Politični ogled. Avstrijske dežele. Lani so Giačani večjidel od piusačkib liatov podauutani, grdo ravnali 8 Don Alfonzom, sorodnikom naše cesarske rodbine in tako svitlega ceaarja razžalili; zlasti se je zameril mestni župan Kienzl. Letos so ga pa vendar zopet enoglasno izvolili za župana. Novine pravijo, da se je to nalašč zgodilo. Tako predrzni so naai pruaaki! Pri vojakib je te dni dobilo veliko oficirjcv višje službe. Mladi nadepoljni nadvojvoda Janez Salvator, ki je lani v poaebni knjižici povdaijal potrebo, da se Avstrija z Rusko aprijazni in se varuje zvitega Prajza, je postal poveljnik 3. artilerijakega regimenta. To je cesaraki odgovor judovsko-pruskim liberalcem, ki so ga v novinah precej glasno hotli odstavljenega irneti od vojaš5ino. Ničvredni oficir baron Eitl je Prnaom izdal in piodal važna pisma in zemljovide našega vojnega miuisterstva. Bil je zasaSen, odstavljen in ob8ojen 10 let v težko je6o! — Cesarjevi6 Rudolf se bode v kratkem preselil v prekrasni grad Miramar pri Trstu, da se bo učil vojaškega brodnarstva. — Pruai ao izdelali več zemljovidov, ki so se lani celo po nekaterih naaib avstrijskib šolab potepali, 5eravno je na teh zemljovidih mnogo sedaj av8triJ8kih dežel s pruskimi zedinjenih videti. Sedaj pa 8e n. pr. v Ljubljani prodajajo meni ni5 tebi ni5 tik pod nosom avatrijskih gosposk laaki zemljevidi, ki kažejo Gorico s Primorjem in Dalmacijo že zediujeno z Italijo. Človek ne ve, komu bi ae bolj 5udil ali predrznosti pru8a5ko-lahonski, ali pa popuatljivoati našib, gotovo ne prealabo plačanih avatrijskih gospoak! Zastran obravnave z Ogersko se 6ujejo sami neljubi glasi. Magjavi zabtevajo prevec — bati ae je, da se vsa obravnava pretrga — tudi so magjaraki listi zaSeli jako pike5e in oaorno pisati, Minister Tisza ho6e odstopiti. Naslednik bi mu baje poatal Sennyey! V Budapeatu so te dni odprli novi most 5rez Do-. navo prek otok sv. Marjete. Ce ga niso boljše postavili, kakor je Dravski železniški most pri Zakanu, potem je 8labo. Novi Zakanski most, lani poatavljen, a se ne odprt, se je te dni zrušil in v Dravo podil. Vnanje države. Ruski car Aleksander II. pride 13. t. m. v Berolin k pruakeinu cesarju. Vsa Evropa upa od njega, da bo 8 svojo besedo letos kakor lani ob6no vojsko zabranil, katero bi Bismark rad imel. Naa minister Andra8ay ae pelja k ruskemu caru v Berolin. — Prajzi pomnožujejo svoje bataljone in svojo artilerijo, kar jasno pri6a, da na vojsko mislijo. Vea svet tndi trdi, da iš5e Prajz Laha imeti za zaveznika in da je v ta namen v Rim po8lal generala Moltke-ja in princa Karl-a. Laški aiinistri, brž5as od Bismarka še bolj podšuntani, ho5ejo vatikansko poslopje z vojaki zasesti, da nebi nih5e ve5 brez dovoljenja pijemontežke vlade mogel pied sv. 05eta. Ljubi Bog, kedaj bo naailatva konec! Grabljiva laška vlada je cerkveno premoženje že do malega vse zapravila, a dolgov vendar ni poplačala; sedaj ho6e milodarne ustanove ali štiftinge ubogib, kakih 1300 milijonov lir, pograbiti; pa »udi ti milijoni bodo brž zginili v žakljib judovakih. Krivi5ni denar pa5 nikder ne zda. — V aeverni Araeriki se bo 13. maja odprla sijajna svetna razatava — prva v Ameriki. Jugoslavjanska vojska se krvavo vrši naprej. Muktar-paša 12. 13. 14. aprila tepen in od vstašev obkoljen je dobil 10 bataljonov na pomoč in 28. aprila udaril proti NikšiSam, da v izatradano mesto živeža apiavi; unela se je straana bitka, med katero je Muktar-paša 300 žakljev uioke v trdnjavo zavlekel. Ve5 ni mogel storiti. Padlo mu je 1300 Turkov in se je moral v Gaeko pouiakniti nazaj. Turki namialijo neki Hercegovino že zapuatiti. Pri Gradacu je vstaa Jakšič Turke natepel in jim vzel 370 volov. V Bosni je sultan ukazal črno vojsko ter vse Turke zoper Kristijane orožati. Srbi so mesta na turški meji Alekainac, Čuprijo in Paračin z nasipi vtrdili, da bi laglje prvi naval turške vojake, 40,000 mož mo5ne, odbili. Srbi imajo tudi precej vojske pripravljeue, le denarjev jim hudo pomanjkuje !