St. 87. V Trsta, v soboto 31. oktobra 1885. Tečaj X Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko »EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako trti« in labot* o poludne. Cena za rae lato je O piti., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. SO kr. — Posamezne številke m dobivajo nn onravništvu m ▼ trafikah ▼ Trata no & kr., v Sarlol in ▼ A)davi2in* oo €1 kr. — Stroantn*. reklamacije m innerat« prejema Opravalltva, vli Tarrmt«, »Neva tlakama*. V«i aovtti pošiljajo Uradaiitva »tia Ttrreits- »Niiov* Tipografi*;« *»akmorabltl frankiran. Rokopisi D'ez posumi* vrudmmii ne vračajo. — Interatt (razne vrate naznanila in poslanice) s* caračimijo po povodN — prav «eii6 : pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vnakn h**<*dn 2 kr Adresna debata " v drž. zboru. (Konec). Po konČanej besedi poročevalca ao priSli odstavki 9 —12 adrese na glasovanje. Heilsberg je predlagal, n;ij se o 9, odstavku, ki priporoča avtonomijo dežel, glasuje po imenih. Pri glasovanji je bil ta odstavek sprejet s 173 glasovi proti 149. Z večino so glasovali ministri, tudi Conrad, kateremu so levičarji klicali, naj povć glasneje, kaj hoče, in nemško-česki poslanec Heinrich, čigar glasovanje pa je na levici zbudilo silen vriftč in so se čuli glasovi: Sram te bodi, sramota, Ceh! Desnica pa je klicala: Mir dajte, dostojno so vedite! Zoper desnico so glasovali z levičarji Gtidel, Coroninijev in trentinski klub, pa moravski veliki posestniki, mej njimi celd grof Fiirstenberg, ki sicer zmirom glasuje z desnico. Čudimo se, kako se posebno Godel suče zadnji Čas. Po tem glasovanji je predsednik, ker je bilo uže kesno, sklenol sejo. Ali drugt dan potem, to je v petek je bil četrti važni dan. Začel ga je glasoviti Ansserer, nekdaj nemški profesor na trgovske) akademiji v Trstu, o.l tod pa je nekda moral oditi zarad neljubih stvari; ta mož ni nič novega povedal, le kmetom in delal-cem se je prilizoval, ker je povdarjal, •da je treba državne pomoči malemu možu. Za njim pa so se začeli Nemci sami mej seboj prepirati zarad Židov, ki so postali uprav nesreča Veliko-nemcev. Skrajni Nemci so vsi antise-mitje; ali zmernejše, ki še vendar upajo, da bodo zopet kedaj vladoz-možni, pa ta nemški antisemitizem strašno jezi, ker predobro veidrf, da so jih prvikrat držali na površju le židje in da jim židovski Chabrus more še kedaj pomagati. Videti to zmešnjavo mej samimi Nemci je baš za Slovana haut-gout, kajti rni Slovani smo se vedno daleč držali ud Židov, ho lisi za dobro, ho- Počasi, ali gotovo se ta opozicija in nje sedanja organizacija popolnoma preživi in uže danes je postala jako revna, ako ne zarad druzega, uže zarad razdora v svojej sredi in ker se je postavila nekoliko na pangerinansko stališče. Kako ulogo pri vsem tem igrajo od dne do dne bolj kopneči Coroni-mjevci. mej katerimi so tudi trije disi za slabo. Se Židi se je torej kon- jTržaSui poslanci, to pripuščamo sodbi čal vroči, 4 dneve trajajoči boj,— in čitateljev, ki jo lehko sarr.i izreki. m na veliko sicer na čast desnice sramoto Velikonemcev. Glavni moment vse adivsne debate je bil uprav Riegeijev veliki govor, ki je državniškim razumom premišljena izjavu v imenu skoro vse desnice in jako fina zavrnitev Velikonemcev na vse njihove tožbe proti vladi in parlamentarnej večini. Tudi Nemci so v boj poslali nekatere jako dob^e govornike in je Plener tudi to pot pokazal, da je oratoričen talent; manj veščega parlamentarca in manj hladnokrvnega državnika, nego je Taaffe bi bili s takovimi napadi lehko v zadrego »pravili, toda v vrstah večine, kakor tudi vlade, opaziti je moral vsak tisto hladnokrvnost, katera je lastna ljudem, ki so gotovi svoje stvari in uže od daleč poznajo skrivne manevre in tajne načrt« nasprotnikov. Ta gotovost, posebno pa odločni odgovori Taaffejevi so levico kar gnali v obupnost. Pri tej debati pa se je sami Iz vsega na se vidi, da desnica zdaj more od vlade odločnejše zahtevati, da do zadnje piČice izvede enakopravnost, saj je še celo oče ustavo-vercev Schmerling sam izrekel, naj se Slovan sodi pred sodnijo v njegovem materinem jeziku. Ko bode pred vsem popolnoma rešeno jezikovno prašanje, še le potem bode mogla večina prestopiti tudi na drugo, strogo državnopravno polje, po katerem posebno Čehi in Poljaki hrepene. Marsikaj morda natančnejšega v tem obziru utegnemo slišati v proračunskoj debati. Govor poslanca Riegerja v 8. seji državnega, \bora. Visoka zbornica I CM več strani se ču-jejo izjave, da je adresna debata odveč, da se namreč pri njej duhovi bore, občna bla- PODLISTEK. Sveti Just. Zgodovinska Črtica o živenju sv. Justa in 4> početku tržaike stolnice Njemu na Čast posvečene. fZ spomin petstoletnice njenega obstoja Uvod. . Trst obhaja letos veliko slavnost v spomin ustanovljenja stolne svoje cerkve. Bile ste pred letom 1885 na mestu, kler sedaj stoji staro lavna cerkev sv. Justa, dve cerkvi: ena posvečena Mariji Devici in druga sv. .Tastu, tržaškemu mučenika in svetniku in našemu patronu.Te dve cerkvi bile ste potem vkupzdružeui, da bi zadostovali vedno rastočemu številu vernih, in iz dveh naredila se je jedna: naša sedanja stolnici. Posvetil jo je dne 27. novmb. 1385 Skof Henrik pl. Wildenstein. Letos je tedaj od tistega časa minolo 500 let, radi česa se bode ta veseli spomin z velikansko sle ve snostjo obhajal, z tridnevnico 31. okt. in 1. in 2. novembra, Čas v kojem pade ravno god mestnega patrona, sv. Justa. Ker smo tu ii mi tržafiki Slovenci pod mogočnim njegovim pokroviteljstvom ter ga v naših dušnih potrebah v pomoč kličemo. naj tu malo vrstic o njegovem svetem Živenju in o cerkvi njemu posvečeni spregovorimo, da se ono in U nekoliko bolj spozna. I. Sredi mesta Trsta vzdiguje se holm, na katerem sedaj v nebomolistar Stirivoglat stolp in pri njem stoinioa sv. J usti. V starodavnih časih sezidale so se polagoma v podnožju in po brdu tega holma stauo- szost pa nema ničesa od tega in da bi bilo tudi ~pokažalo~, da Jje VeVnica" Veliko bolje pečati se s koristnimi in prak- r . , . ' • i -i tiflnlmi zakoni. močnejša m kompaktnejša, nego je bila v poprejšnem parlamentu in da se ni bati, da bi jej mogli levičarji s6 vsemi svojimi eventualnimi pomagači kaj zmešati. vališča ter počasi združena naredila veliko vas in slednjič mesto. O prvotni zgodovini in imenu sedanjega Trsta nam zapisanega nič ni ost i ne; Strabon imenoval g* je Pagus Carnicus. Ko so potem Rimljani premisli istrske prebivale* in posedli deželo okolo tržaŠ kega zaliva in mesto, spremenili so vrh holma v sedež poganskih bogov liki ka-pitol v Hi mu, katerega so obzidali z visokim zldovjem, kojega ostanki se Še sedaj vidijo. Sv. Peter, glavar aposteljnov, je poslal sv. Marka oznanjevat sv. vero v Oglej, kder je zadnji posveČil v škofa sv. M<>hora in taje poslal leta 50 po Kristusu jednega presbiterja in jednega dijakona v Trst, tukajšnjim paganom oznaujevat vero v Kristusa. Ustno izročilo pravi, da je bil ta prvi oznanjevalec in dušni vodnik tukajšnjih kristijanov sv. Jacint. Tedaj je Trst imel okolo 10,000 prebivalcev in bil rimska naselbina na meji rimskega cesartva ter obljuden z prebivalci verujočimi v sleparska paganska božanstva. Ali gotovo bi se kmalu vsi k n o vej edino pravi veri spreobrnoli, ako bi rimski vladarji ne bili začeli strašno preganjati vernikov v Kristusa, hoteČ popolnoma iztrebiti krščansko vero iz vsega cesarstva. Tržaški kristijaui. proti kojim se je tudi grozno preganjanje začelo, so se jeli zbirati v skrivnem kraju, da so tam opravljali sveta opravila in mobli, kraj pa, kder so se zbirali, je bil oni, kder se je pozneje sezidata cerkev sv. Silvestra, svetnika, ki je zasedal sv. stol uprav v času, ko je cesar KonŠtantin razglasil prostost spoznavanja krščanske vere. Leta 270. naraslo je število tukajšnjih kristijanov vsled oznanjevanja og)ej*k»ga škofa sv. Hilarja tako. da so se nekoliko let pozneje kopice oseb skupaj združevale ter tičnimi zakoni. Jaz se ne morem poprijazniti s temi nazori in sploh dvomim, da bi bili tisti zakoni posebno izvrstni, ki se v velikih parlamentih napravljajo. Meni je v tem oziru veliko bolj všeč takozvani «conseil d'etat* (drživni &tfet), ki za primerne zakone sam skrbi, pripravlja jih in nže gotove zbornici predlaga v formelno potrditev; dalje pa tudi mislim, da je prestolu! govor v vsakej ustavnoj državi potreben. Prav v njem se razvija duševno delo na polltič* nem polji in se prosto kaže p« lit čna stran današnjega časa. To je izvestn > poduč jlvo za vlado, za vladarja in za vse, ki so svoje živenje posvetili politik1,* tudl'Čfe se slišijo tako Ču lni nazori, kakor srno jih ravnokar Čuli iz ust gospoda predgovornika (Carne-rija). (Oho! na levi.) Tudi taki so po-luč-Ijivi, Gospo la moja, v najnovejšem času nam resnično ne manjka izjav, ki označujejo denaSnji politični svet; programe strank imamo in dve adresi ste pred nami, iz katerih odsevajo jako določni razni strankarski nazori. Adresa manjšine je letos posebno v svojem drugem delu jako zbadljiva, tako za Češki narod, kakor tudi za vlado samo. PoBehno v svojej točki je podobna popolnoma — nekolekovanej prošnji za kak portfelj, kakor se je na tej strani nek Čestit govornik Izjavil. O tem ne£em dalje govorit1. Pač pa sem pr silj*n nekaj besed spregovoriti na obrambo češkega naroda -e toliinih obdoiževanj, ki se mu na glavo vale. Posebno jelna točka se nam vedno očita, da se namreč šd vedno drlimo državnopravnih nazorov, s kakoršnirai smo stopili v to zbornico. Da, gosp6da moja, moji tovariši so me pooblastiti (čujte, čujUl na levi), da Vam povem, da se res še vedno držimo tistega prepričanja, ki smo ga imeli ob našem vstopu (iobro! na desnici) in sega hočemo tudi na dalje držati. Nam ni drugače mogoče, kajti to je najboljše prepričanje našega naroda, in na tej podlagi nas je narod volil, nas, kakor tudi poslance ve-iikoposestva (čujte, čujte! na levi), kajti to prepričanj« čitati je bilo tudi po onih volilnih oklicih. (Prav res! na desni.) Gospoda moja! Presvetli cesar je bil se, svet zaničujoč, posvetile pobožnemu in ^pokornemu živenju, 1. 313 pa je bilo po deželi le malo piganov več. V strašnih dnevih preganjanja je mnogo kr stijanov kri prelilo za s", vero; komaj so nanje sumili, da so udani nov j veri, ali so jin na shajališču, ali kder >i bodi našli v tem, ko so molili ali kako drugo kristijansko Čednost opravljili, uže so jih zgrabili in vlekli pred sodišč". Tu so jih spraševali in z raznimi obljubami hoteli odtrgati od krščanske vere, in Če so vedno se ustavljali češčenju ma-likov, obsodili so jih v smrt ter pred mestnimi vratmi Gavana (na sedanjem lip-skem trgu — Piazza Lipsia) jih je rabelj obglavljeval. Telesa umorjenih so kristijani pobrali te>'zakop ivali na neko staro pokopališče, koje so pokopališče sv. Mučenikov nazvali; na istem mestu se je uže v starodavnih časih sezidala cerkev, ki se je dala v oskrbenj* nekim pobožnim mnibotn. Ti stari grobovi sv. Mučenikov so uprav t tm, kder je sedaj deželna sodnija. Deset glavnih preganjanj pretrpeli so prvi kristijani v raznih krajeh in mnogo je v tedanjem strašnem času bilo mož, srčno ljubečih Boga in zaničevajočih svet-sko ničemurnost. kateri so rajši grozovjtno smrt storili, nego bi se dali premagati pretenjem in mučilnemu orodju surovih paganov. Paganski meč se je zlomil na stanovitnej srčnosti kristijanov in atkira se je strastnim paganom skrhala na skali na katero je Jezus svojo cerkev postavil. Kruti Neron, Domlcijan, Trajan itd. so prešli In prešla je in strmoglavila rimski moč z vsemi svojimi gluhimi boeovi, ali cerkev Kristusova je ostala in stala bode nepremagana do ko"ca sveta ! Mej mnogimi tržiSkimi vernik1, ki po za sveto vero litli mučeni in umorjeni, naj imenujemo le sv. Justa, iz plemenite tižaške rodovine, ki je I. 286 v času pre- ganjanja pod D joklecijanom smrt storil za sv. vero. Djoklecijan začetkoma ni bil sicer protiven kristijanoin, ali podšuntip od krvoločnega in surovega Galerija, vladalca v II rij i, jel je tuli on kristjane na s» raSen način preganjati in moriti r to preganjtnje bilo je eno najgroKOVitejŠih, kar so jih morali kristijani do tedaj prebiti. Al tudi iz tega divjega preganjanja in mučenji prinesla je s*, cerkev palmo zmage in potrdile so se besede Tertulijana, ki pravi: ■ Mučeniška kri je seme novih kristij mov», k*r po t'-rn groženju pogubitve sv. cerkve, ni se število vernikov zmanjšalo, ampak povekšalo in pomnožilo. Kakor nravi neko staro ustno izročil ', bil je sv. Just ud neke plemenite tržaške rodovine, poklican pred sod Munacja ter lu siljen, naj bi se odpovedal k'šanskej veri m spet pristopil k pairanstvu; aH ker on tega ni hotel storiti, ampak j" stanoviten ostal, bil je vržen v ječo. Se je bil spraševan in vabljen vnovič darovati gnjusniSS bogovom, ali on je ostal vedno oni, trd^n v svojem prepričanju, da ie I« krščanska vera prava in zUo se pustil bičati do krvi. Ker le ni hetel storili tega, v kar je sclnik silil, bil ie obsojen k vtopljenju v morju. Blagi Svetnik je *esel, raoosten in smehljale Se sam nesel kamene, koji bi ga morali pod vodo na dnu držati, da zadavljen umre in, hodeč proti bregu Gru-inula, veselo je pozdravljal svoje znance in prijatelje ter hvalil Boga,da ga je izvoli . zini smrt mučeničko storiti. Stopil je v majhen čoln ter notri postavil kamenje, katero so mu potem za vrat navezali in ko je z rabijrui dospel nekoliko od brega na piano morje, so mu i ile z-ezane roke in r.eg ter z» vrat in roke obešen velik kamen, in tako bil je pahnen v globočino. Tako je storil mu- E DIMOST tako miloetljiv, da je to naša prepriianje v kabinetnem pismu 2C. septembra 1871 smatral za opravičeno, in ko smo stopili v to zbornico, nam je naše nazore prep-vetli cesar tudi potrdil. Ker smo si v svesti tega potrjenja z najvišjega prestola, nam je pač vse jedno, ali nam nasprotna stranka naše prepričanje očita ali ne. ( T.tko jet Dobro! na desni.) (*> pa trdite, da se ustavi odtegujemo, rečem Vam, da se motite. Prav na podi igo ustave, nadej tmo se, podrtin novo cerkev sezidali ; nekoliko starega zidovja so pustili kakor preddvor (atnj), po kojem se je v cerkev prišlo in kateri se še sedaj vidi v notranjosti evonikovi; raznolike nasekane marmorske plošče so se poranile za tlak; stebri za podaljšanje preddvora. Dve oneh ploŠČ, ki predstavljajo boj Amazon, se Še vidijo. Cerkev je p* sploh bila vsa obnovljena ter spremenjena ■ v basiliko; imela je tri ladje, dve stranski in eno na sredi, razdeljene se atebrovi, kakor še z iaj (Konec prih.) hočemo razbiti. Ne, tega mi nečemo) Pač pa je federalizem v najnovejšem času jako čudne mladike in cvet pognal. Pri nas v deželnem zboru se je uie večkrat pretre-savala misel, da bi se stara kraljevina, ki je uže po svojej naravi kot nerazdelj va celota videti in katero zopet ustava sama kot nerazdeljiv in neločljiv državnopravni del države zagotovlja, da bi se ta stara kraljevina razdelila v dve dežel', v dve pokrajini. Politični pregled. Mttranjt Ožele. Ogersle delegacijt odsek ta »oznoje 28. t. m. razpravljal redno potrebščino za vojno ter dovolil priklade nižjim častnikom, kakor tudi priklade za opravo novoimenovanih majorjev in večjo potrebščino za zboljšanje plač kadetom. Poslancu Bedthy, ki je omenil narodnostnih razporov v vojski, od« govoril je vojni minister, da onega, narodnostne razpore zadevajočega ukaza, ni iz-ia!, ker ga sploh potreba ni bilo. Ti raz-pori so omejeni sploh na posamezne ne-pomenljive praske in prepire v krčmah. V Plznu je vstal pretep le zarad žensk, tu 11 tukaj ni bilo ranjenih trideset, ampak le tri osobe. Potrdile so se potem tudi večje potrebščine za vojaške zdravnike, kakor tudi za pomnožitev štipendij vojaško zdravniškim aspirantom, ker se odpravi voja-škozdravniški tečaj, s to predrugačbo, da se je zbrisalo petnajst štipendij. Vnanjfl dežele. O tshodnjem praianji imamo te le venti: Iz Carigrada se 28. t. m. poroča, da so vse velevlasti formelnesprejele konferenco, vendar so posamezne vlade stavile nekatere piiiržke. Več vlad se je ugodno izreklo za francoski predlog, nai se na konferenci ne t-klene nobena posilna naredba, ker take po berolinskej ponodbi pripadajo Turčiji. Začelo se je posvetovanje zarad nekaterih predrugačb pri vladarstvn vshodnje Rumelije, da re željam Bolgarov n-koliko ustrea-*, a ne razruši enakotežjs na Balkanu, katero hočejo velevlasti varovati. PraŠanje o odstavljenju bolgarskega kneza se menda ne sproži, ker iz tega bi nastal razpor mej Rusjo in Angleško. Konferenca v Carigrada, kakor se k iže, izreče se z t status quo ante; ali potem nastane prafianj-, ali bodo Bolgari s tem zadovoljni in ali se podvrž jo sklepu velevlasti. Da tega ne stote, to je jasni; potem pa ne ostane druzega, nego sila. In kdo Bolgare prisili k pokorščini ? Velevlasti se dvakrat premislijo, predno dopuste, da tuiška vojska zasede Ruinelijo, ker to bi po vsem vshodu zatros lo vojni ogenj. Rusija bi uže pripravljena bila, a to zopet ne bode prav drugim vladam, ki se boje luškega vpliva na Balkanu. Enako bi se godilo tuii vsak-j drugej velevlasti. Sklep konference utegne tedaj ostati le na pa piiju Ali pri vsem tem je Š) druga nevarnost. V Micedoniji se \se pripravlja za vstajo. Bolgarska vlada se tru ti, da gibanje zadržuje, če se pa hoče zopet uvesti statua quo ante, potem Bolgarija nategne niti, ki drže v Macedonijo, in »name se tam vstaja, ki se naglo razširi čez meje i na bankanskem poluotoku vstane splošna vojna, ki p tegne tudi velevlasti v krvavo svado. Diplomati imajo tedaj silno teško nalogo. Orlka se do brade oborožuje In pripravlja na vse pritege za vojno. Sklicani so pod orožje vsi reservniki na suhem in moiji. Uraduikom se je znižala plača in omeji a so se druga plačila iz državnih blagajnic. Včeraj se je za grško vojsko v Trstu zopet vkrcalo okoli 500 na Ogerskem nakupljenih konj ; železnica je Izročila vse, a ko so bili vkrcani na ladijo, manjkalo je enega i niso mogli pozvedeti, kam je prišel. Nemili državni tbor se skliče na 19. dan meseca novembra. Novi brunlviiki vladar, pruski princ Albreht, pride v Brunšvik 2. ali 8. novembra. V Parizu je 29 t. m. nekdo z samo. kresom ustrelil na ministra zunanjih zadev, Fceycinet-a, ko je šel iz miuisterskega SV' ta domu, pa ga ni zadel. Napastnika so zaprli, ali nič ni spraviti iz njega, kdo je in zakaj je ministra napadel; sumi se, da j" I ital janskega rodu. It Indije se poroča, da je bil bi-man-skl kralj umorjen in daje v Mmdalaji vstala revolucija. Vest o vstaji v Mandalaju in umoru birmanskega kralja je včeraj bila preklicana. DOPISI. Iz irAadke okolic«, 21- oktobra. — Prav prijazen dan me je zvabil zadnjo nedeljo v Plavje, da si tam ogledam novi Še ne dodelani zvonik. Za prijaznim dnevom je prišla krasna noč, katera me je pridržala pri mojih nekdanjih prijateljih tako, da sem se bil izpozabil, da užj mesec razliva nad dobre i hidobne svoje mile žark«, zavedal sem se svoje zamud« ui* okoli desete i pol ure, odpravim se toraj proti svojemu domu. Ko dospem v No»;ero, slišim neki prepir, hitro se spomnim, da sem ne davno čital v listu »Eilbosti« dopis, v katerem je neki g. dopisnik opo-minal tamkajšnjega krč m i rja, da bi nehal tako zabavljati, a besede so padle na skalo, mogoče, da še oui krčmar za to ne ve, ako bi bilo pa pisano v »Picollo«, gotovo bi i on vedel, jaz bi pa želel, da bi uže vsaj drugi vedeli, kateri imajo za tega moža zdravila. Ne rad, ali veudar sem obstal in poslušal ovi »Škandal«. Prepir je imel krčmar najprej doina v svoj j krčmi z svojo ženo, potem mu je žena od strahu (kakor je rekla), da jo ubije, utekla v stanovanje nekega delavca, kateri jo je v svojo hišo zaprl; on pride za njo in jo hoče imeti ven, in zahteva, da se mu odpre, na kar delavec odgovori, da ne odpre, ker on hoče svojo Žno ubiti. Krčmar je hotel po sili, da se njegovo zahtevaoje izpolni' ali v njegovej togoti je tudi dobil par gorkih od onega delavca. Potem pride trojica •Snopsarjev« (ne vem. so li pili v njegovej krčmi, ali ne), kateri so jeli krčmarja svaiiti, naj nikar tako ne ravna, da je grdo, na kar jim odgovori:»Va in mallora moštri di Ščavi«. na k.ir mu prešnji delavec odgovori: »Chi ti da ni viver se no ščavi a, a krčmar ni hotel nehati psovati narodnosti ovib, kateri ga rede. Vprašam čč. čitatelje: Je li prav tako ? niso grdi taki »škandali« in to celo na javnej cesti? Okoličani, zakaj dopuščate, da !-e na vaših prs n redi strupeni gad, kateremu morate drago plačevati kozarec z špiritom m Šane vode? lahko se gi izogibljrt*, da mu skaiete, da nočete biti njegovi sužni. kakor vas sam zove. pustite človeka, kateii tako vaš inili narod zaničuje. Tu li gosn. vitez Tonello ima dobro zdravilo za tega moža, saj je sam priča toliko m takih »škandalov«, naj boljše bi bilo možu pot pokazati, od koder |e prišel, potem bi bilo vse dobro. IZ Bole«, v 27. dan oktobra. — (I/.v. uop.) — (Na uho cestnemu odboruI) Uže v 40 Š'. lanske Soče se pritožuje n kdo ran slabe Predelkfcke ceste, ki je v istini vse Kraje vredna 1 Reči se mora, d.i se za i*b ijšanje te ceste m storilo čisto nič ko s« veuder vrši po tej cesti prćCJj prometa n»e| Koroško in našo d»ž'lo, Od Gorice io Kobarida naj iti še biio. a od Kobarida dalj- Človfk res ni več živenja gotov. Kei 6 se Še ni peljal od Kobarida proti nagemu Boleti, da ni ol>čii iov;»| mej Ko haridoui in Srpen'co ouiii silovitih kla< -cev, kuji hi se dali lehko o ist raniti? Č-se pa pelješ preko srpemškega klat ca, tako obudi preje popolni kes, kijti V9ik iiip lehko pričatiije* piaz k imetja, ki od-nese tehe, voz iti Konje tj.t uolu v hladno Sočo. Na i ojsto vise velikanski sk;ile, kakor kapljica na vej c , a če )•* le nekoliko dežja, ki izpere zemljo okolu onih skal, udirajo se ter se valč se Bilovitim hrurnom v Sočo. Nul če si tedaj ob tiko srečnem času na ouej cesti, tedaj priporoči svojo dušo. Bi se li ne dalo vse to odstranit.', da bi bi človek vsaj svoje glave gotov?! Recimo, da se pelješ od Kobarida k nam v Boleč, potem ko je vso noč deževalo, tako zadeneš mej Srpenico in Ž igo in tuli še za Žago pri »2'ikurju« na močne nudournike, čez k»tere gotovo ne pojdeš, marveč obrneš voz in konje ter se vrneš, o i koder si prišel, če nočeš, da ponese hudournik tebe in konje — v Sočo. Teiaj take zapreke na glavnej cesti? Će je le eno noč močno deževalo, tako ne moreno niti čez Predel, niti do Srpe-nice, a če je radi slabega vremena zaprt tuii telegraf, tako smo Bolčani kakor za-p ti. Drugi ne moreio k nam, mi ne moremo iz Bolci. a zaprti nam je celo priložnost, da bi lehko vsaj kaj naznanili po telegrafu, tako smo zaprti vsakej komunikacij z drugim svetom. In vender je Boleč na glavnej, na cesarakej cesti 11 Kedaj se vender začne skrbeti za to cesto, kedaj se napravijo potrebni mostovi Čez one hudournike?! Će je le nekoliko dežja, tedaj odneso hudourniki esto na ^nnogih krajih, cestni erar ima tedaj oh vsakej takej pril ki mnogo troškov, a mi mnogo sitnosti in premriogokrit tuii škode 1 Se neka nevarnost ! Veliki leseni most Čez Bogo mej Žago in Bolcem je silno slab, tako slab, da bi se prav lehko udri poJ težkim vozom. N«! videti je, da se ga misli popraviti, a letos bode menda težko k j raji svojo službo opravlja. Istega dne zvečer sta pustila oče in-mati, po imenu L*perer, na gradu dva majhna otroka sama doma, ter jih položila k počitku, zraven nj h sta pustila lučico petrolja, potem pa šla v krčmo na koza* rec vina. Mej tem časom, ko st i v krčmi pila, najbiie sla se Igtala otroka s petro-ljem ter mogoče ga obrnola, da se je potem postelja unela in tako začelo goreti« Ker pa sta otroka bila zaprta, nista mogla klicati pomoči. Predno pa so ljudje zapazili, da v sobi gori in na poruoč prišli, bila sta otroka uži sežgma in zadušena. Otroka imata eden dve in drugi tri leta in pol. Ogenj so potem gasilci k malu pomorili, taku da ui velike Škode provzro-čil. Za ntdolžna otročiča pa bodo morali neskibni stariši odgovor pri sodišči dajati. Stariš', ne puščajte otrok ?:imih doma, ne čez dan, Še manj po prmeč'. Naj vas strašijo vsakdanje nesreče 1 4 Prav isti večer si je hotel nek pomorski agent z nož*m vrat prirejati, pi ko mu j« prtšel nož do hrustanca in ^a je gotovo zabolelo, vrgel je nož strani in si morebiti mislil, bolje je klobaso rezali, r-ego pa ulavo. Vendar pa inora v bolnišnici svojo neumnost premirij-vati in se zdraviti. Z Ciorlškeffn 26. oktobr.i. (Žlica modrosti). N> uavno tega, kar je ti»ki dopisnik v »E iinosti« očital novodobnim učit»l)-tn. da se t iko post ivlj ijo, kakor bi bih zaj mili omiko se »žico modrosti«. D »volite, gospod urednik, la tuli jaz v tem obziru izrazim svoje menenje l Svoj čas je moral vs:tk, ki je hotel postati učitelj, (lovišili najp ej ljudsko šolo ter vsaj spodnjo gimnazijo ali realk), potem ji hi! Še I« sprejet na učiteljsko izo-brazevališče, nota bene. če j- dobro dostal sprej mni izpit. D»goavši trirazredn > učiteljišče prišel j-i p dem po dogialem zre-lOUfieni izpilil n* dež l » kot po MIČltelj ali z-čisni učiteli. Mnogo učiteljev one dob* pa je Še več studovalo nego spolnjo gimnazijo ali rtalko, marsik.teri se je htl popel uže do pete, še*te, sedme Šole. Celo gimnazijo dovršili so hib nekoji pred vstopom na učiteljišče; naj vam imenujem le ggi^. Meroino, učitelja v Gorici, V. Ceroica, učitelia v sv. Petru pri Gorici in drugi. Taki učitelji so se bili pridobili už* na srednjej šoli — na gimnaziji ali realki — dobro podlago. Stop h Al na učiteljišče poznah so več ali inanj kak kulturi n jezik, na učiteljišči fo si osvojevah znanosti, učitelju potrebnih, a vrhu tega so tudi v drugem obziru v omiki čed Ije bolj napredovali, ker so mnogo čitali knjige, pisane v kulturnem jeziku, ki po ga temeljito znali. Taki učitelji, stopivši v javno živanj«, gotovo niso b'li v nečast svojemu statiu. Lehko se reče, da si imponovab se svojo omiko tudi tujcu, s katerim so se lehko v njegovem jeziku gladko razgovarjali. A zato niso bili domišljavi na svoje znanje, saj resnično izobražen Človek je ponižen, dobro vedoč, da človek nikoli dovolj ne zna in čem več se učituo, tem bolj spoznavamo, kol ko Še ne znamo. Taki so bili torej učitelji svoj č is. A oglejmo si novodobne. Veliko pomanjkanje učiteljev je pro-vzročilo, da so se pri nas ustanovile tako zvane pripravnice za učiteljišči. Kdor je dovršil ljudsko Šolo, Šoli se eno leto na pripravnici ter potem, dostavši spreiemnt izpit, lehko prestopi na učiteliišč-*. V štirih letih potem dožene učiteljišče in dcsUval zrelostni izpit, pride v javno živeuj* kot .» * - -t EDINOST podučiteij ati začasni učitelj. Potem takem treba noTodobnemu učitelju studovati sano 9 let; 4 leta na ljudskej Šoli, eno na pripravnici iu 4 na učiteljišč'. Sprejemni izpiti niso več tako strogi kakor nekdaj, kat je prav naravno, ker od IjudskoŠolca pač ni toliko zahtevati, kakor od njega, ki je bil uže na kakej gimnaziji ali realki. Taki prehitro dozreli učiteljski kandidatje na-ravno tudi ne znajo ie kakega kulturnega jezika — recimo nemškega uli laškega — in na ušiteljišČi se ga tudi navadno ne nauče. Kajti prvič nemajo podlage zato, drugič se jim na uč.teljišči v glavo ubija množina predmetov, ki se nikdar ne dajo v štirih letih do dobra prebavili. Ker se torej s takimi kandidati rnora vse le površno jemati, lehko si mislite, kako •temelj to podkovani« zapuste ti ljudje učiteljišče. Gospodičić, ki je še prei petimi leti sedel ▼ kakej Ij u 4 s kej Boli, pride zdaj v javno žlvenje kot učitelj, kot učitelj-odgojitelj pravim 1 Ni se čuditi, če se takega prerano dozorelega učitelja loti velika domišljavost, da ai bi moral biti prav ponižen, ker on nema niti toliko v glavi, kakor kak dijak na nižjej realki ali nižjej gimnaziji. Z je-zlkoznanjem je prav revno pri njem, posebno pa ne zna nobenega kulturnega jezika dobro. •Zopet ta kulturni jezik!« zajezi se marsiko|i čitatelj. »Dopisnik bi nam rad vsiljeval nemščino, kulturni jeziki« Ki bi se tiko jezil, stoj nekoliko, da se pogovoriva] Gotovo sva ona dobra narodnjaka, jaz in ti. A pomisli, prijatelj, kako bi moreš misliti izobraženega slovenskega učitelja, ki ne bi poznal kakega kulturnega jezika ? Kako bo nadaljeval svojo omiko, širil krog svojih znanosti, ko nam Slovencem žal] še mnogo primanjkuje potrebnih knjig. In potem, le mi povej odkritosrčno, ali je to častno, Če novodobni učitelji tako nemščino lomijo, da se ti lasje julijo čuvši jih I Ti ljudje na znajo rabiti niti členic, a kamo li še sprezati glagole! In njiu pravopis? Strašnol Dovolj I Zadnji Čas bi uŽe bil. da se glede izobraževanja učiteljev krene na atara pot: na učiteljifiča naj se ne jemljo mladeniči, ki niso dovršili vsa) spodnje gimnazije ali realke. Potem sem uverjen, da se vse zopet k dobremu obrne in g. dopisniku v »Eiinostl« ne bo treba v^č tof-vali, da se učitelji tako postavlj.jo, kakor bi zajemali se — »žlico modrosti«. Domače in razne vesti. Cesarica v Trstu. Včeraj po-poludne ob treh je dospela Nje veličanstvo, naša cesarica s popotovanja v jutrovih deželah zopet v Miramare, tedaj en dan prej, nego je bilo določeno. Vzrok je temu strašna nevihta, ki je obiskala ladijo Miramare pri Visu in so strele švigale na vseh straneh plavajoče ladije v morje. Cesarica se je brez strahu na krovu Čudila tej velikanske] natornej prikazni ter včeraj o tej nevihti rekla: »Bilo je strašno krasno, da tega nikoli ne pozabim«. Ta nevihta je bila kriva, da se je opustilo obiskovanje Reke in Opatije. Najvišja gospa ostane do 2. novembra v Miramare, napravi nekoliko izletov in kakor čujemo, počesti z svojim obiskom tudi Trst. Tržaš ti namestnik g. baron Pretiš s« umu! uže ve* ta leutn na Dunaju. Premedčeaje In Imenovanje. Primorske oeželne žandarmerije poveljnik, major Anton Gallina, bil je premeščen v Berno; častniki so mu pri slovesu podarili krasno srebrno kupo. Povdjništvo Žandarmerijo^ prevzame stotnik Marchetti, ki piide iz Crnovic zopet v Trst. Hazphana Je Stipendija Byk letnih 300 gl i. za uboge tržaške dijake, ki študirajo na kakej avstrijskej tehniki, ali pa u a univerzi. Prošnje do 15. novem bra na tuk. magistrat. Mestni zbor je imel sinoč zopet enkrat sejo, katere pa je le malo časa trajala. Važnega ni bilo nič na dnevnem reau ; kakor vsakikrat dovolili so zopet ta pot nekoliko denara za prekoračene tioŠke pri raznih točkah proračuna. Ali bolj važna je bila potem tajna aeja, v katerej so imenovali mestnega protofieika in sicer v osobi dr. Giaxi. in pa novega župnika za Skednjo, v osobi nekega gospoda Ivana Kavaliča, rodom i Istrana, Dr. Ghxi je rudečkar (rosso moderato); o č. g. Kava liČu pa smo za zdaj le toliko prozvedeb, da je ob skal vb« mestne očete in ti bo se Izrekli, na je na nje naplavil prav dober vt Bek. L. g. Kavalič je nekda še prav mlad auhovftn; upamo da bode gledat v prvej vrsti, da dopade Bogu in narodu, kateremu bode pastiroval. Prosili so za lo službo jak j vredni starejši gospodje, možje jeklenega značaja, pa niso služba dobili, kar kaže, kako narobe in napačno je, kadar se katolrikr duhovnik mora, (ali se prisilda se Židu priporoča za sIuždo. PetMba zveza Še enkrat op<-zarjamo vs« pevce iu priiatelje petja, da se udeleže jutri ob 10. uri aopoludne občnega zbora pevske /.veze v prostorih del.podp. društva, Via Molin piccolo 1. Pevski zbor ilelalmkcga podpornega društva. Kakor vsako l»io bone tu Ji |Utri p»l pevski zbor delniškega podpornega dr ultra, na tuk.j^njem pokopališču pri sv. Ani tri nadgroone prsni. Hvalevredna je tega zbora b-pa navadu ; posebno pa lestos, ko ima, kakor znano, ta zbor dosta posla za pripravo n.i koncert, kateri bo S. novembra 9 dvorani tržaike Čitalnice in kateri bode, k«kor s« da po pripravah sooi i. sijajen. ZaJnjo soboto smo priobčili program tega koucerta iu zdaj moramo ie neka| popraviti in to 8. točko bo pela gospica Prostoslava Piano, a ne J. Piano. Cerkvene slavnostl 500 letnice posvečenja imenitne Tižaške stolne cerkve av. Justa so Be začele ueues. Cekbriral je Sv. mašo z veliko asistencijo N|. V. po-kneženi vrhovni škof goriški dr. Zorn.— Krasno ozaljšana cerkev je bila prenapolnjena.— Pri maši so bili 3 škofi, tacega sijaja ni bilo uže davno v tej cerkvi. Večina Tržiškega lju Istva se upra" z nav-dušeiiiein u ž* uenes u leležuje ceikvene slavno-ti, kaj pa bo še le jutri in kaj po-jutrajšnjem na dan Sv. patrona Tržaškega inect i ? Po vseh pripravah soditi, bode slavnost v resnici vehkmska in Trat zopet enkrat pokaž \ da je v Tržaškem ljudstvu jako zdravo jedro. — Natančneji popis vseh slavnom prinesemo v Bredo. Za okoličane ponesrečeni ro toči: Sinovi T. G ilatti f. 20. Našle miki P. Revoltella f. 20 — Skupaj f.2103. Da se popravi In ozaljdala Tržaika katedrala Sv. dusia ustanovil s* j- pod predsedniŠtvom mil. škofa Tržaškega poseben odbor, katero bole pobiral v ti namen darove. V oi-boru s«> prvi Tržaški mesijam. Ni lepši način Be pač ni moglo spomiua postaviti 500 letnice, kakor na ta ! Grajenje Hrpeljske železnice se je zafeiouše v pondelek mej Kicinan|eni iu Borštom. Ali z delom so prišle tudi cele trope italijanskih delalcev. Mi pa opozarjamo podjetnika, naj ne pozabi naših domaČih ljuui, kateri so brez dela. Triailte novosti t Nesreče, Uže zopet je ubogo dele v ulici della Monacbe skoz okno 2 nadstr. padlo in se skoro ubilo. — Tisti 9letni Furlan,o katerem smo zadnjič poročali, da je v ulici Tigor ponesrečil, umrl je v bolnici. Samomor. Nek pefitanski ž d je bil te dni v Trstu in je stanoval v Hotel de la Vlile; predvčerajšnjem seje od tukaj odpeljal, pa se blizu Pragerskega v kupeju L razreda z revolverjem ustrel 1. Policijsko. Nekemu čevljarju so neznani tatovi ukradli edino zimsko sukno. — Ubogi Krišpinl — Predsinočnem so tatovi udrli v neko kampanjo v ulici Com-merciale ter so odnesli vse'lonces cveticami. — Znani policijski kancelist Tiz je te dni zopet zasačil In ujel jako nevarnega tatova, nekega Morota iz Gradiške. Zaprli so nekega Ferdinanda Ribeti, kovača i2 Gorice, nekega Janeza G. iz Postojne, neko Marijo V. iz Plauine, vse zarad tega, ker so Be vmoii v Trst, ako-prem od tukaj izgnani, in zaprli so tudi kake 3 ali 4 poulične razsajalce. — 63letno vlačugo Marijo S. so zaprli, ker je vkradla nekemu gospodu listnik. v katerem te bdo 140 gld. — V nekej proiajalnlri v ulici Rivo bo tatovi včeraj ob mraku vkradli vrečo kave. lirajcarska podružnica »Narodnega Doma« v Ljubljani razposlala je dosedaj vsega skupa| do 350 knjižic, izmed teh nad 70 desetkrajcarskib. Razprodanih vrnili so gg. poverjeniki devet; r-izven osmih Že omenjenih doftla je namreč, kar bodi s£ zahvalo omenjano, v tem tednu kot devata krajcarska knjižica pod 8t. 172 zopet iz Trela (poverjenik g. K. G. ).Pohvalno omeniti nam je narod hranilnice, naj donetke pri njih vfairajo Ves v u namen potrebni posel oskrbujejo hranilnice brezplačno in jamčijo brezpo pogrjno. Vlagajo s-* lahko z9 slik, čisto zvedenih in lepih, ler jedna prav točna in izborna geografična k .rta, razdelbe in razprostranjenja rastlin po zemlji; karta kojej se malo enakih no knjigah te stroke nahaja, delo je g. dr. B. JirnŠa, prof sorja botanike na zagrebŠkej akademiii znanosti. Zelo želeti bi bilo, da bi nam luli naša Matica kaj, ako ne takega, vsaj stičnega na »vet spravila. Vsaj tudi nam ne primanjkuje izvrstnih moči, kakor j« g. prof. Erja\fc, kojega spisi so se našemu občinstvu kaj priljubili. Ali p.ko ne Matica, naj hi vsaj naša Družba sv. Mohora spravila na sVft kako knjigo o rastlivstvu. o domačei in tujih deželah. Pred dvema letoma se vam je napovedala knjiga o naših strupenih rastlivah, o kojej na nič več slišati. V zadnjem času seje pridružil malobrojnim in gim piorodopisnun pisateljem tudi g. prof. H. Schreiuer, ki je v svojih » Bota niškili listih« v lanskem Matičinom Letopisu in zanimljivim spisom o bakterijah v let. »Kresu« pokazal se dobro veščega v tej stroki. Ta dva navedena in še kdo drug, ki se v iem zmož lega čuti, ne bi-h mo^Ii združeni spisati in podati slovenskemu otičinstvu popularno knjigo o domaČem iu tujem rastlinstvu, vzlasti pa domačem, ki j-i tol i raznolično in toli važno? In pa ona »Flora slovenskih de-Žel,ki uže toliko let po časnikih in poročilih matičnih sej straši, kedaj pa ona zagleda beli dan? Da preidemo h hrvatskej knjig, naj povfem, oa se v njej razpravlja na prvem mestu zgodovina in geografiji rastlinstva, potem rastline v morju, šuine, b linski rastlinski) gorostasi aii velikani, rastline v vrtovih in slednjč roža, vrtnica. Zi-tiimljivejša in znamenitnejši bo e gotovo druga knjiga, ki bode obravnavala manjše rastline. Tisek je prav |ept č st in razločen, oprava in lice knjige krama, kar vso čast dela Karlo Albrechtovej tiskarni v Zagrebu. NiČ manj lepa glede tiska ni tudi draga knjiga: 2) Slike ii pomorskoga života, spisal Junij Carič; Knjiga prva, 268 strani. V njej nam je popisal g. pisatelj svoje potovanj* iz Hvara v Aleksandri|o, v Marsiljo iu Carigrad v kraBnem bogatem jeziku. Vsa prepnžena je -z raznimi veselimi in neveselirni prigo iki v p »govoru in opisovanju. Lepo j« v pjei označeno in popisano mornarsko težavno in čestokrat veselo žive nje. Dodanih je knjigi 12 slik, ki predstavljajo razna znameuitejša mesta in kraje na suhem iu na morju ter točno izvedena geografska karta sredozemnega morja, po kojem je potoval. Ker bi na-z i vanj raznih delov ladij" iu ukazov povelj-nikovlh teško umel vsak, ker večina jih je iz benetskega nar- čja. do ijan je na koncu knjige: tumač nekojih rieči i imena v katerem se razno nazivlje v hrvatskem jeziku tolmači ter slika brod z vsoonravo m tolmačem vred, tako, da knjigo lahko dobro umeie i v«ak človek, ki živi daleč od morja. Knjiga je ob enern podučna in zabavna. (Konec prih.}. za kojo more dati toliko knjig le ono ____ ;_______________________ ______t drufitvo. 1. Piva teh lepih knjig je znan nega uči'teljsiva. da se jako gorko'zavzima! stvenega obsega z naslonom : Iz bilinskc^a za našo i lejo. V njegovi oskrbi nahaja se dandanes 55 krajcarskih iu 7 dtsutkiajcar-skih knjižic — na vsak način omenljivo Število. Hvala mu za živo zanimanje. Zopet več vprašanj, kedaj bi btlo naj primernejše pošiljati nabrane doneske? V odgovor sledeče: V knjižicah tiskani nuvod omenja, da se zgodi to lahko v poljubnih obrokih. Po našem mnenji je še najpametnejše, či se nabn ni denar pošlje ob jednem i knjižico, kjer se knjižica v kratkem času razproda. Ako pa denar dohaja v pravilnih obrokih in se nabiranje vrši dalj časa, kar se godi ve činoma pri desetkrajc trških, tu pa tam tudi pri krajcarskih koj'žicah, utegne biti poverjeniku morebiti pnpravnejše. da nabrane doneske pošilja v obrokih in ne na jedenkrat v polni svoti. Ker pa večkratno pošiljanje nabranih doneskov prouzroči vendar-le nekoliko, s cer neznatnih, pa pri tako inallh doneskih, kot bo r>vno kraj carski, pomenljivo po&tnib stroškov opozarjamo gg. poverjenike na c. kr. poštne svieta pisao priroiiopisne i kulturne črtice; na-Dr. Mišu Kišpatič. To je prvi del obširn«jš^ga dela o rastlinstvu, kojega namerava Matica pol goma izdati. Uže iim g. pisatelja nam je porok o izvrstnosti t* knjige, ker on je prvi hrvatski popularni pisatelj koji zna tako epietno, lahko umevno in v ki as 11 tj in vendar priprotej betedi razpravljati prirodoslovje. Njegove zasluge na tem polju so mnoge, ker podal je Evojim rujakom uže mnogo o prirodoznaii' stvu, kakor pred Mi tudi po Matici izdan knjigi: Slike iz rudstvu. Sike iz geologije; v družbi Dr. šuleka in Rossija je napisal prvo iu drugo prtlepo in prav koristno delo: Novovjeki izumi, kojega dve knjig! sle prišli na svet v zadnjih dveh letih, izdani po istej Matici Hrvatskej. Gotovo si tudi ta prvi del iz njegovega peresa izi-šlega izbornega dela prikupi si ca čitajo-čega hrvatskega kakor i slovenskega občinstva. Knjiga ni strogo po kakej znanstve nej metodi napisana, ker — kakor g. pi- Tržno porodilo. Kava — dobra kupčija no jako trdnih c« nali. Prodalo seje ti- dni 1S0U vreč kive Rio po f. 46 do 61, 2000 vr. č Suotos po f. 48 do C2. Sladkor — boljši k-ipčija po trdnejših cenah. Prodalo se je tiUOU vreč sladkorja po f. 23.50 do 26.50. Sadje — še precej obrajtano In so cene ostaie nespremenjene. — Različno suho grozdje je drago in vtegne postati še ura že. Olje — jedilno f. 42 do 4S, namizno f. 66 u o 90. Petrolje — postalo je draža in je tendenca za višo ceno. — D,-nes stane uže t 10. DomaČi pridelki — Fižol stane dene* od f. 7.50 di> 12 50. Maslo dobro štajt-r ko f. 88 » 30 • 5*/, avat. .... 99 - 80 • Delnice narodne banke . . 8U"> » — • Kreditne de'^'ce .... 284 . 30 » London 10 lir sterlin . . 125 » t»> • Napoleon ....... 9 » — » C. kr. cekini...... 5 » 9350 • Kr. državnih mark ... 01 » 91 • Štefan Nadlišek naznanja občinstvu, Ha je z dekretom vis. c k. nninestništva v Trstu dne 7. oktobra 1885. Št. 10421 imenovan zemljomercem (meometrom) za vse Primorsko. Pnolavitni »»»K' ln »noiMv©. 1 Uti;lit \ IIIU kijih mora znati kdor hoče piejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo. in sv. zakon, zove pe mala knjižica katera je izšia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove. Naznanilo. V naSej tiskarni se dobivajo različne slovenske tiskanice za tožhe. Podp sani »poštljivo naznanja, daje z denašnjem dnevom, to je. 31. t. m. odprl čisto na novo predelano in obnovljeno pekarijo v hiši Contl, ulica Pozzo bianco št. 341 Pekarijo. bode vodil skušeni stru-kovnjak g. Alojzij Krnic ter nebode nič opustil, da zadovoli občinstvo z dobrim, cenim kruhom in s toino postrežbo, vsl»d česar podpisani prav toplo priporoča si. občinstvu svojo imenovano pekarijo. 2—1 A. Scbiirk. Slušajte in strmite! lt?.7»4M> komadov čezramnih rut, popolnoma dovršenih, tudi zu najveće dame, v v^tih 1h mogočih tnadnlh barvah, sivih, rujavih, črnih, rudečih, modrih, belih, Škotskih, turških itd. s« produ zarad preselitve po for. 4 komad po postnem povzetju odpošilja Exportwaarenhaus «zur Austria» Wien, Oberd&bling, Mariengasse 31. Najboljši papir za cigaretke 5—36 je pristni LE HOUBLON fim. fabrik it Caniejev io Henrjev v Parizu Svari se pred ponarejanjem. Pristen j a ta papir za cigaretke le, ako nosi vnuki I in tnk znamko ; % „LE HOUIILO^" in J dolnjo zavarovalno marko ler si- *\/ Btiiiuro. Jr9 S O n AFKL'fLLES C^C.TJTTJTic t -i »»mi., Fac-Simile de 1'Etiguette I B »I C A NT t. t: Ro» Bfnifff i MKI.1 IN" ova prodajalnica vencev iz starih in svežih cvetic, kakor tudi vencev iz peri po 80 kr. in več, ter velika Zaloga TRAKOV z pozlačenimi besedami, odprk se je na Lesnem trgu (hiša Minerhi). Podpisani je sprejel za ravnatelju g. Ivana Crasso, znanega cvetličarja iz. Stare mitnice, radi česa upa, da ga bode slavno občinstvo mnogoštevilno počastilo, ker ima v svojih kon« servah vsakovrstnih rastlin in cvetic na razpoložuj p. ti. občinltvu. Anton Zulian, ■t — 6 cvetličar iz Rojana. V R motni J® ,,i4 pro',aj '-1735 kva* nilJdllU jrit(. metrov zemljišča 10 minut M crkv« odaljenega. Kdor ž-li kaj vrč poizvedeti, obrni se na uredništvo ^Edinosti«. Pravi tropinovcc staro in novo blago dobiva «e po jiko nizkej ceni pri Ivanu Wagner, lastniku tovarne za Žganje v Modern-u na Oaer^kem. _ ~—8 Vabilo. Na podlagi 12 pravil gospodarske zadiuge za soumški okraj Podgrad, vabijo se vsi aružhen ki t-* zadruge k prvetnu, rednemu občnemu zboru v Materiji dne 15. novembra t. I. Dnevni red; 1. Ogla* in sprejemanje novih družbenikov do 4 ure popoldne, potem 2. poročilo predsednikovo; 8. ustanovitev proračuna za tekoče bto in z i prihodnji leto 1816; 4. nasveti prsamičnib družbenikov ali odbornikov zadruge. K obilni udeležbi in innogobrojnemu pristop i vabi. Predsednik gospodarske zad-uge za sod. ok-aj Podgrad, v Materiji 25. oktobra 18"<5. Zupančič. ŽELODČNE BOLEZNI je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti po JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si človek izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim. pač ni tako lehko. posebno dundenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake ieke VeČina raznih kapljic, izleČkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič drnzetra, nego Škodljiva zmes. Edini Joruznlemskt hal-znm si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno nživljdjoče in želodčne živce hitro krepčalne m či pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej 9troki poznanimi Z'lru-vilami, kur dokazuje tudi se vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta buliam bogat na delujočih snovih kinešk-i robur-bare, katera koreniku je poznana zarad njenega upodnega upliva na prebavijenje ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb vijanja; zuto pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti . nejeŠČnosti. zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidaluem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju. Steklenica z navodom vred stane 5ŠO novcev. 7—3 GLAVNO SKLADIŠČE u LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Skladišča v Trstu v Inkar. i G. B. Roris, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gtneiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zoni. v Tomirm v leka-nl E Pnlisca. m poMelmoKt c. k. priv. in odlikovane tovarne ROMANA VLAHOVA V ŠIBENIKU. Podružnica v T^sru; Via S- Liizaro I B Prijeten, kri pčalen liker, odlikovan se zlatimi kolajnami in diplomami na razstavili v Skrudinu Napolju, Tr^tu, Sv. Vidu, Ltncu, na Dunaju, v Kalkuti itd. Ta iz jagod iunirerus co-monls in di| čih Željišč napravljeni liker je prijetnega okusa. Jnko posrtfuje prebavljenje in se rabi z dobrim uspehom za krepčanje oslabelih moči, ker je dokazan njega zdravilni uphv na živce, možgane in na hrb-tunec. Prodajo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Trstu. Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodajalneah likerjev in sludčičarijuh. Nepokvarjeni pravi liker se pozua po steklenici, v iiaterej je vtisnenu lirma, potem po zimahi z grbom in po malem ovitku z nutografovano tlrmo Romano Vlnliov. 17-48-9 Trgovina A. Mayer-ja z Pivom v steklenioah naprava na paro LJUBLJANA. Cesarsko, Exportno in Bock-pivo v zabojih /. 25 in 5') stekl. 3—52 Žele se zalogarji v vetjih krajeh. ISliiliiSSa^iaiiiSaiSia Assieurnzioni generali v TrMlu (društvo, ustanovljeno leta 1831} To drnStvo je ražtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanja proti toči — zavarovanje po inorju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1884 t. 31,^90.875 83 Premije z* poterjati v naslednjih letih f 21.000 fi 11-33 Glavnli-a za zavurovanje Žive- nja do 31. decembra 1884. f. 83,174.457-98 Plačana povračila; al v letu 1S84 f. 8,637.596 13 b) od začetka društva do 31. 1 ' decembra 1884. f 178,423.338*51 I^tnl računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in popoje za zavarovanja in spi« h vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Tergesteo, seal i III. v prvem nadstropji 12_ 36 • imriumzrr' Podpisani ni«znatiju p. li. občins'vu, daje odprl v ulici Barriera vecchia 5t. 8. Trgovino z dežniki z bogato zalogo toliko svinatih, kolikor volnufih in bombažnih dežnikov. Popravlja tudi dežnike in solčirke. 10—24 Giulio Grimm. Poziv castitemu občinstvu! < isia volna. tO.OOO komadov suknu za gospode za jesen in zimo. Najceneji komad 4 75 for. najdražji 6'75 for. za popolno obleko. Sukno je različno barvno: sivo. temno-sivo, rujavo itd, takova cena vzbuja začudenje Ni torej čuda, da se je že prodalo, odkar obstoji moj i prodajaln i'1«, neizmerno veliko blaga in da sem v prijetnem položaji i o t: ko nizkej ceni prodajati blugo in ves svet iznenaditi, . k Kompletna obleka stane najcen.ja for. 4 7.j in najdražja for.B 75. Sukno je iz čiste volne in še enkrat tohko vredno Sukno zadošča za suknjo, hl.iče in Movnik tudi največjemu in iiuj-imtnejemu možu, močho je tako, da je ik.isi lehko vsak kavalir. ■*oi«»nilos Radi pomanjkanja čuku razpošiljuvuLt se ne morejo uzorci, lz* rečemo pa javno, da vrntemo vsakemu denar, komur blugo ne ugaja. Adreasa: Exportwaarenhaus «zur Austria» Wien, OberdtJbling, Mariengasse 31 -4—.12 • v lustnej hiši. < . Zdravilni plašter Ozdravi temeljito vsa&o rano, bodisi še tako ZHSturatia in kttonlčua iti tudi take, ki so se uže spr menile v rak«, ustavlja Še 'ako močan glavobol, vse bolečine živcev in re\ma-tizna v zglobah, čud^lno noninpu i dobro znutii v velikih slučajih vspešno rubil proti boleznim v želodcu in zlati žili Ljubljana, mesec januar 18P4. Dr Emil vitez pl. Stbckl, e. k. vladni svetovalec in dcieliio-?unitnet pnrofiovuh-c. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljnbljaHskega lekarničarja Piccoli-ja hitre in preČudne zdravilne moči. / njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in -sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlnssish, Župnik-kan. Plominj, Primorsko Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre* hlajenji, kostobolji, hroinoti delavnih čutnic, bolečitiam v križi in v prsih, prehladnim bo-lečiiium v plavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Pastilje aantoninske ; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste Škatljieu 10 kr. 100 koščekov 00 kr. 1000 koŠčekov 5 gld. Saliollne pastile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), pliičnim, Krsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in ripnvost. škatljica 20 kr. Zeliščni prani sirop. Tu iz zdravilnih zelišfi izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, 7u-sliženju, kušliu, hripavosti. duŠljivemu kašlju itd. Odrničeni naj vzamejo 8 do 4 Žlice vsuki dan, otroci šu toliko žličic. Steklenica 36 kr. Tu navedena. Kakor vsa druga zdravila se smiraj frišns dobe v lekarni G. IPioooli-j a. «pri aiigclu» LJUBLJANA, Dunajska cesta. Naročila Izvriujejo se s prvo pošto proti po v zetju zneska. Zaloge skoro v vclh 2»karnah Trsta, Primorskega, Istre in Dalmacije O->50 Nnv^ lianama V, DOLENC v