638
Književnost.
tacio canonica". Prevoditelj, prof. Zawilinski, je izdal že lani delo Slowacy, ich iycie i literatura, o katerem smo tudi mi poročali v „Dom in svetu" (1899, str. 671).
Druga v tej zbirki izdana knjiga obsega dve povesti Karoline Svetle. Njen naslov je: Znasgych zvalk i bojčw. Ocsarozvana. Prevod je oskrbela Marya Czeslaw. Str. 160. Da takšni prevodi zbli-žanje slovanskih plemen zelo pospešujejo, ne more nihče zanikati, radi česar jih pozdravljamo z veseljem.
O. Jan Beysym T. J-. i tredovoaci na Madagaskar se je naslov knjigi, ki je zagledala ravnokar v Krakovu beli dan. Obsega popis delovanja jezuita Beyzyma med gobovimi na otoku Madagaskaru. Tekst pojasnjujejo številne slike. Obsega sto strani v 4° ter velja samo 25 kopejk (60 h).
Zygmund Gloger je izdal ravno tam knjigo: Geografia historycgna dazvnej Polski z dodaniem mapy Rzeczypospolitej I. Babireckega V tekstu je uvrščenih 64 autentičnih slik. Str. 387 v osmerki. Cena ni označena.
V Varšavi v založbi „Przegladu Katolickiego" je izšlo drobno delce z naslovom: Dzvie gbawienne nauki dla ludu prgecim wychoditwu ga granicq ga chlebem, spisal L.Jarosihski. Str. 34, cena samo 10 kop. Takšno delo, prepričevalno napisano, ne bi škodovalo tudi nam Slovencem.
Ondukaj je dalje izšlo delo: Julian Klaczko Rgym i odrodgenie. Sgkice. Juliusa II Preložila Antonija Moržkowska. Šteje 415 str. v 8°. Cena 2 r. 80 kop.
V  Varšavi je zagledala beli dan: Mapa Kro-lestwa Polskiego na podstawie najnowszych zrodel wydana nakladem J. M. Bazewicza. llsoo-000 czyli w calu angielskim 12 wiorst. Cena 2 r. 50 kop.
Ravno tam je izšlo delce: Klechdy, cgyli bašnie ludu polskiego na Sl^sku ze zbior6w Wid-zialu Literackiego w Gostiniu. Str. 82 v 8°, cena 20 kop. Knjižica obsega nekoliko pristnega „narod-nega blaga" iz Šlezije, in jo radi zanimivosti priporočamo tudi Slovencem.
Kot dodatek k „Gazety Polskiej" so izšli: Kle-mensa Janosza Pajaki (pajki). Obrazek z žycia warszawskiego. Str. 183. — Henryk Rzevmski: Pa-mi^tki starego sglachcica litevoskiego, dva dela, str. 318. — Berta pl. Suttner: Highlife v prevodu Neufeldowne, dva dela 154 + 158 str. i. dr.
{i + a.)
Ruska književnost.
V Petrogradu je izšlo že tretje izdanje dela S. V. Maksimova z naslovom Sibir i katorga Delo je razdeljeno na tri dele ter velja 1 r. 75 kop.
Ravnokar je zapustilo tiskarno obširno in zanimivo delo A. V. Obručeva: Centralnaja Agija, severnyj Kitaj i JVan-Šan. Otčet o putešestviji, severšennom po poručeniju Imp. Rusk. Geogr. Ob-ščestva v 1892—94 gg. I. zvezek. Dnevnik iz potovanja po vshodnji Mongoliji in pokrajinah Čži-li, Šan-si, Šen-si in Gan-su, Ordosa, Alašanja in vshod-njega Nan-Šanja (z 8 zemljevidi, 39 fotografijami in 112 slikami v tekstu). Cena 10 r.
Profesor E. V. Timonov je izdal v Petrogradu delo: Očerk glavnejših vodnyh putej Priamur-skago kraja (Cena 3 r.). F. P. Unterberger pa delo: Primorskaja oblast 1856—1898 gg. Poslednje je opremljeno z dvema zemljevidoma, 12 tablicami in 15 slikami. Cena takisto 3 rublje-
Izšla je tudi Kratkaj a fonetika i morfologija češskago jagyka Romana Brandta. To za Ruse zelo zanimivo delo stane samo 60 kop.
V   Petrogradu je izšel IV. zvezek Sobranyh sočinenij A. D. Gradovskega. Cena 4 r., po naro-čilni poti za vseh 8 zvezkov pa 15 r.
V. Zelinskij je izdal že drugi snopič Sobranija kritičeskih materijalov dlja igučenija proigve-denij I. S. Turgeneva. Cena samo 1 r.
V  Petrogradu je izšlo troje zvezkov Stihotvo-renij in sicer: „Stihotvorenija 1879—1885 g.", tretji natisk; „Novyja stihotvorenija 1886—1888 g.", drugi natisk, in »Tretij sbornik stihotvorenij 1889—1899". Cena 4 r. 50 kop.
Dalje je izšel pod naslovom Vik 1798—1898. zbornik najboljših maloruskih 50 pesnikov s portreti. To obširno in velezanimivo delo velja samo 2 rublja.
V Moskvi je izšlo Roskošnoje iljustrovannoje igdanije sočinenij Lermontova v jednem obsežnem zvezku z mnogimi in prekrasnimi slikami. To delo je moči dobiti tudi v Lvovu ter velja vezano 20 kron.
Ravno tam je izšel obširen zvezek Poegij Sev-čenka v prevodu iz maloruskega narečja na ve-likoruski literarni jezik s sliko pesnikovo. Obsega med drugimi tudi dramo „Nazar Stodolja" ter obširen životopis Cena 1 r. 50 kop. Tudi to delo se dobiva v Lvovu.
V  Lvovu je izšla v krasni obliki z zalimi slikami krasna povest Nikolaja B. Gogolja Taras Buljba, katero je priobčil ^Letopis Matice Slovenske" 1872 — 73 1. v slovenskem prevodu. Za one, ki se hočejo seznaniti z ruskim originalom, je sedaj ugodna prilika, nabaviti si dotičnega za nizko ceno. Dobiva se pri uredništvu „Russkoga Slova" ter velja 80 h.
Izšla so v drugem natisku Sočinenija F. I. Sa-marina. Tom. I. Statji raznorodnago soderžanija i po poljskomu voprosu. Cena 1 r. 75 kop — Dalje so izšla Neigdanija pisma k gospoše Biardo ijego
Glasba.
639
franctisskim drugjam (1846 — 1882) I. S. Turge-neva. Obširna knjiga stane 2 r.
V Trnovem v Bolgariji je izšel Pt>len Russko-B-blgarski rečnik Kol. Petkova. Cena samo 7 levov ali 7 K av. v
Pisatelj Insarov je izdal v Petrogradu delo: Sovremennaja Francija. Istorija tretjej respubliki. Šteje 460 str. ter velja 2 r. 50 kop,
Tudi novih pripovednih del je izšla cela kopica. V. P. Lebedjev je izdal v Petrogradu Za svjatuju obitelj. Istoričeskij roman iz smutnago vremeni. Šteje 240 str. ter velja 50 kop. — A. I. Krasnickij je izdal delo z naslovom Vernim putem. Povest iz sovremennoj žizni v dvuh častjah (228 str.), cena 50 kop. Izšla sta drugi in tretji zvezek Rasskasov Maksima Gorkega (394 str). Cena po 1 r. — Neki „Burofil" je izdal delo: Za burov! Russkije dobro-voljci v Transvaale Povest iz sobvtij anglo-trans-vaaljskoj vojny 1899-1900. godov. Cena 50 kop.— Pisateljica T. Mjatljeva je izdala roman z naslovom: Sestra miloserdija Cena 1 r. Neki A E. Zarin je izdal delo z naslovom: Mušja i šeny, v katerem je uvrščeno 23 drobnih pripovedek. Cena 1 r. 50 kop. Pisatelj I. Sohin je izdal Derevenskije ragkasy (vaške pripovedke), cena 2 r., A. S. Šmidt Kartiny gelegno dorošnoj šisni (c. l r.), Ščebkin Kupernik pa Negametnyje ljudi in Ničtognyje mira šego, cena vsakemu 1 r.
Modroslovje rusko je doletela velika izguba. Dne 13. avgusta je po  dolgi  in  hudi bolezni umrl
Gla
Missa"solemnis ad IV. voces inaequales cum organo aut comitantibus 2 Violinis, Viola, Violon-cello, Contrabasso, 2 Clarinettis, Flauto, 2 Cornibus, Trombone. Composuit Ign a t ius Hladnik. Op. 38. — Ta maša, posvečena preč. gospodu dr. Sebastijanu Elbertu, proštu novomeškemu, se odlikuje po svojem krepkem, svežem slogu. Kratki, jasni stavki in efektna harmonizacija dobita še večji izraz po sprem-ljevanju, katero more orkestralno proizvajano narediti res mogočen utis. Splošno pohvalo je dosegla ta maša, ko sojo izvajale prvič č. g.uršulinke v Ljubljani ob evharistiškem shodu. Partitura s štirimi glasovi stane 4 K, 4 glasovi posebej so po 30 h, instrumentalna partitura stane 2 K
Cerkvena pesmarica za učence slovenskih ljudskih šol. Zložil in sestavil Danilo Fajgelj. Opus 163. Z dovoljenjem prečastitega knezonad-škohjskega ordinarijata v Gorici. I. zvezek. V Ljub-
Vladimir Sergjejevič Solovjev, eden izmed samostalnih zastopnikov ruske modroslovske misli XIX. stoletja. Pokojnik je bil sin znamenitega pisatelja „Istoriji Rossiji s drevnejših vremen", profesorja moskovskega vseučilišča. Rodil seje 1.1853. v Moskvi. Ko mu je bilo 21 let, je dosegel na petro-grajskem vseučilišču naslov magistra modroslovja. L. 1876.— 1877. je predaval modroslovje na moskovskem vseučilišču. L. 1877. se je preselil v Petrograd, kjer je imel nekaj časa javna predavanja modro-slovno-verske vsebine. L. 1881. je popustil profe-suro ter se posvetil izključno vedi in književnosti. Napisal je dokaj naučno-modroslovnih, kritičnih in drugih člankov za časopise; mnogo jih je tudi izšlo v posebni izdaji, kakor „L'idee russe" (Pariš 1888'), „Opravdanije dobra", „Istorija i buduščnost teokra-tiji, ili izsledovanija vsemirno-istoričeskago puti k istinnoj žizni", „Nacionaljnyj vopros v Rossiji" (dvojno izdanje), „Čtenija o Bogočelovečestve", „Tri razgovora o vojne, konce mira i ob antihriste" i. dr. Razven tega je bil Solovjev od 1. 1892. urednik oddelka za modroslovje in njega zgodovino v „Enci-klopedičeskem Slovarju" Brokhausa in Efrona, kjer je priobčil dokaj posebnih člankov. Pokojnik je bil znan tudi kot pesnik. Vsa modroslovska dela Šolo vjeva so vzbujala splošno zanimanje književnosti in občinstva.                                                (i + a.)
1 O tem delu je pisal obširno prof. Stanislav Tarnowski v „Przegla,du Polskem" 1. 1889. Imenovani je smatral Šolo vjeva za najsvetlejšo zvezdo na ruskem severu.
;ba.
ljani 1 1900. Založil dr. Fr. Sedej v Gorici. Tisk Miličeve tiskarne v Ljubljani. — Naš velezaslužni skladatelj g. Fajgelj je s to pesmarico jako ustregel šolskim voditeljem in organistom. Pri nas se vse premalo oziramo na otroško petje v cerkvi. Kako lepo je, če v cerkvi poje vsa mladež skupno lahke in mične cerkvene pesmi! Vzgojevalni pomen takega petja so drugod že davno spoznali, zato bi bilo prav, ako bi se tudi pri nas tega poprijeli. To petje bi bilo prvi korak k splošnemu ljudskemu petju, zakaj otroci si zapomnijo speve, ki se jih nauče v mladosti, in jih bodo pevali vedno, tudi v starosti. Letos je izšel prvi zvezek teh lahkih in ljubkih pesmic, ki so tako urejene, da za začetek ustrezajo vsakemu otroškemu dvoglasnemu zboru za navadne potrebe. Za pevce je izšel ta zvezek v 16° in stane 40 h, za organiste je v večji izdaji tudi spremljanje in stane 1 K 20 h.  Za  dveintrideset  pesmic  ta  cena