22. štev._V Kranju, dne 3. junija 1905. VI. leto. Političen in gospodarskj list. -----.....—*__________..........- Izhaja vsako soboto zvefor. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši št. 105 nasproti župni leta 1 K. Za druge države stane K 560. Posamei-ne številke po 10 vin. — Na cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Skrbimo za povzdigo tujskega prometa! i. Čestokrat se je že povdarjalo v našem listu, kako velikega gospodarskega pomena je tujski promet za vsako deželo, ker ta promet vsaki deželi donaia lepe svole, ki bi drugače nikdar ne prišle v dotične kraje. Tudi za Kranjsko, osobito za našo prelepo Gorenjsko je tuj-:ki promet neprecenljive važnosti in bi lahko poslal najboljši vir dohodkov in blagostanja našega ljudstva, če bi se postopalo tako. kakor je potrebno, da se tujski promet povzdigne in pospešuje. Prav zelo nas je razveselil dopis iz krogov gostilničarjev z naslovom «Tujski promet in naša podjetnost*. Razveselil nas je že zategadel, ker nam je dokaz, da so se začeli tudi gostilničarji po Gorenjskem resno baviti s tujskim prometom, ki lahko donaša deželi leto za letom večje dohodke ter množi blagostanje našega ljudstva, tudi mi smo se ba-vili z isto mislijo že dolgo vrsto let, zato se je v «Gorenjcu» že mnogo pisalo o tujskem prometu. Pred kakimi tremi leti smo obširneje pisali o tujskem prometu in naši članki so izšli v posebni brošuri, ki jo je založil odličen rodoljub, ki že nekaj let stremi le za tem, kako bi se dal povzdignili tujski promet v naši deželi. Tedaj smo svetovali, naj občina ljubljanska kupi od erarja ljubljanski grad in stori Ljubljano nekako za središče, s katerega se vodi gibanje za povzdigo tujskega prometa. V naše največje zadoščenje se je prvi del naših želja že izpolnil, kajti mestna občina je danes, po preteku treh let že lastnica ljubljanskega gradu, lastnica bisera, B bode zbrušen in ljubko okovan lahko donašal črez nekaj let ne le mestni občini, ampak celi deželi lep dobiček. V zadnjem času se je v Ljubljani zbral krog rodoljubov z namenom ustanoviti toliko potrebno društvo za povzdigo tujskega prometa. Taka društva obstoje v drugih krono-vinah že leta in leta ter so se krepko razvila in dotičnim deželam odprla bogate vire dohodkov, ki rasto čimdalje bolj. Pri nas na Kranjskem smo se pa zbudili le prepozno, dasi so dani vsi pogoji, da bi bil tujski promet že lepo razvit, ako bi bili pravočasno spoznali, kako velike važnosti je v gospodarskem oziru. V vsem pritrjujemo dopisniku iz gostil-ničarskih krogov, ki trdi, da so ravno gostilničarji v dotičnih krajih mnogo zakrivili, da se tujski promet ni povzdignil na ono stopinjo, kakor bi moral biti. Da je temu res tako, hočemo dokazati, povedati pa tudi, na kak način bi se dala napraviti reklama, ki bi gostilničarje skoro nič ne stala. Pred nami leži 20f> strani obsegajoča brošura «Tiroler Verkehrs- und Hotelbuch, 2. Auflage«. Ta ročna knjižica obsega vse mogoče, kar bi moglo pospeševati tujski promet. Preobširno bi bilo se podrobneje baviti z njeno vsebino, pa saj si jo lahko nabavi za borih osemdeset vinarjev, kdor se zanima za stvar. Brošura je pisana z veliko natančnostjo. V drugem delu brošure so pa sami inserati hotelov in goslilen, ki se bavijo s tujskim prometom in kot dodatek so navedena zavetišča in planinske koče na Tirolskem. Pri vsakem inseratu je tudi slika bodisi dotičnega kraja, ali pa hotela, gostilne, koče, zavetišča. In pri nas. Izšlo je nekaj malih nemških »vodnikov« in edini slovenski »Vodnik po Gorenjskem >, ki ga je izdal gosp. Iv. Pr. Lampret. Razen tega so še izdali Bled, Kamnik in Toplice na Dolenjskem svoje plakate. To je pa menda tudi vse, kar se je zgodilo do danes v tem oziru za povzdigo tujskega prometa. Zares malo imamo pokazati. Jadikujemo, da smo revni, a pomagati si pa nočemo. Kako lepe brošure bi izšle o naših prelepih pokrajinah, ne da bi nas kaj veljalo. Vzemimo, da si da vsak gostilničar samo po lepi naši Gorenjski napraviti za svoj kraj, oziroma svojo gostilno dober klišej v velikosti razglednic. Te klišeje naj se zbere in dobili bi krasen album, za katerega izdajo bi se že dobil založnik proti majhni odškodnini. Gostilničarji, hotelirji, trgovci i. t. d. bi si pa z istimi klišeji dali napraviti pri domačih tvrdkah razglednice, ki bi jih komad veljale 2 do 3 vinarje ali pa še cenejše. Imeli bi PODLISTEK. Pomladanski Izprehodi po Italiji. Odlomki iz popotnega dnevnika. Piše Franjo K—c. I. P a d O V a. Konec. Valovanje naroda me je vleklo seboj in nehote sem prišel v padovanski «prato». Mnogo listnatega drevja je človeška roka razporedila v lep perivoj, v njegovo senco pa postavila mogočne mramornate kipe. Vsi ti, katere nam predstavljajo mramornati kipi, so bili slavni učenci padovanske univerze. Kako jim kalijo danes pokojni mir, častitljivim, mramornatim očakom I Nebroj kolotočev se vrti, ob njih hreščeča godba, tekmujoča v najnujnejših disakordih! Na drugi strani pa konjski semenj! Mnogi tisoči romajo iz rok v roke! V ozadju so postavljeni šotori in v njih panorame ter menažerije! Iskrih oči le- tajo laške lepotice med valovečo množico in z nemim občudovanjem zro na izobešene lepake. Za deset centezimov celo dvajseto stoletje v sliki in besedi! Od angleško - burske moritve pa do rusko-japonske vojske! Kakor stena visoko platno ti spričuje, da se tu poveličuje grozota človeškega klanja na dalnem vztoku! Slika predstavlja padec Port Arturja. Na iskrem vrancu, z demonskim pogledom, sedi zmagonosni Nogi in s ponosom turškega paša gleda prihajati ponižanega Steslja. Na desni in levi dežuje granat in bomb. Na bojnem polju kot zelnate glave, prave glnve človeških bitij. Nad njimi vzhaja solnce, vse-večno, vseoživljajoee. Življenja in smrt si podajata roko k nenavadni zvezi. Strašna, grandiozna, nepozabna slika! Zabavišče ob zabavišču in trumoma se gnete narod okolu njih. Na tribuni menažerije stoji dražestna devojka v vpijoči, kar-minasti obleki, vabeč občinstvo v notranje prostore. Zunanje slike prikazujejo najstraš- nejše dogodke iz srednjeafriških pustinj! Razjarjen tiger mesari dvojico lovcev in jim srka kri. »Corpo di Bacco!> To je kaj za vročekrvne laške fantine. Skrivnostno namežikavajo svojim izvoljenkam, kot bi jim hoteli reči: Ne tako! Da imamo vsi posla s to zverjo, drugače bi ji dali vetra! Ob pozni popoldanski uri ponehava to nenavadno vrvenje, in nasičen redkih vžitkov zapušča okoličan šumna zabavišča. Sejmišča se praznijo in okolu 6. ure popoldne zadobivajo prej tako živahni prostori, vedno bolj vsakdanje lice. V mraku pa prispe tudi pado-vanska eleganca iz svojih palač, da s svojo navzočnostjo počasti mesto veselja. Ceste, vodeče iz mestnega ozidja, se polnijo svetlih kočj. Za trenutek pozabiš, da si v malo-rnestni Padovi in zdi se ti, da si na kakšni rimski Apiji. Plemiči po rojstvu in denarju, se živahno smejijo na mehkih sedežih dvo-vprežnih »karoc», med njimi v tankih, svilenih pajčolanih meščanske krasotice, milein pri nakladi 1000 razglednic lahko ne samo plačan najboljši klišej, ampak že tudi nekaj dobička, vrhutcga pa šu brezplačno reklamo. Dopisnik iz gostilničarjih krogov je zaklicali «U na noge!« Tudi mi smo tega mnenja in ako res nismo čudežno okorni, lahko izide še v letošnji seziji album naših pokrajin, ki nam bode v ponos. To bi bila ena pot, po kateri bi prišli kmalu do cilja. Upamo, da bodemo kmalu v stanu reči: naša želja su je spolnila. V to so pripomogli naši zavedni gostilničarji in hotelirji, ki so krepko stopili na noge. Kreditno društvo v Kranju. Lep napiedek, ki ga ju dosegel ta zavod v drugem poslovnem letu, kaže, da si pridobiva društvo splošno Zaupanje v ljudstvu, kar svedoči nadednje poročilo: Denarni piomet: Vseh denarnih prejemkov je bilo K 861.251*70, vseh izdatkov pa K 356,139-25, torej denarnega prometa K 716.390-95. Deleži: Koncem leta 1908 je štelo društvo 24 članov s 100 glavnimi deleži a K 200, t. j. K 20.000, katero stanje se tudi v drugi poslovni dobi ni izpremenilo. Opravilnih deležev je bilo koncem leta 190.-) 140 a K 6, t. j. K 730 s 146 zadružniki. V upravnem letu 19U4 je pristopilo 82 zadružnikov, ki so vplačali na opravilnih deležih K 410 ter šteje društvo koncem leta 1904 262 zadružnikov z vplačano glavnico K 21.140. Posojila: Posojila so znašala koncem leta 1903 K 172.623-01, novih posojil se je izplačalo v letu 194 K 169.102*87, vrnilo pa se je K 73.305-39 ter znaša stanje koncem leta 1904 K 268.470-49 danih 214 zadružnikom. Od loh posojil pripada na hipotečui kredit K 190.04650 in na osebni kredit K 78.423 99, skupaj toraj K 268.47049. Hranilne vloge: Koncem leta 1903 je značalo stanje hranilnih vlog K 161 -285-62, tekom leta 1904 se je vložilo K 221.94292, za leto 1904 kapitalizovane obresti znašajo K 6.381-76, po odbitku v letu 1904 dvigne-nih K 112.528-23 znašajo hranilne vloge koncem leta 1904 K 277.081 77. čedne, kakor same junakinje fantastičnih romanov. Do mraka je trajalo to nenavadno vrvenje, in sem danes prav po naključju naletel nanj. Ulice se praznijo, le na trgu pred stolnico še v gručah stoje ljudje. Tu vdarjajo goslarji svoje južne arije in igrajo mandolino, vmes se suče mladi svet nižjih meščanskih slojev. Veselo frfolajo lahna krila «belle fan-ciulle«, ker lepe so Severoitalijanke. Časi komur čast! Kdor je videl Napolj ali Genovo, mora priznati, da bolj nečednega in zamazanega ženstva ga ne najde, kot je tam. Proti tem je severna Italijanka vse kaj druzega. Plemenitega izraba v potezah, rožna lepota na cvetočih licih in lilijsko snažna čednost na krilih, svujstva, ki jih zapaziš pri devojkah Milana, Vi-rone in Padove, ali pri ženstvu južne Italije nikdar! V podvojeni lepoti nas pozdravljajo mlečnorožna lica severoitalijanskih blon-duik! Italijanka je redko plavolasa, ako pa ji glavico krijejo zlatožolti kodri, je omamljive lepoto! Nisem je videl lepše ženske od se-veioitalijanske blondinke. Človeku se nehote vime misel, da li ni nesmrtni Hafael tu za-joitial snovi k svojim nedosežnim madamam? Naložen denar- Pri drugih denarnih zavodih je bilo koncem leta 1903 naloženih K 3.749 90, tekom leta 1904 seje naložilo K 65.202*82, dvignilo pa 45.555-46, ostane naloženega denarja koncem leta 1904 K 23.397-26, k temu prištejemo tudi narasle in kapitalizovane obresti K 395 26 ter znaša stanje K 23.792-52. Cisti dobiček: (listi dobiček za leto 1904 znaša K 1.848*49, ki se razdeli vsled sklepa občnega zbora sledeče: Glavnim deležnikom pripade 5% dirldeada, ki znaša K 1000 In ostane čislega dobička v znesku KT 848*49, ki se priklopi splošnemu rezervnemu zakladu. Splošni rezervni zaklad prejšnjega leta je znašal li 1.086*89, ki naraste na K 1.929*88. II. poučno potovanje kranjskih kmetovalcev. Z ozirom na razglas podpisanega glavnega odbora z dne 10. maja 1.1. javljamo, da je poučno potovanje na Štajersko, oziroma Koroško zagotovljeno ler da se bo vršilo po niže označenem sporedu od 13., oziroma 14. do 17. junija t. 1. Prijave za udeležbo sprejema podpisani odbor še do 8. junij a t. 1. Vožnja v tretjem razredu bo stala 25 K, v drugem razredu pa 50 K. — Vsak udeleženec naj pošlje najkasneje do 8. junija t. I. podpisanemu odboru 25, oziroma 50 K, da se mu bo mogel pravočasno priskrbeti sešitek voznih listkov. Vse potne stroške nosi udeleženec sam. Voditelj izleta, gosp. mlekarski nadzornik Leg-vart, preskrbi vse potrebno glede vozov, pre-hranitve in prenočišč. Udeležniki se zbero v torek, dne 13. junija zvečer med 9. in 10. uro v hotelu Lloyd v Ljubljani, oziroma pridejo pravočasno na južni kolodvor, da se odpeljejo s poštnim vlakom ob 12. uri 15 min., ponoči iz torka 13. na sredo 14. junija. Udeleženci na tej progi, ki ne pridejo v Ljubljano, naj vstopijo v ta vlak. V sredo, 14. junija po dohodu vlaka v Wildon ob šestih zjutraj bo zajutrek ter takoj potem odhod z vozom v Waldegg na posestvo — Tu se križa severna pasma z južno, in v Florenci n. pr. že srečaš čisto druge tipe. S kakšno gracijoznostjo se poda stasita Pado-vanka v naročaj svojega plesalca! Nežnobojna nošnja milobno de očesu; za tujca nekaj nenavadno poetifinegal Cele ure bi zrl drhtečemu kretanju nežnih bitij in prisluškoval živahnim južnim arijam. Nerazcvele rože-vrtnice in dehteči nageljčki, ki presrečnim plesalkam brezizjenino dičijo lepe kodre, le še poveličujejo njih krasoto! Seveda ne plešejo fantastične tarantele vročekrvne Rhnljanke ali strastne Napolitanke, ali njih kretnje so zato tem ubranejše, harmoničnejše. Zatonila je nebes svetla krogla in lahak mrak se zgrinja nad bajno pokrajino. Po mnogoštevilnih ozkih ulicah prikolovratim zopet na stolni trg. Tu se vzpenja pred menoj mogočna križna katedrala s sedraorico svojih orjaških kupol. Prekrasne mramornate stopnjice vodijo navzgor kot biserna lestva Jakobova . . . Neizbrisen spomin lepote in veličastnosti za misli človeškega uma so zapustile v meni, da se niso drsali po njih brezdelni m izžveti prosjaki in prosjakinje. Kakor izklesano jim je zapisano na licih, da viteza Plessinga, kjer bo ogledovanje velikanske reje prašičev (400 prašičev), izdelovanja sadnega šampanjca ter sirarne. Iz \Valdcgga .soudeleženci vrnejo preko graščine Harbersdorf — kjer si ogledajo velikanske sadovnjake nazaj v Wildon, kjer bo kosilo. Po kosilu odhod v Gradec. Tam si še isto popoldne ogledajo vzorno perutninarstvo deželnega zavoda v Feldhofu ter deželne kmetijske šole v Groltenhofu. Ogled mesta Gradca in prenočevanje. V četrtek, 15. junija odhod iz Gradca zjutraj ob šestih v VVelsberg, kjer bo ogledovanje vzornega gospodarstva in reje pinc-gavske govedi pl. Dehneja. Ob Vi 12. uri od-polovanje v Bruck, kjer bo kosilo, in popoldne ob treh odhod v Admont. Tamkaj izletniki obiščejo samostanske kleti. V Admontu ho večerja in prenočevanje. V petek, 19. junija zjutraj ob petih odhod na .štajersko deželno šolo za živinorejo in pla-ninarstvo v Grabnerhofu ter ogledovanje vzornega planinarstva v Buchau. To ogledovanje se bo vršilo pod vodstvom tamošnjega vodja, znamenitega živinorejca dr. Schuplija. Kosilo V Admontu, potem odhod v Kaiserberg, kjer si izletniki ogledajo vzorno sirarno in živino nekaterih posestnikov. Po večerji odpotovanje v Judenburg, kjer bo prenočevanje. V soboto, 20. junija zjutraj z vozom odhod na planine živinorejske zadruge v Judenburgu, potem v Talheim in v Št. Lampreht, kjer bo kosilo. V Št. Lamprehtu ogledovanje vzorne živinoreje tamošnjega benediktinskega samostana in posestnika Zedlacherja. Iz Št. Lampreht a odpotovanje zvečer ob sedmih čez Trbiž v Ljubljano. Glavni odbor c. k r. kmetijske družbe za Kranjsko. Tedenski politični pregled. K položaja. Ker utegne češki deželni zbor zborovati do približno 6. ali 7. junija in nastopijo kmalu potem binkoštni prazniki, se državni zbor snide menda na dan 14. junija. Zboroval bo menda do konca meseca julija. V poletnem zasedanju se morajo dognati naslednje zadeve: Trgovinska pogodba z jim ni obilica let upognila ramen; zgodaj od-cveteli, rano dozoreli in brzo doživeli! Tipično beraštvo južnih krajev, ki je srečaš posebno v blaženi Italiji, v vsakem kraju, na vsakem mestu, ob vsakem času! — Zbor kanonikov prepeva »vespere». Globoko odmeva zdaj pojemajoči, zdaj rastoči kantus po visokih prostorih božanskega domovja. Da le ne bi tako šušljali ti italijanski svečeniki pri izgovarjanju latinščine! Sleherni s izpremene v š, kar nič posebno ne gladi ušesa. Še enkrat se ozrem — zapuščajoč božji hram — na utripajočo večno luč v srebrni svetilki sredi ogromnih prostorov — na nebu ji drugari na milijone nebeških lučk: . . . Padova se je pomirila. Predstavlja se nam kot ono neznatno tiho mestece, brez tramvaja in žvižga tovarniške pare kot poprej. Utrujen stopam pod zidovjem frančiškanskega samostana. Po njega neskončnih arkadah domuje dolgočasje, le tupatam je motijo koraki zamišljenega samostanca . . . Med mnogimi tihimi mesti Italije je morda Padova najtišja. Da nisem videl današnjega, samo parkrat na leto se vršečega shoda, imenoval bi jo mesto tihožitja. Velika 1. priloga ..Gorenjcu" št. 22 iz 1.1905. Nemčijo, šestmesečni proračunski provizorij, predloga o zvišanju duhovniških plač, prekoračenje troškov pri planinskih železnicah in nekatere druge gospodarske predloge. Na Ogrskem državljani že pet mesecev ne plačujejo državi direktnih davkov, ker državni zbor ni odobril proračuna. Večina zbornice se s kraljem še vedno ne moro sporazumeti in noče prevzeti vlade, ako cesar ne dovoli, da se bo v ogrski armadi ukazovalo iu uradovalo v madjarskem jeziku. Ministrska kriza v Srbiji. Kralj je poveril sestavo nove vlade voditelju samostojnih radikalcev, Ljuba Stojanovicu. Sam je prevzel predsedstvo in notranje zadeve, Jovanu Žuje-viču je poveril nauk, Nikoli Nikolicu pravo-sodstvo, Ivanu Pavičeviču narodno gospodarstvo, dr. Milanu Markoviču finance, Vladi To-doroviču zgradbe in polkouiiku Vasi Anto-viču vojno. Macedonija. Grška vlada je poslala velesilam odločno protestno noto proti sultanovi odredbi, s katerim so se macedonski Kurovlahi proglasili za posebno narodnost. V noti se naglasa, da so se kršile pravice grškega patrijarha. — Načelniki Albancev v djakovskem okrožju so brzojavno protestirali pri Hilmi-paši proti prodiranju Semsi-paše iz Prizrena proti Djakovu, ker bi to provzro-čilo novo albansko vstajo in žive s pašo v krvni osveti zaradi lastnih bojev. Dopisi. Iz Ribnega pri Bledu. Že dolgo časa ni bilo nobenega dopisa od nas v Vašem cenjenem listu. Danes zopet pošljemo nekaj. Kakor je bila lansko leto v več krajih slaba letina, tako je bila tudi pri nas. Tudi pri nas je nekaj pokončala toča, nekaj pa suša. Kmetovalec je poročal, da bo vlada delila takim prizadetim krajem podpore s tem, da bo nakupila revnim kmetom semenski krompir. Selo in Ribno sta napravila prošnjo za tako podporo. In res je bilo poslano za občino Ribno 6000 kil krompirja, ki naj bi se razdelil med 42 uradno podpisane revne posestnike. S Sela je bilo določenih 16 posestnikov, z Ribnega, Bodešč in Kontnega pa 26 po- množica nekdaj slavnih palricijskih domov spi mirno smrtno spanje, kot zapuščena bivališča v Pompejih! Povsod zob časa, povsod zapuščeni prazni domovi, ki se preživljajo samo ob svoji zgodovinski slavi! Blažen mir vlada po ulicah. Le redkokdaj se pretresa kaka kočija po ne ravno slabem, okroglo ka-menitem tlaku. Kakor ulice brez civilizacije! Ob dolgih, od slavne starosti začrnelih domovih, monotoni porliki in temni koridori. Ljudje, ki šetajo po teh arkadah, so pravi malomeščani. S filistrskim dostojanstvom postavljajo nogo pred nogo; kakor bi bilo izpre-hajanje že samonasebi kak česlit meščanski posel. — Tam obdana od starih palač sameva slavna univerza. Človek skoro ne bi verjel, da je dala ta šola svetu toliko geni-jalnih, slavnih mož iu mislecev. Tujci ne polnijo več njenih častitljivih prostorov; pod arkadami šeta par dolgokodrastih sinov muzinih v živahnem, polemičnem razgovoru. Soba gori v nadstropju je razsvetljena; častivreden profesor zapira telečjekožnate folijante in hvali Boga, da more vzklikniti: diem non perdidi! sestnikov. Najbolj prizadeti so bili posestniki s Sela, a pri razdelitvi se ni pravično postopalo, kajti Selani so prejeli samo 750 kil. Vsled tega so se pritožili na glavarstvo v Radovljico, ki je ukazalo, naj ga Ribnani odstopijo Selanom še 1000 kil semenskega krompirja. Pa toliko krompirja pri nas nismo več imeli, temveč samo okrog 600 kil. Zakaj se je pa prvotno tako hitro razdeljeval krompir po Ribnem in Bodeščah? Kmet. Iz Kamnika. Prvo slovensko pevsko društvo »Lira* vabi h koncertu, ki se vrši v nedeljo, dne 4. junija 1905 v dvorani «Narodne Čitalnice« v Kamniku. Spored: 1.) Viktor Parma: »Slovanske cvetke,, glasovir; 2.) Ivan pl. Zaje: »Slava delu,- moški zbor; 3.) Viktor Parma: »Triglavske rože,» glasovir; 4.) Dr. G. lpavec: «Lastovki v slovo,» mešani zbor; 5.) F. S. Vilhar, «Kolo,» glasovir; 6.) A. For-ster: »Ave Marija.* mešani zbor s spremlje-vanjem klavirja in 7.) «Seja mestnega starešinstva«, komična opereta v enem dejanju s spremljevanjem glasovirja. Uglasbil Roman Nojedlv. Osebe: Zupan. I. starešina. II. starešina. Pisar. Berič. Stražnik in starešine. Glasovirske točke igra gospod Ivan Beseg. Začetek ob poldeveti uri zvečer. Po vsporedu ples. Vstopnina: Sedeži I. in II. vrste po K 1*60; ostali sedeži po 1 krono, stojišča 60 vin. Odbor. Loške novice. — Napad na mestno stražo. Trije popolnoma posuroveli fantalini, namreč 22-letni Jožef Gasar, ki je že večkrat predkaz-novan ter bil tudi že v prisilni delavnici in brata Martin in Janez Martelak, tudi že večkrat predkaznovana, vsi iz Škofje Loke, napadli so v nedeljo 28. m. m. ponoči s kamni tukajšnjo policijsko stražo. Precej težak kamen je zadel nadstražnika Krnica v hrbet. Razgrajali so seveda že preje v predmestjih; tako so polomili v zgornjem Karlovcu vrtno ograjo g. Zigona. Policija je razgrajače aretirala in izročila tukajšnjemu c. kr. okrajnemu sodišču. Jožef Gosar, ki je pod policijskem nadzorstvom, bi bil potreben, da se vnovič pošlje v prisilno delavnico. Sploh je pa tukaj še par sličnih postopačev, pod katerimi nima dostojen človek, miru. Zbirališče imajo v šolski ulici. Učiteljstvo mora dostikrat šolska okna zapirati, da ne čujejo otroci preklinjevanja in nesramnega kvantanja teh nezrelih fantičev. Merodajne faktorje si usojamo opomniti, da posvete tem individuom nekoliko več pozornosti. — Smrtni padec. Dne 27. majnika t. 1. okoli 2. ure popoldne je padla 8 let stara bojtaričina hči Frančiška Jeraša z Bro-dov iz podstrešja na cesto, ki pelje mimo hiše, tako nesrečno, da je čez pol ure izdihnila. Počila jej je cepina. — Ukradeno je bilo v noči od 16. na 17. majnika t. 1. gostilničarju Matevžu Drolu iz Zgornje Sorice iz zaprte omarice gotovine 189 K in nekaj malih stvari. Na sumu je njegov sin Janez, ki je 14. maja t. 1. de-zertiral od domačega polka št. 17 v Celovcu ter ušel baje čez Udine v Ameriko. Novice iz selške doline. — V Bukovšci je bil dne 25. maja koncesijonalni ogled za novo šolo. Tudi je bil razgovor za odpravljenje zasilne šole in otvoritve ekskuredne za ta čas, da se nova šola dozida. Selška, kakor starološka občina pa ugo- varjala, naj se odloži, ker imata že tako dovolj velike stroške, starološka je opravičena, ker bode zidala novo dvorazrednico v Zabnici. V selški občini pa ljudje preveč znosijo denarje drugam, recimo v farovže, da potem ni denarja za šole. — Za župnega upravitelja je nastavljen pri Sv. Lenartu selški kaplan g. Franc Sever. Pride pa k njemu še njegov brat duhovnik, tako, da bodo imeli pri Sv. Lenartu dva duhovnika. Prejšnji župni upravitelj gospod Ivan Volk je odšel v Kropo h kapelici. Sedaj se je oddahnil Tomaž Rožnik, ko je spravil Volka od Sv. Lenarta. Pričela se bode v šentlenartski župniji ravno taka gonja, kakor v Selcih. — Vozna pošta je po selški dolini sedaj prav primerno uravnana. Dopoldanska pošta gre tako zgodaj iz Železnikov (ob 7. uri zjutraj), da lahko pride vsak na vlak v Ljubljano ob •/* 11 uto. Pošta je dopoldne ob 9. uri že v Škofji Loki, tako da vsak lahko tudi opravi pri sodniji ali davkariji. — O pretepu v Dražgošah se je napačno poročalo. Dotično vest sta razširila pretepača brata Brceta. To sta dva pristna katoliška falota. Na dan sv. Florijana je mlajši razgrajal po velikih gostilnah in fantom trgal krivce in žugal z nožem. Napadeni fantje so mirni in pošteni člani bralnega društva v Dražgošah. Pri sodniji sta se lagala Brceta, da sta tudi člana bralnega društva, kar pa ni res. Pač pa sta brata kaplana Brceta v Dobrničah. To so katoliški izobraženci, v žepu patanošter v rokah pa nož. — Divji petelin je napravil v gozdu pri Bukovici veliko škode. Poščipal je mladim jelkam vrhove. Posestniki pravijo, da je škode nad 1000 K. Rusko-japonska vojna. Konec prejšnjega tedna so Rusi doživeli na morju strašen poraz. V soboto zjutraj, dne 27. t. m. se je začela dolgo in nestrpno pričakovana bitka med obema bro-dovjema. Roždestvenski jo šel drzno svojemu cilju nasproti po prestanib velikanskih nevarnostih in zaprekah, ki so mu križale pot na morju. Roždestvenskega brodovje je pri vhodu v Korejsko cesto trčilo z japonsko mornarico. Japonski admiral Togo je že mesece in mesece pripravljal ta glavni udar ter si izvolil za bojišče oni del morja, ki mu je bil najbolj ugoden, na katerem so tri japonske vojne lukc, vse močno utrjene. Rusi so poslali 6 bojnih ladij in 14 ladij drugega razreda v boj ter so morali ščititi z nekaterimi pomožnimi kMžaricami in nekaterimi torpedo vkami vso silno okorno in težko ladjevje, ki je vozilo živež, sploh vojne potrebščine. Admiral Togo je napadel Ruse s petimi vojnimi ladjami ter devetimi oklopnicami ter je imel vse taktične ugodnosti na svoji strani. Bitko so gotovo začele prve torpedovke. Togo je napadel posamezne ruske ladje, jih gnal pred morda v past — na podmorske mine — ali v tesne zalive, kjer so bile ladje izpostavljene ognju mogočnih obrežnih trdnjav. Na ta način je uničil Rusom nekaj ladij; seveda so tudi Japonci imeli velike izgube. Tekom dne so se potopile tri oklopnice in ena križarka, 1 oklopnica je bila težko poškodovana. Takoj ob začetku bitke je bil ranjen admiral Roždestvenski, kato- rega so potem spravili na drugo ladjo, katero pa je vjel I admiralom Koždestvenskim vred japonski uničevalec torpedov «Sadjanavi l.». Tudi Nebogatov je bil ujet s svojo admiralsko ladjo. V celem se je potopilo z ladjami vred okoli 4700 mož. — Listi poročajo, da se ceni ruska izguba nad 300 milijonov kron. •Daily Express*- poroča, da je vladivo-stoska križarka «Gromohoj», ki je zapustila pristanišče, da bi se združila z brodovjom admirala Hoždestvenskega, zadela izven I u ko na mino in se potopila. Z njo je baje utonila vsa posadka, ki je štela 800 mož in admiral Skridlov. Da je bil Skridlov na krovu te ladje, se sklepa i/, tega. ker je izdal pred tremi dnevi dnevno povelje, da odpluje iz Vladivostoka in da ga ima spremljati tudi križarka »Rosija». V Tokio je razširjena doslej še nepotrjena govorica, da so šle pred Vladivoslokom postavljene japonske ladje proti severu bežečim ruskim ladjam nasproti in tudi večino teh ruskih ladij potopile. Izmed 20 ruskih ladij sta ušli samo dye. V ruskih krogih se sodi, da je poraz posledica izdajstva na ruski strani. Na krovu nekaterih ladij so se nahajali tudi revoluci-jonarji, ki v bitki niso storili svoje dolžnosti. Rusom pa je najbrže tudi nedostajalo premoga, ker sicer ni umljivo, da bi bili pluli skozi Korejski preliv, ki je bil zanje najnevarnejši. Za vzrok poraza je treba smatrati: malovredne ladje, neizvežbano moštvo in ne-dostajanje discipline na ruski strani, na japonski strani v vsakem oziru na višku modernih zahtev stoječe ladje. Ona država, na katere moč so se tako zanašali, je globoko ponižana in prenašati mora najostrejše kritike o nesposobnosti vojne uprave. To nas kot Slovane globoko boli, a obenem nas vendar navdaja upanjp, da bodo grozni udarci, katere je doživela Rusija v japonsko-ruski vojski pokazali ji pot k zboljšanju. Stara konservativna Rusija si mora ob takih dogodkih mirno dopustiti opazke, da je zmaga njenega sovražnika zmaga večje omike. Kaka bi bila ruska moč, če bi se ostrila z istimi sredstvi, kakor se ostri moč manjše Japonske! Ministrski svet ruski je sklenil po dolgem razgovoru, da se vojska nadaljuje. V Mandžurijo pošljejo ojačenj; vrhutega je car ukazal, da odide četrto brodovje takoj, ko bo pripravljeno, v Azijo, in je odredil, da se organizira peto brodovje. Jtovičar. Krvava nemško -nacijonalna slavnost v Domžalah. Minuli četrtek je nemško-naci-jonalno pevsko društvo in «Zastave doli!» so prišli Nemci in nemčuiji k ograji, potegnili samokrese in grozili ljudem. Slovence so sramotili, jim kazali osle, p I a vice in — revolverje. Začeli so jih tudi obsipavali — s kamni. Vsled tega nastopa je zavrela najhladnejšim Slovencem kri in tudi s slovenske strani so jeli odgovarjati s kamni. Zdaj so orožniki pregnali ljudi spet na drugo stran, kjer so prej bili Tukaj se je med tem zbralo vse polno Slovenk iz Domžal in iz Stoba, ki so odločno zahtevale, da se odstranijo frankfutarice. A odgovor so bili bajoneti in puškina kopita. Domžalski župan je igral žalostno vlogo in videlo se mu je, kako je priklenjen v nemške verige Tirolcev. Orožniki so razganjali ljudi in rabili orožje. Pri tem je bilo mnogo Slovencev ranjenih z bajoneti. Pripoveduje se tudi o nekem smrtnem slučaju, ali natančnega se še nič ne ve. Orožniki so suvali z bajonetom in bili s kopitom, kamor so zadeli. Hlače in suknje so strgali skoro vsem ljudem. Tukaj so se odlikovala naša slovenska dekleta, ki so junaški nastavljala svoje prsi orožju in klicala: «Le dajte nas, tu smo, če mora teči slovenska kri za privandrane nemške tirolske pijavke!» Povabljeni Nemci so se odpeljali s posebnim vlakom ob poldevetih zvečer. Zastraženi od orožnikov so se podali proti kolodvoru. Množica jih je izžvižgala in klicala gromoviti «Abcug!» Čim pa so bili v vagonih, se je stvar koj zasukala; zdaj so imeli namreč pogum in začeli so metati kamne na Slovence. Kamne so prinesli seboj nalašč za ta namen. Ljudstvo je v svoji razburjenosti hotelo vdreti na peron. A zdaj je komisar Lazzarini ukazal streljati — na Slovence. Zandarmerija je trikrat ustrelila. Kroglje so žvižgale okrog glavä in tekla je kri. Dva človeka sta bila obstreljena, dva po- polnoma nedolžna človeka. Orožniki so šli sedaj na Slovence z bajoneti. En orožnik je bil posebno divji. Pivi človek, na katerega je planil, se mu je izognil, istotako drugi in tretji, četrtemu je orožnik zabodel bajonet v stegno s tako silo, da mu je stegno popolnoma prebodel in je bajonet na drugi strani ven pogledal. Ko je ranjenec ječaje vsled strašne rane šepal proti kolodvoru, ga je orožnik s puškinim kopitom udaril po hrbtu s tako silo, da se je takoj zgrudil na tla in si zlomil prebodeno nogo. Ta nesrečnik se zove Josip Sedej, je črkostavec in doma iz Trnovskega predmestja. Nesrečnik je po vsem nedolžen in le žrtev surovega žandarja in pangermanskega birokrata. Omeniti se mora še, da je pri tej pan-germanski izzivajoči slavnosti sodelovala c. kr. v o j a š k a g o d b a. Za kako slovensko narodno slavnost ni dobiti vojaške godbe, pri panger-manskih slavnostih pa je vedno zraven. Kamniški okrajni glavar se je osebno udeležil nemške slavnosti. V službi je bil komisar Lazzarini in zato je on odgovoren za vse ne-čuveno postopanje javne oblasti, ali okiajni glavar je neprenehoma hodil iz družbe na vrtu zbranih Vsenemcev in dajal komisarju različna naročila. Po odhodu Nemcev je nastal mir. Slovenci so se zbrali na Kuharjevem vrtu, Domžale pa je stražilo orožništvo v zavesti, da je ščitilo kranjsko nemštvo. Dober dovtip je nehote napravil dopisnik sobotnega »Slovenca* trdeč, da je g. Luznar avtor «Gorenjčevega» podlistka «Moč spomina*. Menda je slutil, da bomo dotično noč slabo prespali. Res, tako od srca se nismo že davno smejali, ko isto jutro. Prav hvaležni smo mu, zato mu drage volje odpuščamo katoliško laž in tudi žnjo združeno moralo. Usluga za uslugo! Tudi mi objavljamo strme-čemu svetu senzacijonalno vest, da prične v kratkem izdajati «vodja» tukajšnje dekliške •šole g. Hybasek svoje zapiske pod zaglavjem «Moč pozabljivosti«, kjer bo v pikantnem slogu s še bolj pikantno vsebino dokazal, da je edino on najbolj sposoben v nravnem oziru blažilno vplivati na njegovemu vodstvu izročene šolske deklice. Langobardske groblje v Lajhu. Ob najlepšem vremenu se je pretekli teden prekopalo več kot 30 grobov. Nekateri so bili posebno bogati; zlasti so bili kostnjaki okrašeni s ko-raldami, katere so bile včasih prav velike in lepo pisane; pri eni so v rmeno ilovico vdelane modre steklene bucike. Nekatere izmed njih so bile takozvane »millefiori»; dobile so se pa tudi drobne, male in podol-gaste. Nasproti vratom mestne klavnice so bili kostnjaki kar nakopičeni; veliko in malo, revno in bogato, je ležalo vse yprek. Znamenit je bil grob ženskega mrliča, ki je imel ob glavi dve bronasti lasnici, med nogami celo vrsto krasnih korald, ob komolcu leve roke pa lepo srebrno, pozlačeno, z almandini (granati) okrašeno okroglo zapono z nielli-ranimi ornamenti, pod vratom pa poleg korald dvoje okusno izdelanih, bronastih S-zapon (tako imenovanih, ker imajo podobo črke S). S-zapone ali S-fibule so posebnost dobe preseljevanja narodov; še večja posebnost je pa srebrna zapona s sokoljo glavo, v katiri je bil kot oko vdelan kamen. Poleg dvoreznih nožev se je dobilo iz grobov še dvoje enoreznih nožev, takozvanih sakrov («sax»), kateri so na kranjskem grobišču bolj redki. Poleg tacih nožev je imel dotični mrlič še lepo brušen 2. priloga „Gorenjcu" št 22 iz I. 1905. okrogel ahat in lične kleščiee, s katerimi so odstranjevali nadležne lase po obrazu. Kleščiee so pokrile s krasno modro, malahilu podobno patino (rjo). Poleg raznega železnega orodja je ležala ob kolenu masivna bronasta zapona; istotaka večja zapona se ja nahajala na pasu. Zapestnice iz korald so bile enkrat spete z bronasto kljukico v podobi ležeče osmiec («c), enkrat so pa visele na prsih na posebnem obesku, ki je bil na obleki pritrjen. Najbolj bogat izmed dosedanjih grobov je bil grob št. 43, ki je bil tudi najglobji (1*95 m). Ženskemu mrliču je bil na prsi položen otročji mrliček z nekoliko koraldami. Ženska sama je imela život posut z zelo lepimi koraldami; glavo je pokrivalo z zlatom pretkano naličje (oziroma ostanki, to je zlate niti), ki je bilo zataknjeno z dvema lepima srebrnima iglama. Ob desnem licu je ležala prekrasno ornamen-tirana zlata lasnica, ob obeh straneh glave veliki zlati uhani; kot obesek na uhanih mnogorobat zlat okras v tiligran-delu, umetniško vložen z barvastim steklom. Za glavo je ležal srebrn novec cesarja Justiniana, pod brado pa drobna steklena ploščica. Ob levi rami je imela lepe srebrne in pozlačene za-pone z vloženimi almandini, več drugih malih srebrnih zapon in na levi roki zlat, s kamnom vložen prstan. Ob desnem komolcu je ležalo dvoje manjših in eden zelo velik in lepo okrašen koščen glavnik. Tudi drug grob v soseščini je bil bogat. Ob levi rami je imel kostnjak lepe srebrne in pozlačene zapone in stojalo steklenega kozarca, po prsih so ležale raztresene koralde. — Končno še nekoliko besedi o tehniki na kranjskih okraskih. «Millefiori» (podomače «tavžentrože») se imenuje jako umelna in težavna tehnika, v rabi že pri Rimljanih. Več raznobarvenih steklenih paličic so zložili skupaj in obdali z jednobarvenim steklom, nakar so vso maso tako razgreli, da se je dala poljubno podelali in oblikovati v različne okraske, posebno koralde, obeske in kamne, vložene v prstanih. Tudi «niello»-tehnika je bila težavna. Več kovin (posebno srebro, baker, svinec) se je moralo tako dolgo topili in mešati z žveplom, da je nastala gosta, vsled žveplene primesi počrnela zmes, katero so drobno stolkli in še z boraksom pomešali. S stolčeno (niello imenovano) zmesjo so nato pokrili gravirano srebro ali zlato. Nad žarečim ogljem so potem raztopili niello, katera je zalila vsa globja mesta kovine, ki so postala črna; vzbočeni okraski so pa vsled temnega ozadja postali bolj vidni. nov barometer si je naročil »Slovencev » dopisnik v podobi priproste ženice iz okolice. Le-ta barometer ga je z ozirom na deževno vreme v majniku poučil tako-le: »Nij čuda, da vedno gre dež; vsaj ljudje zdaj niti mrtvim ne dajo miru! Naj pustijo vsaj ta mrtve v Lajhu pri ,gmah'!» Že v interesu »SloVenčevega* dopisnika se nam zdi, prav dobro, da je bilo cel ta tedea. najlepše vreme, dasi se je v Lajhu prekopalo nad trideset grobov. V nasprotnem slučaju bo novičar nazadnje res verjel stari babnici in bi potem morda zaradi škrlalinke in vrat-nice, za kateri otroški bolezni se tudi močno zanima, šel vprašat za svet — kako konje-dirko. II. promenadni koncert tukajšnje meščanske godbe i se vrši danes zvečer točno ob V49. uro zvečer. Spored: 1.) V. Wlassak: Viteza Berksa koračnica; 2.) A. Müller: Uvertura k operi »Planinska roža*; '■>.) I. Strauss; Prvo ti-kanje, polka-mazur; 4.) K. Komzak: Štrausovc melodije, potpuri; D.) V. VVlassak: Za krasotice iz Kranja, valček; li.) Thomas: Nahant, amerikanska koračnica. Nesreča. Dne 31. maja popoldne je šel posestnik Jože Krč, po domaČe «An€rejček» iz Suhe pri Predosljih orat na polje. Vzel je s seboj puško, da bi streljal vrane. Pri oranju je nastavil nabito puško z napetim petelinom v plug tako, da je bila cev puške proti njemu obrnjena. Pri oranju se je puška sprožila in strel mu je v pravem pomenu besede odtrgal pol glave, tako da so možgani okrog ležali raztreseni. Karavanški predor je dolg 7972-8 m, torej skoro 8 km in potnik, ki bi šel peš skoz, potreboval bi skoraj dve uri, da bi prišel iz Koroške na Kranjsko. Vlak ga bode prevozil v 15 minutah. 4892-1 m te daljave prevrtalo se je od koroške strani, 3080*2 m pa od kranjske. Čeravno je tedaj bilo na koroški strani hudo kopati, ker je voda delala ovire, se je vseeno tukaj prevrtalo vendar-le več, ker je od Hrušice sem kopati zabranjeval hud pritisk zemlje in nevarni plini. Posebno težavno je bilo na koroški strani kopati, ko so došli do polovice, kajti od tam se tunel nagiba proti Hrušici in vode se je tem več nabralo in tem težje jo je bilo odpravljati. Dvakrat v novembru 1. 1904 in v marcu 1. 1905 je odpovedala elektrika in bili so zadržani po več tednov. Decembra meseca so morali od Hrušice sem pustiti kopanje in zazidati tunel, ker niso mogli vode odpravljati več. Tudi obokan je že tunel na Koroškem 41500 m daleč, na Kranjskem 2500 m, tedaj skupaj 6800 m. Čez tisoč metrov imajo še, potem pa lahko položijo v 14 dneh tire. Merili so menda prav težko in so bili jako razveseljeni, ko so videli, da so prišli v gori natančno skupaj. Občinski odbor v Mengišn je imenoval minulo nedeljo pisatelja Janeza Trdina, ondotnega rojaka, povodem 75 letnice njegovega rojstva častnim občanom. Umrl je v Kranju minulo nedeljo zjutraj šele 11 letni Hinko, sin tukajšnjega pivovar-narja, g. Mavrila Mavrja. Naše sožalje! V Stražišču so na praznik pokopali g. Antona Dulanskvja, c. kr. poštnega astistenta. N. v m. p. I 0 hrošcevem letu se nam piše z Gorenjskega: Bral sem, da je v nekaterih krajih letos izvanredno mnogo hroščev, a tukaj se se ni prikazal niti eden iz zemlje, kjer se najdejo pri kopanju le debele l./oščeve ličinke ali črvi. Kako to ? Ali so letos tu hrošči zaostali za eno leto vsled neugodnega vremena, ali je na Gorenjskem sploh hroščevo leto kasneje kakor drugje? Razstavo vajenskih del priredita obrtni zadrugi Radovljica in Bled sporazumno z obrtno - napredovalno šolo v Radovljici v prostorih novega šolskega poslopja v Radovljici. Razstava se otvori dne 29. julija tei traja do 6 avgusta 1905. Podrobnosti sledijo. Aljažev dom v Vratih se otvori o Binkoštih. Vozni red gorenjske železnice. S 1. junijem odhajajo vlaki iz Ljubljane proti Trbižu ob 12-24 ponoči, 5'07 zjutraj, 7*05 zjutraj, 11*44 dopoldne, 358 popoldne, 10 00 zvečer; ob nedeljah in praznikih do Podnarta ob 3-15 popoldne. V Ljubljano prihajajo ob 3-23 in 7-12 zjutraj, 1110 dopoldne, 4 29 popoldne, 8*06 in 10*40 zvečer; ob nedeljah in praznikih iz Lesec ob 9*05. Umrla je danes popoldne v Kranju gospa Marija Gotzl, rojena Jeglič. Pogreb bo v ponedeljek ob 5. uri popoldne. N. v m. p.! V prepiru zabodel. Iz Srednje vasi v Bohinju se poroča, da sta se v nedeljo pozno po noči sprla iz gostilne domov grede fanta Jernej Cvetek in Jožef Gartnar ter potegnila noža. Cvetek je bil težko poškodovan. Prenesli so ga v bližnjo hišo. Tudi Gartnar je bil ranjen. Zaboden je bil v spodnjo stran v prsi. Gartnar je drugi dan popoldne umrl. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, je razposlala te dni vstin slovenskim društvom poziv, v katerem prosi, da sklenejo ko-lekovati vse svoje listine, pisma in dopise z narodnim kolekom, ki je v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, in da rabijo leta kolek pri vstopnicah na vse zabavne, priredbe, veselice, koncerte, besede in dr. Vodstvo prosi najizdatneje podpore pri razširjanju novega dvavinarskega koleka vseh onih, ki jim je naša šolska družba pri srcu. Ta mala denarna žrtev donese Slovencem pač obilega sadu. Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva »Merkur*. Išče se: 2 pomočnika manufakturne stroke, 3 pomočnike špecerijske, potnik in 3 učence za Ljubljano; pomočnik špec. in želez., pomočnik špecerijske, pomočnik mešane, 3 učence za deželo in učenka za deželo. — Službe išče: 4 pomočniki manufakturne, pomočnik špec. in žel., 8 pomočnikov špecerijske, 13 pomočnikov mešane, 2 kontorista, 2 kontoristinji in bla-gajničarka. * * * Napad na španskega kralja. Španski kralj Alfonz je te dni obiskal predsednika francoske republike Loubeta v Parizu. Ko sta se vračala s predsednikom od operne predstave, je nekdo v Rue de Rivoli vrgel iz množice bombo, ki se jc razpočila tik za kraljevim vozom. Kralj ni bil zadet. Napadalec je španski anarhist, ki je nalašč prišel zato v Pariz. Potres, črna gora in Kotorski okraj sta dne 1. junija mnogo trpela vsled potresa. V Črni gori je hudo poškodovanih vse polno hiš iu je bilo mnogo ljudi ranjenih. V občini Špica v kotorskem okraju je večina hiš tako poškodovana, da ni mogoče v njih bivati, V občini Brčke bivajo ljudje pod milim nebom, ker jim je potres porušil vse hiše. Gospodarstvo. Tedenski sejm v Kranju dne 29. m. m. Prignalo se je 145 glav goveje živine, 11 telet, 303 prašičev, 2 ovci, — koz, — buš 50 kg pšenice K 10*—, prosa K 10*—, rž K 8*50, oves K 7*50, ajda K 8*50, krompir K 4*—. Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu maju 1905 je 441 strank vložilo 115.195 K 33 vin., 419 strank dvignilo 113.917 K 05 vin., 7 strankam se je izplačalo posojil 7.800 it — vin. Stanje hranilnih vlog 3,731.138 K 87 vin. Stanje posojil 2,041.647 K 17 vin. Denarni promet 287.630 K 35 vin. Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki. V mesecu maju 1905 je 106 strank vložilo 28.235 K 60 vin., 71 strank je dvignilo 9.323 K 67 vin., 3 strankam se je izplačalo posojil 14.200 K — vin. Stanje hranilnih vlog 632.918 K 74 vin. Stanja posojil 558.235 K 52 vin. Denarni promet 107.451 K 88 vin. Darila. Upravništvo našega lista je prejelo: Za fond pevskega zbora narodne čitalnice v Kranju zvralo omizje pri IVrneiu v Tržiču 18 kron, katere je poslal g. Albert HooM, 6, kr. davčni kontrolor v Tržiču, llvalii! pony-konj z vso pripadajočo konjsko opravo se poceni proda. m i Natančneje ne izve pri tvnlki Roos«, Kranj. Politega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nepozabna mali sta-a mali i. t. d., gospa jVEarija Gotzl »i. Jeglič danes ob pol 1. uri popoldne, previdena s sv. zakramenti, v l>7. letu svoje starosti mirno v Gospodo zaspala. Zemski ostanki drage pokoj nk-e se preneso v pondeljek 5. junija ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče in Lam pol-jže k vernemu počitku. V KHANJU, I, junija 1905. Žalujoči ostali. Brez vsakega drugega obvestila. h! t Tužnun srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš ljubljeni nepo/.abljivi sinček, oziroma bratec Hinko HCayr danes dne 28. nr jnika t. 1,, ob '/«, 10. uri dopoldne, po dolgi in mučni bolezni, previden i tolažili sv. vere, v 11. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v torek 30, t. m. ob 6. uri popoldne. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi. ( Dragega ranjkega priporočamo v blag sfiomin in molitev. K KANJ, '28. majnika 1905. Mavril in Ana Mayr roj. Illk, stariši. — Riri, brat. Anica, Jelica in umira sestre. Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam med dolgotrajno, mučno boleznijo in ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega sinčka, ozir. bratca HINKO ta izkazali sočutje in darovali krasne šopne in vence, se iskreno zahvaljuje žalujoča rodbina jKlaVril JKlayrJeVa. Tužnim srcem javljamo vsem sorod-nikom in znancem, do je naš ljubljeni nepozabljivi sin, brat, i zir. svak in stric, gospod Anton Dulansky c. kr. poStni asistent danes dne ,30. mejnika t. I.,' ob i), uri dopoldne, po mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 29. letu svoje dob", mirno v Gospo Iti zasp.l. Pogreb bode v četrtek J. junija ob 6. uri popoldne. Sv. maše-zadušniee se bodo brale v župni cerkvi v Šmartnem. Dragega ranjkega priporočamo v blag spomin in molitev. BTHAZIfiCE, 30. majnika 1905. Anton in Helena Dulanskv, stariši; Marija Tcpina roj. Dulanskv, sestra; Franc Tepina, svak; Franc, Mimica, Tonček, nečaki. Zahvala. Za ninogobrojne dokaze srčnega sočutja med boleznijo in ob smrti našega nepozabnega sina, brala, ozir. svaka in strica, gospoda Antona Dulanskvja kakor tudi za darovane prekrasne vence ter za ninogubrojno spremstvo predragega nam pokojnika k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem svojo najsrčnejšo in najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa se najtopleje zahvaljujemo gg. poštnim uradnikom in uslužbencem ter železniškim uradnikom iz Ljubljane in drugod, ki so v tako obilnem številu prihiteli izkazat zadnjo čast, kakor tudi »Gorenjskemu Sokolu- iz Kranja ter slav. «Gasilnemu drustvu-> iz Stražišča za korporativno udeležbo. STHAŽIsCE, H. junija 1905. Žalujoči ostali. z=z Kmetovalci! = MASTIN za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, konje, perutnino i. t. d. Le pod tem imenom, ki je postavno kot znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl. Trnkoezvjev kranjski tedilni prašek za prašiče. Natboljši zdravi dodatek h krmi, ki se naj uporablja kot ilieletično redilno sredstvo. Dobil je na tisoče zahvalnih pisem o izbornih uspehih najvišje medalje na razstavah vLondonu, Parizu, Kimu in na Dunaju. 1 zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovcu. Po pošli 5 zavojev na naslov: Lekarna Trnk6cxy, Ljubljana. Itazpečevalci dobe popust. Hočete li dolgo živeti In se veseliti zadovoljivega zdravja? Dadosežete to, morate skrbeti, da ohranite svoj želodec zdrav in za prebavijenje vedno sposoben. Vsak, kdor si je Izpridil želodec s težko prebavljivimi, prevročimi ali premrzlimi jedrni in pijačami, ali si ga je z istimi morda prehladil, naj se pnsluži Gennanove okrepčal ne esencije katera se uporablja z največjimi uspehi pri: pomanjkanju apetita, želodčnem oslabljenju, vetrovih, riganju, zgagi, vzdigovanju, glavobolu, omotici, krču, telesnem zaprtju, napenjanju in zlati žili. Po mnogo zavžilem kosilu, posebno še po mastnih in težko prebavljivih jedilih, odstrani ta esencija pritisk n bolečine, vzbuja slast do jedi, kar zdatno pripomore) k ohranitvi in vzdrževanju telesa. Po odstranitvi raznni izpridenih sokov iz telesa, učinkuje tako, da čisti kri in ima poleg tega pred vsemi drugimi enakimi zdravil prednost, da ne škoduje prav nič, celo tedaj ne, če le jo rabi v presledkih mnogo let, ker se nareja iz najfinejših in najboljzbranih rožnih sokov ter ima prijeten, gienko-aromatičen vonj tako zelo, di jo zavživajo s slastjo tudi gospe, otroci in celo prav razvajene osebe. Gennanove okrepčalne esencije, kot pravega domačega in ljudskega zdravila, bi ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker odvrne čestokrat najresnejšo bo lezen, kar je upoštevati zlasti tam, kjer ni zdravniške pomoči takoj pri roki. Pri kupovanju naj se zahteva vedno samo Germanova okrepčalna esencija iz lekarne pri črnem orlu» v Belovaiu: zakaj po svetu kroži še nekaj temu stičnih zdravil, od katerih pa se glede izvrstnosti ne more nobeno primerjati tej esenciji. Kot znak pristnosti mora imeti vsaka steklenica, ki se nahaja v zelenem zavitku popolen tvrdkin napis : Lekarna Pri črnem orlu K. Germana v Belovaru (Hrvaško), kamor naj se naslavljajo tudi vsa pošina naročila. Cena steklenici je 1"40 K. Po pošti se ne pošlje manj kakor dve steklenici. Pri predplaci naj se blagovoli doposlati še 20 vin. za zavitek. Naslovi naj bodo natančni in čitljivi. Naznanila pri povpraše vanju, prospektih ter navodila pri uporabi so zastonj. Germanovo okrepčevalno esencijopriporočam bo-leliavim kar najbolj, ker sem preverjen v izbornem učinku kat.erp.ir> sem zapazil že mnogokrat deloma sam na sebi, deloma pri mnogih župljanih, katerim sem to esencijo nasvetoval. 117—12 k Klza-krojrljiee.. 1 zavoj. 6 škatljie stane le 4 K ter se naroča pri E. pl* Fellerju, Stubica, Klein trg št. fifi, Hrvaško. Isotam se dobi tudi 12 malih ali t> dyojnatih steklenic f>4-{* za ceno f> kron, fi llerjeva rastlinska - zdravstvena tekočina z znamko: Pariz 1900 „Grand Prix" Najvišje odlikovanje. q Singerjevt šivalni stroji. Original Singer šivalni stroji so vzorni v konstrukciji in izvedbi. Original Singer šivalni stroji so ncutrpljm za obrt in domačo rabo. Original Singer šivalni stroji so najbolj razširjeni v tovarniških obralo višeih. Original Singer šivalni stroji so neprekosljivi gledo trpeznosti in zmožnosti. Original Singer šivalni stroji so posebno pripravni za moderno umetne vezenje. Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo. Singer Go. šivalni stroji, deln. dražba LJubljana, sv. Petra ceata it. 4. 7—12 Slavnega lekarnarja in fizika dr. G. Schmidta ušesno olje hitro in temeljilo odstranjuje perijodično gluhoto, tok it ušes, šumenje v ušesih in slab sluh tudi v slučaju zastarelosti. — Steklenica z navodilom o uporabi slane 4 K. — Dobiva se v lekarni «pri črnem orlu» v Celovcu, Novi trg. 88—fi Jttestna hranilnica v 3(ran]u obrestuje hranilne vloge e po 4 odstotke = brez odbitka rentnega davka katerega plačuje hranilnica sama. 1 12 Stanje vlog K 3,731.138 87. Stanje hipotecnih posojil K 2,041.64717. Poštne hranilnico račun št. 807.569. TisHarna in založništvo Poslnc hranilnice račun št. 867.509. K ?r. îawprci V Xranjn KredniStVo in upraVaiWo „Gorcnjca" i UredntëWo in upraVniWo „'}twm Straže" Tiskovine za gg. trgovce in obrtnike, slavna drnštva, hranilnice in posojilnice. Vizitnice, kuverte, pisma, račune, okrožnic^, vabila, dopisnico, osmrtnice, tabele, lepaki, brošure, knjige i. t. d. i. t. d. Razglednice v več barvah. Vsal(o4rsttia tiskarslsa dela V VsaHcm obsegu po HoliKor možno najnižjih cenah. Cifra ic uHusna izVržiteV. — Kilra in točna postrežba. St. 777. Županstvo v Železnikih. Z ozirom na porinilo Z dne i).,januarju I. I., si. 11-22, posivijo se zu-panslvo, naj zaplenjeni harfi bialuvSu-hanek še nadalje hrani, 'Inkier se Eglasl kak kupce. Med tem časom naj županstvo po možnosti poizve U kupec. Morebiti se bodete harfi zamogli prodati kakemu kupcu v Škof ji Loki ali v Ljubljani. Svoj čas naj se zopet poroča. 0. kr. okrajno glavarstvo 7 Kranju dne 14. februarja 1906. 81—2 <: kr. okrajni glavar: Pire. 4 krojaški mojster Radovljica it. 41 Jesenice št. 20 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Špecijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in SOlnČniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 80- 2 He, prijatelj I 27-15 Kje knpnješ to barvo? Kakor raz vidim, je Jako dobra, krije ter snši in se tudi veliko lahko ž njo pobarva I Glej, glej! Ako greš v Kranj od velike cerkve po glavnem trgu proti Fungratu nasproti novo zidane hiše gosp. Bedenka, pri jo dobiš vsake vrste pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwerspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, tako da delo lahko izvršiš lepo, dobro ter poceni. Le notri pojdi, ti žal ne bo, ako bi ti pa le prav ne b'lo, saj greš ven lahko. Košnja na kranjskem polju se odda v najem v torek, dne 13. junija 1905 ob 2. uri popoldne. Povpraša naj s« pri lastniki Kranju. Im Krennerju v 07—1 posamezne JteVilk;« .Gorenjca' prodajajo po 10 vin. v Ljubljani p. A. Kališ, Irnftka, Jurčičev trg Škofji Loki g. M. Zigon, trafika,glavni trg; Selcih nad Školjo Loko g. Jos. Bernik, posestnik in mizar: Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; HruŠiCi g. Štefan Pod pa e, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. G robo tek, trgovec; Kamniku g. Marija A ž ni a n, trafika. jVfatija §olob Jerez. Qolob roj. fink poročena. JCranj, dne 4. junija 1905. ■jr=zir=Jr=ir=ii SP Jfaznanilo. h. volk kemična pralnica oblek v Šoštanju urejena z najnovejšimi stroji, paro in elektriko ter oskrbljena z najboljšimi prvimi močmi, usoja si slavnemu občinstvu in p. n. naročnikom tiljudno naznaniti, da je prevzel zbiralnico s 1. junijem 1905 gospod Rudolf Prašnikar krojaiki mojster v Kranju. Jakob perissini vinotoč v pranju priporoča svoja izvrstna, vsakovrstna vina. na drobno in na debelo, dalje špirita in vsakovrstnega žganja po primerno Jako nizkih cenah, kakor tudi vinski kis (jesih) liter po 10 vin. (8 kr.) En poskus zadostuje za prepričanje. 510 TapctnlK in preprooar Drag. Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v St. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 186-88 E SittiiF urar v Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine m srebmlne po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta. Nikelnasta anker-reniont. roskopf, železničarjem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 375, najfinejša znamka, gld. 650. 114-48 H[HD«tOlJU«< MÜH1 COHCÜUR8- Z0k0- tehnični l\A\i Oton Scydl pri g. dr. E.Globočniku v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah. Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse zobozdravnike operacije izvršuje tu specijaliit. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča 93 52 prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov Avgust Drelse --v LJubljani.- JOS. WEHL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, SlomSkove ulice fit. -9. konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike itd. Špecijaliteta: I03b2 valjičui zastori (Rollbalken). 160-29 Iz Ljubljane v Novi York z dobro prosto hrano. Odhaja se iz Ljubljane vsak pon-deljek, torek in četrtek v tednu. Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brez- Zastopnik: plačno. FR. SEUNKi, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange). Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen'. Ono je BJOT" zajamčeno čisto "psj in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares Jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad U9-48 ime „Schioht" in varstveno znamko ,,jelen". Dobiva se povsod! m jurij schicht » (OT) največja toVarna sVoje Vrste na evropskem Kontinenti (faW 48 Loterijska urnika dne 27. maja t. 1 Trsi: fi« V> 71 86 s 7 Hiša št. 5 v Kranju (Kokriško predmestje) z vrtom se proda iz proste roke. Kupnina se lahko plača tudi v ohrokili. Pojasnilu daje Itiulolf Kokalj v Kranju. i>8 h Najboljša Najcenejša kolesa in Šivalni stroji ~w se dobe pri 86—0 Covrcncu Rebolju v pranju. Najbolje za zobe. se v 0- K. g- Tdnnies tovarna KR Strojt, železo In kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot posebnost žag« in VSO ■troje /a obdelovanje lesa. F r a n c i s - turbine Otobtto II zagrne naprave zvezane neposredno /. vraliloin. Sesa In o- generator s ki plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. * * Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga (M1 34 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajski cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopoSljejo na zahtevanje zastonj. 104 r>2 »Dobra uharica" spi«ala M i n k a Vasi reva t založništvu Lavosl. Schwentner-]a v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 E, po posti 6 K 55 h. Olisezu na r>7t> straneh ver nego 1800 receptov za pripravljanje najokusnejnih jidi domare in tuje kuhe, ima 3 limi koloriranih tahel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jn vse: kuharica s svojega strokdvnja&kega ttta-liada, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konetao varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni n\f dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10—82 Izšla je knjiga o ,0sebni dohodnini' obsegajoča zakonska določila o osebno-doliodninskeni davku z obširnimi pojasnili, naknadnimi odloki in važnejšimi razsodbami upravnega sodišča glede tega davka, kaKor tudi razne vzorce za napovedi, hišne izkaze i. t. d. Uredil in sestavil Valentin 2un, c. kr. davčni nadzornik. Naročila se sprejemajo že sedaj pri založniku g. Ivann Pr. Lampretu, tiskarju v Kranju. Gena knjige K 120, s poštnino vred K 1*80* || | * za 15 konjskih moči se proda iz proste 1f Aflflf 9 H9ttf 9tfd roke na Primsk°vem (četrt ure od Kranja) VUlIIlfl llCtJJ Iftvft ob Kokri. Zraven spada temeljni zid za V vodno napravo in mala hiša s 4 sobami ter velikim vrtom. Kupnina se lahko plačuje v obrokih ter ostane lahko polovico iste vknjižene na posestvu. 75-8 Pojasnila daje v Kranju lastnik Rudolf Kokalj, v Ljubljani pa Franc Golob, trgovec z železnino. Ijubljana (goltaj) IvANG »a JKarije Terezije cesti Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih. Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. Špecijaliteta : Gostilniški stoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld. Modroci iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. D Ivan z okraski. špecljalltek v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v i. nadstropju. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo. s* Izdaja kouorcrj < Gorenjca* Odgovorni urednik Andrej Sever. Ustnina in tisek Iv. Pr. Lampreta v Kranju. 7F