časopis kolektiva industrije motornih vozil / 1 N Že od začetka leta m m m VIŠJI , osebni dohodki Skrbeti hioramo, da bo življenjski stan* dard naših delavcev rastel tako, kot kažejo poslovni uspehi podjetja. Ker so se zadnje čase življenjski stroški precej zvišali, po drugi strani pa zaradi nepopolnih predpisov za gospodarsko poslovanje v tem letu še nimamo računov za naše poslovanje, smo se odločili, da borno začasno izplačevali mesečni dodatek delavcem z nižjimi osebnimi dohodki. Plačevali ga bomo toliko časa, dokler ne bo pripravljen celovit predlog spremembe pravilnika o delitvi osebnega dohodka. Za tako odločitev smo se opredelili na seji poslovnega odbora zato, ker je bil ob višjih življenjskih stroških najbolj ogrožen standard delavcev z nizkimi osebnimi dohodki. V____ J Letos moramo računati na precejšnjo konkurenco domačih in tujih proizvajalcev. Da bi bil naš vpliv pri prodaji dostavnih avtomobilov kar največji, bomo morah izboljšati kvaliteto in povečati1 proizvodnjo. Delo bomo morali kar najbolje organizirati, zmogljivosti pa do konca izkoristiti. V današnji številki berite na 9. strani: Kako nastane kombi? H |P ■ ■ 1 im Zadnji dve leti smo dosegli pomembne in odločilne uspehe na zahodnoevropskem tržišču. IMV se je uvrstila med največje evropske proizvajalke stanovanjskih prikolic, ADRIA prikolice pa so dobile svetovno priznanje in uspešno konkurirajo prikolicam znanih ameriških in evropskih proizvajalcev. Hkrati 'z razvijanjem . proizvodnega programa stanovanjskih prikolic smo razvili tudi lastno prodajno organizacijo in imamo v desetih državah več kot 300 podzastop-nikov — trgovcev. V konkurenčni bitki je bilo odločilno, da smo zelo hitro razvili celovit in obsežen prb-gram prikolic, ki je omogočil ustanovitev lastne prodajne organizacije. Naš zastopnik lahko zadovolji tako po velikosti kot tudi po ceni vsakega kupca. Ob nadaljnjem razvoju turističnih prikolic se zadnje čase močno povečuje interes za velike prikolice, tako imenovane mobilne hišice (Mobile home). Velikost se giblje od 7 do 15 metrov, dolžine in širine do 3 metre in celo 2x3 metre. Če si hočemo zagotoviti že izbojevano tržišče prikolic, moramo še naprej graditi lastno prodajno mrežo, da nam bo lahko zagotovila prodajo takrat, ko bo na trgu prišlo do težav ali sprememb. Lastna prodajna mreža pa pomeni, da morajo vsi naši prodajalci — zastopniki imeti možnosti zadovoljiti vsaj osnovne, če že ne vseh želja kupcev. Po drugi strani pa nam povpraševanje po mobilnih hišicah nudi možnost razširitve proizvodnega programa, povečanje proizvodnje in večji dohodek. Povečana proizvodnja pomeni hkrati znižanje stroškov izdelave za dele in sklope in na ta način še dodatno povečanje dohodka. Naš razvoj se je že predlanskim usmeril v velike stanovanjske prikolice, ki smo jih razstavljali v Zagrebu in Beogradu, lansko jesen pa tudi v Parizu. Trgovci - podzastopniki iz Francije, Belgije in Holandije so pokazali veliko zanimanje za naše nove prikolice in jim obetajo uspešno prodajo. Takoj pa smo naleteli na skoraj nepremostljiv problem — prevoz prikolic do prodajnega mesta. Za prevoz iz Novega mesta na Beograjski sejem smo mimo dovoljenja in dragega spremstva plačali petino vrednosti prikolice. Za prevoz po železnici v Pariz smo potrebovali izjemna dovoljenja treh držav, plačali pa smo še strašansko veliko tovomino. Poleg visoke cene je prevoz z železnico zaradi njihnih gabaritov praktično onemogočen. Prevoz velikih prikolic po cesti je zvezan s številnimi težavami (dovoljenje, spremstvo, itd.) in s še večjimi prevoznimi stroški, ki tako zvišajo našo ceno, da za evropske kupce naše prikolice ne pridejo v poštev. Z željo, da se še bolj „vse-demo“ na zahodnoevropsko tržišče, da izkoristimo možnosti za povečanje proizvodnje in dohodka in da zagotovimo bodočnost proizvodnemu programu prikolic, se je rodila ideja: organizirati proizvodnjo velikih stanovanjskih prikolic tako, da jih bomo transportirali v delih! Po temeljitih analizah smo ugotovili, da je za montažo prikolic najbolj primerna Belgija, ker leži sredi možnostnega področja kupcev velikih prikolic in ker belgijske oblasti nudijo posebne olajšave podjetjem, ki želijo organizirati montažo v njihovi državi. Razen tega lahko v Belgiji sestavljene prikolice izvozimo v vse države skupnega trga brez plačila carine, kot da bi bile prikolice narejene v Belgiji- Naš belgijski predstavnik je dobil ponudbo, da bi vzeli v najem tovarno kovinskega pohištva v mestu Deinze pri Gentu, ki je bila zgrajena pred drugo svetovno vojno in je delala do pred tremi leti. Razen pokritih prostorov je okoli tovarne veliko prostora za odlaganje narejenih prikolic. Prostori omogočajo tudi ureditev centralnega servisa za prikolice v Belgiji in centralnega skladišča za rezervne dele, kar je odločilnega pomena za prodajo prikolic. Najemnina je za nas zelo ugodna in nam omogoča proizvodnjo za devet let ter po naši odločitvi še dvakratno podaljšanje. Centralni delavski svet je 10. decembra lani sprejel sklep o organizaciji montaže prikolic v Belgiji. Ta odločitev pomeni novo povečanje proizvodnih zmogljivosti za prikolice v vseh naših obratih in zaposlitev novih zmogljivosti, dokončna montaža za del prikolic pa bo v novi belgijski tovarni. Zmogljivosti nove tovarne v Belgiji nam omogočajo tudi montažo manjših in cenejših prikolic, s katerimi postajamo zaradi naraščanja cen in dražjih prevozov vse manj konkurenčni. Zaradi prednosti, ki nam jo nudi montažna tovarna v Belgiji, bomo lahko povečali tudi proizvodnjo teh prikolic. Nova tovarna v Belgiji nam bo omogočila novih 10.000 prikolic proizvodnje. Ko bomo uresničili ta načrt, bomo najbrž postali največji izdelovalci stanovanjskih prikolic v Evropi. Vsem našim oddelkom, ki sodelujejo pri proizvodnji prikolic, bomo zagotovili delo in primeren dohodek za nekaj prihodnjih let. JURIJ LEVIČNIK, generalni direktor IMV - KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 4200 izvodih - Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Splichal — Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani V zahodni Evropi je čedalje večje povpraševanje po tako imenovanih mobilnih hišicah, katerih velikost se giblje od 7 do 15 metrov. Razvoj tehnično pripravljalnih in proizvodnih služb Dobro zastavljen proizvodni načrt predstavlja pravo osnovo za ustanovitev nove ali pa izboljšanje že obstoječe gospodarske organizacije. Pristopi k uresničitvi takih programov pa so različni in odvisni od ekonomskih pogojev ter virov financiranja. V preteklosti smo v proizvodnji avtomobilov delali na pol obrtniški način. Razen dobre volje in poleta nismo imeli nobenih pogojev za urejanje in organiziranje sodobnejše industrijske proizvodnje. Tak način in obseg proizvodnje pa ni ustvarjal dovolj sredstev za gradnjo stanovanj, ki so bila potrebna za ustanovitev strokovnih služb v pripravi ter za organizacijo in vodenje zahtevnega proizvodnega procesa. Ker nismo dobili finančnih kreditov, smo bili prisiljeni vsak dinar vlagati v izboljšavo tehnično neustrezne proizvodnje in tako zagotoviti obstoj podjetja. V takem položaju smo bili prisiljeni poiskati proizvod, ki se programsko in tehnološko vključuje v naš proizvodni proces. Začeli smo izdelovati avtomobilske prikolice, in sicer spet na neindustrijski način. Stalna potreba po večanju izvoza nas je silila iz dneva v dan povečevati proizvodnjo, obenem pa razvijati in uvajati nove tipe prikolic za različna evropska tržišča. Tako smo se najprej borili za obstoj na težko dostopnem trgu, toda kljub težavam smo ga osvajali. Vse to je narekovala potreba, da se obdržimo in dokončno uveljavimo na jugoslovanskem avtomobilskem tržišču, ki je vzporedno s tem zahtevalo tudi razširitev proizvodnega programa. Poleg dostavnega avtomobila, ki ga delamo v različnih izvedbah, smo začeli proizvajati v kooperaciji z angleškim koncernom BLMC še osebne avtomobile. Taka razširitev in tako povečanje proizvodnega programa pa sta dodatno obremenjevala maloštevilne strokovnjake. Ti zaradi pomanjkanja časa niso utegnili solidno pripravljati tehnično dokumentacijo, ki je osnova za učinkovito notranjo organizacijo podjetja. Eno in drugo je hkrati zahtevalo še izgradnjo novih delovnih prostorov, v prvi vrsti za finalizacijo izdelkov. Zaradi tega je bil že v začetku zastavljen načrt razvoja proizvodnje avtomobilov na osnovi široke pogodbene kooperacije z domačimi in tujimi proizvajalci, kakor z delitvijo dela po obratih izven Novega mesta. Ravno tako je bilo določeno, da se mora finalizacija odvijati na enem mestu, ker je tehnološko in plansko zelo zahtevna. Glede na obstoječe proizvodne zmogljivosti je bilo za ta dela določeno Novo mesto. V to smo šli z jasno zavestjo, da bomo imeli kopico težav v organizaciji in v vodenju proizvodnje. Taka finalizacija zahteva namreč predpisano kvaliteto, kakor tudi časovno vsklajene dobave od vseh -kooperantov in iz zunanjih obra-/ tov. Nepopolno izdelano konstrukcijo in tehnološko dokumentacijo je bilo potrebno urejevati čez noč. V zvezi s tem je prišlo do reorganizacije tehničnih služb v podjetju. Večino strokovnega kadra smo zajeli v tehnični pripravi proizvodnje, ki naj bi intenzivno delala na izdelavi tehnično proizvodne dokumentacije. Znašli pa smo se pred izbiro: izdelovati dokumentacijo za nove proizvode, kijih potrebuje tržišče, ali pa urejati staro in slabo zastavljeno dokumentacijo. Odločili smo se, da v prvi vrsti pripravljamo dokumentacijo za nove izdelke, obenem pa urejamo staro, kolikor je to možno glede na kadre. Razumljivo, da je potreben čas, v katerem se to delo lahko opravi. Vedeti je treba, da mora biti dokumentacija že preverjena v praksi, potem se lahko šele uveljavi v redni proizvodnji. Gre za deset tisoče tehnoloških delovnih faz, ki jih pripravljajo strokovni in izkušeni kadri. Takih strokovnjakov nimamo dovolj, ker tudi nimamo zanje osnovnih pogojev kot so družinska stanovanja, ustrezni pisarniški prostori in drugo. Zavedamo se, da je sestavni del tako izdelane dokumentacije izračun, ki je osnova načrtnemu delu in dobremu gospodarjenju. Za izdelavo takega izračuna pa so potrebne tudi stalne cene materiala. V preteklih letih so se večkrat zvišale, poprečno za okrog 40 odstotkov. Tolikšno spreminjanje cen na tržišču je onemogočalo tekoče delo pri izračunih, ki naj bi bili osnova za naslednje: ... za obračun in ekonomsko formiranje osebnih dohodkov, ... za obračun in spremljanje proizvodnih stroškov v posameznih enotah, ...za obračun in spremljanje režijskih stroškov po enotah. Na podlagi navedenega je utemeljena trditev, da so onemogočene kakršnekoli ekonomske* ugotovitve in analize. Strokovne službe jih sicer delajo, toda na osnovi nezanesljivih ocen, ki spet zahtevajo velike izkušnje. Se manj je ^mogoče pričakovati, da se na taki osnovi postavijo ekonomske razmejitve med posameznimi enotami. Vse to nas je privedlo v stalne težave z organizacijo proizvodnje in celotnega podjetja. Težave poznamo in jih tudi sproti rešujemo. Pri vsem pa smo le zadovoljni, da tako razširjeno tržišče obvladamo ob takih pogojih gospodarjenja, ob tem, ko so odpovedala nekatera mnogo bolj izkušena in veliko starejša podjetja tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji. . Organizacijske in tehnološko proizvodne rešitve so razčiščene in pravilno zastavljene, vendar dokončno izpeljavo predvidenih sistemov, poslovnikov in pravilnikov uvajamo postopno, tako kot nam to dovoljujejo kadrovske in splošne razmere. dipl. inž. PAVLE VALENTIČ vodja tehnično pripravljalnega sektorja ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■ DELO, 3. novembra 1971 Trideset podjetij Slovenije 1970 z največjim porastom celotnega dohodka i »INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL« (NOVO MESTO) Celotni dohodek v letu 1970 V. Razširitev našega proizvodnega programa, vedno večje število naših vozil na trgu, zahteva po ekonomičnem vzdrževanju in konkurenca zahtevajo od Prodajno — servisnega; centra dosledno uresničevanje nalog. Iz neplodnega pisarniškega administriranja mora iti na trg, kar pomeni, da morajo prodajni referenti načrtno poglabljati stike z dosedanjimi in bodočimi kupci, da morajo ovreči dvome v kakovost in uporabnost vozil IMV in s praktičnim prikazom dokazati zanesljivost vozil pri različnih pogojih uporabe. Prodajni, še posebej pa servisni referenti, morajo zato tudi prevzeti popolno odgovornost, če kdaj naša vozila zaradi morebitne nepoučenosti kupcev, malomarnosti servisov ali celo pomanjkanja rezervnih delov niso uporabna tako, kot v resnici morajo biti. Poslovalnica rezervnih delov mora sodobno planirati, ne pa naročati rezervne dele po občutku in. izkušnjah, ki mnogo- Glas mladih (Nadaljevanje s 5. strani) podobno. Mimo teh vprašanj naša organizacija prav gotovo ne more in ne sme iti! Ustanoviti bo treba disciplinsko komisijo v okviru naše organizacije. V sodelovanju z disciplinsko komisijo podjetja ter s kadrov-sko-socialno službo v podjetju naj bi soodločala o vsakem mladincu, ki bo kršil delovno disci- I j : i X. -~v* |M_ 'J Takle je bil pogled na začetek gradnje nove proizvodne dvorane IMV leta 1968; to je bila prva etapa v izgradnji naše tovarne (Foto: arhiv IMV) krat varajo. Tudi založenost mora biti boljša, dobava pa hitra. Dolžnosti in odgovornosti beograjskega servisa — ta je le eden izmed naših servisov v Jugoslaviji — so natančno določene. Vsi zaposleni v beograjskem servisu se morajo zavedati, da je njihov edini namen: uspešno in rentabilno poslovanje v splošno zadovoljstvo kupcev. Na podlagi doseženih uspehov pa je kajpak potrebno nujno nagrajevanje po merilih, ki jih občuti tako v dohri kot v slabi obliki celoten kolektiv Industrije motornih vozil. TONČEK ŠEPEC, vodja prodajne službe plino. V naših vrstah ne moremo trpeti članov, ki bi s svojimi dejanji blatili ugled mladinske organizacije v tovarni in izven nje. Govorili smo tudi o članarini; brez denarja žal tudi mi ne moremo uresničiti načrtov. Sklenili smo, da bo vsak mladinec plačal po en dinar članarine na mesec. Članarino bomo enkrat na leto odtegnili od osebnega dohodka. S tem denarjem bomo pokrivali stroške za izlete, športna srečanja, letovanja, predavanja, seminarje itd. Uvodno poročilo, ki ga je prebrala Vida Kerin, je govorilo tudi o sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju (s sindikatom, osnovno organizacijo ZK), kot tudi o sodelovanju z mladinskimi aktivi v drugih kolektivih. Tu bi lahko naredili marsikaj koristnega, zanimivega in tudi zabavnega. Letos naj bi končno tudi uresničili srečanje mladincev vseh slovenskih proizvajalcev motornih vozil in avtomobilske opreme. Nismo šli tudi mimo vprašanja, kako vključujemo mlade delavce v samoupravne organe podjetja. Tudi vzgoja za vsesplošno ljudsko obrambo nam ne sme biti nekaj tujega, temveč sestavni del naših prizadevanj. Na konferenci, ki je bila dobro pripravljena, smo marsikaj ugotovili in načeli; po splošni oceni je uspela. VIDA KERIN 14.000 IMV prikolic Letošnji proizvodni program za kamping prikolice narekuje povečanje, ker bomo morali domače zmogljivosti bolje izkoristiti in vključevati v delo tudi kooperante. Proizvodni načrt predvideva 14.000 prikolic. Med novostmi, na katere velja opozoriti, je še posebej pomembna ta, da prodiramo na zahodno tržišče ne samo s čedalje večjo prodajo, pač pa tudi z novo tovarno za montaže prikolic, ki jo postavljamo v Belgiji. Belgijska tovarna Industrije motornih vozil naj bi začela normalno delati že do konca leta. v tem letu pa računamo, da bomo tam sestavili 3.000 prikolic. Proizvodne dvorane v Belgiji bodo merile blizu 15.000 kvadratnih metrov. Za našo prodajo prikolic je seveda močno pomembno, da so prikolice narejene kakovostno, brezhibno in natančno. Na fotografiji: zadnja dela pred prodajo. (Foto: IMV) Sejem v Amsterdamu Od 29. januaija do 6. februarja je bil v Amsterdamu v znameniti razstavni dvorani RAI sejem prikolic, na katerem je tudi novomeška Industrija motornih vozil razstavljala svoje izdelke. CARAVAN-RAI je ena izmed največjih razstav prikolic v Evropi. Še posebej pomembna je zato, ker jo prirejajo pred začetkom spomladanske sezone. Takrat nekateri proizvajalci pripeljejo na ogled svoje zadnje skrivnosti, da bi presenetili konkurenco in si s tem zagotovili boljšo prodajo v sezoni. Tudi naše podjetje se udeležuje amsterdamske razstave, ker je sodelovanje na razstavah pomembno za dobro prodajo v konkurenčni bitki na zahtevnem zahodnoevropskem trgu. IMV se v Amsterdamu predstavlja v najboljši luči, ker je postala tovarna ena izmed najmočnejših proizvajalk in prodajalk prikolic na zahodnem trgu. Na fotografiji: ADRIA prikolice na sejmu CARAVAN-RAI, Amsterdam 1972. (Foto: IMV) Kombi se predstavi Pogled na oddelek stiskalnic Dovolite, da se predstavim: kombi. Sem član družine dostavnih vozil, ki je v Jugoslaviji znana pod imenom kombi. V osnovni skupini smo: kombi, servis, servis s povišano streho in servis nosilnosti 1,5 tone s povišano streho. V skupini specialnih vozil smo: turist, sanitet, milica in gasilec. V skupini kamionetov pa: kurir 1 tono, kurir 1,5 tone in cestar. V posebno skupino, torej v tisto, ki jo je tudi mogoče osvojiti, spadajo vlečna vozila, poštarska vozila, vozila za vojsko, pogrebna vozila in druga. Raznovrstnost uporabe kombija je razvidna že iz tega pregleda: mogoče ga je prilagoditi za najrazličnejše potrebe. Še večja pa je ta možnost, ker je mogoče v kombi vgraditi bencinski ali diesel motor. Rojen sem v novomeški tovarni IMV. To pomeni, da sem projektiran, konstruiran in izdelan (z izjemo motorja in menjalnika ter nekaterih manjših delov) po domači zamisli in domači tehnologiji in da me delajo že 12 let. Na osnovi, letnih in polletnih planov prodaje dostavnih vozil me načrtujejo v operativni pripravi proizvodnje avtomobilov tako, da najprej planirajo izdelavo vseh potrebnih elementov za izdelavo podsklopov in sklopov. Te elemente v glavnem izdelujejo v presemici in mehanski obdelavi, sestava podsklopov in sklopov pa se začne v linijski proizvodnji. Prva skupina v linijski proizvodnji je vsekakor oddelek, v katerem izdelujejo karoserijo*. V različnih pripravah in pripomočkih zložijo vse potrebne dele, nato jih zvarijo elektro- točkovno ali avtogeno v posamezne sklope, kot so čelna stena, pod, streha, stranice, pregradna stena. Te dele nato združijo v glavni pripravljalni napravi, kjer dobim dokončno obliko. Ostale sklope, kot na primer vrata, nataknejo name po obdelavi. Tu me klepaiji poravnajo, zgladijo, po varijo, zalotajo s plastičnim lotom, tako da me na koncu kontrolor, ki me mora vsega pregledati, samo še boža z gladko rokavico. Po karosemici me prevzemajo v lakirnico, kjer me dobro zaščitjjo pred največjim sovražnikom — ijo. Najprej me temeljito očistijo s petrolejem, prašci, lugi in vodo, potem pa me potopijo v elektroforetsko kad. V tej kadi se me zaščitna barva prime z zelo tankim slojem, barvo pa potem spečejo še pri temperaturi 180 stopinj Celzija. Po tem me po spodnjem delu zaščitijo s posebno plastično snovjo ter zatesnijo na vseh možnih regah. Potem me še enkrat pečejo. Tako sem z vseh strani zaščiten. Nato me pobrizgajo s predlakom in po pečenju še s pokrivnim lakom — to je tisto, kar mi da tako prijeten lesk in sijaj. Od tu pridem na montažo, kjer bodo iz mene naredili motorno vozilo. Opremljajo me z lučmi, okni, okrasnimi letvami in drugim na karoserijskem traku. Hkrati opremljajo na šasijskem traku šasijo. To šasijo so iz elementov, ki so jih naredili v presemici in mehanski obdelavi, zvarili v našem brežiškem obratu. Tam delajo mimo šasije še kasone, posode za gorivo, ogrodja sedežev in nekatere druge dele. Na šasijo pritrdijo sestavljen motor, Iti ga kupi IMV od BLMC, menjalnik, namestijo vse potrebne cevi, vzmeti, osi in končno še kolesa. Ko je vse to privito in uravnovešeno, potisnejo šasijo na dvigalko, nanjo pa z dragim dvigalom namestijo še karoserijo. Naprej se pomikam že kot vozilo na lastnih kolesih; porivajo me in dokončno opremijo s ključavnicami, stropnimi oblogami, sedeži in z vsem drugim, kar je potrebno, da sem popoln. Prevleke sedežev in stropne prevleke šivajo v našem obratu na Mimi, kjer izdelujejo tudi elektroinštalacije. Na zadnji dvigalki me temeljito pregledajo, uredijo zavore, me napolnijo z gorivom in prvič vključijo moje srce — motor. Odpeljejo me na poskusno vožnjo: včasih na valje, včasih pa kar po cesti proti Gorjancem. Potem se spet vrnem v tovarno na adjustažo, kjer mi opravijo tako imenovani nični servis, odstranijo vse morebitne okvare, ki so se pokazale med vož- njo. Ko me dobro očistijo, me dajo v prodajo. Sestavljen sem iz nekaj tisoč delov in — verjemite mi! — ni me lahko sestaviti tako, da bo moja kvaliteta taka, kot jo zahtevajo kontrolorji in kupci. Zavedajte se, da sem edino jugoslovansko dostavno vozilo, zato moram biti najboljše! Res je, da včasih zmanjka materiala in me ne morejo dokončati, pa me porinejo v hrib ah v blato, res pa je tudi, da marsikdo dela z menoj tako kot svinja z mehom — ta me odrgne z izvijačem, drug me udari v drugega, poškoduje z orodjem ali s čem drugim. Najhuje pa je, da name slabo pritrdijo kak del, da že na poskusni vožnji šklepečem in zgubljam dele. Zato prosim vse, ki me delate: naredite me tako, da bom zares najboljši pri nas! $ IVO ŠTEBLAJ, vodja proizvodnje avtomobilov Izdelava vratnih profilov na hidravlični stiskalnici 250 Mp Izdelava profilov na robilnem stroju • . : ■ * Pogled na oddelek mehanske obdelave kV__ Delo na rezkalnem stroju Vrtanje prirobnic na večvretenčnem vrtalnem stroju Struženje čepov na Pirexu Oddelek krivuljnih avtomatov Poobdelava zvarov Predsestava kuriijeve pregradne stene, Vlaganje delov v glavno sestavljamo pripravo Izdelava kombijevih vrat Pogled na poobdelavo karoserij Dokončno varjenje kombijeve šasije v Brežicah Brizganje s pokrivnim lakom Vgrajevanje luči pri montaži Zadnji pregled pred preskusno vožnjo (FOTOrMIRKG VESEL) Rekli so o »IMV Kurirju« Prvo številko našega tovarniškega časopisa, ki smo jo natisnili v 4200 izvodih, so dobili v roke vsi zaposleni. Po izidu številke, ki so jo naši delavci na splošno, potem ko sojo skrbno prebrali, dobro ocenili, smo povprašali nekaj zaposlenih in dobili naslednje odgovore o tem, kaj jim pomeni tovarniški časopis. Na vprašanja nekaterih drugih pa boste lahko odgovore razbrali že iz vsebine tokratne of pvil K E* LUDVIK ZAKOVŠEK (iz novomeške tovarne): „Šele zdaj sem izvedel, kaj delajo in kako živijo drugi naši obrati. Berem veliko, sem dovolj kritičen, vendar se mi vseeno zdi,'da je glasilo dobro. Več bom lahko povedal, ko bo izšla druga številka. Prepričan sem, da bo Kurir redno izhajal, ker bo_ sicer polovico manj vreden. Želim, da bi na straneh našega časopisa zaživeli delavci in vsi, ki to zaslužijo. “ ANČKA JAKOBČlC (iz novomeške tovarne): „Zelo malo časa imam, da bi več brala. Naše glasilo sem vzela v roke in prebrala sestavek generalnega direktorja, drugo pa sem prihranila za prihodnjič. Od svojih sodelavcev sem zvedela, da so bili vsi zadovoljni; želijo le, da bi bil list še bogatejši. V glavnem pa se moramo tisti, ki smo do zdaj malo brali, privaditi: ker bo časopis pisal o nas. bomo brali!“ JOŽE GRAMC iz Stankovega je v tovarni že 10 let. „Kurir nam bo veliko povedal o vsem, kar nas zanima. Jaz bi rad izvedel, kako izpolnjujejo norme v drugih obratih, kakšne težave imajo, pa tudi, kakšen bo razvoj našega obrata, kdaj se bomo preselili v novo halo in koliko nas bo. Zanima nas, koliko .naredimo iz meseca v mesec, kako prodajamo in nadejam se, da bo naš Kurir nepo- grešljiv obveščevalec o vsem, kar sklepajo samoupravni organi v Novem mestu. Povezoval nas bo med seboj, oglašali se bomo in odgovarjali drug drugemu. Prva številka obeta, da bo kos_ ustreči vsem našim željam. Če pri sedanjem obsegu ne bo dohiteval vseh novic, ga bomo še vedno lahko povečali." ANGELCA GRAHEK, delavka v obratu Črnomelj: „Zadnji čas, da so se spomnili na boljše obveščanje. Časopis mi je všeč. Že v prvi številki Kurirja, ki sem jo v službi šele na hitro preletela, je precej napisanega o raznih obratih. Prav je tako. kajti med seboj se slabo poznamo. Moja želja je. da bi tovarniško glasilo redno izhajalo in da bi v bodoče še več pisalo o življenju delavcev." MARTIN STARIHA, delavec iz obrata na Suhorju: „Pred pol ure sem Kurirja dobil v roke. Mejdun, da je dober! Prebrati ga še nisem utegnil, to bom naredil doma, toda na prvi pogled in po slikah sodeč, smo lahko veseli. Obveščanje je bilo pri nas res pomanjkljivo,er-visne službe. Marsikaj mt- je sicer zbodlo in sem hotel-podirati plotove, ko sem spontano reagiral, toda razveselil sem se odnosov rned sodelavci, ki so človeški in dobri. Po začetnih vtisih si želim ostati v podjetju, na delovnem mestu, ki me ve seli. Še preden sem se zaposlil, so me znanci in prijatelji svarili, da moram držati jezik za zobmi in postati kimavec. -Nisem bil tak in fpoznal sem. da to sploh ni nujno. Kajpak se je treba o stvareh pogovoriti takrat, ko so znana vsa dejstva, ne pa govoriti v tri dni. Tako sem v kratkem času občdtil, da v kolektivu ni slabih odnosov, pač pa da to govore le nepoučeni in zlonu- memezi. Inž JOžE ROZMAN Po temeljitem proučevanju domačega in tujega tržišča smo začeli v Brežicah graditi novo tovarno za izdelavo avtomobilske opreme. V novi proizvodni dvorani bo zaposlenih 400 delavcev. Tovarna bo izdelovala opremo za avtomobile. Razen za potrebe domačega podjetja bomo opremo izvažali tudi za BLMC. Ker bomo kupili nove, specializirane stroje, bomo visoko produktivni, kar je kajpak pogoj za nizke cene in uspešen prodor na tuje tržišče. (Foto: M. Vesel) Iz avtomobilske industrije Jugoslavije Kakšna bo usoda jugoslovanskih avtomobilov? »Tomos« v Buzetu Nebo nad jugoslovansko avtomobilsko industrijo ne obeta nič kaj prida vedrega vremena. Zvezna vlada je lani julija odločila, da izdelovalci avtomobilov lahko uporabijo samo polovico deviz, pridobljenih s prodajo vozil, s 1. januarjem pa naj bi bil ta znesek samo še četrtino od izkupička. Še preden je ta zadnja omejitev pričela veljati, pa jo je zamenjala nova, še hujša, ki pušča našim proizvajalcem samo 15 % deviz, ustvarjenih s prodajo. Zaskrbljenost proizvajalcev je leta 1975 omogočila izvoz v čedalje večja. Ko so novembra 1971 že pripravili splošno podražitev avtomobilov za 5 do 10 %, jih je prehitela znana „za-mrznitev“ vseh cen, potem pa je prišla še devalvacija. V predalih zvezne vlade je ostala tudi njihova zahteva, da bi se zmanjšanje deviznega zneska od polovice na četrtino pričelo izvajati šele z novim letom 1973. Tako avtomobilskim tovarnam v Kragujevcu, Novem mestu, Sara-1 jevu, Kopru in Ljubljani ni preostalo drugega kot omejiti oziroma popolnoma ustaviti prodajo osebnih avtomobilov. Kragujevac je letos računal prodati 70.000 vozil „zastava 101“. Zaradi zamud pri kooperantih pa mOra uvažati skoraj kompletno vozilo 101. Devalvacija in omejitve uporabe deviz so ga prisilile na zmanjšanje letošnjega proizvodnega programa od 70.000 na 25.000 avtomobilov zastava 101. Tomos je že več let pripravljal s Citroenom mešano jugoslovansko francosko industrijsko družbo, ki naj bi Kopru do višini 90 milijonov francoskih frankov. Zdaj ni ogrožena samo Novo vodstvo 22. januarja je bilo izvoljeno novo predsedstvo mladinske organizacije v IMV. Za predsednico je bila izvoljena Vid a Kerin, ki je tudi članica predsedstva RK ZMS in članica predsedstva občinskega komiteja ZMS. Sekretar je Zvone Rožanc, člani predsedstva pa so: Marija Janežič, Franc Kapš, Milenko Stankovič, Alojz Kebelj, Zvone Miklič, Breda Blatnik, Rudi Sadek, Marjan Pavlin, Valentin Rudman, Stane Cvelbar, Janez Šali, Jože Mavretič, Milan Hočevar, Boris Govednik, Simo Gogič in Frida Mlekuž. Novemu vodstvu želimo vejiko uspehov pri delu! mešana družba, ampak ne bodo mogli izvesti niti letošnjega proizvodnega načrta, kot zatrjujejo Primorci. Montažerji v Sarajevu in Ljubljani so še na slabšem, saj nimajo nobenega modela, v katerega bi vgrajevali vsaj polovico izdelkov domačih kooperantov. Če bi prodajali vozila po zamrznjenih cenah z 10% popustom za devize, bi dobili manj denarja kot matična tovarna v tujini. Čeprav so navedene spremembe močno prizadele tudi IMV, ni treba obupavati. Povprašali smo najodgovornejše in slišali: „Z ozirom na velik izvoz naše tovarne na zahodno tržišče in z izvozom posameznih avtomobilskih delov za British Leyland, bo imela IMV dovolj deviz za zadovoljitev svoje letošnje proizvodnje!" Minuli mesec so se sestali v Beogradu člani skupnosti proizvajalcev potniških avtomobilov, da bi dokumentirano in enotno opozorili vlado na posledice sedanjih predpisov o davku, carini in deviznem režimu, ki lahko pripeljejo do velikega zastoja in morda celo ustavitve proizvodnje potniških avtomobilov, v kateri je s kooperanti vred v Jugoslaviji zaposlenih že več kot 100.000 ljudi. M. MOŠKON Koprski Tomos gradi v Buzetu obrat za proizvodnjo delov za Citroenove avtomobile. Skupaj z nedavno končanim obratom za proizvodnjo koles za motocikle bo novi obrat hrbtenica proizvodnje za avtomobilsko industrijo v tem mestecu severne Irske. Nedavno končani obrat za proizvodnjo koles za motocikle, ki so ga s skupnim vlaganjem zgradili „Tomos" in občina Buzet, zaposluje danes 110 ljudi iz Buzeta in okoliških krajev. Letna proizvodnja bo vredna približno 30 milijonov dinarjev in bo za skoraj tretjino povečala bruto produkt te najbolj nerazvite istrske občine. Ker je v proizvodni dvorani z 2000 kvad. metri površine še ostalo nekaj prostorov, so ga izkoristili tudi za proizvodnjo nekaterih drugih delov za avtomobile. Z gradnjo velike dvorane s površino 4500 kvad. metrov, v kateri bodo delali izključno dele za avtomobile Citroen, so že začeli. Končali jo bodo spomladi, ko pa bo zgrajena, bo število zaposlenih v tej „Tomosovi" ekspozituri v Buz tu preseglo številko 400. POROČILA IZ IMV SVETOVNE PRODAJNO-SERVISNE ORGANIZACIJE >s V «•« >■• ijtj»» Kcislein tittsotkl Schw«rin iBiimitontiurg NJS0SBUAN&8 BERLIN W* sH*f »n Ar -’1 £ Wwi-Sta er 5 Do> ■:'■ ■ ■ |?:e:OU‘'5 .r'O’ ZtlfllCH tri-: SulioSrj tBrfkircAan.V'L-, 0?t«U»6ICH Zvezdice k ažejo, v katerih krajih imamo ADRIA — trgovce. Veliko zvezdic pač dokazuje, kako močno smo se v Nemčiji že'uveljavili Osvajamo Zahodno Nemčijo Leta 1967 so stekli naši prvi poskusi izvoza prikolic tudi v Zahodno Nemčijo, prek trgovca Fetten Mobilheim, Duelken. Kmalu pa je postalo podjetju jasno, da nam trgovci, ki gledajo le na svoj dobiček, ne morejo omogočiti hitrejšega razvoja v prodiranju na tuje tržišče. To je bilo tem bolj očitno tudi zato, ker trgovci, ki nimajo dovolj kapitala, ne morejo organizirati večjega števila prodajnih mest. Prav zaradi tega bi bila taka borba s konkurenco, ki je bila po številu narejenih prikolic že precej pred nami, brezupna. Vodstvo podjetja se je zaradi tega že v prvi polovici 1968 odločilo za postavitev lastne prodajne organizacije v Zahodni Nemčiji. Firma IMV ADRIA VVOHNVVAGEN, Vertriebs G.m.b.H., je bila ustanovljena junija 1968. Pod vodstvom vodje firme Manfreda Dahmerja je potrdila, da je bila odločitev naše tovarne pravilna. Firma je namreč potem vsako leto vključevala v svojo organizacijo nove trgovce in s tem vsako leto tudi povečevala prodajo prikolic. Danes je v organizaciji naše firme vključenih že 54 samostojnih trgovcev, ki prodajajo prikolice v Zahodni Nemčiji. Po številu prodanih prikolic deli firma IMV ADRIA tretje do četrto mesto, skupaj z največjimi nemškimi proizvajalci. Poudariti pa je treba, da ti prodajo skoraj vso proizvodnjo na domačem trgu, mi pa prodajamo prikobce po vsej Zahodni Evropi. Glede na zanimanje nemških kupcev za nakup ADRIA prikolic lahko sklepamo, da bomo kljub izredno ostri konkurenci obdržali svoje mesto na nemškem trgu. če ga ne bomo celo še izboljšali. Kajpak bomo morali poskrbeti, da bomo nenehno uresničevali nove načrte, da bomo delali še bolj kakovostno in da bodo tipi prikolic še bolj funkcionalni. Kako smo napredovali y Zahodni Nemčiji, zgovorno pričajo tudi podatki o prodanih prikolicah. Leta 1968 smo jih prodali 109, naslednje leto 2035, predlanskim 2290, lani pa že 4487. SLAVKO BLATNIK, -vodja zunanjetrgovinskega sektorja IMV na tujem Danes imamo že skoraj v vseh zahodnoevropskih državah svojo lastno IMV ADRIA GARAV AN organizacijo. Na tej strani vas bomo v naslednjih številkah Kurirja skušali seznanjati s to, že danes skoraj največjo jugoslovansko organizacijo na Zahodu. Prejšnji mesec ste lahko prebrali nekaj novic o Švedski, državi, v kateri smo prodali svojo prvo kamping prikolico. Danes vas seznanjamo z Nemčijo, kjer imamo največjo CARA-VAN organizacijo. Industrija motornih vozil sodi med največje slovenske izvoznike, zvoz prikolic pa je pomemben delež v našem skupnem izvozu. IMV ADRIA CARAVAN organizacija si je na tujem priborila ^ugled in ima veljavo. ^ O glavi in glavi Stranka: Halo, je tam servisna delavnica? Mojster: Servisna delavnica, kaj želite? Stranka: Mojstra Podbrd-nika! Mojster: Pri telefonu, prosim. '' Stranka: Že zadnjič sva govorila, tukaj Zale te lov a. Mojster: O, dober dan, vi ste, kaj bo dobrega? Stranka: Z mojo glavo nekaj ni v redu? Mojster: Kaj pa je narobe? Stranka: Moj sosed, ki se tudi spozna na te reči, je ugotovil, da imam počeno glavo. Mojster: To je pa že težji primer. Stranka: Mojster, se bo dalo popraviti? Mojster: Seveda, zamenjali vam bomo glavo! Stranka: Pa bo to drago? Mojster: Ja, še kar drago. Stranka: Nič ne de, saj.nisem jaz kriva, da mi je počila glava. Mislim, da tudi plačala ne bom jaz. Mojster: Kdo pa bo plačal, če ne vi. Pregreli ste gl vo, se pravi preforsirali, taka glava pa ne prenese veliko. DRAGO AHAC Skrb za kadre — dobro naložena investicija Na servisnih seminaijih ne premlevamo le-teorije, pač pa se vsi udeleženci seznanijo tudi s skrivnostmi sklopov avtomdbila. (Foto: Mirko Vesel) Z rastjo tovarne pa so se porajale težave in se še pojavljajo. Povzemam besede kronista, ko je zapisal v kroniko Novega mesta: „Mesto ob Krki dobiva vse bolj oblike velikega in sodobno urejenega mesta, prebivalstvo pa je še vedno kmečko .. Kako resnične so te besede, se zavedamo zlasti v Industriji motornih vozil. Prav zaradi tega vlaga IMV 1 oliko skrbi v vzgojo lastnih kadrov. Ena izmed šte- vilnih nalog servisne službe v IMV je tudi skrb za vzgojo kadrov v lastnem učnem centru. Zavedamo se, da v tem hitrem razvoju, ki ga je dosegla IMV, ne moremo pričakovati, da bodo ljudje prihajali sami od sebe k nam kdo ve od kod. V vzgojo potrebnega kadra so delavci servisne službe vložili ogromno volje, prav toliko prostega časa in veselja do dela, ki bo prej ali slej rodilo dober plod. Čeprav smo skromni in se ne postavljamo z uspehi, ki bi jih tu morali naštevati, pa se vendarle moramo pohvaliti, da smo med redkimi proizvajalci avtomobilov, ki imajo tako organizirano servisno službo. V naših pooblaščenih servisih imamo poprečno 4 do 5 specializiranih mehanikov, ki so bili na tritedenskih seminarjih v učnem centru IMV. S takim številom mehanikov se lahko pohvali le redek evropski proizvajalec av- tomobilov. Na leto usposobimo tudi do 100 avtomehanikov, ki so zaposleni v pooblaščenih servisih IMV, ki jih je v Jugoslaviji zdaj že 45. Poprečna ocena na dosedanjih seminarjih je 4,37, kar je zavidanja vreden uspeh. Servisna služba ima v svojem sestavu strokovni kader, ki mu ni žal prostega časa in naporov za dvig kvalitete v servisih, za boljši odnos delavcev v servisih do strank. Kader, ki razen svojega rednega dela skrbi tudi za seminarje, je hkrati tudi stalni predavateljski kader, ki je zrasel v IMV. V domači tovarni so dobili prvo znanje o motorju, tu so spoznah prve takte dvotaktnega in štiritaktnega motorja. Z dobro voljo, veseljem in vztrajnostjo so dosegli zavidanja vredno strokovno znanje. Zelja pa jih je vodila še naprej. IMV ni ostala brez posluha za njihove in naše potrebe: v tovarni smo našli sredstva in te ljudi poslali na specializacijo v Anglijo. Ta investicija se je že bogato obrestovala! Lastni šolski kader in lastne predavatelje ima danes le malokateri industrijski proizvajalec, toda IMV je med temi redkimi. Servisna služba IMV si je jasno začrtala pot, po kateri stopa in bo po njej hodila naprej, da bi se tudi tako kar najbolj približala kupcu ter pridobila tudi tistega, ki še omahuje in se še ni odločil za nakup avtomobila IMV. DRAGO AHAC Industrija motornih vozil in Novo mesto postajata vse bolj pove- naPreJ tako napredovali, bo naše prikolice zares mogoče videti zana. Ne samo, da je v našem kolektivu zdaj že okrog 4.000 delav- povsod po svetu: v Novem mestu in v Beogradu, v Stuttgartu in cev, da smo največje industrijsko podjetje na Dolenjskem, da Amsterdamu, v Stockholmu in v Londonu, v Belgiji in Kuvajtu, po imamo največji izvoz na Dolenjskem in tudi v Sloveniji, pač pa ysej Evropi in še kje drugje. Tudi tak fotografski posnetek prikolice postajajo naše prikolice že kar novomeška posebnost. Če bomo še 'z Novega mesta zdaj ni več nenavaden (Foto: IMV) . -N