. Glede Bolgarov ne, in tudi v drugih vprašanjih ne- Na lažnjivi očitek, da zadržuje JDS sklicanje pokrajinskih zborov in žensko volilno pravico, smo protestirali- Sedaj vprašuje »Slovenec«, če se more Kramarjevo delo imenovati drugače- »Slovener« prav dobro ve, kaj je storil v 9 mesecih svojega obstanka Proticev kabinet, v kterem sta si poleg dr. Krameria nahajala dr- Korošec in v zadnjem času Gostinčar, on dobro ve, zakaj se ni nobeno delo izvedlo, ne samo konstituanta- In on tudi ve, ali bi vsaj moral vedeti, da pride zakonski načrt sedaj, pod demokratsko vlado, v kratkem v zbornico- Toda on vzrokov noče videti on raje išče drugod, mesto pri — svojih ljudeh in njihovem držanju. Tam naj išče, tam bo vzroke našel-Glede štrajka 22- t. m- smo pa mnenja, da je to taktično in ne načelno vprašanje- Velike zapadne demokratije so ga preprečile, pri nas je bil nesmiseln, ker bi bil škodoval Jugoslaviji in ne dosegel nič, kvečjemu bi bil dosegel to, kar žele boljševiki, židje, Nemci, Lahi itd-No, k sreči ni bilo treba v praksi izvrševati taktičnih načel ne ene ne druge stranke. Za dokaz »načelnega nasprot-ia< so pa »Slovencu« dobra- Nič zato. Kar je dobrih Jugoslovanov, ki jim je interes naroda višji od strankinega, vedo, kaj jim je storiti- »Načelna diskusija« nam utrjuje prepričanje: Bolj ko kedaj prej ima JDS dolžnost napeti vse svoje mo^i, da organizira vse sile v delu za državo ob sodelovanja vseh dobrih in delazmožnih Članov naroda brez razlike stranke To je potreba trenutka in to Je želja eelega naroda a zelo majhnimi izjemami! — Svobodomiselna frakarija se nerada izpostavlja pretepom- Hlapci fra-karske buržoazije, priganjači, socialistični delavci so pretepali katoličane z volovsMmi žilami. (Na prvi strani lista-) Glej, glej. večerno izdajo Katol-tiskarne je našlo najnovejši »šlager«, v letu gospodovem 1919- Le tako naprej, pa bomo kmalu res pri volovski žili, kolcu in vilah- (Ni treba dostaviti, da je poročilo o praškem shodu zlagano)- Da bo pa stvar še humoristična, piše najnovejši ^ po lirični faktor, »Večerni list«, da smo mi demokrati čisto pozabili na dni. ko smo iz vame rezerve s tihim občudovanjem gledali Kreka in Korošca, ki sta dvignila prapor Jugoslavije, in da so se demokrati takrat dolgo pomišljali, ali bi se pridružili •. ■ No, no, gospodje, naj vas ne zanese predaleč demagoška žilica- Druzega sa danes ne rečemo, samo prosimo, če že res ne morete preko »načelnih zaprek«, vsaj hujskati ni treba s lažmi- Vse, kaz je prav! — Slovenski pravosodni poverjenik v Beogradu. Beograd, 23- avgusta- Poverjenik za pravosodje dr- Rav-nihar je imel v zadnjih dneh opetovano konferenco z ministrskim predsednikom Davidovičem in z ministrom pravde daljše konference v zadevah svojega resora. — Prekmurje si fceH slovenske uprave Belatinci, £2. avgusta- Narod v belatinski župniji, ki ie najbolj narodno zaveden in se čuti slovenskega, se je Že na mnogih krajih izjavil odločno, da hoče bati pod političnim oblastveni Slovenije in ni zadovoljen s hrvatsko carinsko upravo- Slovenska javnost se spričo nejasnega položaja vznemirja glede vprašanja, ali bo po zgornjem poročilu spadala Dolenja Lendava tudi v političnem ožini pod Hrvatsko aH pa pod politično upravo Slovenije- Po došlih poročilih je ondot-na vojaška uprava spodila slovenske poveljnike orožniških postaj, ki so zasedene samo s hrvatskim orožništvonv Velik pomen tega vprašanja je v dejstvu, da, ako pripade Sloveniji samo župnija Sobota, pridobimo le malo narodnostno čistih krajev, ker se v goratem delu Prekmurja, namreč v sobotski župniji, nahaja veliko narodnostno mešanih krajev (madžarskih in nemških vasi), dočim je zlasti južni del Prekmurja čisto slovenski. Važno je to, da tamkajšnje prebivalstvo absolutno in i nobenim pogojem ni zadovoljno s hrvatsko upravo in si želi popolnega združenja s Slovenijo- Ne razumemo, kako so hrvatski orožniki in financarji došli v Prekmurje, ki je veljalo in je tudi od hrvatske strani bilo vedno priznano kot slovensko- Sicer pa na-glasamo, da se iz tega ne sme napraviti kakšen spor, ali če spor, potem lokalen spor upravnega, ne pa političnega značaja. — Aretirani komunisti v Novem Sadu. Zagreb, 22. avgusta. V Novem Sadu je bila aretirana cela vrsta komunistov, katerim se je dokazalo, da so imeli zveze z madžarsko vlado Bele Kuna, Aretiranci priznavajo, da so dobili deloma iz Madžarske, deloma preko Madžarske iz Italije okrog 20 milijonov kron v agitačne namene. — Lahi In .Taranska banka. Zagreb, 22. avgusta. Listi poročajo, da je začel konzorcii italijanskih bank Živahno kupovati delnice naše Jadranske banke, ki so vsled tega v kuc- zu zelo Doskočile. Listi se boje, da bi prišel tako velik del delnic v italijanske roke, da bi prešel ta naš najodlič-nejši denarni zavod v italijanske roke. — Delna stavka zagrebških železničarjev. Z a g£ e b, 22. avgusta. Včeraj so pričeli stavkati na zagrebškem kolodvoru delavci, kurjači in pazniki, ki zahtevajo zvišanje plač. Železniško ravnate!jstvo je takoj stopilo v dogovore s stavkajočimi. — Polemika. Zagreb, 22. avgusta. V polemiki s »Hrvatom« konstatira današnja »Rječ SHS«. da so se prelevili radičevci in frankovci kar čez noč iz najvnetejših habsburških monarhist v v hrvatske republikance. Za tem nenadnim preokretom so stali Italijani, ki so tudi sicer porabili vsako priliko, da bi povzročili v Jugoslaviji, nemire in če možno, dovedli ljudstvo do revolucije. Zato so podpirali tudi jugoslovanske boljševike z denarnimi sredstvi. Verjetno je, da ima Italija svoje prste tudi pri najnovejšem habsburškem poizkusu na Madžarskem vmes. Zaraditega, tako sklepa »Rječ SHS«, je smatrati vsako koketiranje z italijansko imperialistično kliko za izdajstvo nad našim narodom. — Pokret v hrvatskem kleni. Du-np':skn >^Rcichspost« prinaša pod gore-njira nasiovom iz Zagreba tale članek: »Revolucijska in nacijonal^tiška omotica se je oprijela tudi cela nižjega klera na Hrvatskem, ki stremi deloma po »modernizaciji« cerkve, deloma se skuša približati po zunanjosti grško-pravoslavncmu kleru, da bi zabrisal to, kar loči obe konfesiji v narodu. Ta stremljenja so najjasneje razvidna iz programa, ki ga rostavlja »Reforma«, novoustanovljeni organ tega deki klera. Proejam obsega naslednje točke: 1. Konkordat med državo SHS in sveto stolico. Ta konkordat bi moral jamčiti katoliški cerkvi suvereno oblast v vprašanjih religije in morale, discipline jn liturgije. Katoliška cerkev si pribori pravico pridobivati si premično in nepremično premoženje, da more jamčiti župnikom in kaplanom primerno izhajanje. Vse teološke discipline se imajo poučevati s posebnim upoštevanjem naukov in pravil anglikanske in grško-pravoslavne cerkve v škofijskih seminarjih in teoloških fakultetah. Škofje, stolni kanoniki in mašnikj smejo nositi brado kakor grško-pravoslavna duhovščina. Disciplina celibata in z njo združena zabranitev zakona vsled mašniš-kecra posvećenja se za nižji klerus odpravi. V vsakdanjem življenju bodi dovoljena nošnja katerekoli civilne obleke. Dalje se zahteva, da smejo mašniki javno delovati in izvrševati vsak pošten profan poklic. V tem pogledu naj bi se mašniki odtegnili vplivu škofovemu. 2. Konkordat ima uvesti za mešane zadeve katoliško avtonomijo ohranjujoč pri tem kolikor mogoče v veljavi novi corpus juris canonici. Število članov cerkv. zbora naj se uredi tako, da bodo tvorili mašniki eno, moški lajiki pa drugo polovico članov. Brez dovoljenja cerkvenega zbora se cerkvena last ne sme ne prodati ne obremeniti. Cekveni zbor predlaga kandidate za škofovska in kanoniška mesta toda le po poprejšnjem sporazumljenju z nižjim klcrcm. Postavi naj se princip, da zasede nižji klerus vsaj dve tretjini mest stolnih kanonikov in eno tretjino škofovskih mest s pridržkom kanonične vsposobljcnosti. Za škofovska, korar-ska, župniška, katehetska, profesorska in kaplanska mesta naj se razpišejo natečaji. Meje škofij in župnij naj se s sodelovanjem posebne komisije cerkvenega zbora vnovič uredijo. Župnije ne smejo šteti nad 3000 in škofije ne nad 300.000 duš. Kjer taka omejitev ni mogoča, se mora sisiemizirati v vsaki župniji za vsakih tisoč duš eno nadalj-no kaplansko mesto in v škofiji za vsakih 100.000 duš nadaljno mesto posvečenega škofa. Osnovanje novih škofij, kapitliev in župnij ali določitev novih mej spada v delokrog cerkvenega kongresa. 3. Namesto dosedanjih župnij se postavijo verske občine, ki pa ne postanejo subjekti cerkvenega premoženja. 4. Diecezanskj statut se ima v toliko spremeniti, da bo razmerje župnika in kaplana do škofa ter kaplana do župnika uradno, ne pa patrijarhaljčno. Škof je šef, župniki in kaplani pa nameščenci. Izhajajoč s tega stališča zahteva nižji klerus medsebojno razmerje dela in plačila. Vsled tega se zahteva opustitev sistema beneficov in stolnih pristojbin. Za vse župnike je določiti enake začetne plače, ravno tako tudi za vse kaplane. Dalje se zahteva pravica poklicanih združenj in sicer župniki in kaplani zase. Ti sindikati posameznih škofij se združijo v sindikatno zvezo vseh škofij države SHS. Ta pristopi zopet k internacijonalni zvezi kuracijskega klera katoliške cerkve. Pristop k sindikatu je fakultativen. Na sindikat preide tudi pravica škofov, predlagati vjce-arhidijakone. V kazenskih zadevah proti župnikom in kaplanom morajo imeti v komisijah župniki in kaplani večino, dočim so podvrženi kateheti in profesorji posvetnemu disciplinarnemu postopanju. V materijalno zaščito se ima ustanoviti kreditna zadruga, ki naj bi priskrbljevala nižjemu kleru cenen osebni kredit, posebno posojila na dolge k obroke za obdelovanje minimalnih posestev. Vpliv socijalistiških idej in idej povzetih iz življenja pravoslavne cerkve je nezatajljiv. Najbolj sumljiv pri tem pokretu, ki ga vefik del klera odklanja, je duh zanesen vanj od zunaj, ki v cerkveni katoliški disciplini nima tal.« Tako »Reichspost«. Mi za danes ne zavzamemo stališča, hočemo pa ta duhovski pokret pazno motriti, ker se utegne izcimiti iz njega marsikaj več. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Napredovanje častnikov. LDU Beograd, 22. avgusta. Vrhovna komanda pripravlja velike ukaze o napredovanju častnikov, ki so se udeležili zadnjih opcVacii. pa niso niti napredovali, niti bili ^dlifcovani. Ravnotako se zbirajo podatki za napredovanje onih častnikov operativne vojske, ki so si pridobili pravico za napredovanje po 19. članku zakona o ustroju vojske. Finančni stražniki. LDU Beograd, 22. avgusta. Sprejemanje finančnih stražnikov za nove kraje -je prepuščeno pokrajinskim vladam, vsaki v svojem področju. Njihove plače se bodo razdelile v istem razmerju, kakor jih imajo srbski finančni stražniki. Ravnotako bodo pokrajinske vlade tudi sprejemale finančne pripravnike ter liste izbranih pošiljalo ministru za finance v odobrenje. Doklade orožnikom. LDU Beograd, 22. avgusta. Vlada je odredila, da se morajo izplačati orožnikom doklade za ves čas, ko so bili izven domovine, in sicer doklade, kakršne so prejeli tudi ostali uslužbenci. Demobilizacija. LDU Beograd, 22. avgusta. Vojni minister je izdal naredbo, ki jasno tolmači, kako Se ima izvršiti demobilizacija. Demobiliziral se bo tretji poziv in dva razreda drugega poziva. Monopol. LDU Beograd, 22. avgusta. Minister za finance je izdal najstrožje naredbe o prodaii duhana in monopoliziranih predmetov. V te i naredbi ie privatnim osebam naisrrožje prepovedano prodajati monopolizirane Dredmete. Vsak primer nrodaianja se bo strogo kaznoval. Samo pooblaščeni prodajalci smeio prodajati te predmete. čali pa bomo svoječasno o razvoju spora. Izražamo željo, da se oba sosedna in bratska naroda pogodita, in da ne ostane po tem sporu pri obeh želo zavisti- Zavezniki. Slovanski svet. Cehi in Poljaki- V >Slov- Narodu< z dne 7- avgusta smo poročali o češko-poljskih pogajanjih v Krakovu radi Šlezije- Pogajanja so se prekinila ter prenesla v Pariz-Od takrat je bilo v časopisju zaslediti le tu pa tam kako alarmantno vest. češ, češki politik Sis ie rekel, da bo šlezij-sko vprašanje rešiti z orožjem, ali pa, da zbirajo Poljaki armado v Šleziji itd-Pred nekaj časom je v pariškem >Tempsu<: iz poljskega vira izšlo poročilo o češkopoliskih pogajanjih v Krakovu. Po tem poročilu je v Krakovu le poljska komisija stavila konkretne predloge, ki pa so jih Čehi odklonili. Poljska komisija je predlagala 1- plebiscit v Šleziji. a pri tem se s posebnimi pogodbami urede med Čehi in Poljaki gospodarska, finančna in želez-nična vprašanja, ki nastanejo pri delitvi zemlje na temelju plebiscita (na pr- vprašnje premoga, komunikacij, petroleja) ; 2- Čehi pa so vse to odklonili, zastopajoč trdovratno svoje zgodovinske pravice do tešinske Šlezije in na-glašajoč, da je Šlezija njim neobhodno potrebna, ako naj njih država >sama sebi zadošča«:- Izvoljena sta bila pododbora, ki naj bi našla rešilno formulo; tudi tu niso Čehi nič konkretnega predlagali; Poljaki pa so predložili 1. zopet plebiscit in 2. poleg plebiscita vojaško in gospodarsko zvezo obeh držav. Nato so Čehi izjavili, da je ta predlog tako pomemben, da presega njih pooblastila, ter izjavili, da morajo iti v Prago na dogovor s prezidentom republike Masarvkom- Pri tem pa je bilo opazovati razliko v mišljcrtui med člani češke komisije- Praški politiki so bili voljni, se pogoditi s Poljaki, a oni člani komisije, ki so iz Šlezije same, oziroma z omejnega ozemlja, so ostali nespravljivi. — >Nar. Listy< taje, da bi bila med češko komisijo različnost naziranja, vsi Čehi zahtevajo marveč tešinsko Šlezijo radi zgodovine in radi svojih gospodarskih potreb. Kar pa se tiče plebiscita, ga odbija ves češki narod > višjega stališča, češ, eventuelna večina nekoliko tisoč glasov ne more odločevati, kadar gre za gospodarski razvoj države s 14 milijoni prebival-cev-c Čehi pri tem posebno mislijo na šlezijski premog ter pravijo, da imajo Poljaki premoga več ko dovolj, češki državi pa da ga manjka* O tej stvari je dal poljski inženir Julij Czaplinski pariškemu >Tempsuc drugačno informacijo, češ, če so šlezija razdeli narodnostno po plebiscitu, pripade Čehom 66% premoga iz šlezijskih premogovnikov, Poljakom pa le 34%. sploh pa da imajo Cehi premoga dosti, tudi če se njih industrija še tako razvije S temi računi Czaplinskega se >Nar. Lastv« ne strinjajo- Mi na jugu* sedaj teh računov ne myfyno podrobneje kc*Urojiratj» nprpr Francija in Jugoslovani. Častiti učenjak E. Cartailhac, dopisnik Instituta, premore v svoji bogati narodopisni knjižnici malo brezimno plaketo o gorenjem predmetu. O nji se zna samo to, da jo je natisnil svoje dni Cazals v Ba-vonnu. Zaniniva je, ker dokazuje, da je bilo že tistikrat v Franciji jasnovidnih — a redkih — duhov, ki so razumeli, da ima bodočnost zveza Francije z Jugoslovanskimi rodovi. Pjsec brošure obžaluje najprej, ker živijo njegovi rojaki glede tujih narodov v nevednosti, ki je že prišla v pregovor, osobito pa z ozirom na zadeve v avstro-ogrski mo-narhiii. NadaMe ima o vlogi nemških in ogrskih manjšin, ki »tišče pod železnim gospodarstvom 16 milijonov Slovanov in do 3 milijona Romunov«, popolnoma take in značilne nazore kot Oau-vain. »Kar se tiče Srbije v pravem pomenu besede, si ne gre prikrivati, da ie poklicana igrati med Jugoslovani vlogo, katero je izpolnil v Italiji Piemont, in zatrdno se je kaže vredna«. — Avtor beleži germanjzatorno delo. ki se vrši v dvojni monarhiji in hoče pripraviti Jadran za nemštvo; zategadelj smatra, da bi bila ustanovitev močne federacije južnih Slovanov za Italijane velikanskega pomena, življenske koristi. Knjižica končuje takole: »Ne pozabimo, da bomo videli v bližnjih letih neizbežno nove in gorostasne boje, v katerih ne bomo mi najmanjši činitelji... Prijateljstvo južnih Slovanov ni brez cene za nas. Ako se sporazumejo, utegnejo nekoč avstrijski in ogrski Slovani prekrižati nemške dunajske nakane ... Vsa ta politika je gotovo slovanska, toda zlasti in pred vsem je francoska, latinska politika. Veselimo se, ker se naša dobrobit tako lepo strinja s haškom raznih slovanskih narodnosti. Naš sovrag je eden in isti; približajmo se mu le z roko.« (Dobro bi bilo, da bi tudi sedanji voditelji francoske zunanje politike vedeli za ta program.) P. P. Flamščina in belgijska enovitost. Vprašanje obeh narodnih jezikov v Belgiji je staro okrog 30 let. Danes postaja posebno pereče. Nemci, ki so se hoteli usidrati v Belgiji potom »Flandr-skega sveta«, so za svoje strahovlade podpirali flamski aktivizem. Po polomu je nastal v ljudstvu odpor proti podrep-nikom nasilnih Hunov, ki so spravili celo gibanje v slabo luč. Po premirju je flamingatizem izgubil še to, kar je smatral pridobljeno pred 1914. Sedaj so ga nekateri emigranti, došli iz Nizozemske, znova oživel'. Trojni so pristaši flam-stva: skrajneži; zmerneži, ki bi se zadovoljili s flamandizacijo vseučilišča v Gandu. vseh šol ifl uprave na severu, vendar ne da bi se škodovalo narodni in duševni enoti dežele; meniševiki bi radi ustanovili flamsko univerzo in dosegli zmožnost razvoja za to germansko razrečje. Katoliška stranka, ki je nad 30 let na krmilu in se opira ob severne kmete, izkorišča predvsem Samsko vprašanje. Poslednje čase delajo isto socijalisti na ljubo delavcem po severnih mestih. Liberalna stranka pa, ki se oklepa meščanstva, prijaznega francoščini, se je dolgo upirala tej struji. Odkar pa povdarja svoj demokratizem, išče ponekod (n. pr. v Anversi) zaslom-be med flamaši. Tudi vlada njiha med raznimi smermi, saj glavni činitelji so pač političnega značaja . . . Zahteve po samoupravi Flandrije so rodile slično željo po avtonomni Valoniji ter csnutiu federalne vladavine. Vendar večina naroda ni za te skrajne korake, ki bi razdvojili državo pa škodili zlasti francoskemu vplivu.__ Mlrovnafionfsiensi!. Lahi pogoreli. LDU Reka, 22. avgusta. Italijanski listi javljajo, da elaborat mednarodne preiskovalne komisije na Reki ni namenjen za javnost. Tega mnenja je tudi francoska vlada.. Kljub temu poročajo listi, da ie komisija sklenila, zvišati in zenačiti kontingente medzavezniških sil na Reki, ker je to najboljše jamstvo za vzdrževanje reda. Sedaj se izgovarjajo na Ameriko. LDU New York, 21. avgusta. (DKU Brezžično.) Pariški dopisniki poročajo tukajšnjim listom, da se zaradi nastona Amerike zavlačuje sklep miru z Avstrijo, Bolgarijo in Turčijo in da hočeta Anglija in Francija naiprvo počakati, ali bo Amerika ratificirala mirovno pogodbo z Nemčijo in načrt o zvezi narodov.__ Iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turške. . Dunaj proti Habsbnrgovcem- Kakor znano, je nedavno manifestirala Volksvehr (vojska nove Avstrije) z redarstvom in orožništvom vred zoper morebitno vzpostavitev Habsburžanov-Zanimiva podrobnost, pravi >Temps«, ker ti sloji so bili glavna zaslomba bivše monarhije, imenovane zato >Po-Iij(e4siaa4<* Ako so imeti dvmrfrariTnjt^ ljudstvo za seboj, si lahko tem bolj čestitamo- Delovati za Habsburgovce na Dunaju, v Budimpešti ali v Luksemburgu, bi bila neopravičljiva politika-Na berlinskem kongresu je pritiskal lord Beai-onsfcld hudo, naj Avstrija zasede Bosno in Hercegovino, misleč, da bodo avs1ri|ska hlepenja ostala različna od nemških želj. Toda sedaj nas je poučil a skušnja in bilo bi več ko za-slepljenje, ako bi nadaljevali Beacons-feldovo zmoto. Stari avstrijski bojevniki — današnji Volksvvehrov^i, orožniki ali redarji — imaio osebnih vzrokov zoper habsburško obnovo na Madžarskem- Marsikateri njih ie že cul govoriti o nadvojvodi Jožefu, ki je kot veJitelj armadnega zbora započel na nov način obujati vojakom pogum- O tem nrineevem sistemu piše nedavno >Arbeiter Zeitung< .in ponatiskuje poročilo generala Boroeviča od 20- decembra 1914: Nadvojvoda ni nikakor brez odločnosti- Čim prevzema kot član suverene dinastije težko odgovornost nase in ukazuje streljati s strojnicami na čete, da se ne umaknejo, menim, da ni on kriv, ako ne marajo oddelki armadnega zbora m i- Po mojom mnenju vzrok tej nepokorščini ne tiči v slabi lastnosti Čet od 7. zbora, marveč v njih utrujenosti. — Istega dne je nadvojvoda pisal osebno: >Pristav-ljam. da niti streljanje v hrbet ni moglo ovirati čet, da ne bi zapuščale svojih postojank, čim je napadel sovražnik z veNemci<: v upravničenem ogorčenju razdenejo hišo v kateri stanuje, ako se takoj ne odstrani- Morala je oditi, ker je bil njen mož dvakrat vJ vojni baje največji hujskač v okraju.« Organizirana druhal renogatov je na očividno inicijativo mestnega vod-* stva vladala nad Slovenci v Ptuju na način, kakor kaka garda boljševikov v;, zadnji dobi, ki je na Ogrskem ali na Ruskem- Vse slovenske gostilne in trgovine so morale biti zaprte- Slovenske' veljake, ki so se v resnici eksponirali za narodno stvar so pregnali iz mesta in okraja ali pa jih dali tirati v zapor/ in renegatska druhal jih je opljuvala in skoro linčala- Stikali so za sejnimi zapisniki narodnih društev, posebno tudi Sokola, da bi mogli zapreti vse posameznike-. Sejni zapisniki Sokola so morali izginiti ... še danes jih ni- Tak teror ni vladal nikjer, kot tu- In sedaj slavimo jubilej oOlernice čitalnice in vrši se sokolska slavnost v velikem obsegu- Čitalnica je vzgajala dve generaciji in jih je vzgojila za narodne in izobražene Slovence, Jugoslovane- ĐI-' la je svoječasno edino ognjišče, ki je kot mati svoje otroke zbiralo okrog se-< be- Zgodovina Čitalnice je zgodovina; Slovenstva pri nas. Vsi narodnostni bo-' ji so se .organizirali do najnovejše do-; be več ali manje v okrilju te kulturne, institucije iz katere so izšla druga drn--štva, ki so tvorila prvotno le odseke či-j talnic- Ako slavimo 501etnioo čitalnico, proslavimo s tem vso njeno veliko kulturno delo 50 let, vse veselje nad malenkostnimi narodnimi uspehi, ki jih" je imela do velikega prevrata in vso dolgo kalvarijsko pot velikega trpljenja Jednakočasno je sokolska prireditev. Češka ideja propagirana po Tvršu in Fugneru >kdor Čeh, ta Sokole se je pred vojno pri nas le deloma uveljavila, razmere so bile prehude, vendar je kazalo veliko odporno moč. da se je dvignil v našem ozračju Sokol ter razprostrl svoja krila čez okraj- Treba je storiti velik korak naprej- Popularizirati je treba sokolsko idejo pri nas v najširših krogih in za to je treba primerno velikih sokolskih prireditev, ki napravijo velik vtis na kmečko ljudstvo, posebno na mladi kmetski naraščaj- Ni res, da bi zadostovalo za telo in za dušo kmetsko delo in bi bila to zadostna telovadba. Sokol-' stvo razvije v človeku veliko moralno, moč, v svetovni vojni so češke čete v, daljni Sibiriji storile Eententi in sami sebi ogromno službo, da so potlačile boljševizem in opravile delo, ki ga En-tantne čete niso zmogle- Poročniki in nadporočniki Sokoli so poveljevali mesto generalov, vojakom Sokolom. Njihovo delo je bilo tako odlično, da je v prvi vrsti odločilo poleg drugih okolščin, da je Ententa priznala Češke zahteve po samostojnem češko - slovanskem kraljestvu- Zmagal je Čeh* Sokol, ki so ga vodili Jan Hus, Havliček, Massarik v spremstvu Tyrša in Fiignerja- Mi se veselimo, dne 7- septembra, ki nam pripelje v našo sredino proslavit elie v krojih in brez krojev* Bodi to pogled nazaj, veliko bolj pa pogled naprej- Tega dne si moramo pridobiti simpatije in smisel vsega okraja za požrtvovalno dejansko delo v Sokolskihv (Iruštviri. Po celem okraju morajo pognati nove sokolske ideje Vsak Sokol, vsaka Sokolića, ki nas poseti tega dne, iz kateregakoli kraja Jugoslavije nam je jednako dobro došla in jednako prispevek velikemu oživotvorjenju sokolske ideje pri nas. Torej dne 7- septembra vsi jugoelo-v?\n«ki Sokoli in Sokolile v Ptuj? Darujte za nafto šolsko družbo! Strna 4. „SLOVENSKI NAKOD-, one 24 avgusta »97 štev. Sokolstvo. Okrožni zlet novomeške sokolske Žnpe v St. Rupe rt u- Veliki Smaren, dne 15- avgusta je bil za romantični St- Rupert najlepši narodni praznik- Posetil je prvič Sokol, nositelj pr narodne in kulturne idejc-prav častnem številu, da . ko podkrepi jedno najmlajših bratskih društev. Sokola St- Rupertu. Ob 9- odpeljal se je novomeški Sokol s svojo godbo z vlakom iz Novega mesta. Spotoma se mu je pri-klopil Sokol iz Trebnjega, St- Janžki Sokol in Sokol iz Mokronoga- Na po-.staji Rakovnik je pozdravil članstvo starosta St- Ruperškega Sokola Zupan-!čič v kratkem nagovoru, kateremu je odgovoril župni starosta dr- Vasič. V |St» Rupertu nagovoril je došla društva in goste br. podstarosta Luna ček v navdušenem nagovoru, razmorrivajoč pomen tega lepega dneva- Zahvalil se mu je župni starosta dr- Vasič- Ob 16. nri zbralo se je občinstvo, (nad 2000 oseb) na lepo okrašenem telovadišču Narod in sokolstvo je nagovoril župni atarosta dr- Vasič. povdarjajoč v svojem govoru veliki pomon sokolstva za narod in državo- Po končanem nagovoru vršila se je ob zvokih sokolske godbe •javna telovadba, ki je izborno vspela. tTako nastop telovadkinj (16). telovadcev (76) in naraščaja (13) pri prostih vajah, kakor na orodju izzvalo je vsestransko pohvalo- Zlasti so ugajali So-pkolici iz Mokronoga, ki so želi živahno ^priznanje- Višek navdušenja je izzvala a odličnim svojim nastopom vzorna vrsta novomeškega Sokola- Po končani telovadbi vršila se je od 18. ure nadalje pozno v noč prav prijetna in neprisi-Ijna ljudska veselica, katero je posebno povzdignila godba novomeškega Sokola- Izvrstno je bilo rudi petje mešanega zbora iz Trebnjega. Tako je naglo minil čas veselice in ob 23- uri se je bilo treba ločiti od tako lepega St- Ruperta-Vsem posetnikora tega lepega zleta ostala bo ta prireditev v trajnem spominu, novoustanovljenemu Sokolu v Št- Rupertu na naj bo v bodrilo k Vztrajnemu delovaniu za bodočnost. A- M. Sokolski zlet v Borovljah, ki ga priredi Gorenjska župa v nedeljo, dne .31 ■ avgusta t. 1., je prvi večji nastop Sokolstva na Koroškem- Le mali oddel-jfcđ gorenjskih Sokolov so si mogli doslej priboriti dostop v tužni Korotan. vsak jrečji nastop in pred svetovno vojsko jsploh vsako življensko znamenje je bilo onemogočeno vsled prepovedi pojiti onih oblasti vseh instanc- To pot gre £k>kolstvo na Koroško z razvitimi pra-jpori- Na teh praporih se blesti Tvrše-*Yo sreslo: v roki moč. v srcu pogum, v •mislih domovina- Javna telovadba bo pokazala koroškemu ljudstvu, kako {vzgaja Sokolstvo vse sloje k tisti disciplinirani sili in k tisti duševni in teles-jni svetosti ki niči v človeški duši vse 'sn::-?r:~]. instinkte, sebičnost in stra-hopemost in ki ne dopusti nikdar, da bi narod v boju za ol -tanek in napredek upadel ali celo poginil. Koroško ljudstvo naj spozna, da je mogočna na-Sa sodobna kultura da nas dela ravnopravne drugim narodom, nas usposablja za n.ip^edek in upravičuje k vprašanju: ^Jovene^ sem. kdo je več? Boro-veljski zlet naj žabici omahljivcem, da biti slovenske krvi. bodi Slovencu po-jio-- Ta d« ] 7 /:mo javno pred sveten"! đ t ,o s ponosom zavedamo dosto-lanstva svojega rojstva in da zahteva-imo čase slavno koroške zgodovine na-Baj in z i □ • Z.ro v nedeljo 31- avgusta vsi v Borovjfe* — Podrobnosti ob-javin^o prr.voča^no. vsa pojasnila daje predsed-f\ o (Gorenjske Sokolske župe Telovadne društvo Sokol priredi v nedeljo, dne 24. avgusta t- 1. malo vrtno veselico na senčnatem vrtu pri g- Volka vrhu- Spored: 1- Gledališče na prostem > Deseti brat*- 2. Komični prizor >Vaški Tonček «■ 3. Ples- Začetek ob 15- uri (3- popoldne.) Vlak iz Ljubljane na Brezovico odhaja Ljub-tjana glavni kolodvor ob 13*15 uri in ob • uri- Za nazaj bodo vozovi na razpo-go. Cisti dobiček je namenjen za pokritje stroškov nove telovadnice- Bratje in p. t- gostje iz Ljubljane pridite vsi, da vidite uspeh novo ustanovljenega društva- Na svidenje v nedeljo na Brezovici- Na zdar! Zlet Mariborske sokolske žape v Ptuju- Za Sokolsko slavnost, dne 7. je izdal odbor sledeči poziv, ki se razširja kot lepak: Velika Sokolska slavnost t Proslava petdesetletnice Narodne čitalnice dne 7. septembra t- 1- v Ptuju- Poziv Sokoli-rojaki! V osvobojenem Jugoslovanskem Ptuju pričelo se je novo življenje Meseca septembra 1908 se zatirani in teptani Slovenci so gospodarji na lastni grudi. Pokazati hočemo, kako razumemo svobodni Jugoslovani svoje vzvišene dolžnosti, kri so nam nastale v veliki, lepi, svobodni domovini- Ne pobijanje nasprotnika, ne narodna nestrpnost, smotreno kulturno delo je naše Ereslo- Krepimo si dušo, krepimo telo! Le potem nam ne zatemnijo nikdar žarki svobode, le potem zasveti solnce svobode še našim neodrešenim bratom-Bratje, sestre! Rojaki! Poživljamo vas, da se udeležite polnoštevilno Sokoljega zleta, proslave petdesetletnice Narodne čitalnice dne 7- septembra 1919 v Ptuju. Odbor- Natančen spored slavnomu se priobči prihodnjič. Poročilo o sokolskem zletu v Kočevju v 192. številki našega lista popravljamo v toliko, da g. dr. Vilko Mau-rer ni kočevski rojak, ampak samo ta-asrri notar v Kočevju. Kr- nju • ravo Sokol T- v Berirevem. V nedeljo 51. t- m- iiircdJmo z ns.-im obrtnim in šolskim naraščajem o?!oonevni izlet v ;Beričevo pri Ljubljani- Izletniki se zbi-rpio p-ed društvenim lokalom trg Tabor 2. odkoder odkorakajo ob 8- uri po "Martinovi cesti nvmo Tonutčevega in (Jarš čer. v- Jakoba most dalje do Be-jTieevoga. \*Y>d pohodom odmor in skušnja prostih vaj- V gostoljubni hiši brata »Grnda dobimo skupni obed, ki stane j4 K za osebo- Po tretji uri javni nastop z nagovor«:-n- Krog -j. ure popoldne po« vratek v mesto- v Boriče-vem se snuje sok^l-ko društvo s svojim izletom po^ nc-orno p- e bratske pozdrave bratom-možem. ki v svoji narodni zavednosti ,vrše priprave za ustanovitev ondotne-:ga Sokola- Vabimo svoje članstvo, zlasti starše naše dece. da se no možnosti izleta ndeleže. Zdravo! Odbor- Sokol I- opozarja brate člane in sestre članice tuli na nedeljsko prireditev naimk išega sokolskega društva i1 a sega Sokola v Polju, ki se vrši na dvorišču brata Kuharja v Vevčah z raznovrstnim sporedom. Med drugim 'nastopi javno ondotni naraščaj- Zdravo! Odbor- Žen k j odsek ljubljanskega Sokola kupi telovadne obleke, oziroma modro platno v vsaki množini. Ponudbe z vzorci, navedbo cene in širine naj se pošljejo na naslov sestre A. Presker jeve v Ldnbljani, Narodni dom, telovad Dnevne vesti. Zahvala. V čast in dolžnost mi je, da se zan valim vsem udeležencem tabora v Sinčivasi, v prvi vrsti našemu prevzv. knezu in škofu ljubljanskemu, da je s svojo navzočnostjo počastil, z daritvijo sv. maše posvetil celo prireditev in s svojim rodoljubja kipečim govorom razvnel tisočglavo množico, nadalje vsem govornikom, posebno g. dr. Trillerju, podžupanu naše stolnice, zastopnikom razn. društev in dolgi vrsti izbornih govornikov in obema govornicama, ki so umeli. vzlic vročini ure dolgo ohraniti poslušalce v napeti pozornosti. Istotako iskrena hvala vsem društvom, posebno tistim, ki so se udeležila s svojimi zastavami, in vsem oficijelnim zastopnikom. Ta zgodovinski tabor, ki se je vršil ob pravem jugoslovanskem vremenu, je potekel tako veličastno in uplival tako mogočno, da ostane vsem udeležencem kot svetel spomin in bodrilo k nadalinemu deru. Korošcem pa je vzbudil želio in potrdil voljo po združitvi z ostalo Slovenijo in Jugoslavijo. Zato Bog vas poživi vse, ki ste pripomogli k temu mogočnemu uspehu! General Maister. Poverjenik za notranie zadeve go-■ A Golia prihodmi teden ne bo sprejemal strank. »Uradni list« št- 134 prinaša naredbo osrednje vlade: >Pravilnik o ustanovitvi in delovanju srozdno-indu-striiske centrale nri ministrstvu trgovine in industrije« Imenovanja pri južni železnici. Imenovana sta revidentom: prosovna nadziratelja Ivan Gregorič- in Gašper Pezdir v Ljubljani- — Pristavom sta imenovana: Anton Masle. asistent v V bljani in Ivan Strazickv, asistent v Mariboru- S!ovo. Poročnik Janez Drago, poveljnik 5. čete 47. peš. oolka je zapustil danes svojo četo. Z njim je izsrubila črti svojetra najboljšega poveljnika. Priljubljen pri vseh je spravil svojo Četo v vrsto naiboTiših. Bjl nam je vsem, v težk;h in veselih dneh najboljši b^at in neprecenljiv tovariš 5. četa si je pod njecovim poveljstvom pridobila neprecenljivih zaslucr za tužni, a sedai osvojeni Korotan. Sedaj je odšel, a s sladko zavestjo v srcu. da je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh in da mu je domovina dolžna zahvalo 5. četa ga pa ohrani v najlepšem sporninu. Dijaki, ki hočejo v prihodnjih dneh v Češkoslovaško republiko, naj se nemudoma javijo na našlo: O. Zupanič Kamnik, Sutna 28. »Zastupitelstvi če-skoslov. drah« nam daje na razpolago en o ckn; voz. — G. Z. Visokosolci, ki hočejqo študirati prihodnje leto v Švici, naj vpošljejo najkasneje do 29. avgusta orošnje za potovanie in bivanje v Švici na naslov: P. Schiffrer, Ljubljana, Kongresni trg 6. Nasloviti je prošnje na kraljevo ministrstvo za zunanje zadeve v Beogra-du. Omeniti je kraj in način študija. Priložiti je domovinski list in voiaško odpustnico. Vsakdo mora navesti, da ima za kritje stroškov svojega bivanja v Švici potrebna sredstva. Ce jih pa nima, naj omeni, da reflektira na državno podporo. Prošnja mora biti kol-kovana z 2 K, vsaka prilotra oa z 1 K. Oprostitev sd orožnih val. Glede £jax*fi£xB_ radflijifra > kvalifiriranfti delavcev od orožnih vaj, poroča Komanda Dravske, divizijske oblasti, da se ne bo, kakor je že objavljeno v pozivnem razglasu« oproščal prav nihče. — V primeri pa, kjer je posameznik pri uradu ali industrijskem podjetju res neobhodno potreben in nepogrešljiv, se orožna vaja, kakor doslej, preloži na prikladen poznejši termin. Z odeoditvi-jo orožne vaje je uradu ali podjetju dana možnost da si pravočasno preskrbi in iztiri namestnika za onega posameznika - vpoklicanca. kar bi se itak moralo zgoditi v primeru bolezni itd. Med našim ljudstvom vlada še izza stare Avstrije mnenje, da se priteguje k vojakom in pošilja na fronto samo proletarijat, dočim se višji sloii in bogatini z raznimi pretvezami oproščajo od vojaške službe. Da preneha tako na-zlranje in ogorčenost med ltudstvom in pa, da se tudi uradništvo, ki večinoma niti ni vojaško Izvežbano. s kratko vojaško službo prilagodi našim novim razmeram, kar je za vzdržavanje discipline in reda potrebno, moramo neomajno vztrajati na zgoraj omenjenem stališču. Iz laškega vjetništva sta pobegnila četovedja Josip Konig, gostilničar in posestnik z Vranskega, in desetnik Josip Kropić iz Pečovnika št. 60 pri Celju. Imenovana sta služila pri bivšem 87. pp. Konig je služil kot sanitetni podčastnik in je bil pri častnikih ln moštvu priljubljen. Udeležil se je več ofenziv na Soči in Piavi. Pri poslednji je bil ranjen in bil vsled tega 23. junija 1. 1. ujet. Simpatije si je pridobil vsled svoje požrtvovalnosti in nevstrašenosti: marsikaterega ranjenca je kljub ljutem ognju rešil na varno in mu ohranil življenje. Ko je bil ob Piavi ranjen, je do zadnjega hipa pomagal svojim tovarišem. Tak mož bo gotovo tudi v naši narodni vojski, Če ga bo klicala domovina, na svojem mestu. Iz nemško-avstrijskega ujetništva-Pred par dnevi smo po dolgem trinajst-dnevnem maršu dospeli preko Ceho-Slovaške v domovino- Dne 27. julija nam je bila sreča mila, da smo mogli pobegniti iz prokletoga, z žico prepre-ženega taborišča v Marchtrenku- Tihi mrak je ležal nad zemljo, ko smo se poslavljali od svojih prijateljev. Tiho kakor maček smo plezali skozi žične ovire in dospeli do kraja, kjer smo bili varni pred sovražnimi strojnicami-Zdelo se nam je. kakor da bi se bili nanovo rodili, ko smo zapustili žalostno sužnost- Po kratkem počitku, lačni in napol nagi smo se napotili na težko potovanje proti bratom Čeho-Slovakom-Potovali smo pet dni in pet noči- Naša hrana so bile borovnice in zeleno sadje. Prenočevali smo v gozdu- Mokri in obnemogli smo si bili nekega večera zakurili sredi gozda- Ali časa ni bilo, da bi se bili ogreli in odpočili, ker so nas bili nemški orožniki zavohali, da smo morali spustiti se v beg. Orožniki so streljali pa hvala Bogu nobenega zadeli, tako da smo jim srečno ubežali Čez mejo- Bratje Cehi so nas lepo sprejeli in nam dobro postregli, ne pa tako Jugoslovani v Mariboru- Ko smo se v taborišču poslavljali od svojih prijateljev, so nas ti prosili, naj skušamo zbuditi vlado in vojaško poveljstvo, da pomaga našim slovenskim fantom iz suženjstva, ki ostanejo sicer na pokopališču, kjer počiva že nad 30000 Rusov in Italijanov, pomrlih vsled lakote in bolezni- V skladišču je &e nad tisoč ra-kev. ki čakajo naših slovenskih fantov, flko ne pride kmalu rešitev. — Pozdravljamo vse znance in znanke in naš domači celjski pp- Do veselega svidenja! Marlin Pemih iz Gorice pri Rajhenbursru. Dracro Moderc iz Vidma pri Krškem. Alojzij Dolcnec iz Gaberia pri Celju. Franc Kozinc iz Sevnice ob Savi. Sedanji naslov: M- Remih. voj-bolnica I*, bnr^ka 0—d. Maribor- Iz Amerike so ee naši rojaki že začeli vračati in se jih vidi semtertja hoditi po meMu cele gruče. Tudi pred italijansko komisijo pri Viran'nvi hiei iih čaka večkrat veliko število- To so rojaki iz zasedenega ozemlja. Istre in Primorske- Ti bodo pač čudno gledali, ko so se povrnili iz svobodne Ameriko, Pa pridejo na svoje domove — pod laško tiranstvo- Bog zna, je-li bodo hoteli ostati doma in prenašati tujčevo nasilje, ali se bodo vrnili nazaj odnosno se skušali kot poljedelci naseliti v Jugoslavijo? Kdor ima v Ameriki kakega svojoa. ki so nnmerava povrniti domov. n\i ga obvesti, da svojih dolarjev ne menjuje pri tamošnjih bankah marveč naj jih prinese s seboj domov, kjer jih bode mnogo boljše znmenjp!. Ameriške banke menda plačujejo dolarje sedaj po 24, v tem ko so pri nas že čez 38 K! Razpuščeni so občinski odbori v Mederorjah, v Podljubelju, v Radišah in v Zihpolju in imenovani na njih mesto gerenti« Izprememba poštnega okraja. Vasi Sv. Ilj, Logavas, Skofiče in dr., prej podrejene poštnemu uradu Vrba, spadajo odsibma! k poštnemu uradu Sv. Jakob v Rožu. V oči nas bodefo naslednji nemški poštni pečati: Presen, Schiltern. Griffen, Bad Vellach, PrSvali, Mies a. d. Drau, Rohitsch, Radkersburg, Iswanzen, Lut-tenberg, Bleiburg, Mahrenberg, Bad Radein. Zelnitz, St. Leonhard Stm„ Kra-j^Bjchsfetd,LGaUizienf Jezikovna črtica. Prijatelj našega lista nam piše: S pripono — j, posebno od osebnih imen narejeni pridevniki, ki nam rabijo za lastna, osebna in krajevna imena, imajo n e d o 1 č n o obliko. Zato bi se morala glasiti legenda v poštnem pečatu Slovenjgradec, pa ne Slovenji Gradec. Pojasnilo. Vsled različnih nesporaz-umljenj s strani potujočega občinstva glede konfiskacij živil, tobaka itd. na progi Zagreb-Zjdani most in Zidani most - Zagreb, si usojam podati sledeče pojasnilo: Kolodvorsko poveljstvo na Zidanem mostu se sploh nikoli s katerimikoli zaplembami ni pečalo. Zaplembe se vrše samo s strani potujočih organov, komisarijata železniške policije južnega kolodvora v Zagrebu in s strani finančnih organov. Samo ob sebi umevno je, da kolodvorsko poveljstvo tem organom čisto nič zaukazati, oziroma prepovedati ne more, kar se tiče izvrševanja njih službe. P. n. občinstvo naj torej strogo razločuje med kolodvorskim poveljstvom Zidani most in drugimi kontrolnimi organi in naj se s tozadevnimi pritožbami obrne vedno na pravi naslov. Topliška vest- Z odlokom ministarstva saobraćaja z dne 17- julija 1919, štev- 9885/19 se je dovolila posetnikom zdravilnih, v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev se nahajajočih toplic v sezijski dobi polovična voznina po progah državnih železnic na sledeči način, ozir- pod sledečimi pogoji: Po-setniki toplic kupijo na odhodni postaji vozovnice poljubnega razreda za oelo ceno. Te vozovnice so veljavne tudi za povratek, vsled česar se jih pri naporu ae sme oddati. Kot toplice se smatrajo sledeči kraji: a) v Sloveniji: Toplice na Dolenjskem, Topolščice pri Šoštanju, Dobrna pri Celju, Rogaška Slatina, Radenci, Rimske toplice, Laško in Čatež pri Brežicah; b) v Srbiji: Aran-djelovačka, Vranjska, Vrnjačka. Kovi-ljača, Matruška, Mladenovačka in Ribarska; c) v Hrvatski in Bosni: (raz-glašenje sledi)- Nadaljne informacije dobe posestniki toplic pri vodstvu dotičnih toplic- Evangeljska cerkev. Župnik dr. Schneider se je vrnil z dopusta in bo imel dne 24. avgusta ob 10. dopoldne zopet božjo službo. Tobačna glavna trafika na Javor-nikn št. 40 je razpisana v oddajo po javnem natečaju- Prednost pri oddaji imajo invalidi, vdove in sirote po padlih vojakih in častnikih- Podatki so razvidni iz natečajnega razglasa, ki je nabit na uradni deski pri finačnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani in pri občinskem uradu v Koroški Beli- Otvoritev celokupnega poštnega prometa pri poštnih uradih naše Koroške. Na Koroškem poslujejo naslednji kraljevi poštni uradi: Bela, Bistrica v I?ožu. Borovlje, Črna pri Prevaljah, Djekše. Dobrlavas, Galicija, Grabštanj, Orebenj. Guštanj, Kotlje, Labor, Libeli-Če. Muža, Fliberk. Podgora, Podrožica, Podgorje, Prevalje, Ruda, Sinčavas, Svetnavas, Skocijan v Podjuni. Sraarje-ta v Rožu, Smihel pri Pliberku. St. Vid v Podjuni, Trnje, Velikovec, Vehi n j. Zgornje Jezersko, Zgornje Trušnje, Zelena Kaplja, 2ihpolie. Malomarnost staršev. 22. t. m. smo prinesli pod tem naslovom notico o streljanju v hotelu Ilirija. Danes se je zglasjl pri nas lastnik hotela g. Alojzij Zorčič in nam prinesel pokazat ta »nevaren« brownig. kuplien na Bledu v baru za 1 krono. Nabaše se z zrakom in probkovim zamaškom. Kamor zadene ta »projektil«, mora teči kri v potokih, spoznali smo torej to »nevarno« orožje in seveda tudi — zanesljivost dopisnika. Dopisnik bi bil moral pač takoj obve-itlti policijo, da odstrani veliko nevarnost, ki je pretila navzočim! Kakor pred vojno. Dne 17. avgusta ie bilo cerkveno proščenje pri sv. Roku roirg Novega mesta. Ljudje so prihajali v trumah in tudi pjlj pošteno. Saj je bilo sadjevca, kolikor je kdo hotel, po lf K za en liter. Toda prihajali so na prijazen griček k sv. Roku tudi ljudie, ki so se preje napfli drugje pravega dobrega vina po 10 K. Med temi sta bila tudi daleč poznana pretepača Anton Bartolj in Ivan Vindišman iz Stranske-vasi. Srečala sta tri fante s Pristave in da pokažeta. da sta junaka, je zadirlii-vo vpraša! Bartolj te tri fante, kam da so namenjeni. Ko je dobil ponižen odgovor., je vprašal Franceta Soberja, če-gav da je. Temu to ostro poizvedovanje in zaciirljiv ton nista ugajala, zato je odgovoril zafrkljivo. Takoj ga je lopnil Bartolj s pestjo po obrazu, da ga je oblila kri. V trenotku sta se spoprijela in Sober je vrgel Bartolia na tla in pokleknil nam". Soberjeva spremljevalca sta jo popihala, Vindišman pa je potegnil Sobra raz Bartolia in temu pomogel, da je spravil Sobra raz Bartolja in temu pomagal, da je spravil Sobra pod sebe. Tedaj ga je začel obdelavati z odprtim nožem in ga zelo obklal. Tudi vrat mu je prerezal, da le zgubil Sober mnogo krvi. Vendar je šel s pomočjo dobrih ljudij še sam v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Govrilo se je že, da je umrl, kar pa ni res. — Malo po-preje sta se spoprijela4 na potu k sv. Roka vojaški invalid Mi&jak ja nek Brudar, oba iz Regrčevasi. pa sta se neznatno ogrizla in opraskala drug drugega. Bila sta si dalje časa v sovraštvu zaradi Brudarjevega psa, ki se je vedno zaganjal v M i jaška. Čudno, da ni ljudij nič izpametovala vojna Železniki, zbudhe se! Po vsej Sloveniji se pričenja novo življenje, le v 2elezmkih Žal ni opaziti izpremembe na boljše. ?e vedno se mnogo vodne sile odteka brez koristi za naš trg. medtem ko si mnogo družinskih očetov mora iskati v svetu kruha. — Demokratizem mora biti temelj države, tega naj se zavedajo pohlevni 2eleznikarji ter naj čimprej iztrgajo iz švabskjh rok že skoro nad 20 let zapuščeno fužino »Ge-werkschaft« Jesenovec, ki bi bila zelo pripravna za uporabo tovarne za uži-io mod in po lepši bodočnosti zatiranega Slo-vanstva. Pa prešlo je tudi ta vse to in najhujše. V lastni zlobi se ie ubila končno ta beštija in odprla so se nam vrata svobode, skozi katera smo korakali srčnih src in smeiočih lic v obiem vrlih in junaških naših bratov Srbov, pod okrilje herojskega kralja Petra, ki je zasedel prestol naše lepe, mlade, a močne Jugoslavije. Svobodni in srečni so se tedaj zopet zbrali Polzelani. oživeli svojo Ciril - Metodovo podružnico ter ji postavili na čelo zavednega in požrtvovalnega rodoljub cosp. dr. V. Cervinka. Koga so si i ' 11 i predsednikom podružnice, p a ie njih prva velika prireditev z > nedeljo. V plemenitem delu za blaeor človeštva vedno in vsestransko zaposleni eosood zdravnik, se ni strašil truda ter ie kot brhek mladenič vedno stal med narodno polzelsko mladino, pomaeal. svetoval in žrtvoval in ni čuda torej, da je vrtna veselica dne 17. avgusta moralno tako krasno uspela in da dobi Družba sv. Cirila in Metoda od nje lene tisočake. Sodeloval je pri sporedu in zabavi mladi pevski zbor iz Celia, ki ca je vodil cosp. profesor Beranič. z niim pa posetil prireditelj tudi cosd. skladatelj dr. Schwab. Kdo bi hvalil vsakega posebej, lepo ie bilo, ko smo videli veliko sosedov in domačinov. Poudarjati pa moramo ter posebno naelašati, da se je zbralo krog podružnice vse, kar čuti resnično in pristno narodno, vsa zavedna inteligenca in veliko domaČega prebivalstva. Posebno nai omenimo, da sodelujeta vneto in navdušeno tudi naslednika našega umrlega oredvoine-ga predsednika cosp. Žicona z goso. Tiršekom ter vso slovensko uradništvo obeh tovarn. Da se ie strnilo krog podružnice vse, kar čuti resnično jugoslovansko, ie za Polzelo velike važnosti, kajti vsenemški kanital ie deloval tukaj pred vojno žalibog zelo uspešno ter dosti zastrupi!. Treba bo delati, bodriti in navduševati narod, da zapoimi novo dobo, da spozna do dobra tiste naše brate, katere so iim med volno opisovali kot naislabše liudi In to celo tisti, ki se danes hočeio kazati navdušene Jugoslovane, a so bili in ostanejo še v bodoče v srcu nemškutaru. dasi se seda i celo siliio med podružnicarie. ki se jih pa upravičeno otresalo ter so se jih srečno otresli, katti hinavcev, ki doma še vedno nemščino tolčeio — nibče ne mara. Svobodna 1im not k Nemcem - lacenberceriem: nihče za niimi ne bo rosi! solza. Vi. zavedni Polzelani na, ki ste s^vornl močno verigo, ker ste od vreli trhle in nezanesljive člene, delajte vztrajno, vedno složno in vaši uspehi bodo vedno sf-jajnejši. Pasji konrumne- Z ozirom na razglašeni na-ii kontumac za mestno občino ljubljansko^ so lovci poživljajo, da dpio svoje pse po mestnem živinoz^av-niku preiskati, ker bodo !e na podlagi te preiskave pri mesmem magistratu dobili đovrjenje, da smejo s psi hoditi* Umrl ie v Mariboru nadučitelj v pokoju g. Iv. Kocuvan. — Na Primsko-vem prj Kranm ie umrl g. Ivan K o š* -n i k. sedmcšo!ec SHS. gimnazije v Kranju. N. v m. p.! Glede Hmeža in raznih barv opozarjamo na današnji oglas tvrdke Jančar <5c Ko. Slomškova 19. Opozorilo. Opozarjam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravil kdorkoli na moje ime. Emil Lajovic. Bemd Aldor. ki se spominjajo ■ ^ era nastopa se vsi obiskovalci k;no Tdeala v lansko leto z največjim uspehom Tv>rizorjenem kulturnem filmu »Bodi luč!'* igra te dneve naslovno in no vlogo v lepem filmskem igrokazu »Ljubezen van Rovka«- Imponu-joč je njegov kavalirski nastop, umer-jena igra. elegantne kretnje in njegov mirno, a vendar mnogo izrazujoči jasni pogled- Fi1^ se odlikuje tako po svoji nevsakdanji vsebini, kakor no izbornih igralcih in izborni režiji- Poleg tega nimiv posnetek! »Moderno kopališče«* V torek nov spored z moderno filmsko noviteto -Mlada dama iz višjih krofovKino TdoaL Sekund&rski -lužbi v Mariboru* Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro razpisuje dve sekundarski službi na obči javni bolnišnici v Mariboru* Interesenti se opozarjajo na razpis v uradnem listu- Tc?aj za babice prične na učni šoli za babice v Ljubljani dne 1- oktobra 1919. Vsproiemni pogoji so razvidni iz ^Uradnega lista« št- 134. Za ta tečaj je razpisanih tudi deset ustanov učnega zaklada po 200 K s pravilnim povračilom za pot sem in nazaj- Tozadevne prošnje za podelitev se vlagajo opremljene s potrebnimi dokumenti do 10-septembra t- 1- pri pristojnem glavar-stvu oz- magistratu. Zdravstveni odsek za Slovenijo In Istro v Ljubljani poživlja vse medicin-ce in medicinke, da mu javijo, kakor hitro mogoče sledeče podatke: Ime, rojstno leto in kraj. domovinska občina, semester svojih Študij, kje so poslednji semester dokončali in kje nameravajo v bodoče, študirati. — Sanitetni šef: dr. Ivan Oražen. Tedenski izkaz nalezljivih bolezni od 3. do 9. avgusta 1919 na ozemlju deželne viade za Slovenijo. Škrlatica (Scar-I a t i n a): Litijski okraj: občina Litija: 2 osebi oboleli. — Davica (D i p h t e r i a): Celjski okr.: obč. Trbovlje: 1 oseba oboi.) Ljutomerski okraj: občina Verici; 1 pse- ba obolela; mariborski okraj: občina Zgor. Poršiš: 1 oseba obolela; slovenj ezrašld okraj: občina Ribnica: 1 oseba obolela; veliko v A ki okraj: občina Guštanj: 1 oseba obolela; ptujski okra): občina Hardek: 1 oseba obolela. — Trebušni tlfnt (Tiphus abdominales): Celjski okraj: občina Braslovče: 1 oseba obolela; občina Celje, okolica: 1 oseba obolela; kriki okraj: ŠL Jernej: 1 oseba obolela; kranjski okraj: Sv. Jošt: 1 oseba obolela; Predoslje: 1 oseba obolela; Selca: 1 oseba obolela; mariborski okraj: občina Rad-vanje: 1 oseba obolela; Rudeči breg: 1 oseba obolela; slovenjegraški okraj: Slov. Gradec, v bolnici: 2 osebi oboleli. — Griža (Disenterija): Celjski okraj: občina Celje, okolica: 1 oseba obolela; ljubljanski okraj: F: ; • M oseb obolelo, 2 umrli; r j: občina Luiička vas: 2 os . .vljiški okraj: obči- na Javornik. .j.i obolela: vellkovški okraj: občina VVaženberk: 5 oseb obolelo, 2 umrli. — Koze (Varlela): Celjski okraj: občina Trbovlje: 8 oseb obolelo, 1 umrla; kočevski okraj: Sv. Gregor: 1 oseba obolela; mariborski okraj: občina 2upe-binci: 1 oseba umrla; občina Smolnik: 1 oseba obolela; občina Slov. Bistrica: 1 oseba obolela. — Azijska kolera: Mariborski okraj: občina Smolnik: 1 oseba umrla. — Malarija: Ljubljanski okraj: občina Ljubljana, mesto: 1 oseba obolela. — T r a h o m: Slovenjegraški okraj: občina Slov. Gradec: 1 oseba obolela. — Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro. Izšla je št. 8 »Ljubljanskega Zvona« s sledečo vsebino: G. Strniša: Spe-menjenje, dr. Ivan Tavčar: VisoŠka kronika, Frame Weber: Bistvo lepote, Milan Jarc: Poroka v gozdu, Ivan Zoreč: Nm Suša. Janko Samec: Vsakdanja oesem. A^on Lajovic: Naši umetniki in novo avtorsko pravo. Igo Gruden: V vinsk' kleti, Janko Glaser: Kritikom rim. Ivan Pugeli: Prebujenje, Gustav Strniša: Gore. Avgust ?!gon: Prispevek k petdesetletnici, R. Maister: Pjv-jačrna. Mariia Kmetova: Intirieur. Janko Gfaser: Poletje, Listek in nove knjige. — »Ljubljanski Zvon- ?e nniboljša fugoslovanska leposlovna revija, ki jo je treba vsestransko podpirati. Letna naročnina znaša 36 K, polletna 18 K ir: četrtletna 9 K. Novi naročnik] dobijo lahko še vse dosedanje letošnje številke. i ?men;k vodnikov ljubljanske pehote št. 17. po prevratu leta 1918.« je naslov 10,3 strani obsegajoči knjižici, ki jo je snisal in založil polkovni župnik Martin škerfanc v Ljubljani. V uvodu podaja r;rate!i na kratko poikovo zgodovino od dneva prevrata dalje do italijanskega vjetništva. Nato navaja poimenski vse častnike in moštvo, razvrščeno po posamezmh stoteftah. Knjižica bo služila »v malo tolažbo vsem domačim, ki tako zeljno pričaku;eio njihovega (t. j. kranjskih fantov) povratka iz vjetništva v domovino«. — Ker je ves čisti dobiček namenjen polkovni m vojnim vjernikom, kaker nam je povedal g. župnik, cena 4 K ne bo previsoka. Sport. Football-tekma. Xa novem športnem prostoru pred državnim kolodvorom se vrši v nedeljo 24. t- m- ob 5- uri popoldne football-tekma med našo Ilirijo« in zagrebško >Sparto«- Hrvatski športni klub >Sparta< razpolaga z iz-balaneiranim. povsem fair moštvom, ki se mu pozna marljiv traininir- Stpvilne tekme, ki iih ima letos že za seboj, so mu pripomogle do precejšne rutine. — V vlliriji« igrajo deloma stare, preizkušene moči. znane še iz sezon 1913 in 1914- Moštvo se nahaja v zadovoljivi formi, četudi mu manjka še skupnega training i- — Tekma se vrši v vsakem vremenu. Vostopnina: sedeži a 5 K, 4 K in 3 K, stojišča a 2 K, dijaki in vojaki a 1 K- Člani S. K- >Ilirije*, ki se morajo izkazati s klubovo lagitimacijo, so vstopnine prosti. Železni in jekleni predmeti- Neka švicarska tvrdka je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani ponudbo za raznovrstno jekleno žico, razno železo, verige, vijake, žage. žičnike, vsakovrstno pločevino itd- Dot iona ponudba je interesentom v zbornični pisarni na vpogled. Železni vitriol in žvepleni ogljik* Tvrdke, ki se zanimajo za nakup železnega vitriola in žveplenega ogljika, dobe v pisarni trgovske in obrfgiške zbornice v Ljubljani ^naslov neke dunajske firme, ki ponuja omenjene predmete v nakup. Ponudba za vreče- Privilegirana trgovska agencija naše države v Londonu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani ponudbo za vreče, ki je interesentom v zbornični pisarni na vpogled. Odprava tovorov v Severne in Južno Ameriko- Spedicijska družba >Adri-atica« v Trstu poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je sedaj možnost dana, blago pošiljati preko Trsta v Severno in Južno Ameriko, ker ni ovir glede prevoza po ozemlju, ki je od Lahov zasedeno- Natančnejša poročila je dobiti pri omenjeni spedicijski dražbi* Ameriško deoobffzacljsko blag«. Neka dunajska tvrdka, Id je poverjena z razprodajo ameriškega demobilizacij-skega materijala za vzhodnih evropske države, Je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani ponudbo za naslednje predmete: materijal za železnice, avtomobile, različne rokavice, oblačilno blago, platno, raznovrstno orodje, kovine, različno materijalno in kratko blago, Šipe za okna, vrvi ter razna olja In kisline. Scenam predmetov in cene so interesentom v zbornični pisarni na vpogled. Zadruga krojačev in modistk v Ljubljani poživlja Člane, ki še niso prišli po nakazilo za lesno oglje, da naj to takoj store, ker ie še nekaj kilogramov na razpolago. — Obenem naj se priglase oni učenci in učenke, ki nameravajo napraviti pomočniško preizkušnjo, najkasneje do 10. septembra v zadnižni pisarni, Gosposka ulica 5. — Načelstvo. Beograjska borza. LDU Beograd, 22. avgusta. Borza z dne 21. avgusta: »radiji potiini Pitraraitrnji Valute in novčanice: 20 dinar, v zlatu . 24*50 24*60 24*40 krone, žigosane - 32*15 32*20 32*10 Srbski državni papirji: 2*/. loterija, prvo žigosanle . . — 132*30 11T50 Duhan, srečke, žig. — 24*— 23*— 4Vo renta od L 1895. 406*— 408*— 404*— 4V2»/o » » » 1906. — 435*— 428*— Kainove^a poročila. /Naša izvirna DoroČttal) PRED OTVORITVIJO ZBORNICE- Beograd, 23- avgusta. Poslanci prihajajo v obilnem številu v Beograd* Kakor se vidi so mobilizirale stranke vse svoje člane. Demokratska zajednica sama je zbrala do sinoči 107 članov* Med njimi je prišel tudi starina dr. Tu-škan, ki je smatral kljub svoji visoki starosti in kljub svoji bolezni za svojo dolžnost, da podpre s svojim glasom pravično in dobro stvar in na ta način ob enem demonstrira, da so v demokratskem klubu zbrana najboljša hrvaška imena- Poleg Tuškana in dona Bi-aiakinija sede v Demokratskem klubu Gjalski, (ki ni izstopil, kakor so se zopet enkrat zlagali). Kulmer, Roje, Ma-žuranić in drugi- Razen tega je znano, da je v Demokratskem klubu 32 Hrvatov, torej za šest več, kakor šteje celi Narodni klub članov. Vedne in vedne trditve Narodnega kluba, da je on edini predstavite!] Hrvatstva so zato popolnoma nevtemeljene* Tudi Narodni klub je zbral v Beogradu vse svoje člane. Došla sta celo dr- Pavelič in Pe-tričić, ki se sicer v zadnjih mesecih parlamentarnega življenja nista udeleževala- Tudi srbski radikalci so spravili vse svoje pristaše skupaj. Današnjo sejo pričakujejo na vseh straneh z nc j več jo napetostjo- Zbornica se bo najprej razdelila v sekcije, nato pa bo ministrski predsednik Ljuba Davi-dovič prečital vladno deklaracijo- Debata v vladni izjavi se bo začela šele v ponedeljek, da dobe stranke priliko in čas. o njej se posvetovati. Po tej debati pride na dnevni red Narodnega Predstavništva indemnitet za september in oktober- Nato bo odšlo Predstavništvo na polmesečne počitnice, da bo vlada dobila čas, pripraviti nove zakonske predloge. IZ SEJE DEMOKRATSKEGA KLUBA* Beograd. 23- avgusta. Demokratski klub je imel včeraj sejo. ki je bila zelo dobro obiskana- Ministrski predsednik jje poročal o politični situaciji- Podal je kratek načrt vladne deklaracije v parlamentu, dočim bo predložil celoino besedilo klubovi seji, ki se sestane danes dopoldne- DIFERENCE V NARODNEM KLUBU. Zgreb. 23- avgusta- Kakor poroča >Riječ SHS« iz Beograda, je došlo v Narodnem klubu do precej ostrih diferenc z ozirom na vprašanje, kakšno stališče naj zavzame klub do nove vlade. Ena struja v klubu pod vodstvom poslanca Surmina. Srkulja in Krnica zagovarja čim ožjo zvezo z radikalci in se nadeja, da bo mogoče z radikalno pomočjo zrušiti vlado že takoj ob njenem prvem nastopu- Druga skupina poudarja, da bi ta politika škodovala državi in da je treba zato nastopiti zmernejše. Ta skupina se zlasti tudi brani zveze z radikalci, ki imajo v svojih vrstah največje srbske separatistične šoviniste- DR. TRUMBIC PRIDE V BEOGRAD. Zagreb, 23. avgusta. »Riječ SHS.« poroča iz Belgrada, da nameravajo radi-najnovejšib pariških vesteh zunanji minister dr. Trumbič že v kratkem času dospeti v Beograd. V krogih demokratske stranke je ta vest vzbudila veliko zadovoljstvo. • NAKANE RAD1KALCEV. Zagreb, 23. avgusta. »Riječ SHS. poroča iz Beorada, da nameravajo radikalci poskusiti onemogočiti delo v parlamentu s tem, da agi tirajo med opozicijskimi strankami za absentiranje, Ker je treba za sklepčnost zbornice prisotnosti najmanj 145 članov, vladne stranka aa fip radikalnih računan i££a števila ne morejo zbrati, se radikalci nadelajo, da bodo s to taktiko lahko prisilili vlado na kapitulacijo. POGAJANJA ZA ENOTNO OPOZICIJO RAZBITA. . Zagreb, 23. avgusta. Po vesteh »Jutarnjega Lista« iz Beograda so se definitivno razbila pogajanja za ustvaritev enotnega opozicijskega bloka. Vesti LDU. LAHI IN REKA. LDU. Split, 22. avgusta. (DDU.) Rimski »Popolo Romano« z dne 17. tm. razpravlja v svojem uvodniku o jadranskem sporu in o usodi Reke ter Dalmacije. Vsakdo izmed nas je preverjen, piše rimski list, da bo TittonI znal uspešno obraniti vsa prava, ki jih ima Italija v Jadranu in da tudi glede Dalmacije ne bo odnehal niti za las. Žrtvovanju Dalmacije se protivijo vsi naši interesi in tudi Čast Italije bi bila nepopravljivo omadeževana, ako bi naše čete nekega dne bile prisiljene, da zaradi kakršnesi-bodi prenagljene razrešitve jadranskega vprašanja snamejo zopet italijansko zastavo in zapuste ozemlje, katero priznava Italiji londonski dogovor, in na katerem je Italija, pdčenši od novembra lanskega leta toliko storila za civilizacijo ter udejstvila toliko človekoljubja, da si je tudi v zaledju pridobila iskreno hvaležnost ljudstva. Bilo bi čudno, pravi list nadalje, ako bi se Italija odrekla znatnega dela londonske pogodbe na korist*Jugoslavije, države, ki se ne samo Še ni konstituirala, kakor Čehoslo-vaška ali Poljska, marveč je resno iz-podkopana in ogrožena vsled težkih notranjih nesoglasij in sporov, zaradi česar začenjajo dvomiti o njeni stabilnosti celo oni, ki so dosedaj prisegali nanjo. Na drugi strani pa zavezniki in Amerika* ne morejo zahtevati od Italije, da se odreče pridobitvam v Dahnacifi, ker bi to kompromitiralo naš položaj na Jadranu ravno z ozirom na dogodke v Budimpešti, Zagrebu in Beogradu. Najmanjše oslabljcnje italijanskega vpliva v Adriji biVdeiovalo neugodno na položaj dežel, JcH vi tem trenotku prebolevajo krizo, pa tudi na. mednarodni položaj, ter bi končno škodovalo le Antanti, ki bi morala prostodušno in ne ozkosrčno razmotri vati. kaj se v bodočnosti utegne razviti iz današnjih dogodkov. AMERIKA, HABSBURG IN OGRSKA. LDU. St Germain, 22. avgusta. (Dun. KU.) Kakor poročata »New York Herald« in »Chicago Tribune«, je kontrolor za živila Hoover. ki se je povrnil s svojega potovanja v Pariz, včeraj v vrhovnem zavezniškem svetu obširno poročal o položaju na Madžarskem in v Gorenji Šleziji. Njegova izvajanja so napravila globok vtis. Zlasti o, položaju na Ogrskem.se je izrazil zelo prostodušno. Vsled njegovega nastopa je vrhovni svet aliirancev poslal nadvojvodi Jožefu brzojavko, kjer ga obvešča, da mirovna konferenca v Parizu noče imeti niti posla s kalam Habsburžanom in da njegova vlada na noben način ne more računati s tem, da bo kdaj priznana. — »New York Herald« pravi dalje: Kakor se doznava iz verodostojnega vira, so Amerikanci takoj od početka priporočali neoosredno intervencijo Antante na Madžarskem, da se prepreči Habsburžanom povratek na vlado, toda naleteli so pri Francozih in Angležih na neodločnost in omahljivost. Kar se tiče Gorenje Šlezije, je Hover baje nasvetoval vrhovnemu svetu, naj polikor mogoče pospeši ljudsko glasovanje, da se naredi Cunprej konecitamošnjemu neugodnemu pi !oza.Tu. vsled katerega zelo zelo trpi preskrbovanje Osredriie rTvrope s premogom. Vremensko poročilo« Višina "ad roorlem 306*2 Sređnj! tračni tlak 7S6 mm ■4—1 CA bO Čas opazo- Stanič barometri • o m u B ■ «a Vetrovi Nebo < vanja. ? mm «* tr 9- — 22 23 2. pop 9. zv. 7. 2j. 7375 740 4 740 0 28i 159 si. jgv. si. svz. več. jas. nevihta 17'3 j sL sever ! oblačno i i Padavina v 24 urah 15.1 mm — Srednja včeraišna temperatura 20*5°, normalna 18 2°— Vremenska napoved.za jutri: Večinoma lepo, vroče severno vreme. Lekalne nevihte. Društvene vesti in prireditve. Podružnica družbe sv* Cirila in Metoda vabi vse svoje člane in prijatelje na redni občni zbor, kateri se vrši v nedeljo, 24* t- m. ob 4. popoldne v gostilni g* I* Novaka (pri Ani) na Viču z običajnim dnevnim redom- Fantje občine Log pri Ljubljani, prirede v nedeljo, dne 24* avgusta 1919-veliko vrtno veselico z godbo na pihala in srecolovom* Pričetek ob 3* popoldne* Cisti dobiček namenjen je invalidom države SHS. Ljubljančanom nudi se mnogo zabave* Vlak vozi iz Ljubljane ob 1'20* Zvečer pripravljeni bodo kmetski vozovi, ki bodo občinstvo popeljali — proti odškodnini 2 K za osebo — v Ljubljano* Fantje in dekleta prirede v nedeljo, dne 1*. septembra veliko 5 dejansko igro s petjem ter veliko vrtno vese-lico v 6t. Knpertu pri Gromdlskem* So- 1 safioa dn^^pajp prireditev ozirajo ter nas ne motijo z mogočimi prireditvami* Spored dragic AprovizacHa- Apreviaaeni podod—k nraduje vsak torek od 8* do 11* ure na magistrata, GaJetova hiša, pritličje in ne več v veliki magistrata i dvorani. Krušna komisija vsled tega ob torkih ne posluje za stranke. Poizvedbe. Begunec Frane Veljak iz Trsta, ki je -luiil od leta 1912 pri topn* p- st. 28 v Gorim, naj takoj javi s*voj naslov posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani- Mlad trgovski sotrndnfk begunec iz Primorja išče primerne službe v trgovini z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Natančni podatki se izvejo pri posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani- Inteligentna, skromna begunska družina, obstoječa iz 3—4 članov, žeH sprejeti oskrbovanje manjšega posestva na Slovenskem. Mož jeve$č vseh upravnih m gospodarskih poslov, žena izurjena v vseh panogah gospodinjstva. Ponudbe z navedbo glavnih pogojev sprejema posredovalni urad za begunce v Ljubljani. IŠČe se Franc Ferjančič, rojen leta 1892 v Ložah pri Vipavi, ki Je služil po prevrata pri stražnem bataljonu na Ledini v Ljubljani Kdor ve kje se nahaja, naj javi posredovalnem uradu za begunce v LlnbDani. Dtefak Anton išče svojega brata Andreja Bizjaka iz Postojne - Zagon, ki je bil leta 1918 kot vojak na francoski fronti. Meseca februarla I. !. Je bil v Ljubljani. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči na naslov: Anton Maver, železničar. Spodnja Šiška, Jernejeva ufioa. Izgubil se je dne 20. t m. zvečer v Tivolkem glavnem drevoredu fin nož* s skjnokoščerrlrrri platnicami. Odda se proti naidenrni Levstikova ulica 21., H. nadstr. na desni. Iz trubila se Je včeraj popoldne vreča, papirnata, v kateri je bilo nekaj usnja, kotenine in nekaj železa. Izgubljena je bila od Verovška na Dunajski cesti do Češnovarja, Dolenjska cesta. Pot za gradom. Posten najditelj se vljudno prosi, da jo vrne na nnrav-irištvo »Slov. Naroda« proti dobri nagradi 8301 Nasla se |e v kopališču »Kolezj'a« listnica z večjo svoto denarja, ura fn prstan. Denar in druge predmete hna shranjene g. OostiŠa, Dahnatinova nI. št. 5, L nadstr. Vpraša naj se od 14.—15. ure. Našh* sta se 6Ve zapeefnei na Sokolski prireditvi 10* avgusta v Marjanovem gaja v 8t. Vidu pri Ljubljani* Dobita se v gostilni brata Kratkvja v St* Vfdn. NaHa se je v kopališču >Koleaija< listnica z večjo vsoto denarja, ena ura in en prstan- Kje se dobijo ti predmeti z denarjem vred. pove uredništvo* Darila. UpravniŠtvu našega lista so poslali: Za slovenske Invalide: Telovadno društvo »Sokol« v Trebnjem in šora v Trebnjem zbirko »Vidovega dne« 325 kron. Za oslepele slovenske vojake: G. Marija Rleitveis - Trsteniška v spomin ge. Uršule Souvan. 20 K. Za društvo »Dobrodeinost«: Vida in dr. Friderik Lukan, mesto venca na, krsto ge. Uršule Souvan, 50 K. Srčna hvala? , Izdaja teli In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In 'fek »Narodne tiskarna«. Izjava. Podpisana Zinka Mekina. soproga' poslovodje v Ljubljani. Slomškova ulica št* 4 in sopodpisana Marija Weibl, hčerka ključavničarsekga mojstra V Ljubljani. Slomškova ulica št- 4 s tem priznava, da sem jaz Zinka Mekina oskrbela zasmehljive razglednice, katere je potem po mojem nnvodilu pisala Marija Weibl in jaz Marija Weibl, da sem pisala in naslovila mišljene razglednice na ime gospodične Albine Kramaršič, zasebnioe v Ljubljani,. Slomškova ulica it* 4* Zato prosiva s tem obe gde- Albino j Kramaršič lepo odpuščanja, obžalujeva ta najin zanikrni čin in se zahvaljujeva, da je gdč. Kramaršičeva sedaj poročena Walland, odstopila od kazenskega preganjanja. Ob enem plačam jaz Zinka Mekina kot globo trgovskemu društvu >Mer-kurc v Ljubljani znesek 25 K ter stroške pisarne g. dr* Antona Sviglja, odvetnika v Ljubljani takoj po naznanilu* To izjavo gdč. Kramarsieeva (poročena VValland) tudi lahko objavi v časopisih osobito tedaj, če bi bodi>i na1 kakorsenkoli način skušale zopet dhl,-jivo nastopati, na najine stroške. V Ljubljani, dne 22- februarla 10:G-Weibl Marija* Mekina Zinka- Jože Habe Haukaj kot priče* • Za vsebino tesra spisa ie uredni- Stran 6. .SLOVENSKI NAROD" dne 24. avgusta 1919. 197. srev. fllfl flnionl?I se sprejmeta na hrano in U" gUjLilnl stanovanje. Triaska cesta ŠL 11.1 desno. 8284 Kompletna spalnica f,e.ri,lak&.$da C. št 8/11. desno od 61,2 do 8. ure zvečer. •DDflp fin bleščeče bel, razpošilja po almUD, pošti po 5 kg po K 48 — za kilogram Rudolf Zore & Somp. Ljubljana. 827: UAnan brez otrok dobi kuhi nI o ln 1 UUid malo sobico kot odškodnino za postrežbo. Ponudbe pod »Snažnost 8287* na uprav. Slov. Naroda 8287 lova oeleka (Men), Sž&srSšL ohranjeno kolo za gospoda, pnevmatika &Z mirnih Časov, naprodaj. Rimska cesta 'štev. l/I. b248 ■ ~__ Sobo skladišče lodvora se išče za takoj. Ponudbe pod .Takoj 24 8286" na uprav. Slovenskega Naroda. 8286 lupino oskrbo SŠS5^ septembra gojenka trgovske šole. Ponudbe se prosijo na Anončno ekspedicijo Al. Matdlič, Ljabljaaa. 8281 TeoDifBegara!f8ateliaJegr^eežve: lika tovarna slamnikov v Kumuniji. — Naslov se izve v upravništvu Slovenskega Naroda. 8254 Sprejmem zmožnega pisarniškega vo- tltM pismene ponudbe z navedbo do-(ljU. sedanje službe in zahtevkom plače na kartooažna tov. J. Bonač sin, v Ljubljani. 8263 Drifru firnOT oljnate barve lastnega ¥\ml lIllicL izdelka, kakor suhe barve, lake in barvo za obleke nudi po najnižji ceni tvrdka Jančar & Comp Ljubi jana Slomškova ulica 19. S299 Sprejme se vajenec 8265 Sijenta ar^iS"10 Mariboru. 8251 Zobni atelje Fran prt. Sp. Šiška sope! od 8274 Francti! letaj ^"tt^ št. 10, III. nadstr. desno. 8283 le službovala kot bla-jAičarka, išče primernega mesta. Ponudbe pod .Pridna 8270* na upravništvo Slov. NaroJa. 8270 Gospoloa. gajjs flnVlifl 6 do 12 let stara, iz boljše uCnillđ, hiše, se sprejme za prihodnje šolsko leto v popolno oskmo. Kjr, peve upravništvo „Slov. Naroda". 8259 Pouk v klavirja srednje izobrazbe za smeren honorar. Gradišče št. 8, II. nsd. desno. 8.b8 Unniin rn dobro ohranjeni vinski sod i od li 25 hI vsebine. A, Sušnik, Ljubljana. Zaloška cesta 21. 8246 Vcllnd liyUl!:?fJ celanom ter steklarstvom v Mariboru se takoj proda. Dobro uvedbeno mesto, velik portal, kompletna trgovinska m skloaisčna oprava. Vprašati v Mariboru Koroška c. 10. Kateri dovršen lebottiioir; z vso zo-bozdra vni-sko pripravo bi s:opii kot kompanjon v zvezo za Ljubljano. Intereseotje naj se javijo pod ..Tretjina '. poste restante Ljubljana. 825- enonadstropna, z več manjšimi stanovanji, pripravna tudi za gostilno, na periferiji mesta Ljubijane, se proda. Ponudbe do 5 sepsembra t. 1. pod „Hiša 8245" na upravništvo Slovenskega Naroda. 8245 Brez posebnega obvestila. Fran Koibe poštni uradnik Veronika Kolbe roj. Weinberger poročena 24. avgusta 1919. St. Vid nad Ljubljano Zagorje ob Savi. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateije.n in znancem, da je naš dobri skrbni oče, gospod nadučiteij v pokoju danes ob 9. uri zvečer v 83. letu svojega truda in uspeha polnega življenja izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega ranjkega se vrši v četrtek 21. avg. ob 3. uri popoldne na mariborskem pokopališču. Mariuor-Celje, dne 19. avgusta 1919. Anton Ko cm van, trjovec; Ferdo «očuvan, višji davčni upravitelj, sinova in ostali sorodniki. r Imeli smo ljudi — v poljani cvet, imeli smo jih — dali smo jih vam — kaj hoćete, grobovi, še od nas? (O. Župančič). Naš ljubljeni sin in brat, gospod O sedmošolec SHS gimnazije v Kranju, 18 let star, nas je po kratki bolezni 22. avgusta popoldne nenadoma zapustil. Zemske ostanke nepozabnega položimo v nedeljo, 24. avgusta ob 3. uri popoldne na Primskovem v domačo zemljo. Gorica — Primskovo pri Kranju, 22. avgusta 1919. Ivan Košnlk, profesor, zdaj kapitan v I. jugoslov. polku, Tomsk, Sibirija, oče. Angela Košnik, mati. Stano, Milan, brata. ?ilira, sestra, Dniiravib žePnih ur. ilatnine in sre-rUlIiaf IIU brnine sprejme F. Čuden Sin — nasproti glavne poŠte v Ljubljani. Točna in solidna izvršitev. 5531 Hiiak iz boliše todbine išče stanovanje Uljflfi s hrano, po možnosti da bi bil sam. Ponudbe pod .Notraajec 8136' na upravništvo Slov. Naroda. 8136 star 14 let, bi se Sel učit sed-I, larstva ali kaj enacega. Ponudbe na Alojzija C erar, trgovec, Lukovica pri Domžalah. 8117 Unf ?ifiariflu dobi Pf0ti dobrl r,ači delci LIualJKT lo v tukajšnji tobačni tovarni. Zglasiti se pri Robertu Smie-!o\vskem, mestnem stavbeniku, Rimska cesta 2. 8143 Kopulem jelove m smrekove deske od 2 4 col do 6 4 col, Iatve raznih di-menzacij. Prosim ponudb z najnižjo ceno na Y. Uršič. Zagreb, Ilica. ČOčri Đnhivtun v vsen m°dernih slogih nri-rbi'lMtU poroča no zmerni ceni Fran Škafar. Ljubljana, Rimska c 16. Stavbno in pohišt?eno strojno mizarstvo. Kupuje"" tudi les vsake vrste. 1072 Žeiezo-vrtliarja. kljotavoiiarja in dva Irilriafa potrebo ie Rudniško ravnateljstvo hliljuLa v Kočevju. Reflektanti naj se zglasijo pri rudniškem ravnateljstvu v Kočevju. 816» Tofifji kakor tudi več učencev se iCđdijl sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Anton Steiner, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Jera-uova ulica s:. 13 48-H Zastopnik inozemske tvrdke kupi ve^ o množino it nny Obvezne ponudbe s izgotovhenih U It V skrajno ceno, dobavnim časom in opisom na: LJubljans, počini predal 151. 7820 Tro&vci na deželi! ^„f^L r srednjih škatljicali po K 18-— za tu-cat. Pošilja se po povzetju najmanj t> tucatov. Rudolf Zore & Comp. Ljubljana 7715 Picslni ttrni prva znamka, slovenska riJUlIJi MlUJ tistatura, ?e takoj po ceni proda Pogledati pri Splošni zavarovalnici. Gledkliška aftca št. 7 III (ulica pri Slovenskem gledališču). *17 se za graščino na Gorenjskem neoženjen, zanesljiv, pošten, vesten vrtnar, izurjen v vseh strokah vrtnarstva in sadjereje. Poizvedbe v upravništvu „SIov. Naroda". 8113 *q parni kotel „Ausćampfappa-nuui y" rat" z vso izpanlno pripravo a s-^de, oziroma tudi brez nje. Po-• udbe na: Gospodarska zveza, Spodnfa ilska-Llubliana. 8215 rnkn>jrn izurjena tudi v šivanju, se ^iliiuiilU takoj sprejme. Dobra plača in hrana zasigurana. F. Magđlć, L.ub- ;jan,-. ^ 8267 malo rabljen stroj za izdelovanje parketov, fabrikat „Zim-mermann Wit\ve Wien". Dopisi pod ..Lesna iBdustrija 8260" na upravništvo „Slovenskega Naroda". 8260 Kateri i. kolegev eficijanfov ozir. nfirii^ntV oc^ P°at'čne aH sodne uprave UillijUUlll na deželi bi hotel menjati 5 službenim mestom Ljubljana. Naslov na upravo ,.Slov. Naroda" pod „Menjava'\ 8261 vsestransko Iz-^nuiiiui Muniull!l!.% urjen, z obrtnim I stom želi službo kot prvi pomočnik a»i poslovodja. Ceni. ponudbe pod „Starost 33'* poštno ležeče Ljubljana 8279 Proda se vodna hI rjrj-ivna za vsako podjetje, ker se ravno zida, t*ko da vsak podjetnik Se iahkrt po svoje uredi. Vpraša se rod „Voda" na Anončni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Cankarjevo nabr. St 5. 8282 InteiMa Eisneditna, nadalje solidna družina višjega uradnika za stalno. Oddaljenost od središča Ljubljane lahko 20 do 30 minut. Ponudbe pod ..Naravi 8091" na upravo „Slov. Naroda". 8091 RbfftlvOllt tr6°vs^e šo1e "Alina« na HpM.'iiclll Dunaju, želi posla v kakem podtetju ali trerovini. Zmožen je slov. nem. in francoskega jezika v govoru in pisavi. Ima prakso kot potnik. Ponudbe pod št. „8187" na upravništvo Slovenskega Naroda. 818~ ViHilir (vioiiar) §S32 m: nogradu in v kleti, ki zna cepiti trsje in sadje. Nastop službe 1 novembra. Plača po dogovoru. Fran Hočevar, Per-javica, pošta la želez, postaja Stenjevcc pri Zagreba. . 8123 Nntarrlfi llMiliiisf z cestno in deželno nOIdUll EdnulUdl prakso, notarskim izpitom, izvežban v spornih in izvršilnih zadevah, želi premeniti mesto. Even-tuelno vstopi tudi v odvetniško pisarno. Prijazne ponudbe s pogoii pod „Kaadidat/8227" na upravo lista. 8227 Ml i jedilne m stelje, spodnje in vrhne modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole iz trdega in mehkega lesa priporočata Brata Sa-ver, aaloga no-hlftva ln Upeualika delavnica UrtU—i, lollKj Vabimo r* ogtedll Preda n več različne moške, obleke R nova listrasta obleka za 14. — 15. letnega dečka in površnik, nova bela volnena obleka, dva površnika, ena nova navadna obleka, salonska obleka, laket. Poizve se: Ko-rezijska ul. 12. pri hišniku, nasproti I. drž. gimnazije. *239 Dr aH a ca vsled rodbinskih raz-rlUUd ic mer planinsko posestvo, obstoječe iz 62 oralov zemljišča, od teh je polovico lepega gozda z enonad-stropno hišo, gospodarskim poslopjem in vso premičnino. Pri hiši je tudi parna žaga. Ponudbe na upravo .Slov. Naroda" pod .planinsko posestvo 7536". Kavarniška blaiajoitarka se sprejme proti dobremu plačilu. Reflektira se samo na iz-vežbano, zanesljivo gospodično, katera je že par let bila pri tej stroki v večji kavarni Istotam se sprejme gospodična k petletnemu fantku Ponudbe naj se poštjejo na Kavarno »Central* Maribor. 8241 finennrlifna iz DolJše rodbine, 24 let UUa|IJUilila stara, vešča vseh hišnih opravil, išče službe kot sobarica pri boljši rodbini v mestu. Gre tudi k 2 do 3 otrokom. Zmožna je šivanja in ročnih del. Nastopi službo takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe pod šitro: .24 let/8239* na upravniš.vo Slovenskega Naroda. 8239 flrntii fA • °*« strugana, ntrabliena. rlUlld iC. 90 mm debela, 580 cm dolga (Wčlle abgedreht) zraven dve jermenlci, (R emenscheiben) 90 mm vrtani, ena 400 mm široka, 12<0 mm premera. 490 mm široka, 12:0 mm pet leiišr « nodložki, (Ringschmier-lager mi: Ui erlegplatten & Schrauben) Več pove r°5tni predal 53, Celje. 8225 Službo tajnika nizacija. Pismene prošnje naj se vložijo na upravo »Slo?. Naroda" do 10 septembra t. I. pod Si tro „tajnik'82I3". Služba je po poskus ni dobi stalna. Plača po dogovoru Pogoji: višja naobrazba, primerna govorniška in organizacijska zmožnost, samostojno vodstvo pisarue. 8213 Pisarniški BiaoVik nje, kurjava in razsvetljava prosta Pokoinina. Pogoji: popolno znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi; popolnoma vešč samostojnega koncepta pisem, stenografije in strojepisja. — Le res izvrstne n oči naj pošljejo prošnje z navedbo zahtevkov plače ter kratkega curriculum vitae uprav ništvu Slovenskega Naroda* pod: .življenska pozicija 8068 " 8068 Gratis wm Crv ali eo3ko vrednost v denarja f^i pozneje moderno stanovanje, obstoječe iz 3 — 6 sob s pritiklinami. Stranka brez otrok. Lepo nagrado dam tudi onemu, ki mi preskrbi v sredini mesta lokal za pisarno. Ponudbe na uorav-ništvo Slov. Naroda pod: ,1919 E" 8103 lrfnm za sv°ie posestvo v severni Ulclil Bosni, rodovitnem kraju, nedaleč od Zagreba, samo pošteno in dostojno družino, ki se dobro razume na gospodarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, ki bi moje posestvo prevzela po pogodci na obdelovanje, ker moram jaz radi državne službe biti več let odsoten. Ako bi se pokazali sposobni in pošteni, mogli bi ostati na mojem posestvu do smrti. Naston službe najdalje do konca oktobra t. I. Vrtnarji bi osobito dobro izhajali, ker je posestvo manj nego en klm. oddaljeno od mesta, na glavni cesti, ob vodi, ter v celi okolici ni vrtnarstva mogli bi vse mesto obskrbljevati s povrtnlno. Reflektanti bi morali imeti za sebe potrebno pohištvo kakor tudi kuhinjske Potrebščine. Ponudbe na adresu: Dr. Seric, Bos. Dubica. 8122 Knpl se vsaka mneiinn bukovih in hrastovih drv. Množina in cene naj se v ponudbah vznačijo. Maleošek M. Maribor. Posredovalci dobe provizijo. 8034 Kupim večjo količino zlomljenega jelo-vega in smrekovega lubia (čresla). Ponudbe za dobavo od vagona predaj'na postaja na M. Berlinger, trgovina gradjevnlm i rezanim drvom v Karlovcu, Hrvatska. Parni stroj (naprava za kompletno silo) s 500 PS se proda tudi sam. Generator, pretikal-nica (Schalttatel), 13 elektromotorjev, mirovni izdelek v cenenem izbomem stan;u. Kronabether & Co.. Graz, Maria-hilferstrasse 11. 8256 23 la. rumeno brez arzena, na juti 20 kron po kili. Pri večjem ' odjemu ceneje. Tvornica sumporače Mavro Teichner. Vinkovci. Odprl sem hotel Beograd (dosedaj Sandwirt) v Slovenj gradcu, kjer se nahaja gostilna, kavarna, mesarija, prenočišča, kegljišče, krasen vrt, in se dobe vozovi na vse strani. Točil bom vedno najboljša vina, pivo in kavo. Vsak čas se bodo dobila mrzla in topla jedila. Imel bom na zalogi vina vseh vrst ter sadjevec v sodih in steklenicah na drobno in na debelo za razpošiljanje od 56 1 naprej. Za obilen obisk in naročila se priporoča Andrej O set, hotel Beograd, Sloven^radffc Slivovko prvovrstno pristno blago ima v zalogi BndolI Zoro * lornp LJubljana. 8029 Ilija Paranoi trgovec v ftabem v Srbiji, ima naprodaj večjo množino rumene ln zdrave koruze in pšenice ln sicer franko šlep Sabac. Išče direktne zveze za prodajo živil tudi za v bodoče. 7359 Kupujemo vse vrste in vsako količino vv od proizvoditeljev. Bns. Weias 1 drug, Zagreb, Kurelfceva ulica 6- Prva jugoslovanska zlatarska delavnica Alojzij Fuchs Šelenburgova ul. femK"tSro tti fo I*! & Sft priporočam veliko zalogo zlatnine, sre-brnine, ur, briljantov i. t. d. vsa popravila in nova dela se Izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. 7928 Komisijska trgovina Filip Pečenko, Lubljana, Dunajska c, 7 priporoča svojo bogato zalogo manu-fakturnega blaga: cefirja, tiskovine, barhenta, klota, hlačevine. nogavic, robcev, sukanca, svite za šivanje, bomba2a za pletenje nogavic, gumbov, pritiskačev, nnčic za čevlje in drugih izdelkov čeških tvorni c, katere zastopa. za Prevzel sem od vojne uprave črez 3000 komadov konjskih komatov, blazin iz konjska žime v vseh veličinah Cenj. interesentom so na razpolago po tako nizkih cenah, da si Jih vsak pojednec lahko nabavi za malo vsoto. Prodaji na drobno in debelo! Dokler ne poide zaloga. V. Dolenec, Zagreb, Prilaz. Ga D. 25. Telet. 17—03. Uradno dovoljena, te 20 let ob-stojeća najstarejaa ljnblfanaka posredovalnica stanovao] Is ^^»h složli O. Flux Gosposka ulica 4, L nadstropje leva. Pri zunanjih naročilih znamka za odgovor. Miši - podgane stenice - scnrkl in vsa zalega mora poginiti ako upotrebite moja najbolj isknšena ln povsod! hvaljena sredstva kakor: proti poljskim mišim 6 K, za podgane ln miši stane K 6*—; za ščorke K 6 —; posebna močna tinktura za stenice K6-—; uničevalec moljev K 3*—; prašek proti mrčesom 5 K; mazilo proti nšem pri ljudeh 3 K; raazflo za uši pri živini 2 K; prašek za nsl v obleki In perilo 3 K; tinktura proti mrčesa na sadju in zeleniadi (uničevalec rastlin) K s*—. Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Junker, Zagreb 15., Petrtniaaa nUca 3. Sladkorja se porabi manj, ako se vporablja „CONGO" kavni surogat prazen, smlet, s pravo kavo mešan. Originalni 63 kg zaboj, sortirano, okusno v Vs, l/io, Vakg paketirano, franko zaboj K 756,— pošna pošUjka 15 kg sortirano franko K 200.— Od prema: denar naprej ali po povzetju. L and A Comp. Osijek. Brzojavi: Langcomp. 8200 Knpl se: ^ 25 litrov finega špirita. Proda se: 1 amerik. pisalni stroj, 1 omara, 1 kopalna banja, 1 nova žimnica, 1 kuhinjska kredenca, 1 Frommer pištola, 1 Častniški plašč, nov. Ponudbe sprejema: Kupčljska posredovalnica .MERKAT0R* Ljubljana, Jurčičev trg 3. mlajša moč, ev. začetnica, zmožna slov. nemščine po možnosti tudi hrvaščine, stroje in tesnopisja se takoj sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval naj se pošljejo na i eletrgovino in razpošiljalnico a. StrzneclU, Cehe. 8296 PozorI Pozor! Imam poverilo nakupiti za Čeho-slovaško okoli 10.000 kg suhih gob in sicer suhih jurčkov (pravih globanj) in suhih lesičk. Ponudbe prosim na naslov: Eksport 64 99 7 488281 61 WC vsa te velikosti po imenih i oenak nudi tvrdka Tomažič & Pipan, L'ublfana, Sv. Petra cesta 5. 8752 Šampanjec \"inski in mašancker iz edine tovarne v Jugosl. nudi v vsaki množini zastopnik Karo! 'eljaUjobllana,^ xaspo*il|am lapa avkova drva žagana, cepljena in metrska, franko na dom. Cene nizke, dobava točna. Si S botnjak, Kolodvorska al. II. 7062 a aiica l./ffl. 0* m Ju stavbni in pohištveni ::: pleskar in ličar ::: Rimska cests 3t. 16. naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. !-vršite? točna. Zmerne cene. Za vsa izvršena dela jamtim dve leti i Vse vrste deželnih pridelkov kupuje tr- govina s seme-£ ni SEVER & 3 Komp Ljubljana, VVolfova u!. 12. Prosimo nonndbe z navedbo nmožine In cene. S070 i ''1 an w^ mm Fi!'p Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta 6. naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril Prvi :uf!9sJovBnski zavod za izdelovanje Helir'a in foghnrta- Kefir ;e od zdravnikov priznan kot najboljši pripomoček proti tuberkulozi, anemiji, želodčnim boleznim i. t. d. Nenadomestljiv za biabotne dojenčke kakor od-rartle. Kefir uniči vse človeškemu organizm škodljive bacile. Pri rednemu uživanju kefrja dosežete visoko starosi Uspeh zajamčen s 100" K. Razpošilja se tudi na deželo Pravo milo n pranje 1 kilogram K 16*— Pri naročbi 1 Skrinjice okoli 3 in pol kg K 56— franko. Po povzetju poSilja zavod za eksport M. Jiinker, Zagreb. 15., PetriiJ-ska ol. S lil Obenem z naročbo je poslati polovico iznosa. Prvovrstna RAZGLAS V nedeljo, 24 t m. popoldan ob 2. uri te bo v pivovarni v Lescah prodajalo raznovrsten materijal, kakor trami, deske, stopnice, okna, vrata i. t d. Kupci se vabijo. 8204 Javna dražba večje množine finega olivnega olja se bo vršila v ponedeljek, dne 23. t. m. ob 10. uri dopoldne v skladišču .BALKAN*, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 33. 8290 pi priporoča tvrdka IGN. VC specialna Jrciovina afalta strojev in koles. Lftibljaia, Sodna ulica št. 7. 7334 Bukova drva oglje, smrekov les, deske in traano kupuje „CHOATIA", gozdna Ind. delniška druiba v/ L i ubijani, Marije Terasi|o eesta štev. 2- 8206 Oznanila On!on-Propagandey Mat Ibot, oddelek oglasne oprave. Vsem interesentom se priporoča dina slov. obl?st. koncesiionirana Poaredovalalca sa obrat s sanaljisot, 8186 nakup in prodaja posestev, hipotečna posojila itd. ■S. Maribor, TeoeT&afova Hita 30. • (mužlje), jamski les in ^aSlslilFft materijal za rezanje kalifi IH U vseh vrst takoJ m P°" llElliltlj pozneje dobavno kupi MJIfilllv Hotfmannlabrlk A. ft= Fetsuh (iPecs.* Ponudbe eventueino brzojavno. 8080 Advokat dr. Juro Adlešič posluje sope t od 8.—12. in od 3.-6. v Sodni ul. št. 15, pritličje.: Krema za čevlje zajamčeno najfinejše terpentinovo in voščeno blago v pločevina-] stih škatljah vseh vrst J. VVeindling, Wien V. SchGnbrunnerJ strasse 147. Razpošiljanje po povzetju. Iščejo se agentje. 8295 Pozor! [a II strokovni zdravnik za fenske bolezni in porodniitvo ordenira v Liu&Siani, Franievo nabr. 5, (Vhod Rlbia ulica št. 5.) društvo tn a!ckfrctof°n!sUo ir\ stroje vio Industrlfo« [ižHali Retteim ii Ini j iS w 5*£ ™ mW 2 i \B 2 '4. & *H I { Telefon int. Knkovićeva 8-84. a!. 32. ] 3rzc;Rv5: Zlsktra, Zar rek. ie in graeiRM I naprav, ki spadajo v etektmrefrrrgko in strojevno stroko. Podpetniki za damske čevlje Iz lesa ponarejeni, se dajo obdelovati kakor usnjati podpetniki, j:h celo prekašajo po stanovitnosti, jamčijo za popolno snako- znernoat izdelkov. 8083 lw\ & Blnmenfeid, fiolzintetrie, Wa!!!. Bszlrk, Haoomrssse 70. SSče;o se xa:;tc?u£ki. Večja pirotehnična tvornica išče za posamezne okraje oziroma dežele države SHS spretne, najbolje uvedene opmke v - fl ; ¥elHeo skladiš I materijala, • a prav in strojev, na-I bavljenih od odličnih elektrotefmiš-l kin tvornic. 8.08 za razpečevanje svojih predmetov, umetalnega ognja, čudesnih sveč itd. Primerni ponudniki naj svoje ponudbe z navedbo referenc naslove ned „Feuerwerk 3928" na Anonzen Expedition Eduard Braun. Wien I. Strobelgasse 2. 8235 I Kava" Cai Čokolada Kakao Kond. mleko Nalaga Rum Likarji i Marmelada sir Tran. M 2 *- al 80 -^ O » i=i eira — —. iS C .2? m Ul Q s.; ■s to N o VD» -^B, ""^ apno, streSso in zidno opeko, šlukatunii mavec, portland-ceraent, betonsko železo, tračnice, fine kose in brusue kamne, kolomaz, vinski kis, novo rdeče in staro belo vino, kremo za čevlje kakor „Erdal", „Bielerol" .Eulin", voščilo za čevlje (biks), žveplo, zeleno galico, kavo, raznovrstno sukno, gotove obleke za dečke in druge potrebščine naj se obrne na trgovsko agenturo Frpzic F elan v LtcbJj&rJ Grafsks pisan to Mer. 1. S088 ifli i ili II ID sssnp rs ■ 9 ^ J ^ Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela gostilno i lc1ju. Skrbela bodeva za dobro in točno postrežbo ter se pri-ooročava za mnogobrojen obisk. Ivan in M teme z imm. te i M St. 789. Razpis. 8288 Mestno županstvo Črnomelj razpisuje službo občinskega tajnika. Prošnje z dokazili o dosedanjem službovanju naj se pošljejo do 15. septembra 1919 tuk. županstv. Mesečna plača 300 K. Prednost imajo tisti, ki znajo poučevati godbo na pihala. Ti dobijo mesečno po 400 K. ssfno županstvo v Crnomfiju, dne 20. avgusta 1919. Župan: dr. Josip Malerit. na jako prikladnem prostoru Z3 obrt in trgovino, z izhodom na glavni trg pred župno cerkvijo in na dovozno cesto poleg Save so naprodaj. — V glavni enonadstropni hiši z mnogimi stanovanji se nahaja mesnica, klavnica, ledenica, delavnica in prekajevalnica za mesne izdelke.—Druga enonadstropna hiša stoji na vrtu. — Tretja pritlična se dotika vrta in tvori priliko za zgradbo trgovske hiše, ker stoji ob glavnem tnzu tik pred župno cerkvijo. Podrobnosti: Aurel Rauer, Bedekovčina. 80ii Oglejte si bogato zalogo 800«j vsakovRtnegg maiUlUriieSU blOfO. katero je ravnokar dospelo iz inozemstva. Oddaja se od 10 metroi; naprej. Cene nizke. Postrežba točna in solidna. Za mnogobrojni obisk se priporočata Sirec & Drofenik, Celje, Krekov trg Priporol^^ svojo vedno veliko zalo g aj so finega jedilnega in namiznega ter vsakovrstnega špecerijskega blaga. Samo na debelo. Solidna*«!: točna postrežba. Gregorc & Verlic. Ljubljana, Cesta na Rudolfovo Meo it. 7. Opr. štev. E 36/19 14 Draibeni oklic. . Vsled sklepa z dne 14. avgusta 1919 opr. štev. E 36/ se prodado dne 9. septembra 1919 in naslednje dni predpol ob 8. uri v Slovenjem gradcu hi§a št. 1 na javni dražbi raz vrstno pohištvo z opravo, velika zaloga manufakturnega m žel nega blaga, različne vrste žita, gospodarski vozovi, goveja živi vsake vrste, avto, pianino, klavir i.t.d. v najm. vrednosti 125.000 Reči se smejo ogledati dne 9. septembra 1919 v časa med 8 pol 9 uro predpoldne v zgoraj navedeni hiši. Okrajna sod»ija Slovenjgradec, oddelek U dne 18. avgusta 1919. Št. 498/pr. 8292 Ni Mestni magistrat v Mariboru razpisuje sledeča službena mesta: 1. ) inženerja Ta mestno elektrarno, 2. ) II. mestnega zdravnika, 3. ) izprašanega strojnika in izpr. kurjača pri mestnem vodovodu. 4. ) dveh stražnikov za tržno policijo, 5. ) maserke za mestno kopališče. Prosiici za eno teh služb naj vpošljejo svoje prošnje mestnemu magistratu, ki daje tudi vsa eventualno zaželjena bližja pojasnila, do dne 31. avgusta 1919, ter naj jim prilože vsa tozadevna spričevala in dokazila o starosti, državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju, jezikovnem znanju ter zahtevke glede plače. Mestni magistrat v Mariboru, dne 19. avgusta 1919. Vladni komisar: dr. Pfeifer, s. r. Naznanilo! Otvorila sva na Marije Terezije cesti št. 10, (Gosposvetska cen nasproti evangeljske cerkve irgovho z žeieznino in poljedeljskimi stroji na debelo in drobno. Cen j. občinstvu zagotavljava sedanjim gospodarskim okoHflK nam primerno točno postrežbo. Ljubljana v avgustu 1919. Priporočava se z odi. spoštovanjem _Zalta & Ž1116. , 8262 onujam bakreno pocinkano žico (i z ol a olj a s vnfc kaniziranim gnmijem) za vpeljavo električne razsvetljave po sobah. In sicer: 2X1 mm', 2X1*5 na', 2X2 in 3X1 narV Vsaka množina na razpolago. Štefan Križaj komisijska trgovina in agentura Ljubljana, Elizabetna cesta 11 srn trda ali mehka, vsako količino kupim za takoj ali pozneje. Pismene ponudbe do 29. avgusta na „Adria-WoodexH Ljubljana. Hotel Union. Prevoz vsake vrste blaga- nm-tim L Odprema in doprema ter reexpediclja najbrže in najsigurneje. Prevoz Transportno 1 prometno društvo Znjrel), IUco Ur. 45 ~ Telefon fntararban stav. 2 — 20 Brsojavt: Transport »agrasu Z vsemi informacijami služimo takoj in brezplačno. patentiranimi in kofRislicsalni Vskiadiščenjje v velikih in suhih skladiščih. Strokovna ocarinjenjg>. in prodaja za lastni 642< račun. 6055^7 190863 41 SX PRAZNE SODE od vseli vrst olja in petroleja, kakor tudi vrče od amerikaoskega petroleja z, zaboji vred kupujemo v vsaki množini. Hrovat & Komp. Ljubljana, Vegova ulica 6. (Poleg realke). si33 Konzervne steklenice vkuhalni aparati pri trgovini z želeinino in zalogi atrofev Fr Stupica, Ljubljana, Marije Terezije c 1. Zahtevajte cenovnike Zahtevajte canovnike. Gospotlorski: zvezo u Ljubljani, priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno pristnih vin, osoDto: 10 staro ogrsko, letnik 1917, 12" o ogrsko bolo 1. 1918 iz okolice Bola ceriiev-Vršec, 10 banaško, 1. 1918 vsi brez kisline, nadalje štajerska, hrvatska in dolenjska viaa, po naJnMiih cenah | m\mjm v lastnih posodah. Vina so dobro obležana in prevzame Gospodarska zveza glede pristnosti vso odgovornost. 8082 ^/ © V W% || ■ ■ trg. Sped. in kom. del. di „DdIKdn prodaja oglje dr. Ljubljana, dokler traja zaloga. LES kupi v vsaki množini strolll-na tovarna SAMSA A Co. v LJubljani Marije Terezije c. 2. 8205 Tečaj za krojno risanje in pnkrojevanje ženskega krojaštva se prične 1. septembra t. 1. Modni atelije Roža Medved, Mestni trg 24fUI, Ljubljana. 80/7 Kremo za čevlje uBielerom" s prvovrstno kvalitetno znamko dobavljajo pristno samo 7901 BIELER & Co., Dunaj (Wien) _ H., Alliertenstrafie 16. SST* Svarimo pred manjvrednimi ponaredbami. "^a§J Termalno radioaktivno kooallšce TOPLICE pri 10VEM MESTU železniška postaja Straža-Toplice zdravi revmatizem, protin, nevra!-gije (ishias), eksudate (ženske bolezni), posledice ran in zlomnje-nja kosti, itd. Sezija od 1. maja do 30. septembra. Pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo. ul t~jreje FR. KGPCF, Gospodinja ki rabi ff štedi s perilom, Časom, trudom in denarjem. Poiskusni zavoji a 4l/2 kg vsebine. IGNAC FOCK, tvornica mila in sode, Kranj. ospodičn 9 Seleabnrgova uL 6. Najstarejša trgovina glasbil, strun, gramofonov in glasbenih potrebščin vseh vrst. Popravila v lastni delavnici strokovno in ceno" r Ml ©elvev S159 ili li tur. r. ■s je otvoraa pisarno v LfuMfani, Kolodvorska nI. št. 3. (Roiinova hiša nasproti hotela Struke!!) liliiSilllllllllllHIllllliiillJlilillll! zdravilni vrelec Ktemcan oa ° 4 l m m 5 wmwi um vm sloku najobilnejši vseh poznatih na-tron vrelcev razpošilja se v steklenicah od 3,'4 lit- lajpriklad-jše zame-janje j starim tudi rdečim vinom razpošilja se v te enicah od 1 2 1, 3 4 in 1 1 JUHI io Sil IffiiH izborno za mešanje s kiselkast; h vinom, sadjevcem iri sadnim sokom razpošilja se v steklenicam od 1 2 1. 3/4 i in 1 1. NivtSene steklenice so vedno v zalogi, docira je pa dobava v večjih steklenicah za sedaj le mogoča, če pošljejo naročniki ' 1 iste v napolnitev. --- !obra pisarniška moč. za knjigovodstvo s prakso in lepo pisavo pri večii - pecerijski trgovini v Ljubljani Vstop takoj ali pa ro d^g-ivoru. Pismene ponudDe na upravništvo Slov. Naroda pod šifro .Pisarniška moč 8179". emeni rU prvovrstni dalmatinski, ponuja brezobvezno po K 6000*— za vagon (jamščina za vreče znaša 2000 K za vagon) od obale Split Ljubljanska komercijalna dr. z o. z. Ljublj. Bleivveisova c. 18. za avtomobile vsake vrste priporoča F. FLGBJANĆIČ. trgovina s kolesi, motorji in avtomobili. Mehanična delavnica. Šelenburgova olloa 6. Si l: - cisti vsakovrstno blago, obBeke ivettolitta domače perilo (pošilja po islo na dom) urama jos, reicb, ovratnice, zapestnice in srajce Ljubljana, Poljanski nas. 4 Pcdruž., Selenbugovaul. 3.. afaimoderaeiiše obleke za gospode, jesenske površnike. Jesenske kostime, najmodernejšo plašče za dame po aafsovepi modi izdelajo F. Potočnik, Mm Dliu Št. i I. Izvršitev v 8 dneh po naročilu. V smrtnem slučaju tekom 24 ur. g£5^~ Francoske ioaieic za dame! 7958 Zaradi točne postrežbe se prosi naročiti pred sezijo. Pšenični otrobi. V skladišču v bivši predilni tovarni na dvorišču se pro-I I da]ajo pšenični otrobi, dokler traja zaloga v vrečah || po 50 kg. Dobi se lahko tudi večjo množino. 8180 -Vreče je prinesti seboj. Vhod iz ceste za deželno sodnijo. i Kapi se vsako množino zdravega in čistega bukovega in gabrovaga Sesa v deblih od IVa do 5 m dolgih, debelih najmanj 20 cm. Tolerira se eno do dve grči na deblih od 4 m. Kupi se tudi drugi OBRTNI LES. Oferte za kubični meter, naloženo oddajna postaja naj se pošljejo tvrdki 8072 Bratje WinkSe, Sevnico ob Sovi. Brašno (moks)s pšenica, kaka-ruz, ječam, zob (oves), posije (otrobi) i ostalo zemaljske plodine i proizvode nudja samo veliko Telefon sa* 9IS. Violine, stane, citre, harmonike, kitare, tamburice, telovacL rogovi, vse druge glaib. instrumenti In ootrebSiine v veli* :: kanski zalogi. ALFONZ BREZNIK učitelj Glasb. Matice in edini za-prisež. izvedenec dež. sodišča LJUBLJANA Kongresni trg št. 15. (Nasproti nunska cerkve«) Pri zdravilišču v Rogaški Slatini se oddajo potom javnega razpisa za zdraviliško dobo leta 1920, 1921, 1922, 1923, to je za štiri leta, nastopni trgovski prostori proti navedenim letnim na jemnim zneskom: I. Trgovina (švicarija) za mlečne izdelke za .... K 8000'— II. Trgovina z zlatnino, srebrnino in optičnimi izdelki za * 500*- III. Krojaška trgovina, oziroma sprejemališče za krojaška dela za.................... 300"- IV. Trgovina za damsko šiviljo, oziroma modistko za „ 200'— V. Trgovina z delikatesami za............ 1000'— Navedene najemninske zneske je smatrati za najmanjše po-nudke, vendar poverjeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke. Glede morebitnega prevzema inventarja, v kolikor je last dosedanjih najemnikov, se mora novi najemnik sam pogoditi s svojim prednikom. P. n. interesenti za gori razpisane trgovine se vabijo, da si jih že sedaj na licu mesta ogledajo, ko je takozvana velika sezija. Ponudbam, katere je vložiti do dne 15. septembra 1919 naravnost pri ravnateljstvu »Državnega zdravilišča v Rogaški Slatini", je poleg ponudbe najemninskega zneska priložiti sledeče dokaze: 1. o strokovni usposobljenosti, 2. o narodnosti, 3. o zadostni višini obratne glavnice. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo „Državnega zdravilišča v Rogaški Slatini", oziroma so tam razvidna. V Rogaški Slatini, dne 12. avgusta 1919. laiialeljitro jHmi zMift Ugđi Mmu. x Vsakovrstne šolske zvezke x t lzdeiufe Učiteljska tiskarna, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. Zmerne cene I Točna postrežba. XXXXXXXX K xxxx xxxxxxxxxxx XX XX X X X X 3=£ X X X X X X X X X X X X X XX XX XXXXXXXXXX X X xxxxxxxxxxxx Elektrotehniški in inštalacijski urad VLADIMIR NOVAK - ZAGREB Frankopanska ul. 8. Telet. 3-31. (Palača Hotel Imperlal). Tovarniško skladišče vsega električnega materijala, motorjev, dvnamo-strojev in ostalih električnih strojev. Posebni oddelek za urejanje kinematografov in kompletne centrale. Prevzema premontiranje izgorelih motorjev fn dvnamo-strojev. Zunanje naročbe se opravljalo takoj solidno in po zmernih cenah. — Troškovniki in načrti se izvršujejo na zahtevo takoj. r r 3£ 3? 1 M HODNI SALON STUCHLY - MflSCHKE LJUBLJANA — ŽIDOVSKA UL. 3 - DVORSKI TRG I. priporoča največjo izbiro finih slamnikov, svilenih klobukov in čepic za dame in deklice. Popravila se sprejemajo in točno izvrše. L- "S PtijicrotiDio &di~a revarailks zalogo I V. za rodbino in obrt ter njih posameznih delov. Dobe se potrebščine za šivilje, kro-1 jače in čevljarje ter galanterijsko in manufakturno blago (blago za ■ Istotam se proda večja partija obleke damskih nogavic. Josip Peteline Ljubljana, Sv. Petra nasip za vodo; desno. : 5-21 SEPTEMBRE 1919 : Halls dn R*8henring (Foire Snisse d1 Ćchantillons) INDUSTRIES D1VERSES MANUFACTURES HATIONALES do Sčvres, do Beauvais, dos Oobelins, dos Monnaies •t Medailles, dos Chalcographios da Louvre Onvert chaqne Jonr auz acheteurs do tons pays. Oovert au p ubilo, s sns aucune formalite, les 7, 14, 21 Septembra de 10 k 19 benres. Les 6, 12, 13, 19, 20 Septembre de 14 k 19 benres Damandez renseignements et cartes d'ache^urs a r Olfiee Commerolal Franpals k Znrich et au Consnlat / de France k Baie. 8249 0074