r- . - T S - f-; The largest Slovenian Daily in the United States. I wood every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Read« TELEFON: COBTLANDT 2876 Entered as 8econd Class Matter, September 21, 1003, at the PostOffice at Hew York, K. Y., under Act of Congress of March 3,1879 TELEFON: COBTLANDT 2876 NO. 28 — ŠTEV. 28. NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 3, 1928. — PETEK, 3. FEBRUARJA 1928. VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI. Nadaljna rovanja Italijanov. VAŽNA VLOGA FAŠISTOVSKE MILICE V BODOČI VOJNI Italijanski list je nadaljeval z obdolži t vi jo, da vrši Jugoslavija sovražne vojne priprave. — Sedaj dolži zarote francosko-jugoslovansko mornarico. — Fašisti kot neodvisna skupina. RIM. Italija, 2. feb. — Giornale d'ltalia je nadaljeval včeraj s serijami *'razkriti j" o vojnih pripravah Jugoslavije, ko je priobčil brzojavko nekega svojega poročevalca iz Beograda, v kateri navaja novice o takozvanem tajnem mornariškem dogovoru med Jugoslavijo in Francijo. Soglasno z istim virom temelji ta dogovor na devetih glavnih točkah. V prvi vrsti bo poslala Jugoslavija v Francijo povečano število mornariških častnikov, da se udeleže posebnih inštrukcijskih tečajev. Franc ija bo organizirala jugoslovansko mornarico, sestavljeno v glavnem iz submarinov in lahkih ladij. Francija bo reorganizirala glavni jugoslovanski mornariški arzenal, ki je prej. pripadal av-stro-ogrskemu cesrrstvu, v Kotorju Nadalje bo Francija organizirala jugoslovansko hidroplansko službo v vojne svrhe. Jugoslavija bo uveljavila takoj odredbe, da utrdi jadransko obal. Jugoslavija se obvezuje, da si bo nabavila ves potrebni mornariški bojni materijal iz Francije. Generalna štaba francoske in jugoslovanske mornarice bosta ostala v najtesnejšem »stiku. V slučaju vojne, naj bo jugoslovanska mornarica odvisna od navodil vrhovnega poveljnika francoske mornarice. STRAŠNO DEJANJE H PASTORJA Prejšnji pastor je ubil ženo in dva sinova s sekiro ter nato vse priznal. Bal se je neozdravljive bolezni. SENATNA PREISKAVA RAZMER V PREMOGOVNIH POLJIH GENERALOVO PREROKOVANJE General Ludendorff je napovedal v nekem članku, da se bo unela v kratkem vojna med Francijo in Italijo in da bodo Francozi preplavili južno FAKMINU DALE, L. L, 2. febr. Claude II. Priddy, star 51 let, prejšnji pastor neke m e t od isto v-ske upiskopalne cerkve v Brook-lvnu, je umori! svoja dva sinova in svojo ženo včeraj zjutraj s sekiro. Ril je a rotiran eno uro pozneje ter je jn-Lznal. Rekel je državnim konistablerjeiiL, da je trpel in da še trpi na neki neozdravljivi bolezni in da se je bal, da je bi J a tudi njegova družina okužena. — Boljše je. da so mrtvi, — je rekel konštablerjem. — Ivar se tiče mene samega, ne bo moja kazen na ■svetu niti napol tako huda kot pa moja kazen v peklu. Oba dečka, 14-letni »James, ki je obiskoval višjo šolo in 12-letni žitve je zaključil senator .Johnson John sta bila ubita v spanju. Mrs. I z naslednjim ugotovilom: — Dvi-Clare Priddy. stara 50 let. pa je se obtožbo, da so izvajali ne- bila pobita, ko je delala telesne!izmerne okrutosti, tekom katerih vaje pred gramofonom. Priddy je! niso vpoštevali niti starih, bolnih P0RT0RIC0 PRIČAKUJE LINDBERGHA Portcrico pričakuje slavnega ameriškega avija-tika, ki se je že poslovil od "Deviškik otokov" pustil sekiro v parlorju ter zapustil hišo. Frane is Gray, neki preddelavee, je .prišel v Liso včeraj zgodaj zjutraj, da dobi navodila od bivšega ali i SAX JU AX. Porto Kieo. L\ feb. . labotnih. niti mater ali otrok! ^arejSe -lavno mesto pod ame-Senatorja Johnsona je opozoril fKk° zastavo V^akuje danes do- prejšnji governer Pinelmt. da so !loda orla" kot se 8e pojavili v "državi baltski in Polko™Sk Lindbergh, zločinski elementi, katere so opre- pastorja, ki je bil dedni lastnik n > mrli s policijskimi polnomočmi t -v Polkovnik Lindbergh bo najbrž fdoapel še danes popoldne iz 75 ke tvrdke za proizvajanje peska.'jih spustili kot divje zveri na mir-ie. milj oddaljenega Št. Thomasa na Poročevalec Giornale d'ltalia trdi, da je izvedel | Videl je. da *e* mkdo"ne"premak -'no prebivalstvo! Opozoril je tudi Vi,-in ter bf> tukjiJ za imenovani tajni dogovor iz nekega, "zelo avto- nakar je pogledal -skozi okno'na številne eksmisije delavskih guvernerja Thomas Townersa in ritativnega vira". - ir hižo' VkM tru^° Mrs- Prid-1 družin potom premograrskih družb. llje"ove zene' kl *ta blla dobra Gioranle d* Italia vprašuje nato v svojem komentarju, proti komu se obračajo te francosko-jugoslo-,Telefoniral je nekemu prijatelju, vanske priprave, ker obsega dogovor oči vidno le ki Je liata obvestil policijo iz Nas-Jadransko in Sredozemsko morje. HICKMANU V senatu bodo najbrž razpravljali o zaroti premo- garikih baronov« — Senator Johnson iz Califor-; Nemčijo, ni je je zahteval temeljito preiskavo glede premo- j __ garske stavke. — Teror v domenah Mellona. j BERLIN, Nemčija, 2. februarja. — V listu Das WASH IMP TOM n r 1 C k nuj i-* J 'Deutsche Tageblatt, ki je glavni organ nemške WASHINGTON, D. C 2. feb — Obdolzitve, dajstranke in generala Ludendorffa, je izšel pod veli- obstaja velika zarota med velikimi železniškimi | kim naslovom članek, ki je vzbudil velikansko po-družbami in lastniki rovov mehkega premoga in da: zornost je ta zarota odgovorna za prekinjen je obratovanja j .__ in za stavko v rovih mehkega premoga, je dvignil včeraj v senatu Hiram Johnson iz Californije. — Johnson je zahteval pospešen sklep glede predloge, ki določa temeljito preiskavo razmer in položaja v stavkarskem ozemlju Pennsylvanije, Ohija in West Virginije. Senator Johnson se je skliceval na neko pism oPinchota, prejšnjega governerja Pennsylva ni je, v katerem ga je opozoril, kako so zlorabljali policijsko silo v interesu podjetnikov. Senator je rekel, da so železniške družbe zlorabile svoj vpliv, da prisilijo druge zlomiti kontrakte, in tudi zveaiia vlada se je udeležila tega. Družbe so se zarotile. da uničijo zvezo strokoiviiih organiza-eij ter so se branile dati na razpolago železniške vagone za prevoz premoga. Strigle so place, a so u-temeljevale svoje lastne eene z zelo visokimi stroški. Vse te obdol-l V tem članku namreč trdi Ludendorff, da je namen francoska- PROCES PROTI ga generalnega štaba za slučaj vojne meri Francijo in Italijo.' % vdreti v Južno Nemčijo ter na ta način ustanoviti zvezo med francosko in jugoslovansko armado. S tem naj bi se tudi preprečilo vsak posku> Nemčije, da se zveže z Italijo. V članku se sicer ne glasi, da so prišli ti francosko bojni načrti iz Rima. da pa je poročilo absolutno zanesljivo, čeprav je pročakovati dement i je v iz Francije. Solzave porotnice pri procesu so se onesvetiie, ko je detektiv prečital priznanje morilca. LOS AXUELES, (.'al.. 2. lVbr. Tri žt»nskt» v poroti, ki bo razsodila slučaj Williama Hickmana > izgubile vso korajžo včeraj popoldne. rotest. '/., Proslava obletnice ustanovljenja milice ie bila ta. Prvotno so nameravali, naj ve-i<-'*«>n»k*»rskilwgrentiii \ Ki-j J J J - * v 'gi, Carigradu. Varšavi m dmgth Krog poldne je bil Lindbergh je tej bolezni, jih odpade na Fran-časteu gost trgovske zbornice in eijo kakih 40.000. tukajšnji danski generalni konzul Izvedenec glede raka. dr. Robert je imel pozdravni govor. Prebival- Proust, je objavil, da se bo v bo- Drotestira radi StiVO Thomasa se je trlo vse- »dočnosti boljše izučilo bolniške . _ _ povsod, kjerkoli se je prikazal strežnice glede postanka in zdrav- govoric o vstaji. ^ V ^indber gh. V cbčinsken? ])arku ljenja bolezni v prieetnih stadijih. Rusiji vlada mir. -j je vršila kratka zahvalna božja ^ Dr. Proust je rekel, da je treba T"Ockijevi pristaši nisoi*^11^1*3* nakar so izročili Tvirhl- 'pftsvečat i več }K>zornost i majhnim Y akciji jbresrhu dragoceno mizico iz Maha-J simptomom, kot so majhna oteka-* * jgonv lesa, vloženo z lesom oranž, -nja in majhni izrastki. Pravočas---—- ma diagnoza prepreči resne raz- JtOJkKl. NAROČAJTE 8E WA 1 vaje. "GLAS NARODA". NAJVF.CJ7 V Parizu samem je opaziti vsa-SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB ;ko leto nekako tri tisoč smrtnih TRfcAVAR J slučajev vsled ra"ka. IVoees je bil preložen do 15. februarja. da se no bo umesaval v proces, ki vr^i pred sodnikom Trabueeo. Ko sa zapustili sodišče, je zagledala Mr*. Thomas, vdova um or j«.-npga lokaTiiarja. Jerome AValsha, glavnega zagovornika Iliekmana ter vzkliknila: — -Taz vas sovražim. ker po ma prate temu morilcu t Ah. kalco vas sovražim! Zagovorniki Hiekmama so rekli včeraj, da bodo skušali poklicati pred sodišeo osem in trideset prič v naporu, da dokažejo, da je njih jklijent blazen. r_ Ija jo te pogodbe le za Združene dušenja kot ga zna vzbuditi Mussolini. Pet sto cast- pj^j^ republik riikov milice je priredilo Mussoliniju navdušen spre-J slikovita cerimonija, polna onega posebnega nav- ----- " — -- , mestih, ki niso posebno naklomj- drzave m z« dvajset latmsko-ame- w , . . . . ki nimajo t i ■ .. uiivaMii uiiriuiiiatogodbe na ^/atenmi lzrazajo ril>ke masf' ne častnike ter imel omenjeni govor. 'lak Dai:in' (la bo 23 ' / jo člane paitamenske unije. Ameriški zastopnik oje nezadovoljstvo s svojimi j vladarji. Xa strani delavcev pride Fleeher je V slllčaju do stavk in sabo- Senatni komite) odobri] povratek nemške lastnine izjav«, nato. da nima ničesar Pro-itai; se noCejo dru?i stra ______,ti temu. da bi vključili tudi ostale™ km°tje od SV^e-a žita \V ASI 11X< i T<)X. 1). C., 2. febr. Senatni finančni kom i tej je včeraj sprejel določbe predloge glede lastnine sovražnikov. Ta predloga v tiče takojšnjega povratka osemdesetih odstotkov zaplenjene nemške lastnine in izplačanja sto- -k- • * -i Xikakih stavk ni bilo v zad ♦ ;». i i -i dežele. Konutej je nato sprejel' . tih Binijomvv dolarjev za nemške * w- • — i i lijem času. a kmetje so zadrževali . .. . _ amendment, ki pnpusca k dogovo- J J I ladje, patente in radijske postaje,'ru dežele sveta isvoje žito. seveda ne radi Troeke-J ki so bile zaplenjene. To so bile___ ______ _ _ ga. pač pa vaditega. ker niso mo- najbolj sporne točke cele predla-' ... ., . dobiti v zameno izgotovojenega j Aait.rajte ?a "Glas Naroda \ bla?JU Tekom zadnjih štirinajst ge. Prodlo^a bo najbrž neizpre-j slovenski Jntvni* v Amerikt jdni pa ^ prihajati ixdela- ' ■ ■ -■ ■ 'no blago zopet v vasi. _J| > »it-' • - 'iT-j_____ .. .. * .. menjena izročena, senatu. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavila tem mestu. Ne dvomimo, da Vara bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali naSo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din.1 Din. Din. 1.000 $ 18.40 Lir 100 $ 45.75 Lir 200 $ 91.00 Lir 300 $181.t)0 Lir 500 $200,00 Lir 1000 $ 5.90 Nakazila p« brzojavnem piscu izvršujem« v najkrajSc« za stnOce $L— SAK5ER STATE 82 COBTLANDT STREET Pbooe: CORTLANDT 4887 POSEBNI PODATKI Pristojbina za izplačila ameriških dolar-Jot t Jugoslaviji In Italiji znaša kakar ■ledi: H $23, ali manj! znesek 79 ceu* tov; od $23. naprej do $SM. po S cente •d vsakega dolarja. Zm vetje svote po pft- BANK HEW TOKE, H. T. - - ... y-^.^,.-- — !»» 4MWMMr- a. « 1 ' - I, GLAS NARODA, 3. FEB. 1928 GLAS NARODA (BLOT EN M DAILYJ INŠTRUMENT ZA MERJENJE ODDALJENOSTI ZVEZD mmmmm mmwmm& ^ \ tank (M aad Published by CLOVENIC PUBLISHING COMPANY fJ. Corporation) _____, president_ Dgnfc Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers. 62 Cortiandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. " GLAS N A B O D A " ___(Voice of the People) Ittued Every Day Except Sundays and Holiday t. Za celo Isto velja list ta Ameriko in Kanado___________$6.00 Za pol leta__-______$3.00 Za četrt leta______ Za New York ta celo leto~.$7.00 Za pol leta_____________$3.50 Za inotemutvo to celo leto -$7.00 Za vol leta_________________J$3M Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda*' izhaja vsaki dan tevzemši nedelj t« praznikov. Dopisi Dre* podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narodni- , kov, prosimo, da te nam tudi prejšnjo bivaliiče da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NARODA", 82 Cortiandt Street, New Telephone: Cortiandt 2876. York. N. Y. STRESEMANNOVA POLITIKA so pred kratkim izdelali na Smithsonian Observatoriju ter ga bodo poslali avstralskemu vladnemu observatoriju v Cauberro. Poleg inštrumenta ste je z leve ua desno: L. l>. Aldrich. Dr. C. G. Abbot, tajnik Smithsonian observatorija in Andrew Kramer, ki je izgotovil inštrument. \f Nemčiji se bodo vkratkem vršile dičavuozborske Izgubila obe nogi vsled "olepševalne" operacije. . ____________ ____________ ________________________ CHICAGO. 111.. 2. februarja. —Idejo preiskavo. Kot je rekel brat volitve. Vsledtega si vse .stranke iu vsi politiki prizadt-.Trianwt stara Sadie Hriiankl jejso kosti v nogi zdravniki 1 topol vajo, da bi «e čimbolj prikupili svojim volilcem. xZ'Vril>. °,be .r>,a;lnoma prerezali z električna eirku stični operaciji. k<» se je javil rlV#a je posebno zmožen Max &tresemanii. nemški prisad. Njen brat, Joseph Holland jlarua Podvrgla se je opera Ulji minister, kj ni Kaino prebrisar, pae pa tudi jako je naprosil včeraj oblasti, naj uve-ieiji. ker je imela krivi iiOL'i. ima] Novice iz Slovenije. sta se še enkrat, zgrabila. Razstavil ju je šele Kramar. Obtožnica doiži Kirna. da je prekoračil meje silobrana in da ,;e .zakrivil pre presek zoper varnost življenja. :ker je pri zadnjem na-}*adu zgrabil Mr liar j a za lase in butal z njegovo glavo ob tla. Mrhar je zatem odšel domov, spravil vola v hlev ter se vlegel k )»očitku. Kmalu je izgubil zavest ter po preteku štirih dni nepričakovano izdihnil. * Pri obdukciji sta srd ravnika do-•rnala. da je imel Jože Mrhar levo , temenske- kost udrto in znotr«j po-, čeno. Skczi to razpoko je tekla kri v možgane in tako pritisnila nanje. da je Mrhar radi otrpuenja možgan umrl. Obdolženec je priznal, da se je spoprijel z M-rharjem, ki ga je na-padel. da je res pograbil Jožo z i lase in ga tresel, da pa ni butal z njegovo glavo ob tla. Trdil jv. da je Mrhar padel doma v neko jamo. kjer je ležal vso noč. Priča Janez Kramar je navedel, da je ibil Mrhar jako nasilen. Vi-del je Kima. ki ga je tresel za gla-* vo. ni pa videl. da bi ga bil tolkel - ob tla. Mrhar jeva žena Francka je pričala z jokajočim glasom. Trdila je. da je Kirn rekel, da je bil Kramarji! angel varuh, ker bi ga silen- tako zdelal, da bi nikoli več ne jedel krompirja. Francka je 'zahtevala za izgubo moža 20.000 Din. odškodnine. Pokojnik ji je zapu- Peter Zgaga Vzroki za ločitev zakona. previden, politik. Ko se je zadnjič* sestal rajlistag ter je prišla na vrsto zunanja politika, se mu je nudila prilika, da je v dolgem govoru pojasnil svoje stališče. Govor je naperil proti Katastrofa zaradi splašenega ko-jsiovila od svoje matere in še" isti ^ »tiri otroke. Odločno je zani- Franeiji ter je bil seveda deležen pri nemških nacijona- »ja. dan odi>otovaia z neznano damo v da bi njen iuož padel v ja- listih velikega odobravanja. dovažanju ledu gostilničar-■ smeri proti Zagrebu. Od takrat mo- ,. . . . v. . , , i« j ju Andreju Hermanu na S-jv' pri pa do danes ni o.l nje nobenega Predsednik je »rebra! star akt. Protestiral ie proti kršitvi loeaniske pogodbe ter pro- - , . , . , , , t> t . . - •, i™ i* ; J 1 i t> i Jesenicah se je splašd koi'j posest-1 glasu vee. Prestrasie.ua mati sumi. l/- katerega je raz\nJno, da je ob- ti francoskim vojakom, ki imajo še vedno okupirano Po- niku Jožefu Rajlimanu. V silnem'da je postala njena hčerka žrtev dolženec pred 30. leti ubil s kro-renje. Zahteval je, da mora Francija istotako zadostiti ^alcpu je konj zdirjal do cesti.. bnaPrestnih kupčevaleev z dekleti, pelcem nekoga Janeza Zamana v vsem obveznostim kot jim zadošča Nemčija. Jožeta Rajk mana je vrglo , vozi V tem jo utruje dejstvo, da j, Kamnem vrhu, ko ga je leta napa- * — —.i— -1 - isti brezvestne/ Tako je pripovedoval izkušen a vaš mož delamržen * Ali ostaja doma ? Ali delo zamuja/ — O. to pa ne, gospod. Reči moram. da je priden ko uš. točen ko ura. Odkar sva. poročena, ni šc niti enega dne zamudil. Ko so Iru^i poleti štapali. je on delal pri fi!-cih. ko so se pa slamniki začeli, jc prvi dan -začel b4okati. C), tisteira pa. ne morem, reči, da bi delo /.a-j nema rja 1. - — Ali kvarta ? — je poizvedoval advokat. morem in ne morem najti nobenega vzroka za ločitev. -— Čakajte, kako ste rekli: da je poglavitna stvar vprašanje zvestobe in nezvestobe? — Da. — je odvrnil advokat, — nezvestoba v zakonu je najvažnejši vzrok ločitve: — Xo. potoni bo pa šlo. potem bo pa šlo. — se je zasmejala ženica. — Težko bo šlo težko. — je odvrnil advokat. — Saj ste vendar r»-kli. tla vam j** brezpogojno zvest in da nikdar nobeni* žeu>ke ne po-U v kandidirati na prihodnjih volitvah člana llohenzollernske rodbine in sicer Viljema ali pa bivšega kn«nprinea. Zdravuiki prii^roC-ajo gurak lloliiar I ski Krvni čaj za odpravo prehladov. .. . ter se jo pri padcu občutno »oške- btreseinami ima popolnoma prav s svojimi zahteva- doval ^ Qbrazu in na ^lavj" Istega dne hag'">- z nožem. Kirn je bil takrat o- ^ r______________ 0__________varjal tudi 17-letuo Marijo Poti- prešeen. češ da ni prekoračil meje lili. j Ker Jože Kajhman zaradi teh skovo in jo v resnici zvabil v svoje silobrana. ker je imel Zaman r.elo \T IjoearilU !StJ bile sklenjene pogodbe velike važnosti, poškodb naslednji dan nI mogel mreže. Tudi o Potiskovi ni od ta- tenko lobanjo, a krepelee je bilo Franeija je dobila garancije, da ji smejo vse države, ki so P™**«* ***** fkrat Kdo bila tefa bil Kir""a- / . ..... ' . v . i , . • vr prevzel vožnjo njegov stric Peter elegantni gospod in dama. tega paden z nezem m se je moral bra- ti i • i . , . , . Bolgarski Krvni i aj je juko Uobr<> — kako iu kvai-tal revež, ko s»- , T. , , ... , družinsko zuhcr j0 zoi>or zn-tistega ])a ne moreni reči. da špi-j prt je, reviuatizeui. kisel želodec, slnUi |la. Tistega pa ne. Pač. samo domi-l jetra in za izboljšanje krvi. Naprodaj pri vsoh lekftruar.illi, alt zavarovano i>o posti, velika drutinska Skntlja $1.25 ali 3 škatlje nli O gkatelj fo.25. Naslov II. II. von Scliliek. Pres., 200 Marvel Bid-, Pittsburgh. Ta. —Adv't. zvezane ž njo, priskočiti na pomoč, v slučaju, da bi jo Nem- Ftlrtner r()dom iz Koroške. Ko je eija ogrožala. dospel ravno na vrh železniškega Samoposebi je umeviio, da bi te jamšeine predstav- p^daza pri občinski klavnici r a j nilice ne ve. niti. Uboj v Lazah. j Prctl.sednik je razglasil sodbo, s katero je bil Janez Kirn spoznan i-i i i j-i , . . . , . Plavžu ie v istem hinu i>r;r;onihal I krivim prekoračenja meje sibv liale zadostno nadomestilo za armado, ki jo je poslala * u" J' \ " ;lu.1>uun Jeseni se je vračal 30-ietni Jože , „ ,vlak iz Avstrije. Plasljivi kom se ,, . ' t _ >v brana - - Mrhar, sos*h1 cbdolžt Francija v svojo lastno zaščito na Ren. je zaradi močnega izpuha i/ loko- To se pa ni zgodilo. Še danes je na nemškili tleli okoli motive vnovič splašil ter se zopet Kiri,a;55 i^^om volo sej b prelaza. Voz s kn-i;1'.' 1 " 1111,1 7 1,11111 11 " umrl na svojem stanovanju v . , . , . .Kaj pomeniti m da nai prinese s T -.,•„. it.- -vr i -- — Francija, uiti Auglija, uiti Italija kaj prida prepojene z "J^111 w 'grmel po strmim!^^ ■ I.jnbljam dr. fr. Mohor«., vis.p . . . . " prelaza navzdol ter pokopal podi ' , , '' . sodni svetnik v pok. in docent zae- loearuskim duhom. seboj Furllierj;u ki j(J ab(lolM- J«;« v l*«*- grebake univerze. Bolehal je da- \ erjel je lepim besedam. Nemčija se je dala prešle- obležal na me&tu mrtev. Težko na- -1.1; 1>0,!t^no ,>c*V;in ^ st°l'11 lz Ije ča.^; dose-el je starost 62 let. ... - > ! hise, si ojrle-dal vola in pogostil r.-] _ pariti, danes pa trpi posledice. tovorjeni voz mu je popolnoma ■■ " ' -- 1 Lit j. :ba posestnika s tok o vee 1 * A ' , , ...... :oa posestnika s tokovcem in zga- rv » * Francija je sklenila odpoklieati 10,000 mož. JStiride- ^drobl1 iir3111 k0ii 111 ^rahovdo P«-lnjeU! Mrhar - bll že neko]iko vi.: I>va mrtva po poskuse- .... , T. . » iii* škodoval tudi glavo. . j _____ i. ., ^ .ser tiso<- jih bo pa ostalo v Porenju, torej se vedno dovolj, njen; lznenada se je sporekel z ob-; nemDegu. da bodo razburjali Nemce s svojo navzočnostjo in jim več škodovali kot pa koristili. „__. . . . .. „ dolzeneem radi nekega sodčka, ki CHICAGO. 111.. 2. tebruarja. — Trgovci z dekleta v Mariboru. . . . , ^ . „ - , - . . , . r> ga je imel Mrhar v popravilu. ji**1 poskusenem begu jetnikov iz Ze nekaj dni se po me.stu govori v Mrhar obdol^n,a'policijske postaje .na Wabash Ave. če na leni, da proizvedejo nove volitve baš tako stabilno katerem kraju jug. .države. Oblasti sbtll>flj so so JJato zvaijIi po L'rcgu| s piStolo! katem je dobil na mi- vlado kot ie si^lania Marx-Stresemaim-Herciitova. ,Mcer pridno vrše preiskave, m po- v viuo«rad. Ker sta prosili Kirno- zi jetuiške-ra paznika, je izvršil izvedujjeo na vse strani, toda do- vi h(,eri K,amarjii naj p()so?e Stokes nato samomor. slej brez uspeha. ________ - , - , , . . —■ — z. 1 vmes in skusa Mrharja ločiti o l . . , Dne 3. januarja je odšla 20-let- njihovega očeta, je ta res skočil v ^^VejerejCI Zahtevajo na Eliza Kajserjeva, delavčeva vi hčerka iz Podbrežja. v mesto, da Chile bo uvedla prohi-bicijo. .SANTIAGO, Chile, 1. febr. — Predsednik Fi^ueroa-Larrain je predležd konyrresu osnutek zakona. ki hoče uvesti v poljedelskih okrajih številnih provnic prohibi- Cil starec. ,-mograd mirit Mrharja. toda ta' VIŠJO Carino. Pred štiridesetimi leti so opu-i'^^" "^"""urezja. v mesto, tla je togotno lopnil s kolom po v peticiji katero je izročil včeraj Stili zdravniki vsaiko Upanje, da ** 1,lf°rmira -h-de službe. Zglavi- dy je Kramar kar padel. .kongresnik IIud«peh iz Texasa ia _ _ ^______kongresnik ohranijo pri življenju C. Omar *** vname11u -t"di v po- Zil teui Mrhar nekoliko po-'predsemiku Coolidj?u7 je naprosi- Carringtona ter ga poslali na za- *™ovalniei za službe v Vetrinjski irll. Kramar mu je pokazal po la National Livestock Association pad. da preživi tam v miru pre- 11 1CL 15 njo je stopil v pi- ujem zadane- rano in Mrhar se je za zvišanje carine na incfso v ka- c-stale dne svojega življenja. Vče- oble^en še celo opravičil. Malo nato pa sta »ah od dvajset na trkleset odstot- kega mesa de-pristojbin za . <" >».M fcV V«* ■ ■ V/JV g,!* "fc* ijl l*J U. » VI," _ , f w ---- " ' * " vj'*« . iv V «*(! I C* J 4* l U ----- --— - v* " Jw v ' cjo. [ n zadeta bodo prav poiebnol ■ pa je proslavil na wojeiu do. ^ P^el Kaiserjevo nago v ar- S(. Mrhar in obtoženec zopet spu- kov. Uvoz argentine M>hiarska polja ter bakreni rudni- mu y Mwltelair x j svoj Jvain. jati. da bi šla v Čakovec k njenm prijela 'in padla po tleh. Ko sta zvišanje carinskih .............. ki Para paca in A.rtologaste v T0^nl (1an Mor.au in «vat. Obljubil ji je 400 Din. m- VSTala ^ odfcl Mrhar b svojim v0 J potrebno, da ^e zavaruje domačo vernem C bde. Kazven mest m dra-j ^ stari mQŽ ^ opustil nhi ra sečne place. Toda Elizi se je naj- lom. obtoženec pa za njim. nakar industrijo. _ se je izjavilo. ,ih večjih sredisc v tel, provincah! dan oblC.ajnih opravkov neznanec sumljiv in je za-_________ naj bi bilo prepovedano izdelova- . , , ~ , ^ .... . ... -to odklonila njegovo nonudbo z i. . , .. -.v Un del. Kakorhithro je vstal, je , , . ' "uuuu tč^fm nem wa ta?wt, nje m konsum alkoholnih pijač, i , , , . .. , . besedami: "Z moškim ne "rem ni-' lM5i*0 NA FARMI! , . , j vzel mrzlo kopel, opravil tetesue . ... • 111 n , A . mestih naj bi bo dovoljeno izde- 4 , * • it kamor"... Neznani gospod se je ^i)0s0ben vsako delo, ker sem lovanje piva iu vina ter konsum v| klubih ali privatnih stanovanjih. Prohibieija naj bi torej z drugimi besedami rečeno, v prvi vrsti zadela delavce v soliternih in bakrenih rudnikih. V dodatnem pisanju pravi predsednik, da bo prihodnje leto predlagal popolno pro-hibleijo, če ne bo sedanja predloga dosegla svojega namena. vaje ter odšel nato na izprehod V NAJEM SE UA velika soba. z uporabo kopališča, na idaljavo dveh milj s svojo 85 let staro ženo. ki pa ne izgleda prav nič starejša kot 60 ter je iz-vanrerhio močna. Do pred dvemi leti je imel Car-rington v ne.uvorških javnih Šo ~ nato mirno odstranil. Smrt špecijaiista. KODAXJ, Dansko, l.^febru. ~ Dr. Jokanju* Fibiger. zuani špeei- li'akala pa jo je še nova zaujka, na katero Eliza Ivaise^erjeva ni bila pripravljena. Kmalu za neznancem je namreč stopila v posredovalnico elegantna dama. Kar se ni lah predavanja o makrobiotiki ^'P0*^«® njenenm Predniku, je ,. . 3 v . , »dama, ki je ocividno njegova po-ume.Lnosti. da se doseže visoko - ~ , . , . jmocniea v nečednem poslu, z lah- rojft Ko so jra vprašali za skriv- koto dosegla. Eliza Kaiser jeva je nosti. da se je ohranil tako ždra- 7. veseljem sprejela njeno i"»onud-vim in močnim, je rekel včeraj: bo za službo. Vsa radostna in sreč- .delal na raznih farmah. Pišite na::enemu ali dvema Jugoslovanoma. Prvi napad je bil torej odbit "Farmar", 82 Cortiandt Street,j Vprašate pri: Lastovica, 156 New York, N. Y. ] Bergen St., Brooklyn, N. Y. (3x 31,1,2) (2x 3,4) .Taz nisem zatlnjih 25 let zaviil nobenega mesa. Nikdar v svojem življenju nisem zavžival alkoholnih ^ k^Lil. Ostajam na prostem ter uporabljani dosti vode, n4 je takoj odhitela domov in sporočila svoji materi ^lariji, da je pravkar dobila zelo dobro službo in da ji bo le s potovanja pisala, kako se ji godi. Eliza Kaiser jeva se je nato KAKO PRIHRANKI $15.00? Rojaki, kateri prihajate t domovino na obisk in mmmth skoz oglasite se pri nas in nabavite sji pri nas flbieko. Na razpolaf« m Vw obivke iz domafesa in inozemakeca iikna. narejene po zadnji modi. NajbaU&a kakovost zajamčena, blago trpežno, razun tega izbira vdBuu Imamo tudi lepe ženske plasCe. Ako boste kqpili pri nas pel Vašem prihoda, overjeni sam. da ai bpate •mislili Še eno obleko pri VaSem odhodu Prihranili si baste nuUko in ameriškimi cenami, katera znaša pri dobri obleki naj- n Prevzamemo tudi naročila za obleke za dijake, kateri študirajo v I.j ubija ni in katerim bi. ker f*o mogoče VaiU so-radniki. radi naredili keko rMeljp.' GR1GAR & MEJAC Ustanovljena-1903- dHE^^i^S IVA ITUCA 3, ... e r- 110 7.11a in špano za fižole. Pa sem ^ra doslej .še vselej jaz ošpilala. Advokat je bil že malo v 7.a-drej;i. — Ivot kaže. bo težko dobiti vzrok za loc-itev zakona — je zamrlimi 1. Tedaj je pa vzkipela: — .Jaz j-e ]>a hočem loviti cd njega. Dve moji prijateljici sta se loeili in tndi viz se boui. Xaj košta, kolikor lioee. — Ali pije / — je vprašal advokat. — Kako bi pil revež, ko pa ne more nieesar prenesti, kar je hujše kof kofe. Na <»hcee mi, da bi rad pil, pa mu ne prav-ljivec pa ni. Se ]>reveč je šparo-ven. — Težko bo. težko bo, gos]>a. — je vzdihnil advokat. — Nimamo vzroka. Čakajte, še nekaj sem vas pozabi! vprašati: ali je tako grd.I da se hočete loviti okl njega.' — Kaaaj ? Moj mož, pa grd : Saj sem imela oči. ko čšem se možila.i Tavžentkrat lepši je kot ste vi. Vse babe so norele za njim. Se danes zijajo za njim. ko gre po cesti. — Težava bo. težava — je rekel advokat. — Zakaj?- —■ Nobenega vzroka nimate za ločitev zakona. — Pa jaz «e lioeem ločiti — jaz se moram ločiti. — je zajokala lepa, mlada ženica. — Dve moji prijateljici sta ločeni, sploh se pa v cajtengah vedno bere o ločitvah. Jaz se moram ločiti. Niti ure nočem več živeti ž njim. — Nazadnje nam preostala le še vprašanje zvestobe in nezvestobe. Ali kaj sumite, ali kaj slutite? Ali se s kako drugo žensko pajdaši ? — On mi je popolnoma zvest. Se danes je tako zaljubljen vame kot je bil prvi dan po poroki. Oči bi mu izpraskala. €e> bi kako drugo Žensko pogtodal. — Potem mi je pa jako žal, gospa, — je rekel advokat. — Ne SLOVENSKO AMERIKANSKI 0LEDAR K za leto 1928 ima sledečo vsebino: Blagohotna poslanim nt Katerim rojakom v domovini. Koledarski del iti rainy terasi i. Postavni prazniki v raiiirn'h državah. Slamnikarska obrt 1 ti slwc>: ski slamnikarji. Hudičeva noga. Rojstni vicsec in značaj žen ske. Naglica v modernem pro.ne-tu. Kralj Ferdinand. Cesarica Charlota. Ustreljeni vojak. Lindbergh — Chamberlain — Bijrd. Zgodba o 'jubetni. Dežela "Su.'ie giljotine'', V Idriji. Roka. O tobaku. To je K izmet. Kitajska. Rudar. Rock Springs, TYyo. Mora. Y premogovniku. Strah. Naše stare korenine. Usojeno je. Tri črt p o slovenski govrrici. Sacco in Yanzetti. Kako sla umrla Sacco in n-zetti. Resnice in rečen ice. Šalj ivke in nagajivke. Določbe o dedščinah. KOLEDAR KRASI OBILO LEPIH SLIK Stone 50 c s poštnino vred. S L O V E N I C PUBLISHING CO. 82 Coržlandt 5t.v New York n tfETW YORK, 3. FEB. 1928 OKLOPEN AVTOMOBIL ,1. AVSRČESKO: Pni pot v svojem življenju sein bil naposled dobil svoj telefon. BM .sem zadovoljen kakor dete. Zdoma frredoč .sem zjutraj velel Kobariei: "Ako mi kdo telefonira, j?a vprašujte, kdo je, in zapišite številko telefona." Ko sem sv vrnil domov, me je pomalcm iznanedilo ponašanje znoje hišne. Ko mi j»* otvorila vrata. je o«i>kocila, se -skrila za obešalnikom, zavila z oeini ter mi dala znak, naj stopim k njej. "Kaj je "(iOsIhkI, gospod," je šepetala vsa zasopla od smeha. "Samo ila naju gospa ne sliši!" "Kaj lr.n'ea .''' sem jezno vprašal. . "Tiho, tiho, gospod! Nocoj ni-kar ne hodite k Veri Pavlo v ni. ker njen mož ne bo odpotoval v Moskvo." Obsuplo sem pogledal sobarici v taji ust Ven o nasmejani obraz in sem s- uverida je ravnodušna proti meni, kakor že poprej, a da ji je žganje skalilo ravnotežje. Iz otroške sobe pride objokana moja hči Kiti in mi pade okoli vrata : "1'bogi. ubogi tata. tako mi je. žal. ker boš oslepel! Tata. takoj zapusti BeLsko, tisto osknbeuo mačko "Ampak, kakšna vražja BeLska-.ia!" "Xo, tvoja ljubimka.... Ona. ki pleše v gledališeu. Klemencija pravi, da je to oeskubena marka, in ako je ne zapustiš, ti bo izžgala oei z vitrol n\ Mami nisem nič rekla, tla .j«* ne ožalostim." Ves iz sebe sem sunil Kitico vstran in sem odhitel k ženi. Sedela je za mizo v mojem kabinetu .s jdučalom v roki in .s histeričnim glasom, drhtečim od joka, je govorila : REVMATIZEM Bolečina hitro izgine z Red Cross lecfcčnem obližem. Odprava ostrih zbodljajev kot z nožem, to je vrtt kar žele tri*?či vsled rerinatiznia. Pritisnite Johnson'« Red CroKa ledični obliž. Čudili se boste kako hitro vam bo pomagal. Greje in inmiirja unelr delo. zaustavlja bolečine, jminaKa uaietje ter izZenc okorelo** i z nabreklega mesa in sklepov. Nežno masira iuo^ z vsakim Ijajem telesa in zdravilo vsesava Koža. Ne prenašajte bole&nc r» matizniM. VI lahko dobite takojšnjo iw*ngč v bllž-£nji lekarni, vprašate za veliki Red Cross obli ž z rdečim flanelastim ozadjem. —Adv't. MAGNETI "Tudi to naj mu sporočim.' Dobro. dobro! In poljubček h... Kako? Tisoč poljubov?.... Dobro, dobro. Sporočim mu še to. Nič ne de, nič ne de." On-t s]Mist i slušalo, se okrene proti meni in gledaje mi nepremično v uči, mi reče te čudne besede : "V vaše gnezdo pri lielski je sedaj nevarno hoditi. Vse kaže, da je mož nekaj zavohal." "Pa saj to je prava hlazniea," sem viknil v grozi. "Jaz čisto nij ne razumem!" Moja žena pristopi k meni in približa svoj obraz k mojemu reko-' brez oklevanja : "Ti si prostak!** "In mize vzame popisan papirček. na katerem prečita: — "Št. .'140—27: Sanjam, da te vidim vsaj oddaleč v gledališču in da ti-v mislili pošiljam poljub!" — "Št. 259—09: "Dragee, kje si pustil prstan z draguljem, ki-.seni ti ga poklonila -Te-li mogoče, da si zastavil darilo Dnsrji, ki jo tolikanj ljubi?" — "St. 317—83: — Huda .sem nate. Rotil .si .se, da sani ti edina, pa so te videli n» setnji ?. debelušno črnolasko. Priporočam ti. da se ne igraj z ognjem." — "Št. 102—13: TI si podlež. Menda ti je to dovolj!" — "Št. 148—94: 4'Ničvredne/, in drugega nič....'' — "Št. 177—22: Telefoniraj mi žele takrat, kadar se vrhes. sreča moja. Drugače pride moj mož in se bova A*eč utegnila zmeniti za d revi. Ali še ljubiš svojo Najdo?" Moja žena krčevito zmečka listič in mi ga s studom vrže v obličje. Pobral sem listek, ga pazljivo prečital m stopil k telefonu. "Alo, centrala? Dajte mi 177— 02. Hvala! Je-li tam št. 177—02?" "Da, kdo je tam?" mi odgovori moški glas. "Št. 300—051 Pokličite mi Nad-jo na telefon!" "Ah. vi ste št. 300—05. Dane« sem jo že enkrat zatekel s tem šte-vilam. In vi jo zovete pro»fo NadjaVedite, mladič, da dobite pri prvem srečanju dve zaušnici. Jaz vem. kdo ste vi." "Hvaia lepa. Pozdravite v mojem imenu svojo Najdo in ji recite, da je ob pamet." Kosilo je prešlo v mučnem molku. Moja žena je točila solze v juho, na pečenko in na močnato jed Po obedu je zabreneal telefon, Požuril sem se v kabinet. "Je-li on d i številka 300—05? "Da. Kaj hočete?" <*'ul .s'? je ženski smeh : "Saj se j«z. Dusija. Je mar mogoče. da nimaš več prstana, ki sem ti ga poklonila ."' "Prstana nimam," sem se od- rezal. "In nikar mi nikdar več ne telefoniraj, vrag te vzemi!" In zatvoril sem slušalico. Malo kasneje mi je neki ženski glas povedal, da bo moral osta-viti pred mojimi vrati s sramotilnim listkom novorojenčka, če ne bom maral ničesar dajati za nje-£ )VO vzdrževanje. Zatem je drugi glas obetal, da mi bo sežgal oči z vitriolom. ako ne dam slovesa — 'BeLski, oni oskubeni mački'. Dru^i dan pride neznan mlade nič, gladko obrit; predstavi se kot dramski igralec Dugov in reče: "Ako nimate nič proti temu, vas prosim, tla za menja iva ->\ o-ji telefonski številki." "A kaj?" sem vprašal presenečen. "Vidite, vaša številka 300—05 je bila prej moja in moji znanci so je vajeni...." "Da, zelo so vajeni...." sem ral priznati. "In zbog tega. ker le malokdo ve za mojo novo številko, nastaja jo nesporazumi.... zmešnjave...." '"Gola resnica." sem pritrdil. "Zmešnjave nastajajo. Xa jilem se. da se vam ni včeraj nič slabega skrivnostno drevo j pOZor, rojaki! "Ti meso v" dopisnik v Trausvaa-1 ——— lu poroča, da se poljedelsko mini- Iz naslova na lista, katerega jstrstvo južno afriške Unije že ve" prejemate, je razvidino, kdaj Vam ;mesecev zaman trudi, da bi klaM-'" jfieiralo neko tajinstveno drevo, ki j raste v severnem predelu distrik-jta Middleburga, na i»oI pota med •Pokwanije in Sehoonoordom. Na-! je tem težja, ker je to drevo je naročnina pošla. Ne čakajt« to-raj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov: CALIFORNIA Font ana A. Ilocbei-nr. za prevažanje denarja, kakoršuih se poslužujejo berlijiske bank c, Angleška špijonaža. •edino svoje vrste. Domačini ovzročila katastrofalni padec an-gleškiJi papirjev. Borza je bila vsa iz sebe. Pozno popoldne, ko ar. neprestano prihajala poro*.!a lo p0. trjujoča angleški poraz pri -Tut-la udi ji, so padli angDšfci pa p-rji na minimum, kakršnega .so sploh' inoorli doseči. Nezjiani konzorcij je »•11 masse pokupil padajoče angleške papirje. In posamezniki, na čuden način poučeni, so s- ra\na-nali po teli smernicah. Sicer so >,• pa v.>i bankirji na debelo fitre.di angleških papirjev in kupovali drage nemške. Ta dvojna morala je vrgla nečednim podjetnikom glasom priznanja lorda Donirlasa dobiček štiriinpetdesetih milijonov dolarjev. To je bil zlati vojni zr»k!ad. In-telligenee Servk-e-a, ki j,- po»na-gal kit]»it i tudi najdražja nen:ške špijone in izvojevati ]iot angleškemu vplivu v mestih, ki >o se v.a-dalje upirali, pa bilo v Kvropi. COLOKADO Denver, J. Seliutt*. Putblo. Peter Culig, Joha Gemu Fr. .lauesli. A_ išaftif. Salida, I.ouis Contello. Walsenburg, M. J. Baynk. INDIANA Indianapolis, Louis Baaic'a Anrora, J. VerMcb. ChicuK«: Joseph Blish, J. Mrs. V. I-aurioh. I'icero, J. Fabian. Ill' l'u»-, Andrew SpiUar. , -.Till 1-,- , i Joliel. A. Au7^1c, Mary Dambkb, If. Makadikoe je odšel m odpoto- ZaU.te,( Jubn ^^ JosfCpb val na -sever. Medpotoma .ie rial --i i,a Salle. J. Ki>e|icXi. tel na neko pleme, ki »a je prosi! | pomoči. Obljubil jim je. la jim! ho dal doma kc-ze, tako velike ku-j kor so "koodo.si" (južno-afriške i Masruutah. Frank Augrustln. North Chirapo, Anton Kob«! Kpriiii,'fiHd, Matija Barborith. Summit, J. Horvat h, Waukfgan, Frank 1'elkurSek. antilope), če mu pomorejo. da sij zopet pridobi svojo čast in deželo, i ii.\NS\S Kmalu nato se j,- Makadikoe sj Glrard, Arucs MoCnik svojimi novimi prijatelji vrnil do- Kansas City. Frank Ža^ar. mor. ubil brata in vse moške pr.-- P'ttsburg, Jol.u Kepovž. bivalee. nato pa je ž njihovimi /.>•-1makyLAND nami in otroci in pi*ijatelji osno-] Steyer, T. Černe. val .pleme Molihahlasov. samega ! Kitzmillcr. Fr. VodoplTee. sebe pa oklieal za poglavarja. Po-' tem je svoj narod sklical na sestanek blizu Vtisi, ki se danes imenuje iVraserumula, in mu .je tako-le govoril: "-Taz sem Makadikoe. jioglavar. največji poglavar. V znak mojega poglavarstva in moje moči vam j darujem drevo, kakršnega prebi-j MICHIGAN Caluaitt. M. F. Kobe. Detroit, J. tfaricli, Ant. Janezlcii. MINNESOTA Chisliolm, Frank Uou2e, A. Faniaa, Frank Pueelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Selriia. Evelcth, Lonis Goute. Gilbert, Louis Vessel. Ob 10. uri 30. So izstreljeni z obeh strani zadnji topovski streli. Boj ostaja neodločen. Ob 10 uri 41 minut telegrafirai|Maii Az'ji ali ,,a v • admirali teta svojemu admiralu, da se bodo Xemci umikali "v smeri JJV%V. z brzino: IG vozlov." Xo. ta vest je bila lažn jiva! Jel-licoe prične zasledovati nemško brodovje. ki sploh ne beži v to smer. Ob 1 uri. Admiral -Jellieoe sluti zmoto. Za pove eskadri torpednih rušilccv v Hanviehu. naj takoj poizkusi dohiteti nemško brodovje. Ob 11. uri *20 minut ukazuje po- Hibbiagr, JuLn Por^e. valei moje dežele še niso videli. In Virginia, Frank Hrvatich. povem vam: Makadikoe bo rast-l| ^jjgg^uuj s tem drevesom *. J st Louis, A. NabrgoJ. In poglavar je zasadil drevo, o katerem nihče ni vedel, odkod je, )srišlo. in to drevo je postalo sve-j "A medtem je še Nadin mož, ki tom radia angleška admiraliteta. DENARNE VLOGE PRI NAS LAHKO DVIGNETE DENAR VSAK MESEC, NE DA BI IZGUBILI OBRESTI ZA PREJŠNJI MESEC Mesečno obrestovan je po 4% Obresti tečejo od prvega prihodnjega meseca naprej. SAKSEB state bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. se je ustil, da preizkusi na vas moč svojih zaušnic. Je-li to že naredil."' "I. kakšne zaušnice To je bilo samo navadno božanje! &icer pa se je to zgodilo ponoči, v mra-_ ku.... Pa potlej, hočete li. da menjava številki?" "Dobro je. Grem, da obvestim centralo." Svojo ženo sem poslal v spre-ijmnieo, ga kraja. QA$» Haroda", 82 Cortlandt 8k, Hew York Cilj. - (2x3,4) naj eskadra torpednih rušilcev ne zapušča svoje baze. Von Scheer je bil torej rešen. Xa večer tega pomembnega dneva je imel član angleškega kabineta. Winston Churchill, d<»l«ro konferenco s sirom Erneštom Cas- pirala ta finančni načrt, dasi j». Dogovorjeni manever m-d ad-miraliteto in Intelligence om je hotel j>rizanašati par nemškim ladjam, ki so bežalo v Kiel in pridobiti na drugi strani .-.iir.' vrelce dohodkov, da l>i as. a] proračun lahko nedotaknjen. S tn potezo j.- bi! v rokah Intelligence Serviee-a eden glavnih živcev za vojno: trore zlata. ( e je bil lord Ilalfour obtoževan. da je vedoma podpiral to finančno akcijo, je ukazal takojšnjj preiskavo, ki je razkrila te podrobnosti in pa vpliv Intelligence Serviee-a tudi na admiraliteto. ki je v tem slučaju brez pridržkov pod- to vsem članom plemei iii nihče se ga nikdar ni drznil totakniti. Taka je /-r^Klha (» misterijoznem j d revežu v Južni Afriki. Danes je drevo visoko deset metrov in je že docela posušen«*. MONTANA Klein. John li. Kom. Washoe, L. Ciiaiupa. Italijanf.ko-madžarska letalska liga je bila ustanovljena v Rimu. Liga j bo imela svoje podružnice v Milanu in na Reki. ADVMBT18E m BLAB NAMODA selom, angleškim finančnim mag-natom. Ko j«' odhajal s te konference. se je takoj odpeljal v avtomobil v Foreign Office. Tam ga j C že pričakoval sir Graham Greene, državni sekretar admiralitete. Oba moža sta pričela sestavljati uradni komunike o dopoldanski bitki pri Jutland i ji. Da bi bil komunike oficijelen, bi ga moral podpirati ministrski predsednik lord Balfour. Ta je sedel doma pri kaminu in bral časopise, ko je razmeroma pozno zvečer prišel k njemu sir Greene, noseč mu uradni dokument. Lord flalfour ga je površno prebral in podpisal, ker je bil že kontrasigniran od Win.stona Churchilla in Greena. Čemu bi dvomil o resničnosti njegove vsebine! Četrt ure pozneje je pričel delati sir Ernest Cassel. državna banka in Intelligence Service. Bil je to strahotno zaigran koncert. Častnik, ki je bil poklican, da priča. ^podpolkovnik generalnega štaba W. P. Durrv. je pod prisego izjavil: V noei 31. maja sem imel službo kdt poročevalski častnik generalnega Štaba v Plymouth u. Prišla je dolga brzojavka admiralitete. Obvestil sem takoj nradno> poveljnika pomorske zakladnice. Oba sva imela jasen vtis. da je Anglija doživela ta dan katastrofalen poraz. Ta brzojavka je morala vzbuditi isti vtis po celem svetu."* bila nevarnost zaupanje v An ve rl; lika. To da omaje bila ena giijo. i o je največjih vojnih afer. ki je sploh prišla v javnost in ki je bila inter-pelirana in pojasnjevana v obeh angleških zbornicah. Viceadmiral Consett je prvi branil admirala Jellicoe-a in o-pozoril na to, da bi Anglija dne 31. maja uničila nemško brodovje. če bi bil poveljnik takratnega brodovja pravilno informiran od admiralitete. ne pa naravnost od-vrnjen s poti. Nemško' .brodovje bi bilo sicer uničeno, toda izgubljenih bi bilo štiriinpetdeset milijonov dolarjev!.... Francoska vlada bo ostala v akeiji "zaradi tihotapstva orožja na Maidžarako po vsej verjetnosti nevtralna. Pozor Opozorite trgovce in obrtniki, . pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen j>otovati r sta- j ri kraj, je i«otrcliiio. da je poučen o | pataili listih, prtljagi iu drugih stvareh. Vsled na?e dolsoletce iz. i kupuje Vam mi zamoremo tlati naj- j boljša pojasnila in priporočamo, j vedno le prvovrstne hrzopnmike. j Tudi nctlržavljaui zamorejo p*j- j tovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit lz! Washington a, bodisi za eno leto . C. na generalnega miselni-, škepn komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila ▼ veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti iskat vsak prj-silec osebno, bodisi v najbližji na-selniSki urad ali pa go dobi v New Torku pred odpotovanjem. kakor kdo r prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor žeU dobiti sorodnike ali svojce iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripttščenih v tem leta 6T0 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške državljane, ki žele dobiti seifr stari-ge in otroke od 18. do -1. leta ln pa za poljedelske delavce. Ameriški državljani pa zamore-jo dobiti sem /.ene in otroke do 18. leta brez da bi bili šteti ▼ kvoto, potrebno pa je delati prošnjo v Washington. Pred no i>odvzamete kaki korak, pišite nam. STATE BANK as Cortlandt Street NEW 1'ORK NEBRASKA Omaha. 1*. ltroderb k. NEW YORK Gowand.i. Karl SternisLa. Lilt!« Falls, Frank Masle. OHIO Barberton, Jul m liuiuut. Joe Li ILL Cleveland, Anton Bubek. Charles Karlinger, Iwtala tit-i zabavn naenkrat bolj živahna in ko je Friderik sporočil, da p- * "čerj a -vervirana. -so se vsi napotili k mizi tako zidane volje, da ni tiiOgel grof Vilibald skoro vrjeti svojim očem in ušesom. Vesela iioviea je i/vanrcdtio ugodno upiivala na rrtanje Pije. \'aii'ivc j»- oživela ob inisli na vedelo skupno življenje lia Ni"- • leeku m večkrat je stuhi. s prekrižaniini rekama, in pog-ielom. tlvi-njenim proti nebo ter ponavljali pritajeno : — Ponosno, staro pleme naj pogine, ker hoče tako dekliška muha? \"e, pri liogu, ona noče tega. kajti otroških muli in otroškega klubovanja j« minul. In če je ležala ponoči brez. spanja nu svoji postelji ter je bleda mesečina poigravala preko bele kuverte, katero je podpisala ujego->a roka. tedaj je dobivala na C-rt, ki je pričel izprva plaho in obotavlja je dozorevati v njej. vedno več oblike in barve. Da. to, kar se ji je zdelo preje beda-stoča. in absolutna liemogoČ-i o.-t, je lahko tožeči tflas Francke naenkrat popolnoma izpremenil. Ona. ki je bila vzgojena v aristokratskih principi jih. naj radi muhe, pretirane ]H>nosne fantazije, izroči pogibelji enega najstarejših plemen? Ali ji ni prišla ta misel že poprej] Vulf-I)itrih se ne more kot časten mož več potezati za njeno roko, — u ona. zavedajoča se svoje krivde, skesana, mu lahko iztegne nasproti roko. prosečo odpuščanja. Ali bo nastopila neženski.' Ne, rormere jo bodo oprostile, če, če . . . bi ne bilo Francke. Dokler pa bo tukaj mala, bo tudi našel Vulf-Ditrih v njej soprogo s šestnajstimi predniki in dokler mu bo ostala Francka zve--ta, ne bo še ogroženo pleme Niodeekov. Ali pa ga Francka res ljubi, pristno in zvesto.' Ali pa je bilo i:j- n<> navdušenje do bratranci, le otroška nagnjenost, ki ne traja dolgo * Odlično, resno obnašanje VuLfa se ni prav nič prilegalo razpo-< vi. da bo prišel Gert na Niedeek na obisk J Ah. k;iko brezbrižna, kako nepopisno brezbrižna bi bila PijaT če i'Vedela za obisk kakega drugega gospoda — makar če bi bil kralj MclTU! Koliko stvari je že doživel in koliko zanimivega videl in >di- M: Naravnost koprni pu tem. tla ga sliši govoriti, kajti tudi v tem o/.iru nima mala absolutno nobenega dekliškega o^nsa, ikič pa dela konkurenco vsakemu šolarju. Kaj če bi morda j>ozabila na Vulf-Ditrih a. v spričo Gerta? Mlad mornariški častnik je kot ustvarjen za. to. da si na prvi pogled zavoju je mlado konteso. V vseh stvareh bo harijioniral ž njo. Pija je z bolestno strastjo pritisnila roki na prša. — Zaroka Francko /. (lertom bi predstavljala edino možnost, da s? razvozlja zmedene nitke usode! Gert mora vzeti bogato ženo < hi tu prav nič izbirčen v svoji Lz-l lri iu grda zunanjost Francke bi prav nič ne ženirala, pač pa •rr& eelo mikala. Sveta nebesa ! Ge bi bilo le mogoče, da bi napočila ona ura, ko 1 mogla reči Vulf-Ditrihu • —- Jaz sem edina, ki lahko š- tvoje staro pleme pobigelji in radi 1 vojega imena mi odpusti! Krog nje je bila dolga, mučna ui temna noč, a. sedaj je zasvetil rožnati žarek upanja na nebu. žarek, ki je obetal solnee. Vata ni, solnee, vstanit Našlo boš rožo. s katere je potegnila te k a roka usode vse trnje Štiri in dvajsetro poglavje. Na sivih stopnjicah se je prikazada neka postava, ki je hotela -Držav> in je verjetno da se bo tu-proti njej navzgor. — Francka! jkajšnja zaloga še povečala. — Prav! Sem si takoj mislila, da boš tukaj in zrla v deželo!! Malokdo bi spoznal to dra-oce-Ni ti bilo treba splezati tako visoko, kajti opazovala sem vlak že spo- IJO kovino, ako bi j-> slučajno našel daj skozi deset minnt. L naravi. Se STeti se kot zlat , Pija je dvignila oči. Njen pogled je preletel z boječe motrečim marveč v surovem stanju je topa » zanimanjem, okorno, negracijozno dekliško postavo, osvetljeno od in brez sijaja. Najbogatejše obli-l solnčne luči, ki je prihajala prot njej z velikimi koraki. Bilo je na-ke te rade se dostikrat najdejo na! ravnost strašno! Bavno danes je izgledala Francka tako neokusnopovršini in more se pobrati brez! Nosila je kot akoro že odrasla deklica še vedno otroške obleke, nikakega napora. Našli so že koščke' i i so biie stisnjene kro- pasu. j platine v vrednosti do $35,000. — Kljub temu pa ni bilo več mogoče njene čokate neokusne Ameriški način izkopavanja in ra- j postave. Pas je obstajal le še po imenu in o kaki ženski bujnosti ni Ihiiranja se smatra najbolj znan bxk> niti sledu. Pri njej je veljal stari rek nekepa moža ; — Jaz ne Zvenim. ljubim, če imaja ženske spredaj hrbeff ! | Platina se pridobiva tem. da se Čeprav ni bila Francka čez mero velika, je izgledala vendar zV(Mlrova **uda najprej zmelje, do-j lo dolga, posebno v-tem trenutku, ko se je živahno premikala s svo-|JiIt>r ne isffleila kot pesek. Platina j jima dolgima rokama. |-s'* lahko .spozna vsled njene veli- Pija ie že večkrat ojwizila to ter si pogosto, zmaja je /. glav'..|ke težille napram drugim Kovinam.; priznala: — Ona je pravcata karikatura deklice! — Danes pa je po-jRa^niranje najprej spreminja ta! stalo še bolj pozorna na. nelepoto in smešnost Franeke, ko je poseb-j l*esek v nekako čudno go-; no ostro motrila prikazen sorod nice. i ha sto snov. ki je še vedno brez si-! Ah? kaj bo rekel k temu Gert, ki je tako razvajen Človek, kar^*' Kovina v Tt*J obIIki > ^-h- j ie tiče okusa 1 Mlade deklice se je hotela lotiti negotovost. Zrla ie'ka 'se daje "uetiti * 1«**'- To oarniko tem svoje močne, zdrave zobe. — Ravnokar sem s Friderikom in par v blesteče oči sorodnice, te Čudovito lepe, velike oči in globoko je lukijieavo S1J0V potem stiskajo v j vzddinila, ko .si je mislila : — Tudno. da lahko izsleda tako prikup- Plf>s,-i<-e- no, kljub njeni odurnosti! | Kafiniranje nadaljuje, dokler ni Francka je obstala tik pred njo. )kc>vi,Ta * V konC>ni obliki - V teku pol ure bodo tukaj! - se je smejala ter kazala pri hl ,iako težka. Potem se navadno zva- lja v palčiee. tako drobne, da se lahko denejo v žep. V tej obliki j- platina tako draga, da komad iste , , . . .. .. velikosti, kot je funt mila, stane te, drago srce, kaj pa. ee bi se razpočde te stare stva-'$25 000 in ^ ve- Ves rafini_ ako dolgo se jih m vee rabilo! Lahko se pripeti kak-jrailja ,0 de]avei pod nad_ 1 j zorstvom. Tovarne so Zftetražene n jaz sva danes zjutraj sama pomagala velikimi vratrni. Kakorhitro bo zavil voz na ovinku ceste, bomo sprožili možnarje. Ali ni to krasna drugimi nabasala možnarje pred zavil i ideja ? — Prosim tiri? Pomisli, kako sna nesreča. — Kako neki. Doktor snaziti možnarje. — Doktor! Kaj razume vzgojitelj o topovih' — Prosim te, odslužil je svoje leto pri artileriji ter je v vojaških stvareh popolnoma podkovan. Njegovo službeno leto tako n Kaj pač kot kake kovarne denarja. O najmanjšem drobcu platine se vodi račun. Se le tekom zadnjih tridesetih - , , . . . . ... . 1111 "oli let so spoznali velikansko važnost impomra kot vsa njegova latinščina, matematika m tako naprej! platin„ M ra21)e industrijp Xi -— Ti nisi popomoma pri pravi pameti. Francka. Kaj pač bo kel Gert k tvojim nazorom* — Kot hraber poročnik se ho k večjem veselil tega. — In Bog. v nebesih . . . kako pa izgledajo tvoji roki!." Kontesa se je ozrla s hitrim pogledom na roki ter si jih neženi- rano obrisala v obleko. — Saj res moram si umiti roki! — Kje pa .si se tako strašno raznirevarila Francka se je nedolžno zasuiejala. — To so le borovnice. Nova hišnja mi ni dala včeraj nobenega ledu kot je obljubila in raditega som se maščevala, da vzdržim disciplino. — Os vet iti se? Z borovnicami? (Dalje prihodnjič.) ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU Platina v umetnosti in znanosti. dvoma, da bo platina v bodočnosti še bolj v rabi kot danes. Plat i na je dobila svoj sedanj*! važni položaj v umetnosti in znanosti radi svojih posebnih vrlin. Ena izmed tej okoliiost. da ne izgubi svojega sijaja, ko je izlože-na zraku in k'slinam, niti skozi dolgo let. Radi tega se jako mnogo rabi v zobarstvu in pri izdelovanju mnogih znanstvenih instru-jimntov. Ista vrlina je vzrok nje-i ne rabe pri draguljih. Nakiti. ki Jso jih odkrili v centralni Ameriki, j so posedovali isti sijaj kot pred I mnogimi tisoč leti. Da so stari Egipčani poznali platino, bi bili j njihovi nakiti danes ohranjeui v joriginalnem sijaju. Njihovi nakiti pa so bili zlati. j Starodavni Amerikanei, ki so i prvi kovali dragulje iz platine, rabili so jako enostavno in primitiv-; no orodje, vendarle jim je uspelo Amerika vporabljs. več platine Ike. ki so baje ravno tako .>tari kot > narezaai platinske plošče do teuko-kot katera druga dežela. V teh nakiti starih Egipčanov. — Z opazovalnega stolpiča gradu Niedeek je vdirala zo}>et zastava z grbam grofa, nenavadno, slavnostno znamenje, na katero so zr-1 prebivalci Angerwicsa z n e vrjet nim začudenjem. Gostje v hiši grofa Vilibalda ? Da, to mora biti ali pomota ali pa je Falb pravilno prorokoval. H je za bližnjo bodočnost napovedal konec sveta. Res je, da se je baronica Nerdlmgeu mudila na Niedecku na obisku ured zadnjim potovanjem družine in kot se je trdilo, se je tu-•ii sedaj vrnila z grofovsko družino. Svet pa se ni raditega razrušil iu zakaj bi se stari skopuh enkrat svoji hčerki na ljubo ne ojuna-t il ter se spomnil dolžaiosti, katere mu nalagata naslov in bogastvo? V hotelu Hamburg so že stavili za stabio mizo. kdaj in kdo bj vse prišel? Imena grofa Ridiger se ni že dolgo vrsto let več imenovalo v i lalem mestecu, a če se je to zgodilo, je bilo izgovorjeno le s sovra šivom in ogorčenjem. Ta gos)>od je bil namreč edini kriv slabih od-nošajev. ki ko obstajali med meščani in majoratnim gospodarjem. To > postalo jasno vsakemu, tudi najbolj zabitemu. Zastava, ki je tako prijazno in miroljubno plapola z vrha stol-pa. je predstavljala neke vrste alarmski signal, ki je prebudi! zaspane Angertviežane za nekaj časa iz njih letargije ter napravil pot na kolodvor za najbolj priljubljeno promenado. Nikdar ni bil Niedeek tako lop kot v poletnem času rož. ko so bili stari zidovi gradu kot obsuti s cvetovi. Polna nepopisne radosti je stala Pija zopet, in zopet na preddvoru ter uživala očarljivo lepoto te pokrajinske slike. Da. .stari vitezi so dobro vedeli, kaj je poezija in lepota in radi ega so izstavili svoje gradov^ visoko na gore. kjer stanuje prostost in kjer kaže šele svet razigranemu pogledu, kako krasno iu čudovito ga je ustvaril Bog! Fn danes je stala Pija z dvojno veselim in razburjenim srcem r.a vrhu obzidja ter zrla navzdol v dolino, kjer se je vlekel beli dim lokomotive vlak. ki se je vil kot temna kača skozi gorato ozemjle. Trajalo bo najbrž še cele pol ure. predno bo imela krog sebe J stariše in brata, stariše, po katerih jo dvojno hrepenela v .stoj i srčni bolesti in brata, od katerega je bila ločena leta m leta, katerega ip vedno prav posebno ljubila in kojega pisma, najdražja vez z do-ri j enega ljubega, veselega brata, s kojm je bilo spojeno njeno zadnjih letih je ta izredno dragocena kovina postala '-ažja kot samo zlato. Kar polovica, pridobljene platine se vporablja za izdelovanje draguljev, ostali del platine pa j*"1 neobhodno potrebna za razne industrije. Vzlic visoki ceni platine je potreba tako velika, da zaloga ne zadostuje. Po vsev svetu marljivo raziskujejo v pokrajine, kjer bi mogli najti to prepotr bno rudo. Prav čudno je, da je širokemu občinstvu zanimiva povest o platini tako malo znana. Platino so najprej odkrili v Ameriki pred Platino so zopet odkrili Spanje i v Ameriki pred 1. 1600. Njihovi raziskovalci j i so .stikali po zlatu in srebru in niso prepoznali vrednost nove kovine. Uvideli so pa, da je platina gibka in obdelovalna, in rab li so j<» za razne svrhe. Ravno sti papirja in napraviti iz njih prekrasne nakit e. V platini je mogoče izdelovati najdrobnejše in najbolj komplicirane načrte. Radi tega je platina omogočila novo dekorativno umetnost. Odkrili so tudi, da platina poseduje lastnosti, ki jo uapravljajo radi te svoje gibkosti se } latina j čredno primerno v električnih na-tako željno rabi v današnjem izde- j pravah. Dasi stane mnogo več kot rabili lovanju draguljev. Platina se daje kovine- ki 60 *se tako lahko obdelovati, da so jo Spanjci rabili ponarejanje srebr-njakov. Radi tega je bil uvoz platine v Evropo prepovedan. Dandanašnja dva gla\Tia vira platine sta Rusija in Južna Arne- mnogimi stoletji in rabili so jo za rika. Sodi se. da so naslage plati-izdelovanje nakitov. Še davno pred ne v Uralu najbogatejše na svetu, odkritjem -\jme se je malo delalo rabili platino za okinčanje in tudi, v Rusiji. Radi tega se platina se-za vsakodnevne potrebe. Našli so daj večinoma pridobiva iz rudnika starodavne nakite. lia tisoče koma- v Colianbiji. Precejšnjo količino dov. v grobovih Centralne Ameri- platine so našli znotraj mej Zdr. poprej HČI JAPONSKEGA POSLANIKA \ elektriki, je njena raba postala neobhodna- Tudi v radiu se rabi mnogo platin^. i Ena izmed največjih težkoč pri izdelovanju električnih žarnic je bila ta, da se najde nekaj, kar bi prenašalo električno strujo skozi ^teklo žarnice v notranjo žieo in se pri tem radi gorkote raztegnilo le toliko, nič več in nič manj, kot se razteza steklo samo. Druge kovine se raztezajo več in zato je nastajala drobna odprtina v žarnieo, ki je vpuščala zrak. Žarnica je bila s tem pokvarjena. Po dolgih poskusili «o končno prir' na platino kot idealno kovino, kajti platina se radi vročine razteza ravno toliko kot steklo. Dandanes vse električne žarnice imajo tanke žiee platine v sebi. ki služijo kot vezTned zunanjo električno strujo in žarečo žico znotraj žarniee. Miss Setsu Matsudaira se je zaročila s princem Yasuhito. bratom sedanjega japonskega vladarja. -- > »a PRAV VSAKDO — kdor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor k^j kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajc: čudovit uspeh — MALI OGLASI "Glas Narod 4. februarja: Paris, Havre Dresden. Cherbourg. Bremen Lapland, Cherbourg, Antwerp Ryndam, Boulogne aur Mer. Rotterdam 7. februarja: President« Wilson. Trat Thurtafla, Hamburg 9. februarja: New Torb. Cherbourg, Hamburg 10. februarja: Berengaria, Cherbourg 11. februarja: Conte Biancamano, Genoa. Naples Minnewanka. Cherbourg New Amsterdam, Boulogne aur Mer. Rotterdam 12. februarja: Bremen. Bremen 15. februarja: De Grasse, Havre 16. februarja: Suffren, Havre Deutscbland, Cherbourg, Hamburg , ia. februarja: Republic. Cherbourg. Bremen 21. februarja: Muenclien. Cherbourg. Bremen 23. februarja: Cleveland, Cherbourg. Hamburg 24. februarja: Olympic, Cherbourg Colombo, Genoa, Naples 25. februarja:: Paris, Havre Saturnia, Trst (SKUPNI I2LET) Minnetonka. Cherbourg 29. februarja: George Washington. Cherbourg foremen SlliPfmig Umrn* ^ I. SKUPNI IZLET s parnlkom -Pari«** dna 24. marca, 1928. II. SKUPNI l?LET s parnlkom — "Pari«-' dne 12. maja, 192«. III. SKUPNI IZLET e parolkom —, "Paris" dne 2. Junija. 1628. Večinoma parnikov odpluje Jo ponoči; potniki se vkrcajo dan prej. sest dni preko oceana Najkrajia In najbolj ugodna pot za potovanje n« ogromnih ptrnlklh: PARIS 24. fcb. — 23. marca. (Ob polnoči.) KaJkrajAa pot po ieleznlcl. Vsakdo )e ▼ posebni kabini s vsemi modernimi udobnosti. — Pijača tn slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Zajamčite si prostor za voln|o novega velikana lie de France 16. marca. (Ob polnoči.) Vpraflajte kateregakoli pooblaščenega agenta alt FRENCH LINE 19 Stale Street. Hew York, N. Y. NAJNOVEJŠI ZA FEBRUAR SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY vam zamore poslati NAJNOVEJŠE REKORDE ZA MESEC FEBRUAR Columbia. 25074F f Sokolska Koračnica [Kje je moja ljubica — Hojerjev Trio 25075F[V Slovo [Slovenske pesmi — Duet pojeta J. Lausche in M. IVlovich 25076F[En let in pol [Ljubca moja — Duet pojeta J. Laasche iu M. Udovieh 12069 .[I^astavica Valček [Smiluj mi se. Valček — Ruski Novitet n i Orkester Posebno priporočamo pesmi znanih rojakinj, umetnic J. Lauschetove in M. Udovieh. Srečno sta izbrali krasne narodne pesmi in sta jih mojstrsko zapeli. Victor^ 80331 [Izgubljena pesem. Poika [Jolietska Slovenka — Dietcliman Brothers Orkester 80332 [Amerikanec na obisku v stari [ domovini [Amerikanec se poslavlja od f rojstnega kraja, Adi*ija i>evci 80333 [V krčmi. I. del. [V krčmi. n. del. — Adiija pevci 80334 [Crozdni zvok. Trumplan ^ .[France. Polka — Dietcliman Brothers Orkester VSI ZGORAJ NAVEDENI REKORDI SO 10 INČEV ŠIROKI ter STANEJO po 75c. 68923 [Ženitovanje. I. del. [Ženitovanje. II. del.—Adrija pevci 68924 [Romanje k Materi Božji. I. del. [Romanje k Materi Božji. II. del. Adrija pevci TA DVA REKORDA STA ŠIROKA 12 in. TER STANETA PO $1.25. Vsaki pošiljatvi priložimo 300 IGEL brezplačno. MANJ KOT SEST PLOŽC SE NE POŠLJE SL0VENIC PUBLISHING company 82 Cortiandt Street New York, N. Y.