18. štev. Noto mesto, 15. septembra 1908. XXIY\ letnik. Izhajajo t. in 15. vsacefja meseca. Cena jim je s poštnino vred za cclo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Netiićijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Samopomoč proti pomanjkanju krme. (Kouec.) 3. Nakup sena. Čb se dobi seno — seveda dobro seno — po primerno ugodni ceni, potem se v letih pomanjkanja na vsak način priporoča, da ga kupujemo in da se na ta način kulikor mogoče varujemo pred prisilnim prodajanjem živine. Le žal, da ga je v letih pomanjkanja težko dobiti, da je silno drago in da »o podpore iz javnih sredstev navadno prenizke in zato dosti premalo izdatne. Letos so gospodarji mn(»go sena — ki se ima kupiti z državno podporo — naročili potom županstva in bi bilo zato nujno želeti, da ga tudi dobć po ugodni ceni in v primerno dobri kakovosti. Omeniti pa je, da bi ga morali gospodarji ob letošnjem splošnem pomanjkanju krme tudi toliko naročiti, da se pokaže pomanjkanje res v pravi luči. Ali znani ao mi slučaji, da so dobri posestniki naroČili po 15 meter-skih centov, torej še toliko ne, kolikor ga rabi ena krava čez zimo. Tako ae ne spričuje pomanjkanje! 4. Nakup močnih krmil. V takih letih, ko si moramo pomagati s slamo in z manj vrednimi krmili, je na vsak način potreba, da vzamemo za pomoč tudi moČna krmila, kakor n. pr. lanene tropine, sezamove tropine, otrobe itd. Taka krmila napravijo slamo okusnejšo in bolj teČno. Potrebna nioČna krmila naj se skupno naroce, v celih vagonih, da so ce-neja in da vožnja manj stane. Takisto važno je, da jemljemo za pomoc sol in klajno apno in bi bilo nujno želeti, da se tudi sol v tekih slučajih ceneje dobi kakor navadno. 6. Izkoriščanje jesenske pase in zelene krme. Letos je treba jesensko pašo do zadnjega izkoristiti in do čistega porabiti. Zelišča na paši, ki jih živina pušča, a so sicer zdrava, naj se poškrope s slano vodo, olcg novih vinogradov ^e atari po uši neuničeni vinogradi, na katerih sc je lahko vsak prepričal, kaj velja dobra roka. Tudi tukaj so se pri novih nasadih bolj obneslo na suho cepljene trte kakor na zeleno cepljene, dasi se zeieno nizko ccpljenjo, kakor smo videli na nekaterih novih nasadih, prav dobro sponaša. Popoldne nas je vJak pripeljal ^v solrično Gorico, kjer so nas najprijaznejše sprejeli ravnatelj A. 8trekc(j, adjunkt Podpornik, živinorejski nadzornik Klavžar in nekdanji učenec Klančičiz Pod-gore. V dru/.bi teh veščakov smo si ogledali najprej najzanimivejše dela mesta, jtotem smo [la odšli v deželno trtnico, kjer je vloženih 4Ô0 tisoč strati lici ran i h ccp(jenk, ki vse krasno vspevajo. Slučajno smo videli tudi škropljenje s pomoíjjo škropilnega stroja natovor-jeuega na konja. Skropilo je hkrati iz štirih cevi menda na širokost štirih metrov. Kaj pa da so nas zanimale tudi zgradbe, ki spadajo h deželni trinici, namreč [)rostorna delavnica, kjer giblje spomladi vso polno ženskih rok, in velika silnica, v katero se lahko vloži zabojev za 250 tisoč trt. Prav tako lepa kakor trtiiiea je pa tudi velika drevesnica, v kateri se izgaja vsakovrstno sadno drevje, zlasti hruške, niarelce in breskve. Ko smo si ogledali še novo Kgrajene sviujake, ki spadajo k deželni !)laznici, odšli smo v kmetijsko šolo, kjer so nas zanimali jiosebno lepo obdelani vinogradi in novo ui)eljana rjava švicka goved. Živali so se nakupile kot breje t«jlice poprek po 700 K, Lepe krave se odlikujejo posebno s svojo mlečnostjo. Ko smo si ogledali še vinske kleti, rejo kuncev in perotnine, nas je vodstvo pogostilo z izvanredno prijaznostjo in radostjo. Med petjem in godbo so hitro potekle ure našega bivanja na sesterni šoli, ki jo storila vse, kar je bilo v njeni moči da je postregla gostom. V petek julija smo sc odpeljali preko Tržida v Villa-Vicentina in od tukaj v Monaštir pri Ogleju. Po poti so nas zanimali lepi nasadi muruiovega drevja in trt, ki se prostirajo po lepi furlanski ravnini in menjavajo a trtnimi nasadi, med katerimi sc obdelujejo ozke njive. Zanimale so nas pa tudi dragocene namakalne na[irave, ki dovajajo potrelmo vodo iz Soče na furlansko polje in travnike, V Villa Vicentina nas je pričakoval ravnatelj Gemrig z vozovi, s katerimi smo se odpeljali v Monaštir na veleposestvo l)arona Ritterja, znano po svojih izglednih nasadih in po svojih ugodnih gospodarskih vspehih. Ravnatelj Gemrig nam je razkazal najprej vinograde, ki se odlikujejo po svoji izredni rodovitosti. Trte, ki so že sedaj precej visoko izgojcne, se imajo zanaprej pa še višje vzgajati, da uc ovaruje grozdje jesenske gnjilobe, ki v tem kraju rada napada grozdje. Iz vinogradov smo šli v goveji hlev, kjer je vzl)ujala mnogo pozornosti lepa molzna goved svetlosivc tirolske krvi, ki je doma v dolini (Lika) Lech-a na Zgornjem Tirolskem (Lechthal) in v dolini Adiže v Vitičgau. Res lepe živali in z velikimi vimeni! Krave se krmijo in molzejo po dvakrat na dan. V svinjakih, ki so precej priprosti, smo našli prašiče angleškega me.šanega z nemškim nižav-skiui plemenom. Živali so bile v zadi^jem koncu bolj šibkega života. Mlekarna je moderno iirejena s stroji za pasterizirarye in hlajenje. Med stroji smo videli veliko parno mlatilnico, ki je bila v delu, ."S kosilnih strojev za seno, sejalne stroje, stroj za trosnjo umetnih gnojil, dalje pluge za globoko oranje, uprežno lojiato za poravnanje zemlje i. dr. Od tukaj smo šli na vrt, kjer smo ogledali nasade pritličnega drevja, zlasti breskev, potem čebelnik in zelenjadni vrt. V cebelniku nam je ravnatelj Gemi'ig razložil njega praktično uredbo in pokazal tudi praktični način pitanja čebel. .Va vrtu je demonstriral presajanje rastlin s pomočjo svedra, ki ga je on izboljšal. Zelo prostorna je žitnica z obsežnimi kupi letošiyc pšenice. In ta red in snaga povsod, kamor si pogledal! Zelo prostorno so tadi vinske kleti, v katere se lahko spravi do 4000 hI letnega pridelka. Največ se pridela navadnega belega vina, veliko ]ia tudi sortnega butoljskega vina. V predkleti se jo izletnikom postreglo s tinim predjužnikom, pri katerem so 80 pokušala razna vina, med katerimi sta ugajala posebno tra-minec in karmanet. Iz Monaštira smo se odpeljali na pristavo Beligna, kjer smo videli krasne vinograde in veliko trtnico, v katero je vloženih čez 700.000 trt. Zanimivo je, da so ceptjenke namakajo 8 poillaluo vodo, ki se na mostu dobiva s pomočjo železnih cevi, ki se priprosto zabijejo v zemljo. Zanimivi so tudi ameriški ma-tiči^aki, po katerih rastejo trte prosto po tleh brez vsake kolitve. Koliko dela in stro-škov za kolje se stem prihrani, žal pa, da to ni povsod mogoče. Nazaj gredo smo si ogledali goveji hlev z mlado živino, potem pa poljedelske in zeletijadne kulture. Videli smo širne njive sladkorne pese in turšico, pa tudi kumar in zelja, ki izvrstno raste po teh peščenih tleh. Bile so ga že sedaj same glave težke po 5, 6 kil. Za zelje se zemlja globoko obdeluje, zelje samo pa osipava, da ga tako lahko ne na))adajo razni škodljivci. Iz Ogleja so se izletniki vračali nazaj po morju čez Gradež in Trst, kjer so si ogledali še sadni in zclergadni trg, ki jo nudil izletnikom tudi mnogo poučnega, ne le glede različnega sadja in različne zelenjave, ki se spravlja na tržaški trg, ampak tudi glede kakovosti pridelkov in glede cen. Izlet sta vodila gg.ravnatelj Roh r m an in pristav Z dolše k, V Vipavski dolini se je priiiružil izletnikom tudi vinarski komisar g. Gombač, ki je imel nekaj uradnega opravila v Vii)avi. Politični pregled. Avstrijski cesar, kojega zdravje je sedaj popolnoma dobro, peljal se je 8. t. m, v Budimpešto, kjer je zaprisegel pravOBlavoega metropolita v Banjahiki, Popovića, Dne 10 pa je prisostvoval sv. masi zadušnici po umrli cesarici Elizabeti povodom 10 letnice nje smrti v cerkvi sv. Elizabete. E'o sv. opravilu peljal se je na dvor. Na potu pozdravljalo ga je mnogobrojno ljudstva navdušeno. Danes pa odpotuje cesar k vojaškim vajam v Veszprim, na zahodno Ogrsko, Fuljedelski minister dr. Ebenhoch, kateri je podal demisijo, oátane; kajti cesar ni sprejel demisije, kakor se je pričakovalo, temveč se zelo laskavo izrazil o njegovem ministrskem poslovanju Nemškim nacijonalcem se je toraj izjalovita nakana, posaditi svojega moža na ministrski stol, kar nas mora veseliti, kajti od sedanjega ministra pričakovati smemo za kmetski stan še obilo koristnili naređb. V spomin desetletnice^ kar je bila umorjena rajna cesarica Elizabeta, vršile so se dne 10. t. m. po vseh deželnih glavnih mestih širne Avstrije, sv. maše zadušnice. Francozka je prišla vsled zadnjih dogodkov v Maruku v veliko zagato. Države gotovo priznajo sultana Mulej Hafida maroškim sultanom, kateri bo naredil mir v deželi Pod vladarstvom Abd el Azisa. ki je bil igrača v francozkib rokah, so Francozi kaj lahko prodirali v notranjost dežele ter porušili Kasablanko, Ko nastanejo v deželi navadne redne razmere, zgubijo Francozi moč in oblast v Maroku, in kakor kaže, jim bo tudi tu v kratkem odklenkalo. Bosna postaja zlasti vsled zadnjih dogodkov v Turčiji čedalje bolj nemirna, vsled tega pokličejo, kakor pišejo razni Usti, rezerviste zadnjih dveh let pod orožje. Osobito se boje nemirov v Hercegovini in Krivosiji. Ceste in pota stražijo rižanske, sibeniŠke in kotorske čete. Za vsak slučaj pripravljeno je vojaštvo. Po vajah tretjeletniki niso Šli na dopust, in tudi častniki, istega, ko so ga Že imeli, nastopiti niso mogli. Avstrijsko vojno brodovje križari pred Kotorom. Hudo pa nasprotuje italijansko časopisje temu, da bi Avstrija anektirala lîosno in Hercegovino, Skoraj gotovo dobi okupacijsko ozemlje ustavo. V Perziji vladajo žalostne razmere. Posledica temu je revolucija. Nasilno napadel je šah s kozaki večino poslancev v državni zbornici, druge pa zaprl, a brez uspeha. Revolucijonarji so pa porabili ugodno priliko in uprizorili malo da ne po celi Perziji veliko nezadovoljnost. Glavno sbajalisče pristašev ustave je v Tebrisu. Šali sam pa je v vojaškem taboru blizo Teherana nekak ujetnik lastnih vojakov ter je v vednem atrabu. da g^ ubijejo. Ruski polkovnik Liakov, katerega je šah imenoval generalom, je sedaj pravi vladar v Perziji. On vlada, zapira. obeša in zaplenjuje zemljišča. Šah moral bi sedaj imeti mnogo denarja, ako bi hotel kaj doseči, a ravno tega mu manjka. Upor ae je razširil po celi južni Perziji. Revolucijonarji, kteri 00 se utaborili v Tebrisu, dali ao šatiu rok petih dni, da se uda ter mu izročili naslednje zahteve: Ministrstvo se sestavi iz samih revolucijonarjev, iz Teherana ae preženo vsi nasprotniki rovolucijonarjev, popolno pomilosčenje, vsi guvernerji (nekaki namestniki vladarja) morajo biti pristaši revolucijonarjev. Zgradba nove župne cerkve v Prečni. XIIL z naklado na direktno davke bi so najlagleje dobil denar. Pa ta način, dasi potreben, je malo jiritjubljen, po.'iebno pri cerkvenih zgradbah, zato ga občine kaj rade odklaiijajo, pa tudi zadolžene posestnike dostikrat prehudo zadene, premožnih žup-ijanov, ki nimajo zemljiška, pa sploh ne. Cerkev jja vsakdo 110-trebiijc, je tudi pravično, da vsakdo po močeh prispeva. — Z gospodarji sem se o tem posvetoval večkrat posebno pa pri izpraševanju za vel. spoved v adventu 1. 1906. Za naklado se ni nobeden ogreval, pač pa so dobri možje se izrekli za prostovoljen večji prispevk, ki Iji ga vplačali v dveh ali treh letih. Treba je bilo iti po vsej župniji v vsako hi£o, lepo poprosit, da slednjič vemo pri čem da smo, literi bodo kaj dali, pa koliko inkedaj? Da je imela ta prošnja tudi na zunaj več veljave sem prosil g. župana pa kljtičarje župnc in podružné, pa svetovalce in odbornike, da so šli z menoj. Kadar je bilo pa treba kako bo^j trdo srce oniečiti, tedaj so pa tudi pristopili sosedje, vaški možje, tu pa tam nas jo bilo cel trop. — Zanimivo je pa bilo poslušati, kako znajo taki možje govoriti: eden pove nekaj resnih besed, drugi zbije kaj laskavo kako šalo, tretji je naredil kar en kos pridige, četrti je prišel do srca z jmjetno pohvalo. Očitno pripoznam, da 80 ti možje meni zlajšali prav zelo to kočljivo zadevo, novi cerkvi pa napravili vebko uslugo, ker so imeli s svojo zgovornostjo mnogo vspeha osobito áe g. župan. Začeli smo pa z vasjo Dol. Straža. 12. febr. 1906 sem tam maševal, po sv. opravilu se snidemo z možmi in hajd na kolekturo. Pri prvi številki začnemo, potem pa kar od hišo do hiše. Dobro smo jo pogodili, — Prvi gospodar obljubi 200 K, drugi tudi, i)Otem pa po razmerah in po premoženji 100, 40, 60, 50, 150, 20, 30 itd. Cel dan imamo posla, še v mraku hodimo po hišah, pa še nam jih je nekaj ostalo. Ko je že tema, napravimo bilanco pa imamo prvi dan obljubljenega denarja do 4000 K. Cast! Tako osrčeni snio prepotovali celo župnijo v desetih dneh. Tu je šlo gladko, tam trje, malokje zaman. Naprosili smo ob-Ijub^enega denarja okoli: 33,000 K. Izmed 530 hi.š v fari jih samo 30 ni podpisalo prispevka, nekteri radi uboštva, drugi pa iz ekoposti ali iz nasprotovanja, rekši: za cerkev pano dam nič. Bog mu bodi vsojedno dober, saj tak revček res ne premish, kaj rečo. Pa tudi izmed tih so že nekteri pozneje prispevali pa tudi deiali za cerkev, drugi bodo pa še v prihodnje, kakor tisti evangeljski sin, kteremu je oče rekel; pojdi delat v vinograd, pa je svojeglavno odgovoril: ne grem; pozneje sc je pa skesal in je šel v vinograd na delo. — V dolžnost si štejem tu navesti vsaj večje dobrotnike, ki so že ali dali, ali deloma dali drugo pa še obljubili: Hranilnica in posojilnica v Kandiji 2500 K; preč. g. duh. svetnik Mihael Saje do 2300 K; nad tisoč: farovška družina brez duhovnikov; Ljubi Terezija; Murge^ Jožef, D. v.; Kosova hiša; — do tisoč kron: g. župan Franc Vintar;, Dularjeva rodbina iz Ccgelnice; Setinová hiša v Prečni; — tínialc J. in Osolnik Ant. po 600 K. — Golobova hiša 500 K, Dol, Straža, Bartoljeva hiSa, Jakelj Lavrič, Janez Potočar in Berus Jožef po 400 K. — Zupančič Martin, Tomič Jožef, Tomlč Martin, Lužar-jeva hiša, Pugljeva, Lavrič Anton, Šali Jančar po 300 K; — po dvesto kron: Jaklič Janez, Springar Janez, Uerčar Fr, Smo ič Janez, Šenica .Janez, Pavček Martin, Berus Jan., Kukman Ana, Krevs Franca, Somrak Jožef, Trpine Franc, Levstek Franc, Erbežnik Janez, Murgelj Franc, Burkat Anton, Planinšek Jan, Koračinova hiša, Stopar Anton, Jerman Franc, Medvod Anton, Drenik Franc, Drenik Jožef,, Darovec Jožef, Hrastar Franc, Kovačič Janez, Saje Jožef, Setina Janez. Kakoše Franca. — Drugi posestniki večji in manji so obljubili po 150, po lOO, po 80, 70, 60, ... 10 K. Prav lopo pa je j)ri tem to, da so večinoma 8 prav dobrim srcem darovali in obljubovali in prav mnogi so rekli; Se več bomo dali, kakor smo obljubili. Večje prispevke tudi do 200 K so pa nekteri že poprej darovali. Svoječasno sem to povedal na ieci iti spodlmjal druge k požrtvovalnosti. Menda mi ne bodo zamerili, ako jih tukaj ne navajam. — Od obtjubtjene svote 33.000 so do sedaj vplačali 15.000 K. Priporočim se, da bi po možnosti kmalo poravnali ostanek sedaj, ko ee cerkev dodeluje, pridejo večji računi. Isto tako se i>riporočim si, občinstvu, posebej še cenjenim čitateljem „Dol. Novic", da se z večjimi in manjimi darovi spominjajo krasne nove cerkve v Prečni in njegovega patrona sv. Antona Pad. Darovali so: Zatrepalek Mar, 2 K; Erbežnik Jožef 2 K; Rossi Luigi 2 K; Ban Viktor 1 K; Bau Pietro 110 K; goap. Ovelbar Terezija 10 K; Planinšek Jakob 2 K; družba v Straži 3 K; Mišič Jan. 6 K; Bau Marija 1 K; Šiška .1. 4 K; Anton Juvan 3 K; Rakar Marija 10 K; zbirka iz Razdrtega 7 30 K; Kaatelic Fr. 2 K; Može Franc I K; Papež Marija, Moste i)ri Ljubljani 10 K; Golob Jan. 1 K; Luzar J. 1 K; po N, Oriiahen 1-60 K; g. Kristina Božič 10 K; Mišič Janez 2 K; Schvveiger Jak. 1 K; Grum Jožef 5 K; Zoran Janez 50 K; Plut J, 1 K; g, Tilli Amalija 2 K; Plut Reza 1 K; Steh Marija J K; Murgelj Elija 1 K; Kolene Cila 1 K; preč. gospod župnik Trpin 10 K; Mesojedec A, 1-60 K; Kavšek Alojzija kuh. 10 K; Neimenovani 2 K; Mramor, Krese 1 K; Zdravje Marija kub. 20 K; Drenik Neža 2 K; Pečjak Jožef 1-92 K; Planinšek Reza 1 K; Jenič Marija 22 K; Kovačič Ana 3 K; Kastelic Ivana 2 K; Kriafelc Franca 19 K; Knafelc Fr. 1 K; g. kaplan Štef, Trškan ]'60 K; Žafran Anton 5 K; Zalar Fr, 3 K. — Dobri Bog povrni stotero! (Dblje Btedi.) * -n * Mirna prva postaja na železnici Trebnje-Šent-Janž. (Konec.) V neposredni bližini Mirne nedaleč okrajne ceste proti Trebnoemu stoji grad Grič. Že ime grada pomeni, da stoji na griču. Kdo ga je prvi sezidal, ni znano. Valvasor omenja, da si je hotel neki dosluženi vojak postaviti gradič za stanovairje, ali ni imel dosta sredstev zato. Domislil si je zvijačo ter nagovoril bližnje kmete, da kani sezidati svetišče Materi Božji. Kmetje ao mu zares pomagali pri zidanju, a ko je bil temetjni zid že precej visok, je izjavil, da bode naredil za se stanovalce, Razsrjene kmete je potolažil, češ, da bodo imeli vse eno zasluge in nagrado za svoje delo, saj so imeli pri vsem tem ijosIu dober namen. Posestniki tega gradu so bili dolgo časa Gali, a ob času Valvasorjevem je bil gospodar Jošt Audrej Gal. V novejšem času 80 bili posestniki Boehini. Izza njih je grad hudo propadel. Kupil ga je g. Pavlin iz Ljub\jane, zemljišče razprodal, grad pa popravil. Zdaj je nastanjeno v igem stavbno podjetništvo železnice Trebnje-Šent-Janž. Ob stari cesti malo gore nad vasjo Rodnami stoji graščina Lanšpreš. Današiqi grad so sezidali Galenbergi meato starega, ki je atal nedaleč sedanjega^ na holmcu. Stari grad je bil velik in obdan z močnimi stolpi. Že za Valvasorja je bila podrtina ter so staro zidovje porabili za gradivo pri zidanju novega grada. Rod LanSpre.ških vlastoHnov se si»omiirje že 1. 1260,, ko je neki Gal oženil Marino hčer Fridrika LanšpreSkega. L. 12S4, pa je bil gospodar Urb LanSi>reški, ki je podaril mnogo posestev za-tiškemu samostanu. Zadigi iz te rodovine jo bil lialtazar, katerega je umoril 1. 1311. pri viteških igrah v Kranju Dijiold iz Kamnika, Od Galenberga so dobili to graščino Pečaviči ter jo ob času reformacije i^rodali nekemu gospodu Kirchl)ergu. Pečaviči so bili privrženci novo luteranske vere. Pripoveduje se sledeča dogodbica, ki se je pripetila v Lanšprežu. L. 1599. je prišel Ivan Snojišek iz Karlovca k gospi Rabini Lambergovi za luteranskoga propo-vednika. Ker mu je bilo pa zabraigeno dalje prepovedovati, je pobegnil v grad Lanšpreš k gospodu Pečaviču. Toda deželni sodnik ga je zasledoval in ga sledi^ič tudi zasledil. Prišel je zato v Trebnje k župniku, ki je naložil svojim podložnim, da napadejo luteranskoga propovednika ter ga ulove. Sodnik je postavil na skrivno mesto svoje vojake. Ko ga je Pečavič vprašal, po kaj je prišel, ga je izvabil k sebi ter malo pogostil. Med tem pa je hitro zbral svoje podložne ter pregnal sodnikovo stražo, Snojišek je na to lahko pobegnil, med tem ko .se je sodnik dalje gostil pri Pcčaviču. SnojlSok se je podal v Cvetež pod obrambo graščaka Lanibcrii,ra. Leta 1633. je zameni! Kirchberp^er grašćino Lanšpreš za Selo in 'ťurcn pri Litiji. Posestnik teh prašćin Ivan Marija Bo8Ío mu je še nekaj nadoplačal pri kupčiji. V novejšem ćas« ao kupili graščino Wurzbachi, a od njih vzeli zopet trapisti v najem. Domače vesti. (Premcmbe pri duhovništvu.) Kanouično umeščeni ao bili čč. gg.: Engclbert Berlan na župnijo Zagradec; Andrej Lavrić na župnijo Vipava; Jos. Ocepek na župnijo Dobovec; Joa. Fravhar na župnijo Loški potok in Jan, Ribtaršič na župnijo Sv. Helena. — Imenovan je č. g. Franc Ju van, kaplan na Brezovici, za žup. upravitelja ravno tam. — Premeščen je C. g. kaplan Fr, liakovec Blok v Semič. — Nemški vit. red je premestil č. g. P. Rajmtinda Knbinek O. T. iz Semiča v Črnorne^. — Premeščen je župni upraviteíj č.g. Jan. Mausaer iz Poloma v Poljanice.— novo nameščena sta kaplana čč. gg. : Viktor Kragl v Fari pri Kostelu in Franc Kriache v Smartnem pri Litiji. — Pazpisana je župnija Polom v kočevski dekaniji in sicer do 1. oktobra. (Premembe pri učiteljstvu.) Provizorični učitei na petrazrednici v Mokronogu je poatal g. Fran Lcvatik, na pet-razrednici v Radečah p g. Kari Sovre. — Prov. učiteljica v Sodražici gpdč. Štefanija To mŠič imenovana je zaj>rov. učiteljico in voditeljico enorazrednice v Kotu. — G. Ivan Sraj imenovan je^ provizoričnim učiteljem na trirazredni deški ljudski šoli v Šmihclu pri Kovom meatu. — Začasna učiteljica in ravnateljica je postala na Hrvaškem Brodu dosedanja suplentinja v Boštapju gpdč. Angela G rear, — Proviz. učiteljica v Aletliki gpdč. Pavlina Bayr je, premeščena v Črnomelj. — imenovana je prov. učiteljicam v išmartnem pri Litiji gpdč. Albina Lajovec. — Prov. učiteljica v Tržišču gpdč. Gabrijela Cerov premeščena je v Št. Jernej. — Suplentinja na Raki gdč. Ana G o i i gre za prov. učiteljico v Tržišče. — Prov. učiteljica na Bučki gpdč. Terezija Juvanec premeščena jc v Vel. Dolino. — Izprašana suplentiiça gpdč. Ljudmila Odlazek imenovana je za prov. učiteljico na Trebelnem. — Prov. učiteli i" vodite^ šole na Sveti Gori g. Tit. Grčar premeščen je kot tak v Trebelno. (Imenovan) je pravim gimnazijskim učiteljem na novomeški gimnaziji g. Makso Sever, dosedaj na I. drž. gimnaziji v Ljubljani. (Podoknico) priredila je dne 3. t. m. mestna in me.ščansfco garde godba novoizvoljenemu županu g. Jos. Ogoreutzu. (G. dr. Josip Štrašek,) zasebni zdravnik in zdravnik okrajne boluišne b agajne v Rudolťovem, so je preselil v hišo g-osp. pl. Sladoviča, Glavni trg h. št. 88. (Umrl) je dne 8. t. m. popotudne stotnik v pokoju g. Albert pl. Lehman n, po večletnem bolebaïqu v 87. letu svoje starosti. Pokojni je bil pred več leti novomeški župan. (Umrl) je g. Viktor pl. Wurzbach-Tannenburg v 53. letu svoje dobe. Pogreb je bil ob obilni udeležbi dne 4. t. m. popoludne v Litiji. (V „Narodni Čitalnici" v Novem meatu) so vrši dne 19. sept. t. L, kakor vsako leto, akademična veselica, ki jo pa letos priredi novoustatiov^ena „Doleiyska podružnica „Pro-svete". Vspored: I. Koncert. II. Igra; Napoleonov samovar, šalo-igra v onem dejanju, spisal Rado Murnik. III., Ples. Ples iž operete .,Geiaba" proizvaja oaem gospodičen. Cisti dobiček je namei^jen dijaškemu podpornemu društvu „Radogoju" v Ljubljani, le Vt Dol. podružnici „Proavetc". Sodeluje si. salonaki orkester novomeški. ~ Začetek točno ob 8. uri zvečer. Razpošiljala so bodo tudi posebna vabila; ako ga kdo po pomoti ne bi prejel, naj nam to blagovoli oprostiti. Odbor „Dol. podr. Proavete". (Šolsko leto 1908/1909 prične se na novomeški gimnaziji dne 18. t. m. s slovesno sv. ma.šo. Na deški ljudski šoli in dekliški ljudski šoli jm 16. t. m. s slovesno av. mašo. (Bralno in pevsko društvo Toplice) bode dne 20. septembra alovesuo obhajalo 60 letnico našega preavitlega vladarja Franca Jožefa I. na Toplicah v gostilni pri mostu ob pol 8. uri zvečer. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. (Mestna hranilnica v Novem meatu.) V mesecu avgustu 1908 je 250 strank vložilo 67.191 K 76 h, 236 strank vzdignilo 105.195 K 62 h, 8 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 20.300 K, 323 menic se jo eskomptovalo za 95.914 K. Stanje vlog 3,374.534 K 54 h. Denarni promet 483.736 K 36 v. Vseh strank bilo je 1163. (Ročni katalog za katehete) dobi se tndi nadalje pri J. Krajec nasi, v Rudolfovem, in sicer za 250, 350, 450 in po naročilu tudi več učencev, po kroni 1'50, 170, I SO, po pošti 10 do 20 vinarjev več. (Porcijunkula) na Žalostni Gori [»ri Mokronogu bo v nedeljo, dne 20. t. in. (Prihodnji sejm) v Kandiji za goved, prašiče itd. bo v četrtek dne 17. septembra. Vabijo se kupci in prodajalci. (Naznanilo v vojake potrjeni m.) Vsi od žreba l/L razreda do žreba 187/11. razreda, kateri niso na podlagi kake ugodnosti oproščeni, bodo uvrščeni v triletno dejansko vojno službo atalne armade, oni od žreba 188/11, razreda do žreba 20/III. razreda, pa v dve ozir. triletno (iejansko vojno službo pri deželni brambi. Od žreba 21/III. razreda do žreba 495/111. razreda potrjeni jia pridejo v nadomestno rezervo stalne vojne, vsi drugi pa od žreba 496/111. razreda naprej v iiadomestuo rezervo deželne brambe. (Družba sv. Mohorja.) Družba sv. Mohorja šteje letos 84.389 udov, t. j. 5533 več, kakor lani. Imela je družba leta 1899 udov 78.103, J 900 1901 ltí02 1903 1904 1905 1906 1907 1908 78.596, 76.110, 80.046, 76.058, 84.598, 83.672, 81.879, 79,146, 84.389. Družita torej aicer ni še dospela popolnoma na vrhunec 1. 1904, a vendar jo upati, da bode to število prekoračilo v teku prihodnjih let. Saj ljudje veliko več berejo kot nekdaj, in Družba ai bo prizadevala, dajati ljudem berila, ki bode res za vae. Mohorjanov pride letos na: 1. Goriško škofijo..... 9841 (+ 746) udov 2. Krško škofijo ..... 6350 (+ 107) „ 256.50 (-f 1918) 33360 (+ 2353) 3. Lavantinsko škofijo . 4. Ljubljansko škofijo . . 5. Tržaško-koperako škofijo 6. Kekovako škofijo . . 7. Škofiji Poreč in Krk 8. Dalmatinske škofijo 9. Zagrebško nadškofijo . 10. Djakovsko Škofijo . . 11. Bosniške škofije . . 12. Somboteljsko škofijo . 13. Videmsko nadškofijo , 14. Razno kraje v Evropi 15. Ameriko..... 16. Afriko in Azijo__ Vkup 84.389 (+ 5533) udov. Torej dobi letos slovenski narod od Družbe sv. Mohorja iznova 506,334 lepih knjig. 11,275.810 knjig je Družba do lanskega leta podala Slovencem, z letošnjimi pride torej na številko 11,882,144. Kdo preceni, koliko se jo v teh spisih dalo Slovencem izobrazbe, koliko zabave, koliko razvedrila, koliko veselja, koliko se je slabega zabranilo. Zato je pa slovenskega naroda častna dolžnost, delati tudi zanaprej za ta zavod, za katerega Slovence drugi narodi zavidajo, katerega drugi posnemajo. — Dne 1. septembra smo pričeli razpo.šÍljati letošnjo družbene kqjigo in prizadevali se bodemo, da častiti udje dobijo kiyige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjii^ami ])o tej-le vrsti: 1. Amerika, Afrika in Azija, 2. Krška škofija, 3. Razni kraji, 4. Lavantinska škofija, 5. Ljubljanska škofija, 6, Goriška nad-škofija, 7. Tržaško-koporska škofija. — Ker smo letos prejeli vpisovalno pole vočinonia že začetkom februarja, nam jo bilo mogoče z razpošiljatvijo knjig pričeti skoro za mesec dni prej. — Cenjene goapode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo „avizo", pošljejo po nje na po.što ali železniško poatajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. — Stroške, katero ao imeli gg. poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti. Odbor. (Morilec vipavskega dekana) Viktor Pangerc obsojen je bil dne 7. t. m. pri porotnih obravnavah v Ljubljani na smrt na vešalah.^ (Pasji kontiiniac) jc u|)o|jaIo okrajno glavarstvo zaradi stekline suttiljivpj^a (iomaiejia ()sa v grajáčini Pofrancedo preklica v sJedciiih krajih olràine Smihel-Stopićo: Idinšćina. Gotna ras, Re-íícrca vas, OrnioSnjice, Stopico, Plcmberfç, Verdun, Sv, Jošt, Hrili, Goronja in Dolenja Težkavoda, Rakovnik, Jama, Rajcuse, Strunska vas, Gorci^c in Dolenjo Lakovnice, Šmihel, VeJike in Malo jškrjanče, liorićevo, Birčnavas, Kandija, Brod, Drska, Irca vas, Žabja vas in Ilaj^ovo, Psi v tem ozenl^ju morajo biti ob koiitumacii ali naverij^i, aH nositi proti ugrizu varen nagobčnik, ali se voiiiti na vrvici, drugače bodo i»o konjedcrcu odvzeti in pokončani, njih lastniki kaznovani. Prepovedano je tudi v kontumacijskem ■ozemljti (»se jemati v javne prostore, kakor v gostilne, prodajalne, iitesnice itd. (Pasja steklina) v hrvaškem obmejocm okraju Jaška. Kotarska oblast je naznanila, da je v Knipači občine Krašiče zadnje dni jiogrizd stekline sumljiv mal bel pes s črnim levim ušesom in znamko na vratu, več govedi in psov in utokel neznano kam. Kdor kaj poizve o tcin psu, naj to netiiutJoina naznani okrajnemu glavarstvu. (Dobavni razpis,) C. kr, trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtni.ški zbornici v Ljubljani, da namerava c. kr. domobransko ministrstvo po javni konkurenci zagotoviti različne oblačilne in opravile preilmote. Ponudbe je poslati vložnému zapisniku e, kr. domobranskega ministrstva najkasneje do 15. okt 1VK)8 12. uro 0!)0ludii0. Dobavni razglas, jionudbeni uzorec in seznam predmetov, ki jih je dobaviti, so v pisarni trgovske in obrtni.Hke zbornice v Jjjui>|jani na vpogled. (Dobavni razpis.) C. in kr. vojno ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljnbtjanî, da namerava po splošni konkurenci zagotoviti različne oblačilne in opravné ]»red-mete, med temi so tndi jopiči in spodnje hlače iz pletenene bom-baževine, vrvi, količki za šatore, tojioriša, leseni cvoki, razni izdelki iz železa i. dr. Ponudbe jo poslati vložnému zapisniku C. in kr. vojnega mini.-írtstva najkasneje do 12. oktobra t. L 12. uro opoliidne. Dobavni razglas, ponudbeni uzorec in seznam predmetov, katere je dobaviti, so v pisarni trgovsko in obrtniške zliornice v Ljiil)ljani na vpogled. (Pri porotnih obravnavah v Novem mestu), ktere 80 se pričelo .si. avgusta, je bil obsojen 17 let stari Peter Butala iz 8rcd. Radenc, ki jo 12. junija t. 1. usmrtil svojo lastno mater Katarino Butala ter težko telesno (»oškodoval svojega brata Jožefa, kakor smo svoj čas poročali, na deset let težke ječe, poostreno vsake tri mesece s trdim ležiščem. — Fr. Rajku iz Gaborja pri Novem mestu, ki jo o priliki birme v Brusnicah v gostilni Franceta Kresa v Gaberji svojemu bratrancu, 29 let fitaremu Jožefu Boites brez vsakega povoda porinil dolg nož v levo stegno, da je isti dne 26. junija vsied izkrvavtjei^a v bolnišnici umrl, prisodilo je sodišče tri leta težke ječo. (Rešitev o pravem času.) Dne 3. t. m. zjutraj polagal jo 25 let sfari delavec j)ri ženski bolnici v Novem mestu Franc Stavec, doma iz Vidina pri KrŠkom, v štiri metro globokem jarkti cevi za kanalizacijo. Strani jarka so bile zadostno Kavaro-vano z deskami in tramovi, a vkfjub prepovedi voditetja odstranil jo Stavec del varnostnih naprav, ker so ga ]m delu ovirale. Vsled deževnega vremena pa se je rahla zemlja hipoma vsula v jarek in zasula Stavca do vratu. Po i^eni bi bilo, ako ne bi takoj na mesto nesrečo prišli žandarmerijski okrajni stražmojster g. Fran Jlohorič ne le z lastno roko, temveč tudi s prigovarjanjem drugih delavcev k pomoči, jtreprečil natlalnjo rušenje zemije na nesrečneža. Po težavnem na]>ornem delu, kojega sta se tudi udeležila poklicana stavbeni podjetnik g. J. Olivo in njegov polir, 80 je posrečilo delavca rešiti. Zadobil je težke notratge poškodbo. Oddali so ga v liolnišnico Usmiljenih bratov v Kandijo. (Utonil) je dno 10. t. m. v Krki petletni Anton Novak, sin znanega tukajšnjega postrežčeka Novaka, V spremstvu nekaterih drugih dečkov kopal je nekega psa v Krki na Loki v bližini novomeškega kopališča ter padel pri tem vznak v vodo, ktera je na istem kraju precej globoka. Ker ni bilo takoj jiomoči, [fotegniii so ga, toda mrtvega, iz Krke, katera si jo vendar tudi letos poiskala svojo vsakoletno žrtev. (Nesreča.) Na krškem mostu, katerega se sedaj popravka, padla^ je v Savo skoraj popolnoma slepa Ana Račič iz Viher pri Krškem ter utonila. Rešitev je bila nemogoča, ker ni bilo v bližini nobenega čolna. DerO(;a Sava odnesla jo je proti Brežicam. Na deloma razdrtem mostu je slepa žena zašla v neko odprtino ter jmdla v Savo. Gospodarske stvari. — (Letošnja trgatev.) Naše vinogradnike opozarjamo, da se ne prenaglijo s trgatvijo. Pri nekaterih vrstah ee je že pričelo podobiranje, ker so pričelo gnjiti. To pa le v gotovih logiih. Vsak vinogradnik naj skrbno pazi, da j>otrga o pravem času, ker bo letošnja zrelost precej neenakomerna, treba počakati s trgatvijo bo|j poznih sort. Ne potrgajmo torej vsega hkrati, kakor se pri nas rado zgodi, ampak razdelimo si trgatev. Zlasti pa treba pridno podobirati, kjer so pokaže gnjiloba na grozdju. Pri trgatvi sami naj so grozdje skrbno odbira in naj so gigile jagode ločijo od zdravih. Bodimo v tom pogledu bolj natančni kakor dosedaj in skrbimo za dober firidelok. Kajti le tak ima dobro ceno in se lahko proda. — (V vinskih krajih naj setočiin pije vino!) Po naših kmetih se je tu in tam i)ivo že tako vgnjezdilo, da ni prav nič čudnega, ako se vino ne more zlahka prodajati. Bil sem zadnjo nedeljo v neki večji vasi na Dolenjskem, kjer jo bilo žegnanje. Daai leži vas sredi vinogradniškega sveta, je piio vse od kraja pivo, mlado in staro in seveda vinogradniki tudi. Na ta način ni nič čudnega, da se jiivo širi, vino nam pa ostaja po kleteh. Po vinskih krajih bi se morali gospodarji v toliko zmodriti, da bi po domačih gostilnah zahtevali le vino. — (Ko,šnia otav o.) Otavo se bo vendar le nekaj več dobilo, kakor se je spočetka računalo. V zadnjem času je bilo vreme ugodno za rast pa tudi za sprav^anje otave, tako da se je jo ]»o ugodnih legah precej dobilo in tudi ri sanjah se navadno vse narobe zgodi," — Sobarica: ,,To nič ne dé, potem dobim pa od gospe jopič, od gospoda pa krilo!" Dr. Ed. Volčič v Novem mentii, Kranjsko je iireilil ter dobivajn ee pri ]. Krajec nasi, iti Urb. Horvatu t Nuvem meiitu: 1. CivilnopravdnI zakoni IV, zvezek Pravnikove zlitrkei i (ibfiiruiiii Blovenskim in brvaukiin Btťartiím kasalům. obHenifBjaÂi XII, in 909 mani. Ii)06. V platuo v«£aua kiijíK« B K — 3, Odvetniška tarifa; dubúiía u rabi tirvatskega in slo-venitkeEca jezika )iie<1 floiliSúi; aodne (jristujbiae, a stvArniiu kazalom. (2(}ta\iel.) ISOC. Broširaau 1 R 80 h. — 3. Zakon) o Javnih knjigah, eemljiSkih itd. (V. îtveKek Pravnikove zbirkei z Tsemi prediiisi, ki »o % njiitii v Bveai, b stvarnim kaKalom v lirvatíkem in aluvensketn .jeaikn, k vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v 2deliii, Bkiij) 818 mani. Mehko veiaoa knjiga 6 K 60 b, po-piilno v platno veziinti (> K. — 4. Vigledi predtogov, sklepov In vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovuiua in vpiouiua, Broi^irano 1 K. — Ô, Koikovnina in vpisnina pri zemljiiiki knjigi. Tabela na moúnem papirjn, stenski obesek 60 b. Dalje od „Poljudne pravne knjižnice", ki jo izdaja društvo „Pravnik": Zrezek I. Zakon o dovoljovanju poti za silo, » poissnili in vzorcem proSnje, Mehko vezano 4U h. — Zvezek 11. iu III. Predpisi o ieleznilkili in rud' niških knjigah. 1908 Cena inebko vezani knjižici 80 h. — Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave ob konverziji terjatev. 19US. Knjiga potrebna posebno posiijiinioam i» deunr^iiiu zavudoiu oploh, Uoliko vezana knjiga h. — Zvezek VI.~X. Predpisi o razdolbl in uredbi ter O zložbi zcmljlič. 1908, Mehko vezano 2 K. — l'rijiravija se: Zvezen X. iu XII. Prodpisl o poljski okvari. 1HC8. Mehko vezano 80 li. — Ako ni dogovorjeno dmgapane po dr. Slancu v Bndolfovem, bo dne 22. kimovca 1908 dopoludne ob 10. uri pri spodaj označenem sodiSču v sobi it, 6 draiiba zeniljiĚč vi ât. 104 k. o. Kn-dolfovo (pridvor h. it, 47 v „Poštni nlici v Rudulfuveiu", z opeko krit, eno-iiadstropen', vi. it 101 iste kst. ob6 (dvonadatn-pna z opeko krita bISa v Dikuúevi ulid z vrtom in 1i>ist.o v R&ntnn 2l>ii ii.'), vi. št. 10:i iste kat nbâ. (njiva 77a 6i9m'i, vi, St. 106 iste k. o isjira, sednj zasajena « trtami 80a vi. št 107 inte k. ua vrednost, in sicer: ],) Ad vi, 111 k, o. Družinska vas iloGO K 66 h; i.) ad vi. 112 iate k. o. 173 K 66 h. in 3.) ad vi. 291 iste k. o. 1740 K 96 b, pritikliui na 17 K, Najmanjši ponudek znaša; Ad 1.) 638Ď K 11 b; ad 2.) 116 E 4 b; ad 3.) IICO R 4 h; pod tem zneskom se ne prodaje. Drežbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin ťKemljiško-knjižni izpisek, liipocekorni izpisek, izpiaek iz katastra, ceniiveni zttpi^nik itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri apodaj oznamenjeui sodniji v izbi it. 6 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obrokn pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine snme, O nadaljnih dogodkih dražbenega iioatopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih isnilobe v teku dražbenega postupanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju ata-unjočega pooblaščenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, oddelek II., dne 12. avgusta 1908. (1711) Šolske knjige vse šolske potrebščine prodajate hnjigami 1 Krajec nasi, in lirb. Horvat v HudolfovBin. Vabilo (J 78-2-2) na jubilelno sadno m grozdno razstavo, ki Jo priredi „Kmetijska podružnica v Novemmestu" dne 3., 4. in 5. oktobra t. L in na sadjarski tečaj, ki se vrSi V nedeljo, dne 4. oktobra t. L na kmetijski šoli na Grmu. -I-d««!-!- Razstava sadja in grozdja se priredi v zvezi s sadnim semnjem. V razstavo se sj>rGjeina dolenjsko sadje in grozdje in sicer novo vpeljanih in starih domačih vrst. Priglasila m udeležbo se s|»Te-joiiiajo do 15. scfftcnibra t. 1. Vsak razstavljavec mora naznaniti, koliko vrst .sadja želi raz-staviti, v koliki množini in koliko potrebuje prostora. Sadje in grozdje se lahko razstavi na krožnikih ali pa tudi v zabojih in košarah, pripravnih za razpoSi^janje aadj^ Na žeijo razstavljavca preskrbi podružnica potrebno posodo. Razstav^eno sadje se ho prodalo. Sknpičok dobe razstavljavci. Sadna razstava je ob imenovanih dneh sploSno pristopna in sicer od 8. dopoldne do 6. popoldne. Vstopnina je prosta. V sadjarskem tečaju stoje sledeča vprašanja na vsporedu: 1.) Katere vrste sadja kaže pomnoževati po Dolenjskem z ozirom na dosedanje vspche in na bodoči razvoj sadne kupčije. 2.) O zadružni porabi in prodaji sadja. Pristop k sadjarskemu tečaju je prost vsem obiskovalcem razstave. — IJoleMjski sadjerejci in vinof