Leto IV.
V Gelji, dne 5. februarija 1. 1894.
Stev. 4.
a o.x:;,!u
Izhaja 5 1B in 25 dan vsakega meseca. - Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništva in sicer frankirano. - Rokopisi se ne vračajo - Za inserate se plačuje vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. Volja za celo leto 2 gld., za pol leta 1 gld., zastrt leta 50 kr Naročnina naj se pošilja Upravmštvu »Domovine" v Celji.
Kakošne naj bodo naše posojilnice?
Največ si Slovenci s tem pridobimo, da
snujemo društva in zadruge, čitalnice in posojilnice, kmetijska društva in gospodarske zadruge, obrtna, literarna, politična, pevska društva itd. Pri snovanji društev pa se je treba posebno na to ozirati, da se snovatelji ravnajo po dobrih načelih, po kaži potih, katere je že izkušnja potrdila. Osobito velja ta nauk pri snovanji denarnih zadrug, kakoršne so n. pr. naše posojilnice. Ker se število slovenskih posojilnic skoro od dne do dne množi, ker se skoro vsako leto število teh naših denarnih zavodov za kacih 10 pomnoži, in ker utegnemo Slovenci v teku 5 let morebiti že 100 posojilnic imeti; zavoljo tega menimo, da storimo le svojo domoljubno dožnost, ako izpre-ffrvynri)tni he.se.do o naAaHhr-pe katotifa bi so Slovenci pri ustanovi - /ih posojilnic ravnali. —'"itrmci imajo v tem ofczm -:va sistema: SShuize-Delitsch in Raiffeiser, 17 vejšem času priporočajo za kmetske razmere le nazore Raifieisenove, rekoč, da načela Schulze-ja ugajajo le za mestne razmere. V Nemcih v Avstriji podpirajo deželni zbori in odbori snovanje novih posojilnic po Raiffeisen ovem načrtu, osobito oni v Dolenji in Gorenji Avstriji in na Štajerskem. V Slovencih ni služil nijeden omenjenih sistemov za podlago, ko so začeli snovati posojilnice, ozirali namreč so se nekoliko na češke podložnice in po tem po svoje in ozirom na svoje potrebe snovali pravila slovenskim denarnim zavodom. Pri tem so se nekatere posojilnice bolje nagibale na nazore Schulze-Delitscha, osobito starejše posojilnice
(Ljutomer, Metlika, sv. Jakob v Rožni dolini, Vrhnika), druge mlajše pa n,i nazore Raiffeisena, posebno nekatere na Koroškem. Največ posojilnic je pa šlo svojo lastno, srednjo pot. V teku let so se nazori o bistvu, potrebi in nalogi posojilnic zelo razbistrili in prišlo-je na dan tudi več zakonov, na katere se deloma morajo posojilnice opirati, deloma se jim to le svetuje. V teku let je tudi izkušnja že mnogo naučila tiste može, kateri se s tem predmetom bavijo. Zato so prišli z nami vred do prepričanja, da bi se sledeči principi imeli v poštev jemati, kedar se nova posojilnica snuje:
1.)	Sleherni sodnijski kraj potrebuje posojilnice, če tudi že ima katero hranilnico, okrajno ali mestno.
2.)	Sedež posojilnice naj bode, ako je le mogoče, na sedeži okrajnega sodišča in davkarije.
.Ako »a, domoljubi ,y t,?m _ k^ii ri.o lotijo t,e?a dela, naj se osnuje posorTrica vsaj v bližini oKTOjfhega mesta; kajti posojiiftica mora v lastnem
interesu imeti občevanje s sodiščem, osobjem z zemljiškimi knjigami.
3.)	Le v velikih sodnijskih krajih utegne tudi več posojilnic plodonosno delovati: v malih sodnijskih okrajih zadostuje običajno en sam denarni zavod te vrste.
4.)	Ena sama župnija ali celo ena sama občina je navadno premali obseg za posojilnico.
5.)	Vpeljejo naj se le denarne zadruge z neomejeno zavezo.
6.)	Deleži naj ne segajo čez 25 goldinarjev.
7.)	Posojila naj se dajejo le zadružnikom.
8.)	Rabijo naj se le zadolžnice; menice naj se izključijo.
LISTEK.
Spomini iz Hercegovine.
i.
Buna.
Med močarno dolino Bregave-reke, sedem kilometrov vzhodno od Metkovica in bistrim pritokom Neretve, Buno, ki se deset kilometrov južno od Mostara izliva v starodavni Tilurij ali Ip, razprostira se bregovita višina, čez ktero se na trideset kilometrov dolžine, vije pot iz Metkovica proti Mostaru.
Po tem potu sem se vozil v jasni noči poletni (1. do 2. julija) 1879. 1.
Zemljišče ob potu podobno je Krasu, kar se tiče neplodnosti in krševitosti. Med ostrokot-nim, po dežji izpranim kamenjem, ki gosto štrli iznad vborne zemlje, zeleni enako vborno hrastovo grmičje, ki se le tu in tam narase toliko, da se približuje podobi malega drevesa. Med tim se šopiri brinje, po nekih krajih nahajajo se njive in vinogradi.
In vender je nekdaj bila ta planota z goščavami pokrita. To nam znači ime Dubrava. Znači nam pa tudi velikansko, nad zemljo podsekano štorovje, koje še nekje nahajamo, da so nekdaj košati hrasti senčili Dubravo, ko še niso nemile sekire nekega samohotnega, povsodi plenečega ljudstva oropale pogorje zelene krasote. In potem
je zimsko deževje izpiralo lahko prst, ustje Ne-retvino se je zasulo, morska luka, ki je segala baš do Metkovica, spremenila se je v močvar, po kterej se leno vije mogočna reka. —
Ko se je zdanilo, prišli smo na vzhodni kraj planote. Lepa cesta, narejena po lovcih 19. (takrat ljubljanskega) bataljona, spušča se med pečinami in vinogradi navzdol. Solnce je še za gorami. Pred sabo zazrem lepo dolinico, po kojej se vidijo nekoji vodotoki, njive, vinogradi, po-samne hiše in male vasi. Na severo-vzhodu se vspenjajo ogromne planine, še zdaj s snegom pokrite, in proti vshodu se vzdiguje strmo predgorje veličastnega Veleža.
Skoro dospejemo v dolino do starega mosta na bistri Buni. Pri dveh razdrapanih kožurah (ena, na desnej strani ceste, bila je han) vstavi se poštni voz, kajti tu je za zdaj konec mojega potovanja. Izkrcam se in pred han dam položit prtljago. Potem si ogledam kraj, v katerem mi bode nekoliko časa živeti. Vse še spi; le pri mostu stopa kranjski fant čvrstih korakov kot straža sem ter tja in radovedno gleda na novo došlega, češ, bode-li ta pri nas ostal? —
Pristopim k njemu in prašam ga nekaterih za mene važnih rečij. Kako se mu je lice razvedrilo, ko čuje, da ga ogovorim gladko v materinščini! — Vse mi natanjko pove, kar mi je treba vedeti, in kar čudil se je, da je rano jutro prineslo Slovenca v te kraje! —
9) Med obrestno stopinjo hranilnih vlog in med ono posojil naj ne bode čez l1/2°/o razlike (pa tudi manjše razlike ne priporočujemo).
10.) Čisti dobiček naj se prideva vsako leto ves in popolnoma k zadružnemu zakladu, d> katerega posamezni udje nimajo nikakoršne pravice.
K tem poglavitnim načelom bi dodali še to, da se od deležev ne bi dajala nikakoršna del-nina, niti obresti. Ako bi se posojilnice po teh načelih ravnale, koristile bi same sebi in ljudstvu v okraji neizmerno veliko. Po teh načelih osnovane posojilnice dobe pravico, da se smejo le nizki, (po I. stop.) in to enojni kolek rabiti pri zadolžnicah, če tudi so na njej poroki. Posojilnica, katera se ravna po teh načelih, ne bode po sedanjih zakonih nič davka dobila; ker ne bode v njenem računu nobenega števila, ki bi se mogel mor;) stroška ga, pisarn co, za
uradovanje poprej med nep-oduktivne izdatke vračumti, preunb vtK&tČ	do^ceR. Po t* iT
nazorih, opirajočih se na postavo z dne 1. junija
1889, je že nekaj posojilnic osnovanih in mi jih z izkušnje in štud je (n. pr. iz navoda štajerskega deželnega odbora o onih posojilnicah, katere hoče on pospeševati) toplo priporočamo vsem domoljubom, kateri se pečajo ali se bodo pečali z osnovanjem in uredbo novih slovenskih posojilnic. Poglavitna naloga posojilnic je namreč poso-jevanje; toda ceno posojevanje; obresti torej ne smejo previsoke biti (5%, 5Va% ali k večjemu 6%) in tudi drugi stroški ne. Posojevanje na posestva je navadno predrago; to naj posojilnice praviloma hranilnicam pripusti; le izjemoma naj posojilnice denar tudi na hipoteke dajejo. Ker
To jutro izvedel sem tudi zgodovino teh krajev v zadnjih časih. Paša Mostarski stanoval je najraje v Buni, kjer je na produ bistre reke, nedaleko od onega kraja, kjer se izteka v Neretvo, imel svoj konak. Bil je jako priljubljen gospodar. Okolo svojega konaka posadil si je oljike, nagradil je vrtove, koje je v suši poletnej dal namakat po raznih jarkih, napajanih po velikem kolesu, ki je zajemalo vodo iz reke. Ne daleko od konaka stala je stara džamija, in v okrogu daljnega obzidja dal je stavit novo mošejo — ktero so mu, ravno ko je gotova bila, zapalili neprijatelji. Po celi okolici nagradil je vinograde, kterih sledi se še povsodi nahajajo, celd bombaž (drevesno volno) je nasadil na Bunici; — in še zdaj so se vid:le nektere tth rastlin po njivah.
Sploh je mnogo uredil za poboljšanje zemljišča, vrtnarije in poljedelstva — in ker je bil dobra duša, čislali so ga vsi. Tako mi je pripo-vedal neki Turčin, ki sem ga ob Buni srečal tistega jutra. — Ali nekega dne pride g. Neve-sinja velika turška vojska, ki se nabori pri Blagaji, pol ure hoda od Bune. Načelnik se prikloni paši s svojimi poročniki. Bili so dobro vsprejeti. Po obedu pašo povabijo, naj si ogleda tabor, in tako ga izvabijo iz konaka. Ko pridejo do starega brniškega mosta, ga pa primejo, zvežejo in na konja privezanega povlečejo čez most, kjer mu odsekajo glavo. Bil je na sumnji, da če osloboditi svoj „pašaluk" mostarski — in zato so ga ubili.
premalo, naj se pobira še toliko za pisj
, fi jpB.. )!ta. s? x ,40 stroške, da ti ne znašajo več kakor 1/2
J
posojilnice navadno poleg deležev tudi pristopnino pobirajo, pride prvo iposojilo dolžniku precej visoko, zlasti ako bi se še za pisarniške (upravne) stroške pobiralo. To slednje odsvetujemo, ako je razlika v obrestni stopinji že lVa%- Ako je obrestna razlika le 3 °/0, kar je sicer navadno
jisarniške
. . _ . ,pA,U ; site sajo več kakor v,0/, poso-
... ... <». 1. . , smo. , KlRet ' . " riOS -
jua. Ako se tako ravna, m ako se rabi še moliti sle	da- go ga j	ri^p'-nični kolek pri zadolžnicab, potem ne bode stranko ..r:ulelTjn, «n m n«Tn Irko posojilo preveč stalo. Ce pa posojilnica ne sme
ro BftllrBt	' 6 .Hosmiln	3J1
rabiti meničnega koleka., pridejo pa na zadolžnico
cel<5 (^vojni navadni ko^eki rfoo II.'' ||ali).
naj se od deležev ne dajejo delnine ali obresti ?
a se čicl .' le: .. , r?Amo už . ne s . isti Ce se delnma ali obresti vpeljejo, narasejo sČar
soma te obresti (delnina) tako visoko, da se bode
radi tet obresti posojifiiici davek naložil. Vsi
iSL._JlBe' sLi___5 Ji.
riiki
naj bodo majhni, n. pr. 1 gl. 2, 3, 4, 5 ali 10 gl. obrest, kaj zato? Naj se jim pa obresti pri posojilih znižajo, pa so odškodovani. Sicer pa na-svetujemo, da posojilnica odškoduje po mogočnosti in po zasluženji tiste upravnike pri zavodu, kateri pač delajo; kajti tudi pri posojilnici je od dela in navadno le od dela odvisen dobiček in zaslužek. Mi se v tej točki torej ne vje-mamO popolnoma z Raiffeisenom, ki predlaga, da je plačana ena sama oseba, namreč računar. Mi se marveč držimo načela, da je vsak delavec plačila vreden.__
„Rudeči križ".
Slovenci kazali so z dejanji vedno in povsod, da njih ljubezen do domovine ni samo na jeziku; kazali na bojnem polji, da to kar izust-jajo doma, storijo v resnici, kadar jih kliče dolžnost k temu. V mirnem času človek pač nima prilike, da bi z lastnimi očmi gledal gorje, katero napravlja vojska, ko se strastno sprime sila proti sili. A če pomislimo le površno, kako bode izgledalo bojevanje z dosedanjimi vojskinimi pripravami, pretresti mora pač vsakega mraz pred to slika. v prejšnjih časih postavljali se niso vojaki nikdar v tolikšnem številu v boj, kakor se bode to zgodilo sedaj, ce bi 'nastala vojska. In v prvem sprejetji imamo lahko tisoče, da stotisoče ranjencev. Zato je res hvalevredno delo društva „Rudečega križa", da skrbi, da bodemopripravljeni v vsakem oziru.
To društvo ima povsod po vsi Avstiji podružnice in taka podružnica je tudi za celjsko okolico. Ta podružnica razpošilja sedaj sledečo okrožnico:
P. t. gospodom občinskim predstojnikom sod-nijskih okrajev Konjice in Šmarje.
V obče je znano, kako strašni so nasledki vojske, posebno ako je v dotični državi občna vojaška dolžnost, kakor v Avstriji.
Ne trpe neizrečeno le ranjeni vojaki in potrebujejo hitre zdravniške pomoči, oskrbe pokrep-čila; trpe tudi žene in otroci bojujočih se vojakov, zapuščeni od svojih hraniteljev, britko potrebo.
Akoravno državna vlada s poklicanimi vojaškimi zdravniki in sanitetnimi oddelki na jedni
»M
. vmfLJ?". " " r
pripravljajo potrebna sredstva za pomoč v
MrMjRl r etrn	t^rr- t
nem slučaju.
"UKT
Štajersko se nahaja v Gradci glavno
vojskmo, vendar ne dosezajo njene rnocu, da bi
^ifi 'Tiar 10902 J J " --p. m Ta povsodi pomagala.
Zasebna dobrotljivost je tedaj v tem slučaji
, , na.af, . si J	}m 91 tfalt
neobhodno potrebna in mora že ob miru začeti
svoje delovanje, dajnore kžtj storiti mei vojsko.
lelotaSJ? Sere ,sw A te si Druživa „Rudečega križa" so prevzela to, da ——t—t--- ---__ «
resnem
Za	......^	_______
•■>ta .. . nJMHfra, v »«<•' ela\
društvo: „Fatrijotično deželno in žensko pomožno društvo" kot središčni zavod, poleg njega je pa še v deželi 28 podružnic, mej temi za okolišče celjskega okrajnega glavarstva podružnica okolice celjske za sodnijske okraje: Celje Laško, Vransko, Gornjigrad in Šmarje in ona v Konjicah za ta sodnijski okraj.
Glavna naloga teh društev je ob miru pridobivati si udov in z njihovimi letnimi doneski pripraviti si polagoma sredstev za podporo v vojski.
Podružnica v okrajnem glavarstvu Celje mora najprej podpirati vojake in njih rodbine iz tega okolišča v slučaju vojne.
Največ uzroka imajo tedaj prebivalci tega okraja pristopiti eni obeh podružnic, kot udje. Posebno pa velja to za občine, občinske zastope same; ravno za te je posebno častno, da na ta način pomagajo, to je, s plačevanjem neznatnega doneska 2 gold. lajšati v slučaji vojske bedo svojcev. Občine (okolišča) sodnijskih okrajev Gornjigrad, Vransko, Celje in Laško, so ustno že naznanile pri c. kr. okrajnemu glavarstvu svoj pristop drugi podružnici, okolice celjske, kot udje po gospodih občinskih predstojnikih in temu se tem potem najtopleje zahvaljujemo.
Na korist dobri stvari je pa, da pristopijo vse občine in stcer vSt sodtrijsltega okraja Konjice tamošnji podružnici, ostale okolici celjski.
Obračamo se tedaj na gospoda občinskega predstojnika s povabilom, da prijavi v prihodnji odborovi seji občinskega zastopa svoj že po občinskem predstojniku prijavljeni pristop, da pristopi k podružnici v Konjicah ali pa podružnici okolice celjske z letnim doneskom najmanj 2 gld. V olajšavo pošiljamo za to prirejen sejni zapisnik, v kateri se vpiše le čas in visokost letnega doneska.
Izpolnjeni in po vseh navzočih odbornikih podpisani zapisnik, naj mam gospod občinski predstojnik najdalje do 26. februvarja vpošlje.
Celo imenje njegovo so zaplenili, — in vse je propalo. —
Naši lovci so morali mnogo, mnogo delati, da so zopet priredili konak in druga poslopja za stanovanja! — Še celo kamnje so lomili in apno so žgali, da je bilo mogoče v vsa poslopja posaditi vojake!
Malo selo Buna — dve vrsti turških hiš, tiči na nizkem klanci nad Buno-reko. — Pri mostu stala je tik reke mala koča — v kterej sta stanovala dva poročnika. Kot tretjega so tudi mene posaditi v ono edino sobo, pod ktero so delali naši čevljarji. Evfemistično nazivali smo to poslopje gradom; a to je bila gola ironija, ker smo nas trojica v njej težko prostora našli za spavanje.
Nekoliko bolji je bil konak. ki nam je služil kot stanovanje za gospodo. Bil je tudi obednica, čitalnica itd. V drugih poslopjih in v stari džamiji stale so tri satnije. Kjer so nekedaj pašine žene skozi gosto preprežena okna pogledovale na Buno, čulo se je zdaj dostikrat veseli govor možkih glasov, smeh in petje. In kjer je paša letnikoval, pa tudi rad zimoval, živel je zdaj naš podpolkovnik s svojo ženo. Pašina kuhinja služila je nam in drugim vojakom. Kleti in shrambe za zelenjad, meso itd. priredili so naši lovci kar naj bolje! —
Drugi, vešči vrtnarstvu zgradili so vrtove pri stari džamiji in za konakom poleg reke.
Zadnji bil je za gospodo. Ob mirni teki, enaki bistremu jezeru, vrstile so se grede dišečih in v raznih bojah plamtečih cvetic, za njimi grede vsakojakih za kuhinjo potrebnih rastlin in blizo zida rasle so tikve in dinje. — Krasno je bilo ob večerih v tem vrtu. Drugi so se navadno sprehajali po potu proti Mostaru, kjer je vedno dosti ptujcev potovalo in naš vrt je bil, kadar so ga ljudje s čisto vodo iz reke poškropili, — čisto osamel. Iz soteske, kjer se Neretva združena z Buno, med pečinami vije proti Metkoviču, čuje se glasni žubor in šum brzečega valovja. Vse drugo je mirno. Po zračnih višinah se kričeča kerdela urnih legatov (Apiaster) preganjajo in razletujejo. Tu pa tam se čuje iz vrbovja in trstja glas kake povodne ptice, cvrčenje raznega mr-česja se razlega po dolinici. In na nebu se prikažejo zvezde, kterih odsev na površji večnim miglja . . .
Po dnevi je bližni grič kaj zanimljiv zaradi mnogih legatov, ki tam stanujejo. Legat se meni vidi najlepša tica evropska. Redko priletujejo do naših krajev; ali na južni strani Novosiderskega jezera se, kakor sem videl sam v prvej pomladi često nahajajo. — Ako jih množica sedi po steni, drug pri drugem, mislil bi, da raznobojne cvetice krasijo golo zemljo; ali ko se približamo, povzdigne se cela jata v višino, — glasno kriče — „gek, gek" in „širrr, širrr". Čelo jim belo, prednjo teme in očna črta zelenkasto-modra, lica so bel-
Zaupajoč na vedno kazano domovinsko ljubezen in dobrosrčnost svojih rojakov ter raču-njajoč na previdno, točno ravnanje gospodov občinskih predstojnikov, slavnih odborov, zagotovo pričakujemo, da ne bode nobena občina opustila izpolniti te prošnje in rada darovala mali
znyM # za svoie \ v°Jski ran» sirie njih rodbifie.
Celje, 25. januvarja 1^4.
Odbor podružnice okolica Celje.
Mi ne dvomimo, da bodo povabljene obfiine odzvale se želji podružnice. Saj, kdor se natančno pouči o namenu tega društva, gotovo rad pristopi in tako pokaže, da mu je do svojega bližnjega, ko bi ga zadela nesreča. Otrl pa bode morda s tem mnogo solz nedolžne dece in obujajoče matere, ko bi slučajno bil sklep Vsega-mogočnega, da ostane mož ali oče na bojnem polji.
Celjske novice.
(Celjska pošta.) Iz neke odvetniške pisarne v Celju odposlalo se je pismo g. J. C., posestniku na Klancu pri Dobrni. Dasiravno je bilo na zavitku tiskano ime odpošiljavčevo, napisal je poštni uradnik: „welche Dobrna und letzte Post?" in ob jednem poslal pismo v Klanac na Hrvatskem. Tam je ležalo pismo osem tednov in se potem pravilno poslalo na pošto Dobrno pri Celju. Dobrna je občno znan kraj, kteri ima tudi ravno isto ime na nemški katastralni mapi in na nemškem zemljevidu generalnega štaba. Ne da se torej misliti, da poštni uradnik res ni vedel za to postajo, ki je samo dve uri nad Celjem. To že zaradi tega ne moremo verjeti, ker mislimo, da se vsaj zahteva tudi znanje slovenskih imen pošt na južnem Štajerskem. Da se torej ne bodo delale slabe šale s slovenskimi napisi, treba bode par disciplinarnih preiskav.
(Gledališki vlak v Ljubljano.) Mesca febr. bode leto, odkar smo iz Celja priredili gledališki vlak k operi »Teharski plemiči". Letos vzbuja slovensko gledališče v Ljubljani občno pozornost. Ker so že nekateri rodoljubi tudi letos v tej zadevi povpraševali Iplo bi^ želeti, da se oglase oni, ki bi se tudi letos vdeležili tega izleta. V drugi polovici mesca februarja dalo bi se potem prirediti vse potrebno.
(Lokalne železnice na Štajerskem ) Deželni odbor je letos predložil o naših železnicah poročilo, ki bode deželo precej iznenadilo. Železnice naše namreč nič povoljno ne napredujejo. Savinjska železnica vrgla je 1. 1893. za 32.133 gld. manje, kakor L 1892. Celi čisti donesek znašal je samo 60 722 gld., tako, da je za to železnico porabljeni kapital prinašal samo 2 25% obresti. Ker so nekateri zasebniki osobito g. Daniel pl. Lapp, dobri stali 4% obresti, bojo morali za to
kasto-sinja, grlo kaj krasno rumeno — na prsih s črno polokrožno črto. Glava in hrbet — sta temnorjava do rjasta. Spodnje telo sinje, peroti in rep modro-zelena, gornja peresa zelena, spodnja rožaftto-siva. Toliko krasen je, da se ga na-gledati ne moreš. Ko so mi lovci prve žive do-nesli sedel sem dolgo časa pred kletko ter je gledal, dok me je temnordeče oko toliko očaralo, da sem — jim dal prostost. Začaranc-otožno gledal sem za njimi, ko so poleteli skozi okno čez Buno tja v svoje domovje, kjer v podzemskih luknjah gnezdijo. Ob zori in ob večerih gonijo se v jasni višini, kakor naše lastavice in si love raznega letečega mrčesja, o poldne počivajo pred svojimi luknjami in pred nočjo polazijo vsi v svoje rove in votline . . .
Tudi močarnice so dostikrat prihajale na Buno, kjer so več ropa našle, kakor v časih na spodnji Neretvi. Reka Buna je kaj bogata rib in rakov. Posebno pa žive v njej lepe postrve in tolste jegulje, ktere smo zasačevali v noči s sve-tilnico in osmemi.
Rečnica (voda) v Buni je j ako hladna, da še poleti moči ni, je odmah od struge piti. Kopati se v njej že celo ni bilo mogoče, bila je kakor lednica. — Zato pa iz početka naši vrtovi niso napredovali, ker so rastline v tej vročini po mrzli vodi vsehale. Pozneje smo si priredili sode, v kterih je voda stala ves dan na solnci ter se nekoliko ogrela. —
Priloga «Domovini» št. 4, dne 5. februarija 1894.
j
leto doplačati 53 000 gld. — Drug i slaba železnica je Konjiška. To je v življenje spravila nemška večina v okrajnem zastopu konjiškem, zato, ker imajo največ koristi od nje nemški trgovci v Konjicah in Oplotnicah Ta železnica vrgla je tako malo, da bode dežela iz svojega zaklada doplačala 3800 gld., konjiški okraj pa bode moral plačati 4% obresti od celega gradbenega kapitala. Povišati se bojo morale doklade in ubogi slovenski kmet bo težko plačeval ne-kterim nemškim glavačem na ljubo. — Prav je, da se zidajo železnice, toda ne za baharijo, ampak za potrebo. Zakaj se ne dela železnica Celje - Rogatec, ki bi nekaj nesla? In zakaj nasprotujejo Celjani železnici Velenje-Kamnik, s ktero bi se Savinjska železnica zelo oživela. Pa o teh razmerah upamo, da se bode kteri naših poslancev oglasil.
(Kolekovanje zadolžnic pri posojilnicah) C. kr. finančna direkcija v Lincu je odločila, da smejo one posojilnice, katere uživajo ugodnosti zakona z dne 1. junija 1889, rabiti enojen kolek tudi tedaj, če so na zadolžnicah poroki. Po tem takem je to res velika olajšava; kajti po tem zakonu rabijo se pri zadolžnicah koleki po 1. stopnici, kakor pri menicah. (Za posojila do 75 gld. 5 kr., do 150 gld. 10 kr, do 300 gld. 20 kr.) Kolikor je nam znano, uživa ugodnosti zakona z dne 1. junija 1889 le še malo posojilnic na Slovenskem, namreč posojilnice v Krškem, Žužemberku, Ložu in morda še kje. Nemške (Raiffeisen-ove) posojilnice se pa zelo poslužujejo ugodnosti omenjenega zakona.
(Izpred porotnega sodišča.) Porotne obravnave pred tuk. okrožnim sodiščem začele so se 22. januarja. — Prvi dan zagovarjali so se pred porotniki Dominik Paterneš, ofar iz Krajeka pri Slov. Gradcu zaradi uboja, Miha Weidinger, že-larski sin iz Boggendorfa v Slov. Gor. zaradi poskušenega očetomora in Janez Stanger, čevljar iz Št. Lenarta v Slov. Goricah zavoljo težke telesne poškodbe. — Paterneš in Stanger bila sta oboojona po ssatožbi	po 4 oziroma
3 leta težke ječe, poostrene s postom vsaki mesec. MIha Weidinger, ki - '	■ K. dec. 18«3
z ostro nabasanega samokresa nai lastnega očeta ter ga zadel in težko lanil na desni rami, dobil je zaradi težke telesne poškodbe 18 mescev težke ječe, poostrene s postom in temnico, ker so porotniki zanikali, da bi bil imel obdolženec namen očeta ustreliti, ter pritrdili samo vprašanju na hud. težke telesne poškodbe. — Dne 23. januarja 1894 stal je pred porotniki 241etni Jernej Zadravec iz Gerlove. Imel je znanje z dvema deklinoma, ktero je imelo pri obeh nasledke. Dal njima je nekega prahu in jih pregovarjal, naj ga po malem povživajo, odpravile si bodo s tem telesni sad. Ena omenjenih deklin še le 181etna Tereza Lončar iz Relatine na Ogerskem, verjela mu je res in povžila mesca septembra 1893 res nekaj prahu. Tri dni po tem bila je mrtva. Ker je bil prah,
ki ga je dal Zadravee deklinoma, mišnica in ker on tega svojim žrtvam ni povedal, zatožilo ga je državno pravdništvo storjenega in poskušenega umora. Porotniki niso pritrdili vprašanju na umor, pač pa so spoznali Jerneja Zadravca krivega, da je poskusil odpraviti sad iz maternega telesa. Dobil je zaradi tega 11 mescev ječe. —
(Dalje prihodnjič.)
Spodnje-štajerske novice.
(Duhovniške spremembe.) Č. g. J. Stabuc, kaplan v Šmarji, gre za provizorja k sv. Urbanu pri Ptuji.
(Štajerski deželni zbor.) Slovenski poslanec g. Jerman je predlagal, da se izda zakon o ri-barstvu. Predlagalo se je, da se spremeni gasilni red za dimnike po deželi. — Nemški poslanec je predlagal, da bi se razdelitev živinske soli pospešila. Deželni davki bodo leta 1894. silno narasli, kajti deželna naklada se bode povišala od 33% na 40°/0. Ti nemški liberalci bodo spravili slovenskega in nemškega kmeta na beraško palico.
(Živinske soli) bode dobilo 18 občin brež-kega in 8 občin kozjanskega okraja že meseca februvarja iz Pirana; meseca marca ostalih 19 občin kozjaskega in 13 občin sevniškega okraja ter okraji: Ormož, Rogatec in Ptuj. Aprila meseca celjski okraj; drugi okraji večinoma še le pozneje.
(V Žalci) prevzel je trgovino gosp. Josipa Širce g. Adalbert Geiss. Novi trgovec služboval je dalj časa v Ljubljani in je na glasu dobrega trgovca. Mi mu želimo mnogo vspeha, ker je tudi zaveden narodnjak.
(Litušani pri Braslovčah) žele lastne šole, ker njih otroci — posebno o zimskem času — imajo predaleč hoditi v šolo. Braslovčanom seveda to ni všeč, a pravicoljubnost zadnjih bode gotovo vstregla želji Litušanov.
(Iz Braslovč.) -Bralno društvo" je zboro-
valo 14. t. m. in so bili voljeni sledeči gg. v odbor: Predsednik, č. s. kapljra. Kranc Pečnik; podpredsednik Franc Šporn, tajnik Zdravko Wasle, blagajnik Franc Korun; odborniki č. g. dekan Matija Stoklas, Ivan Prislan in Florijan Rak; pregledo-valci računa, Vinko Rojnik, Ivan Pretnar in Martin Zaje. — Ne sme se zamolčati, da je pristopilo letos zopet lepo število novih udov in sicer večina s trga, kar je posnemanja vredno; kajti dosihmal so se ravno tržani najmanj zanimali za to prekoristno društvo.
(Iz Vitanja) piše nam prijatelj: Nemška šola bila bi pri nas v resnici potrebna, a ne za otroke, temveč za odrašene „nemške Vitanjčane", da bi se ti take nemščine priučili, katera bi bila vsaj približno podobna nemškemu jeziku. Po trebuhu te ščiplje, ko slišiš to žaganje, ki naj bi bila nemščina. Bismarck pri vsem svojem navdušenji za Nemce, bi gotovo ne hotel verjeti
Vitanjčanom, da so Nemci, ker zavrnil bi jih, da tega jezika ne razume. — Težko je pač dopovedati takim ljudem, da jabolko ni krompir in krompir ne jabolko, da Vitanjčan ne more biti Nemec, če tudi ima nemško šolo!
(Gornjegradski okrajni sodnik g. dr. Wag-ner,) si prav močno prizadeva, da bi zopet vpeljal staro nemškutarsko uradovanje v tukajšnjem izključljivo slovenskemu okraju. Ako hoče g. sodnik zopet hoditi po starem že popolnoma izvoženem tiru nemškutarstva, bodi si mu, ali pazi naj, da mu na opolzlem potu ne spodrkne. G. sodnik si menda vedno misli, da je ljudstvo radi njega tukaj in ne on radi ljudstva, katero ga plačuje. Na razne urade pošilja čisto nemške odloke, katere bi naj dotičniki prestavljali in ljudstvu tolmačili. Tako postopanje je naravnost razžaljivo in brezobzirno, da ne rabimo še ostrejšega izraza. Od prebivalstva pač ni nihče obvezan, da bi zastonj prestavljal sodaijske odloke in dopise, kajti ima vsak drugega posla dovolj. Dvojno pa je mogoče, ali gospod sodnik res ne zna napisati najpriprostejšega odloka v slov. jeziku in potem sploh ni sposoben za uradnika v čisto slov. okraji, ali pa mu je slov. jezik tako ostuden in zoprn, da se ga pri uradovanji noče posluževati, potem pa mu svetujemo, da nas zapusti ter gre tja gori v „rajh", kjer vlada le zveličavna nemščina! Toliko za danes!
(Iz Sevnice) nam dohaja sledeče vprašanje: Častiti gospodje, ki so za hrano, za revno šolsko mladino darove nabirali se vljudno vprašajo: Kedaj, da bodo otroci taisto hrano dobivali — mar še le poleti? Na mestu bi bilo, da se sedaj pozimi kaj ukrene z nabranimi denarji, ker je bilo pač v ta namen pobirano, da se uboga deca pozimi, v mrazu prehrani.
(Gledališče čitalnice v Brežicah.) V nedeljo 4. februvarja 1894 je priredila čitalnica deseto predstavo diletantov „ Visoki C". Vesela igra v enem dejanji. Potem petje in prosta zabava.
(V ljutomerski čitalnici) se je v nedeljo predstavljala igra: „Črni Peter", v petek je bila tombola na korist šoljV^ mladin«, v oahnta pa plesni venček.
(Bralno društvo v Ljutomeru) ima sledefti® odbor: Rožman Jožef, posestnik v Starej vasi predsednik; dr. Lebar Jožef, zdravnik v Križev-cih, podpredsednik; Herzog Anton, učitelj v Kri-ževcih, tajnik: Karba Janko, učitelj v Križevcih, blagajnik; Lacko Anton, župnik v Križevcih, odbornik; Weixel Josip, kaplan v Križevcih, odbornik.
(„Gasilno društvo" v Križevcih pri Ljutomeru) izvolilo je sledeče gospode v odbor: 1. Stibler Alojz, načelnikom; 2. Sterniša Jožef, namestnikom; 3. Vrbnjak Arni, voditeljem brizgalni-čarjev; 4. Horvat Ivan, namestnikom voditelja brizgalničarjev; 5. Štrakl Jožef, voditeljem plezalcev; 6. Bobnjar Ivan, namestnikom voditelja plezalcev; 7. Rožman Jožef, voditeljem varuhov;
Naše življenje bilo je precej dobro. Imeli smo skoro vsega dovolj. — Tudi truda. Samo strašanska vročina nam je mnogo zadajala, ker ponoči zbog vročine skori ni bilo mogoče spati. In vender je Buna še raj cele okolice in prav pogosto so gostje prihajali k nam iz Mostara, Domanovica, Blagaja, ker pri devetnajstem lovskem bataljonu bilo je dobrega jestiva in okusnega vina dovolj in zabave ni nikdar ne-dostajalo.
Največ zabave sem imel, kadar sem ogledoval bolnike, ki so prihajali od vseh krajev k našemu lečniku, ki se, kot trd Nemec ni mogel dobro sporazumljevati ž njimi. Prišli so včasih ljudje iz celega sela iz daleka sem, pripeljavši ali pritovorivši na oslih svoje bolne. Potrpežljivi so čakali pred konakom na lečnika, ki je vsako jutro pregledal stanje naših vojakov. Ondi ga ogovori najstarejši prišlecev in ga moli pomoči — kazaje na bolnike, — kar je oni gotovo bolje umel, kakor ves govor prosilca. A zdaj lečnik ni imel časa. Po „viziti" pa, ko se je vrnil na dvor konakov, prišli so tujci na vrsto. Preiskaval jih je natanjko, izpraševai po tolmaču, tolažil jih je, podučeval, kako morajo ravnati z lekom, kteri jim je dostikrat daroval in potem jih je z roko poslavljal. Koliko komičnih prizorov! Ljudje so hoteli zdravnika plačati po svojem načinu. Vsaki,
ki je iskal pomoči, prinesel je, kar je vredno cenil in česar doma ni potreboval posebno —; neki dal je duhanovega listja, neki jajca, drugi kuretino, dinje, buče, smokve, kolače s sirom in smetano napolnjene in v žrjavici pečene, krastače, kodele prediva, lesene žlice in vilice; iz drugih krajev prinašali so suho meso, žive rake, postrve, ovčji sir, race in divje kure; kos platna ali ra-ševine, breskve, grozdje, zajce in jerebice: — vsega, vsakojakega so prinašali v plačo, kar koli ima nekoliko vrednosti. Zdravnik pa iz početka ni hotel ničesar prejeti. Rekel je z osornim glasom: „Hranite sami, saj nimate doma nič jesti"; ko pa je videl, da so ljudje osupnjeni in boječi
—	njim naroči povedati, da on ne prejme nika-kove plače, kar pa oni celo niso mogli umeti. Konečno, ko mu vedno ponujajo darila, je prejme
—	za selske uboge in — za kuhinjo. Zdaj so si ljudje še le mislili, da jim zdravnik ni sovražen in toliko so ga čisali in mu zaupali, da so pozneje iz najdaljnih krajev prihajali in privajali svoje bolnike v Buno, k „velikemu lečniku" (bil je tudi res velike rasti in dobra duša!).
Pri tem pa so se ljudje navadili, — svoje darila nositi h kuhinji — in tu se je marsikaj smešnega prigodilo. Le eno hočem povedati: —
Nekega dne pride kmet z obvezanim licem
—	zobje so ga boleli — k naši kuhinji in pri-
nese dve kamenici, ktere položi pri ognjišči. Dva lovca sta kuhala in naš puškar bil je nadzornik. Kmet čaka in čaka — in ljudje ga tolažijo: — „skoro če doci lečnik!" — Med tem se neka snov spržf, in eden kuharjev poleti k puškarju, da ga pokliče na pomoč. — Ta pa v naglici pozabi odložiti kladivo in svoje velike klešče ter prileti v enej roki kladivo, v drugej klešče, k ognjišču, kjer je stokal bolni kmet. Ali ko zapazi ta možička (puškar je bil kaj majhne postave) s tem strašnim orodjem, zavikne prestrašen: „Oj, za boga!" — in zdirja čez dvor proti izhodu. Vse klicanje ni pomagalo nič, celd povspešilo je hitrost njegovih nog. Utekel je, kakor da ga je veter odnesel! Nismo ga več videli. Mislim, da ga tudi zobje več boleli niso! Gotovo je menil, da je naš puškar zdravnik, ki je prinesel orodje za izvajanje zobov sabo! —
Žalibog to „lepo" življenje v Buni ni trajalo dolgo. Skoro so nas razskropili.
Ali v tem času imel sem priliko, izpoznavat okolico bunsko, in o tej prihodnjič. — Igo.
8. Domapjko Jakob, namestnikom voditelja varuhov; 9. Karba Janko, blagajnikom; 10. Toplak Matija, nadzornikom orodja; 11. Hauptman Ignac, zdravnikom.
(Okrajni zastop v Ormoži) je izvolil za načelnika zopet g. dr. J. Grš a k di, za namestnika č. g. župnika A. Švingerja, za odbornike pa gg. M. Robiča, J. Meško-ta, M. Ivanuša in Fr. H a n s e 1 i č a.
(Zoper hmelj evega škodljivca.) Da bi se zatrl hrošč, ki dela hmelju toliko škode, posvetovalo se je o sredstvih savinjsko hmeljarsko društvo, kmetijska družba in deželni odbor; poljedelsko ministerstvo je pa poslalo izvedenca v Savinjsko dolino. Zdaj bode o tem razgovor še v deželnem zboru, ki utegne skleniti postavo, kako bi se ta škodljivec zatrl.
(Šolskih otrok) ne sme nihče rabiti za gonjače na lovu. Tak pameten ukaz je izdal c. kr. okrajni glavar v Ptuji.
(Odvetnikov) je na Štajerskem 157. Na spodnjem Štajerskem so tako razdeljeni: Celje jih ima 11, Maribor 10, Ptuj 5, Slov. Bistrica 3, Sv. Lenart 2, Ormož 2, Konjice 2, Kozje 1, Sevnica 1, Ljutomer 1, Brežice 1, G. Radgona 1, Šmarje 1, Slov. Gradec 1. Več narodnih trgov in mest je še brez slovenskega odvetnika. Pozor! gg. odvetniški kandidatje, ki ste Slovenci!
(Ali naj prosijo slovenski učitelji na nemške šole?) To vprašanje je postalo akutno (potrebno, dejansko), od kar so začele šolske oblasti na slovenski zemlji nemške šole snovati. Na to vprašanje odgovarjamo odločno z „da"; kajti teh nemških šol bode, kakor se kaže vedno več, in postale bodo sčasoma tudi večrazredne. Če bode na njih vedno več otrok, bodo ti gotovo le slovenski otroci; seveda, vsaj se Nemci k nam priseljujejo. Slovenske otroke naj pa le slovenski učitelji uče. Ti imajo dosta boljše vspehe; s pomočjo slovenščine jih prej nemško nauče in slovenščine. se pri tem čisto ne odvadijo. Pa vsaj je že nemška šola dosta velika krivica; če bi še nemški učitelji, ki bodo sicer plačani od slo-fcma+a. na ^l^vainsfen ZHmljp prihajali, bil bi to vendar prehud poper za Slovence. Ker bodo plače na nemških šolah precej visoke, naj torej le prosijo slovenski učitelji za ta mesta.
(„Moje in tvoje' nemških nacijonalcev.) Da niso nemški nacijonalci niti za trohico Slovanom pravičnejši od nemških liberalcev, to je že sploh znano. Nemški nacijonalci imajo precej zaslombe v Gradci, kjer so ustanovili celo posebno glasilo „Gr. Tagblatt". Ali v obče ta list nima nič posebnih načel in posnema v narodnem obziru in sploh le dunajske židovske liste ali cel<5 svojo tekmovalko „Tagespošto", od katere se v nikakošnem obziru ne razločuje. Če o Slovencih govori, ne pove druzega, kakor ona obreko-valka. Zadnjič je nam Slovencem, ko se je z „Tagesp." vred spotikal nad pisavo vrlega koroškega „Mira", očital, da ne znamo razločevati kaj je „naše" in „vaše". Seveda, ker mi Slovenci branimo svoje pravice, ker se branimo vedno večjih in večjih krivic, zato pa nam to predba-civate. Vsaj vas poznamo, vas liberalce, nemške nacijonalce, „šulvereinovce", „Siidmarkovce!"
Druge slovenske novice.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je poslalo si. uredništvo „Slovenskega Naroda" kot XIII. zbirko kroninih darov 445 k. 6 v. in kot XIV. zbirko 269 k. 80 v, vsega skup je „S1. Narod" nabral za našo družbo od 17. ma|a do 31. decembra 1. 1893 5433 k. 40 v. — Slovenje-Bistri-ška podružnica je poslala za 1. 1893 udnine 265 gld. — Litijske Slovenke so postale pokroviteljice z zneskom 100 gld, zastopala jih je gospa Josi-pina Koblar. Znamenito in bodrilno pa je za vse domorodce, kako so nabrale znajdljive litijske domoljubkinje stotak za našo družbo. Pri vsaki priložnosti, žalostni ali veseli so se je spominjale, tako pri igri, v družbi in v domačem kraju, pri posojevanji časnikov so zahtevale neznatne svo-tice v družbino korist, domorodci potujoč i mudeč se v trgu so položili svoj dar, dečki in deklice so nabrali pri rodoljubih male prispevke, in kar je še manjkalo, dobile so kot prostovoljen prispevek ob kaki veselici ali ob kaki posebni pri-
liki. Tako so nabrale oprostila novoletnim voščilom 21 gld. 90 kr. in sicer so se odkupili: pn. gg. I. Sadar, I. Roglič, J. Lenček, I. Oblak, Le-binger in Bergmann, Tt-so, Jenko, T. Koprivec, I. Klinar, Beneš, Orehek; Zupančič, dr. Pavlič, K. Preželj, M. Damjan, Litijanka, Kornelija Orehek, I. Koblar, I. Holeček, M. Koblar, dr. H. Ste-pančič, I. Schott, I. Gregorčič, L. Svetec, A. Peček, Turn, I. Geiger, A. Čeme, rodbina Jenko, Hutter, Mahorčič, Vončina, Fr. Slanec, I. Damjan, M. Kon-schegg, M. Jeretin, K, T. Svetec, Dovžan, Golob, M. Sadar, I. Mang, A. Ol.dak, Mici Klobčavar, A. Korbar, R. in K. Verbajs, Milivoja Vončina, Št. Mnaga, J. Volk, A. Štefančič, T. Javornik, Has-linger, V. Lenček, KatiEka Hribar, Josipina Ko-privnikar, M. Elsner, Čebulj, Premk, H. Bevk, A. S, S, I. Borštnar, Lj. Roblek, R. Černe, Anuška Lušin in Minka Vrančič iz Ljubljane. V Šmart-nem pri Litiji so se odkupile novoletnim voščilom p. n. gg. Marija Zore, Tomo Knafiič, Josipina Bartel, Kristina in Minka Demšar, Mimi Porenta, Pavla Rus in Roza Rabavs. Nabrani znesek 4 gld. 60 kr. in dohodek veselice, ki je bila v Litiji v korist našej družbi 2. jan. 1894 se je prihranil za prihodnji stotak, ki ga pošljejo družbi Litijsko-Šmartinske rodoljubkinje. In tedaj bodo one že v peto pokroviteljice. S to zahvalo popravljamo zajedno pomoto, ki se je vrinila, da so namreč Litijske-Šmartinske-Slovenke postale v peto pokroviteljice. Preje zaznamovani stotak so nabrale samo litijske Slovenke, ki so tako postale v prvo družbine pokroviteljice. Vrinjene pomote imenujejo časniki vse sploh „ne-ljube"; mi pa pravimo tej pomoti „ljuba" zato, ker upamo, da bodo vrle Litijanke, ki so te dni vložile prvo pokroviteljino, doposlale jih še več, v bodrilo drugotnim Slovenkam. — V Št. Petru na Krasu so za odkupilo novoletnim voščilom darovali: p. n. gg. Modic in Križaj po 4 krone, Ivan Zupan, kurat v Št. Petru, P. Bohinjec, ku-rat v Prnji, F. Groznik, vikar v Zagorji, I. Pavlič, obitelj, Al. Domiceljeva, Ivan Špilarjeva, Andrej Lavrenčičeva, I. Studenji, D. Sajovic, Vrlček, Za-laznik, Keržišnik, Jertjžfc Rustija, Anšin, Ribarič, Šlegel, Klun, Sever, A. Kovač, A. Albert, Ig. Vidic,
Kalan, Fr. Gross, Katinka Čopi<5, Poldi Kiiler hudo ne počutijo, kakor onkraj velike luže".
svečana 1.1. Začetek ob 7. uri zvečer. — Maska-rada obeta biti sijajna po pripravah, katere je društvo podvzelo.
(Na Bledu) bode zidalo kop. društvo letovišče, v kateri namen bode kranjska hranilnica posodila 35.000 gld, ker bode poroštvo prevzela dežela. Da le ne bi slovenska dežela porok bila za kako nemškutarsko društvo? — V deželnem zboru posvetovali so se tudi, če bi se občina Jezero ne ločila od drugih občin blejskih. Posebno podpiral je ta predlog g. baron Žvegel (Schwegel), nam je umevno zakaj! — Upamo pa, da narodni deželni poslanci ne bodo privolili na nobeden način to ločenje, ker bi s tem dali nasprotniku v roke, biser kranjske dežele, da bi ga potujčil narodu v sramoto. Če se jemlje v poštev še mate-rijelna stran, ki gotovo ni na kvar občini, bode pač lahko vsakemu poslancu izreči svojo mneje.
(Za pospeševanje čevljarskega obrta v Kropi) na Gorenjskem namerava kranjski deželni odbor nekaj podpore dovoliti, kakor je to sklenil deželni zbor.
(Krško dobi župnijo.) Do zdaj je to mesto z nekaterimi bližnjimi vasmi spadalo pod les-kovško faro. Ker je pa za ustanovitev samostalne fare v Krškem gospa Hočevarjeva dala 20000 gld. in so se tudi dohodki za enega kaplana zagotovili, dovolilo je ministerstvo ustanovitev te župnije.
(V Kostanjevici) se je ustanovna veselica čitalnice v nedeljo kaj dobro obnesla. Bila je obilno obiskana in pevke so posebno dobro pele.
(Cerkveni dobrotnik.) Preč. gosp. doktor Jurij Strbenc, dekan v Leskovci pri Krškem, je naročil za svojo rojstno župnijo Stari trg pri Črnomlju nove zvonove v vrednosti 4000 gld.
(Krkopoljci se vračajo zopet domu.) Star pregovor pravi: „Kdor med Krko in Savo ne more živeti, temu ni pomagati". Veliko krških poljancev — piše se nam iz ondotnih krajev — vendar ni poznalo te prislovice. Podali so se v Ameriko. Toda bili so tam komaj 2 leti ali še ne, nekateri komaj pol do eno leto — pa so se klaverno vrnili. Doma pripovedujejo zdaj kako so v Ameriki stradali. Res ne govore: „Povsodi dobro, doma iiajrj&jSrfT" a" venSar 30 doma tako
po 2 kroni, Fink 80 v, Ig. Orel, M. Penko po 60 v, Marija Šabec, Opavsky po 40 v. in Neimenovan 20 v. To odkupnino v znesku 42 kron je nabral m vodstvu doposlal g. A. Lavrenčič, tajnik pivske podružnice. — Gosp. Janko Rahne, notar v Ilirski Bistrici je daroval mesto venca na grob prijatelju Juriju Kraigherju 10 gld. „Ljubljanski Sokol" novoletnega darila -10 gld. — Pri godo-vanji g. župana Ant. Hrovatina v Vipavi so darovali naši družbi gg. Knific 3 k. dr. Toplak in A. Hrovatin po 2 kroni, A. Skala, E. Pegan in M. Hrovatin po 1 krono, vkup 10 kron, ki jih je poslal g. nadučitelj Skala. — Trebanjski Slovenci v Rovinji, praznujoč god sv. Evfemije zložili so 7 kron in domorodna družba v Klečah nad Ljubljano je darovala po g. prof. Vismarji 3 krone. — Rojaki! nedavno je družba izplačala za stavbišče svoji novi šoli pri Velikovcu na Koroškem 1250 gld. Nadejamo se, da te goldinarje družbi kmalu vrnete v kroninskih darovih!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(V deželnem zboru Kranjskem) so stavili poslanci Hribar in tovariši predlog, naj dež. zbor pozove vlado izposlovati na pristojnem mestu dodatek k dotični ministerski naredbi v tem zmislu, da bode prodajalcem špecerijskega, kolonialnega blaga in delikates v vsem obsegu voj-vodine Kranjske zapovedano zapirati prodajalnice ob nedeljah opoludne. Utemeljevaje svoj predlog, je naglašal poslanec Hribar njega važnost z narodnogospodarskega. verskega in človekoljubnega stališča. — Kranjski deželni zbor se je posvetoval o podpori, ki bi se dala za železnico v Belokra-jini, o kmetijski šoli na Grmu, o podpori za vi-norejo itd. V tem zboru se v obče kaže, da se narodnih vprašanj ogiblje ali da jih reši tako, da se Nemcem vstreže, ali da se jim vsaj ne zameri.
(Za pospeh vinoreje na Kranjskem) je
dovolil deželni zbor 6000 gld. za tekoče leto, namreč za brezobrestna posojila vinogradnikom, za trtnico v Ljubljani in vinarskega popotnega učitelja.
(Maskarada „Ljub. Sokola") bode dne 6.
(Okrajna posojilnica v Krškem) je izkazala lani 481 gld. 28 gld. čistega dobička, ki ga je pridejala v zadružni zaklad, kateri znaša 2026 gld. 63 kr. Občni zbor ima v nedeljo, 4. marca ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopji z običajnim dnevnim redom.
(Naš rojak,) g. Čuček, prej profesor v Kopru, imenovan je profesorjem na državni gimnaziji v Dalmaciji.
(Zima prijetno pretrgana.) Čeravno ljudje po celem svetu močno za hripo bolehajo, vendar se nad letošnjo zimo ne moremo pritoževati. Nekaj mraza je bilo le v novembru, ko smo imeli tudi sneg, in prava zima je bila le 14 dni v prvi polovici januvarija, ko je 2—3 krat toplomer kazal 16°—18° C. mraza. A zdaj je bilo zopet 14 dni in več v zraku vedno nekaj topline, zjutraj, zvečer in ponoči; čez dan je pa solnce sijalo pri mehkem južnem vetru, ki je sneg čisto odpravil. Zadnje dni smo imeli malo hladneje, a lepo vreme.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico) zborovala je dne 28. januvarja t. 1. pri sv. Lenartu pri sedmih studencih. Zborovanje bilo je prav dobro obiskano, kar je dokaz, da ljudstvo od dne do dne bolj uvideva blage namene te družbe. Posebno je ljudstvu dopadia dra. Jos. Vošnjaka igra: »Svoji k svojim!" Gospod pisatelj, ki ume tako dobro pogoditi čute in narav prostega ljudstva, bi si stekel mnogo zahvale ljudstva, ko bi spisal še kako enako igro, ker posebno koroški Slovenci so jako vneti za take ljudske igrokaze ter vedno in vedno povprašujejo po njih. — Navdušeno je bila pozdravljena g. L. Lendovšekova, ki je s svojim krasnim solo-petjem, kar očarala navzoče. Ljudstvo je ni nehalo zahvaljevati in ponavljati je morala vsako točko. — Navzoč pri zborovanju je bil tudi c. kr. komisar dr.1 Klebl iz Beljaka. — Govorniki navduševali so ljudstvo s primernimi govori, kateri ne ostanejo, kakor je videti, brez vspeha. — Glavno družbo zastopal je g. Dragotin Hribar iz Celja. — Tudi gmotni vspeh je bil dober v prid družbi.
(Umrl) je v Krku na nemškem Koroškem preč. g. dr. Val. Nemec, dekan in kanonik, bivši profesor bogoslovja, velik domoljub in pisatelj slovenski. Ranjki je bil rojen v Šmarjeti na Štajerskem in dosegel starost 58 let.
(Nova koroška posojilnica) se je vstano-vila v Klečah pri Beljaku. Prvi uradni dan bode 11. februvarja t. L Zanimanje za posojilnico je veliko in upati je prav dobrega vspeha.
(V koroškem deželnem zboru) sta se slovenski poslanec Einspieler in pa knezošof dr. Kahn potegnila za to, da se oskrbovanje deželne bolnišnice izroči usmiljenim sestram.
(Posojilnica y Cerknem) na Goriškem je lani še le 7 mesecev delovala, pa je imela v tem kratkem času 103.116 gld. prometa in napravila kljubu velikim ustanovnim stroškom 101 gld. čistega dobička. Dober in lep začetek, ki dela čast mlademu zavodu, kateri je nam blagovoljno že poslal svoj dobro sestavljeni račun v pregled.
(Mesto t^ž»ško ravna po mačehovsko z okolico.) Mestni zbor dovoljuje tisočake laški »Legi". Kake koristi imajo okoličani od »Lege" — in vender je pri teh tisočakih tudi okoličanski denar? Koliko koristi ima zgornja okolica od plina (gasa) — in vendar mora tudi okolica plačevati za plin? Koliko koristi ima okolica od laških šol v mestu in po okolici, in vendar mora tudi ona odrajtovati za nje? Koliko koristi ima okolica od javnih skladišč in vendar mora tudi ona šteti denarje za nje? Koliko koristi in dobrot ima okolica od mestnih redarjev in vendar jih mora plačevati tudi ona? In tako je slovenska okolica v sto in sto slučajih prikrajšana. — Novi trgovinski minister grof Wurmbrand je bil nedavno v Trstu, da se je prepričal o ondotnih kupčijskih razmerah.
(Istrski deželi zbor) je sklenil enoglasno prošnjo na vlado, da bi se zbrisal dolg zemljiške odveze v znesku 300 000 gld., ki je za Istro strašansko breme.
(V Gorici) je umrl vodja ondotnega slovenskega oddelka kmetijske šole, g. Fr. Žepič.
Druge avstrijske novice.
(Na Dunaji) je 110 nenemških društev, katerim je vsem dovoljeno imeti pravila in občevalni jezik v svojem jeziku. Le novemu slovenskemu društvu »Danica" so se zabranila slovenska pravila. Tako kratenje narodne in državljanske pravice ni na čast prestolnemu in svetovnemu mestu dunajskemu.
(Zlata ni.) Ves zlati avstrijski denar so menda Francozi pokupili. Nekdo je hotel v Gradci kupiti za 100 gld. novih zlatih kron, pa po vseh menjalnicah skupaj ga ni mogel toliko iztakniti. Glede uravnave denarja smo prišli torej iz dežja pod kap.
(V dolenje-avstrijskem deželnem zboru)
pravijo nasprotniki liberalcem take resnice, da se ti kar oddahniti ne morejo.
(Sodnijska razprava proti tako imenovani „Omladini") v Pragi ni spravila nič posebnega na dan. Mladina je bila sicer zapletena kolikor toliko v nevarne politiške otročarije, a zreli češki politiki s tem niso bili v zvezi.
(Deželni zbor dalmatinski) hoče vlada baje razpustiti, najbrže radi adrese za spojenje Dalmacije s Hrvatsko. Nam neprijazni listi trde, da je vladi namen, doseči novo srbsko-italijansko večino. Med hrvatskimi poslanci v Dalmaciji je res velika nevolja.
(Češki in moravski deželni zbor) sta se mej drugim posvetovala, kako pomoči malim obrtnikom. V tej točki so bili Slovani in Nemci edini. Češki poslanci na Moravskem so zahtevali ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu. A ne bodo tako srečni, kakor je bila pest Nemcev v Bukovini.
(Češka Matica školska), ki ima isti smoter, kakor naša »družba sv. Cirila in Metoda," je osnovala že 100 šol; vzdržuje jih zdaj 78, med t^mi celo 1 gimnazij (v Opavi). To so domoljubi Čehi; posnemajmo jih, Slovenci!
(Zagreb dobi novo gledališče,) ki se bode začelo že letos zidati in bode do konca 1. 1895. gotovo že dokončano.
Ogled po širnem svetu.
(Nemški cesar in Bismark) sta se zopet sprijaznila. Ko je Bismark ozdravel, poslal mu je Viljem II. v znamenje prijateljstva steklenico vina, na kar je prišel Bismark cesarja v Berolin obiskat, pa se kmalu zopet domov povrnil.
(V Srbiji) vre. Imamo zopet nove ministre, katerim pa obubožani narod ne zaupa. Bati se je vstaje.
(Prebivalstvo v Rusiji) se je v dveh letih za 5 milijonov pomnožilo in šteje zdaj 124 milijonov.
(V Parizu) so začeli že zdaj priprave delati za veliko svetovno razstavo, katero nameravajo 1. 1900. prirediti. Francozom se v denarnih zadevah ne godi tako trdo, kakor Italijanom in Nemcem. — V Peterburgu bodo imeli 1. 1903. svetovno razstavo v spomin 2001etnice zidanja ruske prestolnice.
(Ruski car) je bil nevarno bolan.
(V Italiji) težko mir vzdržujejo med nezadovoljnim ljudstvom.
(Na Kitajskem) so bili hudi potresi.
(V Njujork) in naprej v Ameriko se je v poslednjih osmih dneh izselilo iz Evrope le 1700 ljudi; lani ob tem času v tisti dobi pa 17000. Zakaj tak razloček? V Ameriki je na tisoče in tisoče, da celo na milijone delavcev brez službe in zaslužka.
(V Chicagi) so minuli zlati časi; naši ljudje semkaj poročajo, da so mnogi izseljenci še vedno brez dela; nekateri še za živež težko zaslužijo.
(V Braziliji) se ustajniki vpešno zoper vlado bojujejo.
" T
Dopisi.
Iz Slatine. Dne 28. jan. t. 1. Državni poslanec, č. g. dr. Lav. Gregorec, je na občnem zboru našega katol. političnega društva zagovarjal svoj izstop iz Hohenwartovega kluba tako jasno in nepobitno, da smo njemu izrekli jednoglasno svojo zahvalo in popolno zaupanje. Dokazal nam je, da za poslanca, voljenega na geslo: »Vse za vgro, dom, cesarja" ni mesta v Hohenwartovem klubu, ni prostora v taboru koalicije in očitnih freimaurerjev pa slovanožrcev.
Glavne misli zanimivega in jako poučnega govora bile so naslednje: »Grof Hohenwart je pokopal načrt volilne reforme Taaffejeve na največjo škodo katol. cerkvi, slovanskim narodom, pa kmetskim ljudem. Kajti če bi obveljala Taaffejeva reforma, poraženi bili bi nemški liberalci popolnem; po izjavi Chlumeckija bi od 110 poslanskih sedežev jedva rešili 33.
Bržčas je resnično, kar je profesor Maasser izpovedal; namreč, da je grof Hohenwart najpo-prej se pogodil s Plenerjem tako, da bode Ho-henwart ministerski predsednik in dva konservativna poslanca vsprejeta v novo ministerstvo. Toda grof Taaffe mu je nogo podstavil, avdijenca pri cesarju trajala je samo 3 minute, grof Hohen-wart je popolnem pogorel. Plener je nepričakovano sijajno zmagal. Novo ministerstvo blizu ni tako belo in nedolžno, kakor si jo nekteri Ho-henwartovci slikajo. Ministra grcf Wurmbrand in Baquechem sta 7. decembra 1.1893. izdala odredbo, po kteri sta za nedelje 24. in 31. decembra celi dan do 7. ure zvečer dovolila »hlapčevska dela". Kde je tedaj bil »strogo katoliški" ministerski predsednik knez Windischgraez ? Poljska ministra sta sedaj tista, ki sta največ zakrivila, da knez Liechtensteinov predlog za krščansko šolo ni do-šel do prvega čitanja v državni zbornici. To vendar jasno kaže, da so nemški liberalci gospodje v novem ministerstvu, vsi drugi pa le še zavoljo lepšega, brez veljave in upliva. Slavni člen XIX. osnovnih državnih pravic naj obvelja Slovencem le toliko, kolikor v to nemčurji in nemškutarji privolijo! Kako morejo slovenski narodni poslanci pri takšnih razmerah še zmiraj za Hohenwar-tom stopickati, to je govorniku nerazumljivo.
Njemu je že nove vlade 23. listopada 1. 1. razglašeni program dosta bil, zapustiti Hohewar-tov klub. Kajti vladini program molči popolnem o jednakopravnosti narodov, zahteva od svojih pristašev, da jednako molčijo o vseh »važnejših političnih vprašanjih", očitno nemškemu »Besitz-standu" na ljubo in korist. Obečana nova volilna
reforma pa more le takšna biti, ki bode liberal-nej stranki in njenim kapitalističnim težnjam ugajala na škodo Slovanom, na kvar kmetom iii sploh pridelovalnim slojevim prebivalstva. Nja to kaže že prvi govor finančnega ministra Plenerja, katerega se Judje veselijo bolje, kakor da, bi se jim bil Jeruzalem odprl. Plener je pristaš in zagovornik zlate vrednote ter obečal uvesti plače: vanje v zlatu, najpogubnejšo reč za Avstrijp. Zlat denar je drag denar, a ta ugaja le kapitalistom, upnikom, uradnikom itd., škoduje pa dolžnikom, producentom, ker morajo ti za dragi denar več pridelka oddajati. Zato so kapitalisti zadovoljni bili s srebrom, dokler je bilo drago in imelo »ažijo". Ker je pa srebro prejšnjo ceno zgubilo, zahtevajo zlato. Minister Steinbach je to dobro vedel in se branil plačevanja v zlatu. Kupil je sicer 112 milijonov goldinarjev zlata, a plačevanja v zlatu ni hotel uvesti. No in tega se hoče sedaj lotiti minister Plener. Posledice za davkoplačilce in za producente bodo pa zelo gotove silne redogledne. Ako se nevarna reč ne ustavi pravočasno, je gospodarski polom neizogiben, kakor v Italiji, ker je Avstrija preveč zadolžena. Zlate obresti za državne dolgove morajo nas uničiti. Že sedaj imamo davkoplačilci zavoljo zlate vrednosti 17 milijonov več za obresti vplačevati. Če uvedejo plačevanje v zlatu, bode vlada tudi vplačevanje davkov morala zahtevati v zlatu, kakor n. pr. južna železnica vse v zlatu računa. Ker pa ima zlato že sedaj okoli 7% ažija, pomeni plačevanje v zlatu nahipno povišanje vseh davkov za 7%. Ker pa drag denar pritiska na ceno pridelkom, je očivestno, da se kmetskim ljudem ne bode dobro godilo, ako obvelja zlata vrednota, kakor jo kapitalistični liberalizem zahteva!
Govornik je tudi omenil, da Hohenwartovci neopravičeno vso krivdo nakladajo Mladočehom, ki so razbili »železni obroč" v državnem zboru. Kajti veliko zakrivil je tudi grof Hohenwart, ki ni maral ministru Gautschu zapreti državne pe-neznice ali »budgeta", kedar je začel češke gimnazije zatirati in Staročehe ob zaupanje pri nar rodu spravljati.
Sploh narobe-Mojzes, grof Hohenvvart, nas je spravil v »egiptovsko suženstvo" nazaj. Nastopila je nova liberalna doba. Zoper njo treba je na vso moč boriti se, a ne podpirati, sicer bi sokrivci bili vse nesreče in slabih nasledkov, ki iz nje morajo prihajati. Zvestoba geslu: »Vse za. vero, dom, cesarja", prisilila je hrvatske in slovenske poslance zapustiti Hohenwarta in kreniti posebno pot.
Iz Braslovč. »Pevsko društvo" imelo je dne 7. prosinca popoldne ob 5. uri svoj II. občni zbor, v gostilni g. F. Brišnika. Zbralo se je dokaj gostov domačih in tujih. Zborovanje pričelo se je s prisrčnim pozdravom predsednika in potem sledilo je vpisovanje novih udov, kojih je pristopilo trinajst. Društvo šteje danes 66 udov in sicer 36 izvršujočihr 30 podpornih in eden usta-novnik. Za tem sledila je volitev novega odbora za društveno leto 1894. Pč. g. M. Stoklas predlagali so naj se voli prejšni odbor. Predlog je bil sprejet in prejšni odbor enoglasno izvoljen in sicer za predsednika F. Šporn, podpredsednika g. J. Pauer, denarničar č. g. F. Pečnik, tajnik in kapelnik g. Vinko Rojnik; odbornika J. Sternad in F. Rojnik. Vsi odborniki so volitev sprejeli in ob enem obljubili vedno delovati za blagor društva. Po tem se je vršila vesela igra »Mutec", ki se je skončala s pohvalo in ploskanjem gledalcev. Za tem nastopili so pevci, mešani in moški zbor, ki so nas tudi s svojimi lepimi narodnimi popevkami močno razveseljevali.
Če pomislimo, kako je še pred par leti bilo, kako je pa zdaj, kakor z noči postane dan in z mrzle neugodne zime lepa spomlad, tako se je v Braslovčah spremenilo petje. Da res, dragi pevci! mnogo vas je, ki od daleč prihajate v zmrzlih, slabih in temnih nočeh, pa pomislite, da vaš trud ni zastonj, kajti bo se vam stoterokrat poplačal, čeravno ne v denarjih, pa v hvaležnih srcih. Le tako nam je moč še več veselih ur doživeti, ter tešiti drug drugemu britkosti življenja.
Sv. Lovrenc ob kor. železnici. Tukajšne Slovence je zopet zadela nenadomestljiva izguba Pred nedavnim je namreč tukaj umrl g. Jožef Kasal, bivši veleposestnik in lastnik steklarne.
Pokojnik je bil po rodu in mišljenji Čeh in je prišel semkaj pred kakimi 20 leti. Svojemu rodu ostal je ves čas zvest, ne zmenivši se za kleve-tanje tukajšnih »velikonemcev", ki ga ravno radi tega niso posebno marali, dasi so se v raznih zadregah kaj radi obračali do njegovega človekoljubnega srca. Slovenci so ga kot svojega soro-jaka, kot pospešitelja in podpiratelja vseh svojih prizadevanj visoko spoštovali. Ko se je snovalo in vstanovljalo tukaj šno bralno društvo in ko se je proti njegovi ustanovitvi zaklelo vse tukajšno nemčurstvo, češ, da ga hoče in mora ugonobiti, takrat je stal pokojnik med prvimi boritelji in dasi je moral mnogokaj prestati, se je vendar tudi končne zmage prav iz srca veselil, veselil toliko bolj, ko so se nasprotniki vsi osramočeni drug za drugim umaknili iz svojega maloslavnega torišča. S pokojnikom pa izgubijo tudi ubožci svojega velikega in dolgoletnega dobrotnika. Pač marsikateri je našel v njegovi dobrotni hiši za-željene podpore. Pokojnik je bil tudi, da-si tukaj najpremožnejši mož, vendar prav živi izgled skromnosti in ponižnosti, nikdar ga nisi slišal, da bi se bil s svojim imetjem, kakor to drugi tako radi store, ponašal, pač pa .je kaj rad v svoji gostoljubni hiši zbral društvo, katero mu je ugajalo, ter se je potem v njegovi sredini prav po domače zabavljal in kratkočasil. Britko žaluje na njegovem grobu mladina, kateri je bil pokojnik prav odkritosrčen prijatelj in velik dobrotnik. Kadarkoli so se prirejale veselice mladini in šoli na korist, vselej je bil on med prvimi dobrotniki. Ta njegova dobrodelnost in pa zanimanje za šol. mladino, bilo je uzrok, da ga je okrajni šol. svet mariborski imenoval šol. ogledam pri Dev. Mariji v puščavi. Kot tak je kaj rad zahajal v šolo pogledat, kako in kaj se mladina uči, kako v vsem dobrem napreduje. Njegovemu izgledu sledilo je pa tudi več drugih in tako se je ravno po njem zanimanje za šolo po župniji tembolj vzbujalo. Prišel pa ni nikdar s praznimi rokami, temveč vselej je prinesel seboj nekaj daril zlasti za tiste učence, ki so že stali na pragu, da prej ko slej stopijo v življenje. Le tem je vselej spregovoril še nekaj spcdbudljivih besed, ter jih je potem primerno obdaroval. Tako je pokojnik na vse strani delil dobrote malim in velikim. Koliko pa je dobrega storil na tihem, to pa ve le Bog. Mi pa si vzemimo pokojnika, ki je bil mož poštenjak, značaj, velik rodoljub in pospeševatelj vsake dobre stvari, za izgled ter ga za vse čase ohranimo v hvaležnem spominu! Udovljenej go spej pa ob enem na tem mestu izrekamo svoje odkritosrčno sožalje!
Iz Ptuja. Vnovič vzhaja zvezda na jasnem obzorji mile nam slovenske domovine. Ona zvezda, koja bodrila je pred 10. leti, rekli bi, skoraj takrat tu še osamela, ona vstala je vnovič z večjo radostjo, da praznuje svojo veličastno lOletnico. In ta zvezda je naše »Slovensko pevsko društvo" v Ptuji. Zato ozira se na vas, častite pevke in častiti pevci, s prošnjo pripomoči, da pokažemo, kaj zamore slovenska pesem.
Odbor »Sloven. pev. društva" v Ptuji sklenil je v svoji zadnji seji sledeče: 1. Desetletnica se bode letos vršila dne 5. avgusta v Ptuji. 2. Pele se bodo sledeče pesmi: Mešani zbori: Dr. Gust. Ipavic: »Pod prozorom" za kor in čve-terospev; Volarič: »Slovenskim mladenkam" za ženski zbor s spremljevanjem orkestra, Foerster: »Venec Vodnikovih pesnij" s spremljevanjem orkestra. Moški zbori: Dav. Jenko: »Na moru;" Foerster: »Samo;" Nedved: »Vojaci na poti."
Note novih pesnij se že tiskajo ter se bodo kmalu razpošiljale. Če bi se pa utegnilo pripetiti, da bi kje glasov, znanih zgoraj navedenih pesnij pomanjkovalo, prosimo p. n. g. poverjenike, naj se v tem oziru nemudoma obrnejo na odbor »Sloven. pev. društva" v Ptuji, da se zamorejo pesni vežbati prej ko mogoče, posebno sedaj po zimskih večerah.
Najbolj častno pa bode, kakor za pevce tako za društvo, če se nam posreči, da se 10-letnica izborno obnese.
Vsa slavna društva uljudno opozarjamo na lOletnico »Slovenskega pevskega društva" v Ptuji.
Iz G-radca. »Prešernova slavnost" je minila; da minila, toda ne nam iz spomina in, upam, nikomur, kdor se je je vdeležil, vsaj se je pa tudi obnesla bolj kakor bi pričakovali, in še i
zdaj nam polnijo domišljijo one čarobne podobe, ki smo jih zrli dne 26. januvarija v »Aninih dvoranah". Ob osmi uri zvečer jele so se napolnjevati prostorne dvorane z najodličnejšim občinstvom, in bili so zavzeti vsi prostori, ko zadoni po njih geslo akad. društva »Triglav"; krepki, odločni glasovi vrlih Hrvatov in Triglavanov obrnili so bliskoma vse sijajno poslušalstvo tje, kjer so se izvrševale posamne točke koncerta, na oder. S pozornostjo, ktera je takoj zavladala med občinstvom, sledilo je vse izbornim besedam društvenega predsednika g. Krušica, ktere je govoril slavljenemu Prešernu v spomin in v pozdrav vsemu občinstvu. Kolikor občinstva ni umelo gorko čutljenih besed g. predsednika in ni moglo spoznati v Prešernu slovanskega duha, nevešče naše slovenščine, razkrivalo si je bistro slovan-stvo iz sledečih toček, ki so se menjale s tambu-ranjem in petjem: rahločutnost slovanska je dila iz njih; z isto spretnostjo je vodil g. cand. med. Podlesnik tamburaše kakor pevce g. stud. iuris Šavnik; za obili trud, ki sta ga imela oba gg. akademika, da sta dosegla tak vspeh, dobila sta vsaj nekoliko zadoščenja v burnem odobravanju, ki je sledilo pevskim in tamburaškim točkam. Če se je »Triglav" do sih dob smel ponašati z dičnim pevcem, g. Belo Stuhec, kojega polnoglasni bariton smo občudovali tudi tokrat, pokazalo se je tudi pri tej slavnosti, da ima tudi izvrstne virtuoze; g. stud. iuris Drahsler vlada na goslih z uprav mojstersko spretnostjo, in g. Šavnik je spremljal svojega tovariša na klavirju tako izvrstno, da ni manjkalo fino-muzikalnega užitka.
Ko so oddoneli zadnji glasovi tamburic, jelo se je plesati; 12 dičnih parov otvorilo je s polo-nezo ples, ki je trajal do ranega jutra.
»Triglav" si je s tem zopet pridobil ugleda med graškim občinstvom; kajti »Prešernova slavnost" stopa polagoma med prve elegantne pustne zabave in prihaja v dober glas pri najsijajnejem tukajšnem občinstvu, postaja vabljiva najvišjim krogom, v kolikor jih ne moti brezmejno sovraštvo do Slovanstva. Saj se pa tudi Triglavani potegujejo, da nastopajo všeškozi elegantno, dobro vede, da nasprotniki pripisujejo našemu narodu, kar opazujejo na njih!
Književnost.
(„Vesna".) Upravni odbor »Vesne" nam naznanja, da je stari upravni odbor z novim letom odstopil, ter se je zato osnoval nov upravni odbor, ki bo nadaljeval z izdajanjem listovim pričeto delo. »Vesna" bo stala odločno na vseslovan-skem stališči; gojila bo poleg leposlovja posebno znanstvo na vseh poljih, zlasti pa se bo ozirala na modroslovje, naravoslovje, slavistiko in tehniška vprašanja. »Vestnik" bo prinašal poročila iz vseh slovanskih akademiških krogov, skrbno zasledoval gibanje in stremljenje slovanskega di-jaštva sploh in sdsebno se oziral na pojave, želje in potrebe slovenskih velikošolcev. Pod zaglavjem »Umetnost in slovstvo" prinašala bo »Vesna" poročila o najvažnejših novostih slovanskih, kakor tudi drugih kulturnih pojavov. Tem potom bo skušala »Vesna" postati zanesljiv kažipot vsem slovanskim slušateljem velikih šol ter bodočim akademikom, ob jednem podajala tudi nedijaškim krogom verno sliko dijaških razmer. »Vesna" bo izhajala vsakega 15. v mesci v povečani obliki na 24 strUneh (poldruga pola) vsled česar se je naročnina povišala za neznatno svoto 50 novcev t. j. na 2 gld. Radi tehniških preosnov tičočih se nove glave in črk, izide prva številka še-le 15. svečana, druga 28. svečana, vse druge številke redno. — Uredništvo in upravništvo »Vesne" je na Dunaji (VIII. Lange Gasse 48. I. Stock), kamor naj se pošiljajo spisi in naročnina.
(Vinarska, sadjarska in poljedeljska šola)
na Grmu pri Novem mestu je izdala za preteklo šolsko leto pregledno sestavljeno letno poročilo, iz katerega posnamemo; kako lepo, koristno in praktično je ta šola urejena in kako od leta do leta v vsakem obziru napreduje.
(Gabrščekove »Slovanske knjižnice") sta izišla 8. in 9. snopič. 8. snopič obsega povest: »Mali Zlatko" in božično pripovedko: »Pogum-
nim Bog pomaga". 9. snopič ima povest: »Žalostna svatba" in pa iz češkega poslovenjeno »Kako sem izpovedoval Turke" (f Fr. Gestrin).
Listnica uredništva.
G. 0. v K. Knjižica: »Slovensko domoznanstvo" bi se zopet natisnila, ako bi nam obljubili, da nam poleg naročenih 100 iztisov pridobite še kacih 200 odjem-nikov. — G. P. Š. pri sv. J. ob T. Knjižica: »Učitelj Do-brašin" je čisto pošla.
Zahvala.
Večletna dobrotnika, velespoštovani gosp. Franc Gerec, trgovec in veleposestnik v Pišecah in njegova blagorodna gospa podarila sta tudi letos revnim šolarjem (dečkom m deklicam) obleke, katera se je v šoli med učence razdelila, ter se za ta blagi dar v imenu šolarjev prav srčno zahvaljuje
šolsko vodstvo v Pišecah.
Mladi trgovec
krepke in snažne postave, c. kr. poštar in gostilničar na jako dobrem prostoru v Slov. goricah išče tem potom radi premalega znanja primerne mu pridne soproge.
Fotografija in razmere premoženja — tretji ne bode poznatelj ne lista ne fotografije, katera se gotovo vrne, — naj se blagovolijo poslati pod naslovom „Po-stenost in tajnost" poste restante Maribor.	(14) 1
Na prodaj
je hiša, v kateri je gostilna; ima 4 sobe in vsa gospodarska poslopja. V hiši je tudi trafika. K posestvu spada 24 johov zemljišča in vinograd. Leži le eno uro od Celja blizo velike ceste petrovške. — Več pove upravništvo »Domovine".	(15) i
Za vsako faro in krajno občino išče se razumna, spoštovana in denarno zanesljiva oseba kot zaupni mož z dobrim postranskim zaslužkom. Pismene ponudbe naj se pošiljajo pod „201.191". Gradec, na pošti ležeče (loco).	(16) 10—t
Rlhstvn se oddaja v Savinji od pritoka Volske pa do Malih Braslovč v najem na eno ali pa tudi na več let.
Amerikanske trte 2
njene, najbolje sorte (Qip. souo) kakor tudi
hmpmvk veC tisoCi zimske seči, starikave U111UXU v xv rastj in 0d 6 metrov dolgosti želi prodati Alojzij Goričar, veleposestnik v Mozirji. (17) 3-1
SluLž"be išč?e
v konceptu izurjen jurist in stenograf z enim državnim izpitom, ki je že v večih odvetniških pisarnah služboval, pri kakem odvetniku ali notarju, v zadnjem slučaju na deželi. — Ponudbe naj se pošiljajo pod „M. G." na upravništvo „Domovine".	(18) 1
Išče se pridna in skušena
prodajalka
v trgovino z raznim blagom v Savinjski dolini blizo Celja. Vstop 1. marca. — Kje? Pove upravništvo »Domovine".	(19) 1
Pekovskega učenca,
ne pod 14 let starega, čvrstega in zdravega telesa, kteri bi, če treba, tudi obleko dobival, vsprejme takoj pod navadnimi pogoji	(11) 1 J. Rathofer, pekovski mojster v Slov. Bistrici.
Na prodaj
■ je hiša z lepim vrtom in nekaj zemljišča. Hiša je zidana, ima pet sob, staro gostilno in kra-marijo ter leži v zelo ugodnem -kraji za kupčijo. Več se izve pri upravništvu »Domovine".	(11) 3—1
Škropilnice
proti stru-peni rosi, najboljega izdelka, po ceni o<l 2 —10 goldinarjev, priporoča Edvard Miiller, klepar v Sevnici.»	(10) 3—1
I I I M M M M I M I M i | l I M M ! ! M ! ! : J! !
444444444 4 tH*t»»uH + tH»HH>» t + + +
Prava
španska vina
direktno od tam, dobiti so pri
Anton P. Kolene v Celji
Ljiibljajaskia. cesta, 4. 5—3 (154)
TTTTT l I T I T i T i I i i i i i i i i < ■ i i i i i ' i i 1 '