Josip Benkovič: Slovenski koledarji in koledarniki. 733 poročila o vojaštvu, življenjepise zaslužnih slovenskih mož s slikami, razgled po svetu s posebnim ozirom na slovanske narode, kratke zemljepisno-zgodovinske črtice slovenskih krajev s slikami, sejme in naznanila. V zadnjih letnikih je opustil mnogo koledarjem lastnih podatkov, a tembolj je napredoval v poučno-zabavnem delu in v vnanji obliki. Po vzorcu Krajčeve „ Viseče pratike" je dala na svetlo »Narodna tiskarna" Stenski koledar %a prestopno leto i8gi. v štirih barvah na trdem prilepku. Le-ta koledar, ki bo poslej izhajal menda vsako leto, zalaga od leta 1895. dalje knjigo-tržec A. Zagorjan v Ljubljani, ki mu je obliko zelo povečal in dostavil majhen dnevnik. V napredku slovenskega koledar-stva je storila nov korak „Narodna tiskarna", ko je poslala med Slovence Skladni koledar (Block-Kalender) in Dijaški koledar,oba prvič za /. i8c)2. „Skladni koledar" navaja katoliške, protestantske in gr-ško-ruske svetnike, praznike na Avstrijskem in žrebanja avstrijsko - ogerskih srečk. Koledar v taki vnanji obliki je bil Slovencem jako potreben, ker dotlej jim je rabil le nemški. Dijaški koledar \a prestopno leto i8g2. I. letnik. Izdala in ^alo^ila Narodna tiskarna. V Ljubljani. i8gi. 120, 11 1 str. (S podobo Miklošičevo.) ¦— Ta knjižica je brez dvoma prvenec sličnih koledarjev, ker slovensko dijaštvo se ga je radostno oklenilo. Prinaša poleg koledarja in dnevnika spise iz slovanske književne zgodovine, kratke življenjepise za slovensko mladino zaslužnih mož in razne druge, dijakom primerne sestavke. Ta koledar izhaja poslej vsako leto. Knjigotržec A. Zagorjan je izdal Žepni koledar \a leto i8g4. Tisek Narodne tiskarne. Cerkev D. M. v Polju pred potresom. 16°, 32 stranij, ki bo menda izhajal poslej v letnikih. DoČim je v zadnjih letih slovensko kole-darstvo v Trstu usahnilo, vzbudilo se je v Gorici. Izšel je Stenski koledar ^a leto i8g4. Zalomila prva slovenska tiskarna A. m. Obi^i v Gorici. Tudi ta bo najbrže v bodoče krožil samo po Primorskem. Uprav o stoletnici Vodnikove „ Velike pratike" je zagledal beli dan Prvi amerikansko-slovenski Koledar in kažipot \a leto i8g5. Neu> York. Tisk in ^alofba ,Glas Naroda'. 8y, 160 str. — Dal ga je na svetlo urednik časnika ,Glas Naroda', Fran S a k s e r , ki piše v „Predgovoru" med drugim: „Dragi rojaki po širni Ameriki! S to knjižico vam podajamo Koledar in nekako vodilo, kam naj se Slovenec obrne, ako pride v p tuj kraj, da najde svoje znance ali vsaj rojake, kateri mu bodo šli na roko vsaj s svetom, kaj naj stori in kam naj se obrne za delo, ker ogromna množica Slovencev se ukvarja tu, v širni Ameriki, s trdim delom za vsakdanji kruh. Potrudili smo se kolikor mogoče, da postane prvi koledar vsaj nekoliko zanimiv; kar letos nismo dopolnili, poskusiti hočemo, da drugo leto popol-nimo. Pri izdaji prvega koledarja so nam pomagali gospodje: Aleksander Toman, Ignacij L. Burger in nekateri drugi rojaki itd." — Pravi koledarski vsebini slede ti-le spisi: Rojakom za novo leto (pesem). Zgodovina zjedinjenih držav, (s sliko Krištofa Kolumba). Postave, tikajoče se državljanstva zjedinjenih držav. Službenske pogodbe. Pošta v zjedinjenih državah. Patenti. Najemne pogodbe. Slovenski duhovniki v zjedinjenih državah, (s sliko škofa Ireneja Friderika Barage). Opatija svetega Janeza Krstnika v Collegeville,