Zanimivosti. Izum, ki bo na škodo vlomilcem. Žalski rojak gospod Kukec Je te dni predvajal v Ljubljani pred zastopniki polioije, trgovcev in bank zelo važen izum, za katerega mu bodo zgoraj navedeni hvaležnd, le vlomiloi in tatovi se bodo jezili. Gre namreč za novo signalno napravo, ki se namesti v blagajno. Kakor hitro skuša kdo blagajno na kak naoin odpreti ,ali vdreti, začne naprava zvoniti tako močno, da se sldši zelo daleč. Dosedaj so že sicer obstojale slične signalne naprave, ki pa za previdne vloroilce niso bile nikaka ovdra. Vse take naprave so bile namreč v zvezd z elektriičiK) napeljavo, in vlomilec je moral, predno je začel blagajno vrtati, električno žico prerezati, potem pa je imel mir. Pri novo izuimljenim aparatu pa je drugače. Tudi ta je zvezan z električno žioo, toda s to razliko, da se tudi v slučaju, da hoče vlomdlec žice prerezati, oglasi signalnd aparat ter prične zvondti. Izumdtelj je svoj dzum že prijavil patentnemu uradu ter bo imel sigurno velik uspeh Atlantski ocean je preletel. Letalstvo slavd vedno nove uspefce. Poleti v daljavo več tisoč kilometrov niso danes ndč novega. Že dolgo je bila želja drznih letalcev, preleteiri Atlantski ocean. To silno daljavo so sdcer letalcd že pretekK, toda s pristajajanjem na posameznih otokih. Le edino velikansiki nemškd zrakoplov Zeppelin je preletel to ogromno ra^daljo naravnost in sioer iz Frdedrichshafena v Nemčiji v Newjork. — NeM ameriški bogataš je lansko leto razpisal nagrado 25.000 dolarjev onemu letalcu, ki preleti progo Newjork—Paris naravnost brez vmesnega pristajanja. Nagrado si je hotel lansko leto priboriti francoskd kapitan Fonek, toda prd začetku poleta se mu je letalo zdrobilo dn zgorelo, Fonck pa }e jedva odnesel življenje. Letos na pomlad so se jeli mrzlično pripravljati na polet Francozi an Amerikanci. Oba naroda sta tekmovala, kdo bo prvi preletel to razdaljo. Pred 14 dnevi sta se dvignila v zrak v Parizu Franooza Nungesser in Coli na letalu »bela ptica«. Toda svojega cilja nista dosegla. Silni vdharji so treščild »belo ptico« v morje in dba drzna letalca sta našla smrt v morsiMh valovih. Ta usoda pa ni ostrašila mladega, komaj 251etnega ameriškega letalca Lindbergha. Dne 20. maja, ob 12. urd 5 mdimt, se je dvignil popolnoma sam v zrak s svojim letaloan v Newjorku ter priletel v Pardz v soboto ob 10. Urd ponoai. Za celo razdaljo, ki znaša okrog 6000 km, je rabil 33 ur 31 mdnut. Ves čas je sedel pri krmdlu, 2000 km je letel po dežju in viharju, hranil se je pa samo s kavo. Ko je priletel v Pariz, je skooil §e popolnoma oil iz letala. Vsled tega uspeha je zavladalo v Ameriki ogromno navdušenje. V Ameriki trajajo še vedno poplave. Svet še ni videl take povodnji, kakor ddvja v Ameriki že celi mesec. V »Gospodarju« smo že poročald o strahotaih, katere je po vzročdl Mississippi. Od tistega časa pa do daoes poplava neprestano narašoa, bregove so prestopile vse neštete reke in reoice, ki se izlivajo v Mdssissippi, tako da je danes že pod vodo dva dn pol milijona hektarjev rodovitne zemlje z mesti in vasmi vred. To je ogromno ozemlje, skoraj polovica nekdanje Avstroogrske države, ki je bila po velikosti pred vojno druga država v Evropi. Potem si lahko predstavljamo, kako ogromno škodo je poplava povzrocila. Na krajdh, kjer voda stoji že celi mesec, so se pričele rušiti hdše in polagoma bodo izgindla v valovih cela mesta, ki so še pred nekaj tednii brojila na stotisoče prebivalcev. Ti ljudje živijo sedaj kot begunoi v gorovju, stanujejo v barakah in šotorih ter vlada med njimd nepopisna beda. Škoda je ogromna ter jo bo težko občutrila tudi bogata Amerika. Strašen 5in blazneža. V Bothu v državi Michdgan v Severnd Ameriki je Tiblamel nek farmer radi tega, ker so mu oblasti predpisale prevec šolskega davka. Sklenil je v blaznosti svojoe pobiti in se stra^Tio maščevati nad lolo. Skrivaj si je nabaviil 100 kg dinamita. Polovico ga je epravil v klet šolskega poslopja, en del pod svojo liišo, drugi del pa je v zabojčku dal v svoj avtomobil. Najprej je prerezal svojd ženi vrat, nato pa pognal v zrak svojo iidšo. Nato se je odpeljal z avtomobilom pred šolo in prižgal vžigalno vrvico, katero je napeljal svoj čas dz kleti aa cesto. Odpeljal se je nato par sto metrov vstran ter čakal na učinek svojega peklenskega dela. Kmalu ]e strašno gnnenje pretreslo celd kraj, na mestu, kjer je stala šola, se je dvigndl ogromen steber dima, prahu dn kamenja, ki ge je sesulo na kup, pod njm pa 140 otrok, ki so imeli raviio pouk. 40 je bilo na mestu ubitih, 100 pa težko ranjenLh, tak« da bo malokdo ostal prd življenju. Ravnatelj šole je po res čudnem naključju ostal živ dn tekel po pomoč. Nič hudega sluteč je pribežal k blaznežu, proseč ga, naj hiti • »vojim avtomobilom prevažat ranjence. Blazni farmer je pa t tem trenutku prdžgal dinamdt, skrit v avtomobilu, izvršila se je nova eksplozija in avtomobil, ravnatelj šole in blamež so sfrčali v zrak, raztrgani na drobne kose. Nova bakteriološka iznajdba o hemorrhoidalnih boleznih. V nemški znanstveni medioinski literaturi obravnavajo med drugimi dr. Huttner, dr. Wittkop, dr. Bonnin in prof. Rumpel novo metodo za preprečenje in odsiranjenje tako pogostdh in razširjenih hemorrhoidalnih obolenj. Gre za »Posterizan«, ki se dobiva iz crevesnih balcterdj ia ki specifdčno deluje. Ta nova metoda temelji na tem, da se balrterdje, ki v glavnem povzročajo vnetje pri hemorrhoddalnih boleznih, uničijo z zdravilnimi tvarinami. Omeniti je vredno, da se bolezen da z lokalnim zdravljenjem odstraniiti.