KATOXalSK CEKKYEN MST.
..Danica-' izhaja vsak pelek na celi poli in velja po pošti za ce!o leto i tri. 20 kr.. za poj Ha •> -I. -JO kr.. za čolert lela 1 20 kr V tiskarn ici sprejemana za c<>l«> leto jrl. «V» kr.. za pol lela 1 «rl. 80kr..za . lela 90 kr.. akoza.i.-n.- na ta «lan praznik, izul«- ..I >ani< a" dan pojenj
Tečaj XLV.	v Ljubljani, svečana 1892.	List 6.
Moje spreobernjenje.
(Dalje i
Kako čuden sklep ! ... Spreobernem naj se jaz?... Toda kake»? Moje slabe navade prešle so mi v mesó in kri. Zašel sem predaleč na krivi poti: vernitev mi je sedaj nemogoča. In če bi moje spreobernjenje zvedeli moji tovariši, počeli bi take burke z menoj, da bi jih ne mogel prenašati.
Govor njegov je bil v soglasji z besedami moje matere, ki so dejali: ..Slabo življenje ne more dolgo terpeti." Vsi so proti meni in nihče ne z menoj. Podoba Matere Božje me je prestrašila; spreobernjenje sv. Pavla istotako. in sv. Avguština še mnogo bolj.
Spreobernjenje! Kako žalostna beseda zame! Ves svet me pozna, vsi vedó, kako živim. In če bi se res spreobernil. smejali bi se mi vsi. (namreč bedaki), po časopisih bi se z mene norčevali in kdo vé. kaj bi z menoj naredila skrivna društva, v katera sem se zapisal... ?
Sv. Avguštin je živel v mojem položaji in vendar se je osvobodil težkega jarma, kteri ga je terl. Bog si ga vedi. ne bode li tudi z mano tako storila previdnost? Kako življenje je to! Ničesar ne morem več: sereé se mi kerči. um se mi temni, sedanjost me žalosti, prihodnjost me plaši... Kaj na storim?
Nova misel.
Kakó srečni so bili oni dnevi, ktere sem preživel v kolegiji na strani onega dobrega prijatelja! Bil je tak«'» kreposten in tako bogoljuben. da so ga vsi ljubili in vsi občudovali. In tudi jaz, če prav sem bil bolj nasproten in zanikaren v svojih mislih, ljubil sem ga in čislal. Zadovoljen sem bil. če sem mogel biti v njegovi
družbi. Njegove besede s«» bile vselej ljubeznjive, obnašanje čedno: bil je miren v zopernostih. ponižen. kadar je bil hvaljen. Zdi se mi, da ga še vedno vidim in slišim govoriti. Sličnega človeka še nisem nikdar videl. Ah.. . čednost se dopada vsem in vsi jo ljubijo in čislaj«»!
Kaj je neki z onim mladeničem? A res, spominjam se. postal je duhoven. — Kakor je bil moder in pobožen, postal je gotovo pobožen in svet duhovnik. Kad bi ga še enkrat videl, ker vem, da bi mogel z lahkim sereem živeti v njegovi hiši. Vem. da je moje mišljenje naravnost nasprotno njegovemu, in vendar čutim, da mi je potrebno poiskati ga: morebiti mi bode dal kak dober svet ali kako tolažil no besedo, ako mu povem svojo nesrečo, ne vem kako bi storil: bojim se. da bi mi svetoval, naj se spreobernem. Kako nesrečen sem jaz!... Bojim se vseh in vsi se mene boje. Živel b«»lem vedno kakor na ten.ji in življenje bode zame vedno terpljenje. Poda naj bode kar koli. govoriti m-»ram z njim. razo-deti mu sene — in potlej? Potlej mi bode poinogla previdnost... «Najde ga in mu začne naznanovati. i
..Dragi prijatelj. <la>iravno se dolgo nisva videla in imava čisto nasprotno mišljenje: vendar sem te vedno ljubil in spoštoval. I pam. da ne dvomiš nad mojim prijateljstvom, kajti sedaj ti bodem podal nov d<»kaz. da te v resniei ljubim.
Odkar sem zapustil k«»Iegij. izgubil sem vso vero: udal sem se popolnoma razuzdanemu življenju. < '¡tanje slabih časopisov, zanikarne družbe, to mi je spridilo sene tak«'», da sem se dal zapisati za brezverca. In nekaj mescev že čutim nekaj v sereu, kar mi ne da mini. < ela stvar je drugim morebiti smešna: pa tako je. — za¿ toraj se ne čudi. Neko j itn» hotel sem iti fc
svojim tovarišem, a nehote sel sem drugod in p red no sem vedel kaj in kako, bil sem v neki cerkvi pred podobo Marije Device. Prestrašil sera se v pervem trenutku in od tedaj sem tako vznemirjen, da mi je življenje prava mučilnica. Poskušal sem že vse. da bi zopet zadobil mir, a ni se mi posrečilo. Zagotavljam te, da terpim, zelo terpim. čeprav zakrivam svojo bolest: in čudim se le, da se nisem obupal. Premišljal sem resno, kaj je temu povod: a pravega vzroka nisem mogel najti. Mislil sem že na marsikaj, toda ker sem ..brezverec.4' nisem mogel priti do umoslovnih in terdnih sklepov. — Zatoraj se obračam k tebi in kakor si tui v mladosti dal toliko dobrih svetov, tako te prosim, stori tudi zdaj. - Dragi prijatelj, iz vsega življenja se ne spominjam, da bi bil razodel komii tako odkri-toserčno svoje serce. kakor danes tebi. I >asiravno živini že več mesecev v tem obžalovanja vrednem stanji, vendar nisem še nikomur čerhnil ne be-sedice. in ti si pervi. kteremu sem odkril serce.
Pozdravljam te priserčno in težko pričakujoč tvojega dobrega sveta. oHtajam tvoj zvesti prijatelj itd."	<»alj* nasl.i
Ivan bogoslovec, vojak.
< Halje.)
Slov m.
K«» se je povernil Ivan v bolnišnico, stregel je kakor preje bolnikom Vsi. bolniki, predstojniki in tovariši ljubili so ga od dne do dne bolj. On pa. dasiravno je goreče spolnoval svojo nalogo, prihajal je vedno bolj nezadovoljen s svojim stanom, dasiravno se je kazal veselega. Bil j" kakor riba brez vode... Njegov duh je bival vedn<» med semeniškim ozidjem in komaj je pričakoval trenotka. da bode zamenil vojaško suknjo s talarjem štel je že dneve, katere bo moral še služiti, a tekli so mu neizrečeno počasi.
Toda. kolikor bolj je Ivan hrepenel po semenišču, toliko bolj so ga skušali predstojniki zaderževati. kajti sprevideli so. koliko bi jim mogel s svojo poslušnostjo in dobrovoljo še koristiti. Toda vsi poskusi bili so zastonj. Ivan jim je dejal: .Kateri čin osramoti najbolj vojaka? Ali ne. ako zapusti svojo zastavo? In vi me hočete prisiliti k tako sramotnemu činu?4
rNe. nikakor ne! Mi te ne silimo k nikacemu nepristojnemu dejanju.a
„Gotovo." odvernil je Ivan. „že leta in leta pri pravljal sem se na duhovski stan Nerad in proti volji, samo ker veleva deržavni zakon, oblekel sem vojaško suknjo. In če bi sedaj, mesto da bi se povernil v duhovšnico. ostal pri vojakih, bi tudi ne bil nič druzega nego brezčasten ubežnik, ki je zapustil svojo zastavo -
Tako jasnim dokazom se tudi predstojniki niso mogli več upirati. Sprevidili so, da so vsi poskusi zastonj, in obžalovali so na tihem, da niso vsi njihovi vojaki tako vstrajni in odločni, kakor Ivan.
Konečno je prišel od Ivana tako željno pričakovani dan. Dasiravno ga. je vedno tako želel, se sedaj vendar ni mogel znebiti neke tajne žalosti. Težko mu je bilo zapustiti tovariše, kateri so ga tako ljubili kot brata, in kjer se je bil tako privadil, da je bil med njimi kakor doma In ko so sovojaki videli, da jih bode sedaj zapustil Ivan, terla jih je nepopisna žalost. Najbolj otožni pa so bili bolniki vojaške bolnice, ki so imeli sedaj zgubiti najskerbnej-šega strežnika in najljubeznivejšega prijatelja.
In tudi Ivanu je bilo hudo, zel«'» hudo pri sercu, da jih je moral zapustiti. Rad bi bil videl, da bi bili pred njegovim odhodom vsi ozdraveli. Marsikaka grenka solzica potočila se mu je po licu. ko se je pri vsakem posebej poslavljal in ko so ga le ti ubogi inladenči s tako gorkiin čustvom objemali.
Kedor je le utegnil, spremljal je Ivana na kolodvor. Velika množica zbrala se je in šla z njim. Meščani, videč tolik šum, pogledovali so skozi okna in prihajali na ulico, povprašujoč, kaj je temu povod. In tu se je veršil neizrečeno ganljiv prizor. Vsi so ga objemali, vsi poljubovali, vsi mu s solznimi očrni podajali slednji krat roko. Ivan ni mogel od ginjenja ne besedice spregovoriti, samo debele solze so mu kapale po licu.
In ko se je vsedel v vagon, ko je hlapon zažvižgal, poslavljal se je še s svojimi tovariši, skozi okno z robcem mahajoč. Le-ti pa so mu žalostni z rokami pošiljali poslednji pozdrav...
(Dalje nasl.)
0 verskih nazorih poganskih Kafrov.
Verski pojmi poganskih Kafrov so kaj nejasni. Nekateri rodovi imajo sicer nekako misel o najvišjem bitji, katero zovejo „unkulu-unkulu" „Kulu~ pa je kaferska beseda, ki pomenja velik in nekdo v „fran-kobrodskih brošurah" meni, da je beseda sorodna z gerško besedo: „kalos,14 sanskritsko: „kalja," gotsko: ,.hail s.tt starovisokonemško: „heilac4 in srednjeviso-konemško: „heilec1 (heilig). ki so pervotno imele isti pomen. Te izpeljave pa imajo malo gotovosti. Pod-stavno je pa. kar pravi dalje: Ker kaferski jezik nima superlativa, pomenja „unkulu unkulu4 tedaj : Najvišji. Največji. Zopet drugi rodovi pa ne poznajo in ne čast»'» nikacega dobrega blagodejnega božanstva.
To, da imajo Kafri tak«j malo verskih pojmov, delalo je trapistom v Natalu mnoge preglavice. Sej Kamovci so že v naj pervih časih zgubili višji pojme, kakor tudi sramožljivost, najblagši čednost. Bilo je Kafre namreč težko učiti verskih resnic in poleg tega morali so izumiti nove izraze za kerščanske pojme, katere so večinoma uzeli iz latinskega in gerškega jezika. Seveda so jih tako prikrojili, da jih lahko zapomnijo in izgovarjajo Zulukafri. Milost pravi se po kafersko sedaj „igracia," cerkev: „weklesia,tt za krainent: „isakramento," spoved: „iconfessione," maša: „missa," nedelja: —- po nemškem — . izonto" itd.
Vsi Kafri imajo grozen strah pred mertveci in pred zlimi duhovi, katere skušajo s čaranjem storiti neškodljive. Tudi o nesmertnosti duše imajo le nejasne pojme. Po njihovi misli spremeni se dober človek po smerti v vola, hudoben pa v kačo, ali kakor pravijo, njegova duša gre v dotično žival. Ko je nekedaj trapist pater Otmar vprašal nekega Kafra kaj se potem zgodi z dušo, ako kako tako kačo
ubije, ni vedel kaj odgovoriti in rekel je: „Nikar ne vprašuj tako neumno!"
Največjo veljavo pa ima pri njih „innyanga.B t. j. čarovnik, ki jih mora po njihovi misli zlasti varovati pred treskanjem. Na verhu vsacega kraala (sela) je nekaj strelovodov, namreč tri čevlje dolzih. rudeče pobarvanih lesenih palic. V koči pa. pred njo in na gričih okoli kraala je zabitih v zemljo nekaj kolov, tako, da le 1 — 3" kvišku mole. Tudi ti koli — zovejo jih „izigonva," so rudeče pobarvani, a zabil jim jih je v zemljo čarovnik, za kar mu morajo dati jednega vola. Ako se bliža nevihta, uporabljajo še tudi druge čarovnije. Med koli — ki so pred vrati zabiti v zemljo — sežigajo posebna zelišča. Raz ven tega je še v vsakem kraalu posoda z vodo. v kateri se namaka rastlina „intelezi," in s katero se vsak stanovalec pokropi. Tudi to pripravo kupijo od čarovnika za jedno govedo.
Poleg tega imajo še v vsakem kraalu štiri kake 4' dolgo tenke palice, ki se zovejo rnebeški pastirji" in za katere morajo dati čarovniku jednega vola. S temi palicami mahajo v krogu proti oni strani odkoder se bliža nevihta, ter kriče v enomer: „Nampa bafana." t. j. „dečki so tu." S prej imenovano vodo pokrope se tudi pred uroki ali zlimi znamenji (um-hloba), tako n pr ako posebni ptiči obletavajo kraal. ali ako kak pes ali trle zleze na hišo itd. Seve, vse te čarovnije ne pomagajo nič in pogostokrat se zgodi kaka nesreča. Toda nikedar si ne upa Kafer odreti od strele ubite živali. Čisto gotovo misli namreč, da bi potem tudi njega takoj na mestu ubila strela. Poleg čarovnikov poznajo Kafri tudi še čarovnice. Pa tudi v njihovem zdravilstvu ima čarovništvo najvažnejšo ulogo, ni nam treba še posebej pripominjati. Kjer ni Boga in resnice, tam ima hudobni duh veliko moč do človeka; to je posebno očitno v mnozih ozirih.
Misijonarji med Kafri imajo vojsko z mnogimi zaderžki. Eden izmed teh je tudi lakomnost in poželenje po denaru. I/. Ottinga na Kaferskem od opata Franca pravi neko naznanilo preteklega leta: Do-sihdob tukaj še ni velike nade. da bi se kerščanstvo kmalo in z veseljem sprejemalo. Imamo sicer že kupec kristjanov in kacih 20 kerš^encev (novincev za sv. kersti. tudi lepo število šolskih otr«'»k; toda pohlepnost po denaru tukajšnih Kafro v napotje dela. Prav pogosto zaženo starši otr^k«1 po svetu, da naj si denara prislužijo, kje in kako. za to ne vprašajo. Polji, so ve, se taki otroci ne povračajo, temveč nalezejo se marsikterih napak, s kterimi tudi druge otroke lahko okužijo. Pri tacih okoliščinah utegne še dosti časa preteči, predno tukajšni Kafri Kristusov nauk veselo sprejmejo in spol no vati začno.
Med glavno zaderžke „mariannhillski časnik" „Vergissrneinnieht- mesca oktobra 18H1 šteje tudi duhovno pogreznjenost poganov, hudobne izglede ev-ropejskih naselcev (kakor povsod, celo v Bosni) in opojljive pijače, ktere ti okuževav- i privažajo med divjake. O tacih pravi ravno omenjeni časnik: „V Evropi en prepekan jud lahko okani deset dobro-serčnih kmetov. 1 Kitajic pa oslepari še veliko ložej deset nemških judov." Tako so tudi Kafri marsikteri zreli skopci, tuji pa tudi domači, ki zlobnosti in peklu služijo in pravi oliki ljudstva velike zaderžke stavijo.
Pri vsem pa vender milost Božja dela čuda po redovnikih opata Trapistov in slišijo se mnoge vesele novice, o kteri zaupljivo o drugi priliki kaj.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Za predpust kaj. (Nagovor v kat. družbi pri tomboli 2 4. jan., govoril Rok Merčun. k a t e h e t. >
Ljubljeni družbeniki in vsi dragi gostje verle katoliške družbe! Na poziv slavnega odbora naše kat družbe, zbrali smo se danes v teh prostorih k običajni predpustni tomboli Navada je menda že vsa leta, kar družba obstoji, da vam pred to igro eden ali drugi gospodov kaj pove v razvedrlo. da se z večjim veseljem, vsedete nad teme činke in tombole. — Letos so milostljivi gosp. prošt. družbi ni predsednik, meni izročili to častno nalogo. Ne zamerite mi tedaj, da se prederznem za nekaj trenutk v na poskušnjo djati vašo potcrpežljivost ter nekoliko zaderžati vašo radost nad dobitki. Ali prevzemši nalogo, vam pri tej priložnosti govoriti, sem mislil sem in tje, kaj bi varn povedal, da bi bilo primerno za vas in za me, ker vam moram na tihern povedati, da na tem mestu pervikrat pred vami stojim in take verste govor pervikrat govorim. Godilo se mi je prav kakor v zgodbah sv. pisma berem od kralja Asvera „Drugo noč kralj ne more nič spati, in si reče prinesti, in brati, zgodbe in letnike preišnib časov." Jaz sicer ne morem reči da bi zavoljo skerSi. s tem svojim govorom ne bil mogel spati, ali zgodb-.' in letnike prejšnih časov, letnike „Zgodnje Danice ~ sem pa le izvlekel iz svoje knjižnice in sem pregle-daval, kaj ste že vse lepega slišali v teh prostorih In našel sem, da ^den častitih gospodov vam je z zgovorno besedo voščil srečo k novemu letu in potem pa opisoval pravo srečo, slikal vam je kovača sreče, kakoršen je in kakošen mora biti. Drugi spravil je nad ta ie kancelj ter ga obdeloval od vseh strani. Tretji vam je živo pokazal, koliko potov derži na grad in kodi. Četerti vam je opisoval razne bolezni
in zdravila za nje. Peti vam je navijal uro serca----
itd. še marsikaj ali bolj.;, še veliko, zelo lepega in pod učnega, zraven pa kratkočasnega ste že slišali.
Kaj tedaj naj jaz vam necoj povem ? Dobri prijatelji, kteri se že delj časa niso vidili, ko se pervikrat zopet snidejo, si veseli podajo roke. priserčno se pozdravljajo t«*r p 'prašujejo. kako je že kaj, kak«» se ti kaj godi V in prav prijateljskega serca eden drugemu voščijo sreč'», hi b mi. ljubi moji. smo že stari znanci, stari prijatelji; saj smo se že velikrat vidili. in velikrat ste me že slišali, se ve. da na vse drugačnem mestu, kakor tu le, ali Božja previdnost nas"je ločila. Zato vas pa danes, ko smo se zopet sošli. tem priserčn-je vs«- skupaj pozdravljam, kličem vam iz serca: Bog vas .-¡primi. dobrodošli k tomboli, ter prav prijateljski vam vsim želim Prav velik" srečo!
Saj sreča, oj V» tista zlata beseda, to j»k tisti ognjena iskra, ki pr-šinja ves svet. vse so trudi vs" bega za njo. ali kak -r j.» t> »jeinoj stric, pokojni pesnik Virk:
.Kdor kolj pod milim Bogom živi.
Vsak si pač srečen biti želi;
Cesar na tronu. kmetič na polji
1 'rosi od Boga sreče po volji: luči jaz je iščem križem sveta. K j» ? nek prebiva. oj kje je doina ?" In pri tej besedi, pri rsrečiu namreč, ki ste tu li že marsikaj slišali o nji. hočem tudi jaz neeoj nekoliko postati in vam jo bolj razvozljati. zato rečem še enkrat:
Voščim veliko srečo'
To pa
1.»	najprej veri i naši k a t. družbi
2.»	potem pa vam vsim družbenikom in gos: o in :
obema pa a« srečo za vselej sploh, in b» za nocoj posebej.
Zdaj s»; pa dobro odkašljajte m pripravite, da boste bolj razumeli in si bolj zapomnili, kar vam bom povedal.
a.)	Veliko srečo voščim naj prej veri i naši katoliški družbi. I>o!go, dobo 23 let : če prav vem» že ona deluje v našem stolnem mesu: koiiko koristnega je že vkrenila, koliko lepega že izveršila. Ona je kakor lepo, košato drevo, kterega se mora vsak poštenjak veseliti. Zato tudi nji. naši kat. družbi, v pervo velja moje voščilo. Bog daj še zanaprej prav veliko srečo, veliko blagoslova! Naj hi se verla ta družba tudi v prihodnje še bolj in bolj vterjevala. veliko novih udov si pridobila, naj bi dolgo dolgo tako čversto stala na braniku za najdražji svetinjo mile naše domovine, za sv. vero; katoliška družba naša vi vat. tloreat. erescat; naj živi. naj cvete, naj raste! to je moje voščilo za prihod-njost. —
b.)	Za danes pa katoliški družbi želim prav veliko srečo pri tomboli, da bi se ji prav dobro spo-nesla. da bi se prav veliko tablic prodalo, še bolje pa. če vse. Bilo je proti koncu zadnjega leta |.v.»l. liaznašalee knjig pride v Berolinu v prodajalnico, k slaninarju. mesarju, ki je prodajal tam jako okusno prekajeno meso ali slanino. ter zahteva kosec klobase za 5 kr. Slani-nar mu odreže zahtevane klobase, skerbno zavije in inu jo poda. Bukvar plača in gre. Pri vratih pa se oberne, rekoč: .,Vi mojster! ali ne potrebujete koledarja za prihodnje leto? Slani-nar nič ne kaže volje, da bi ga kupil. Ali ubogi bukvar se ne da kar tako hitro odgnati. On hvali svoje blago, kar le more. rPoglejte, pravi on. kako lep je ta koledar, in kako je po ceni. Jaz vam ga dam za 50 kr., ali že same podobice in preginljive zgodbice, ki jih v njem najdete. so več vredne. Ali v njem je pa tudi ker-ščansko. judovsko in mohamedansko leto. Zaznamovano je vse na tanko, kolikokrat bo luna merknila. vse planete, solnre, vse najdete notri, in verh tega še koliko smešnic in drugih zanimivosti. Še dalje bi bil bukvar hvalil svojo robo, ko bi ne bilo slaninarju že preveč, da ga ustavi z vprašanjem: rAli so goveji sejmi tudi v njem?" rSe ve, da so." hitro odgovori bukvar, vesel, da bo menda vendar kaj prodal, — pa da sem tako pozabljiv in nisem vam tega prej povedal, še več jih je kot zadosti za ubogo žival.u No, pa ga daj sem. — tu imaš 50 kr. Bukvar koledar odda. se lepo zahvali, in gre. Ko pa vrata zapira, ravno še sliši, ko slaninar
ženo kliče, naj gre ona v prodajalnico, ker on mora v klet. Žena pride in mož gre v klet. Kdo pa precej nato stopi v prodajalnico ? nobeden drugi ne, kakor bukvar. ki ie bil ravnokar odšel. „Dobro juro gospa!" prav vljudno pozdravi in praša prav prijazno: „Gotovo še nimate koledarja za 1. 1802?" Jaz jih prodajam, kupite enega, stane samo 50 kr. rNe." odgovori žena, ki ni nič vedela, da ga je mož že prej kupil, — nimam ga še. — le dajte mi ga. S temi besedami mu poda 50 kr. in bukvar se priporoči, kar naj vljudneje more. in gre dalje koledarje prodajat. „Ti, slišiš !" pravi slaninarica, ko se mož verne iz kleti, „nov koledar sem kupila za 1. 1892, saj ga potrebujemo — glej tule j"" Permaruha, zarobanti m« »ž. ko kol-dar pogleda, ravno tega sem jaz pred četertjo ure kupil" .Tone!-1 kliče slaninar hlapca, teci. teci. in glej da bukvarja, ki koledarje prodaja, še dobiš; pripelji ga sem!" Tone leti. išče in išče, pa zastonj, bukvarja ni nikjer. Neka kuharica slednjič Tonetu pove, da ga je vidila iti. v uno le hišo. Res ga Tone najde v zaznamovani hiši. ter mu naznani, naj gre precej ž njim. mojster ga hoče imeti. „A že vem, mojster hoče en koledar, na tu ga imaš precej in nesi ga mojstru. Jaz dobim 50 kr." Tone meni. da je res tako. plača 5o kr. in prinese koledar gospodarju. Tako je ta dobri slaninar tri koledarje imel.
To se ve. da je bilo precej obilo in gotovo se je uni slepar ogibal kraalo mu zopet priti pred oči. To pa moramo bukvarju prištevati, da je dobro razumel, kako je treba koledarje prodajati, da jih več speča In tako bi danes jaz tu li vam želel, naj bi vsak izmed vas, kdor le more. si kar tri tablice kupil in tombola se bo dobro sponesla in spolnilo se bo mojo voščilo, kakor za nee >j katoliški družbi želim.	• Koii*- nasl i
Iz Vipavskega 31. pros. Tu imamo nekaj dni prav lepo solnčno vreme in IjuJje pridno delajo po vinogradih. Pičle letine, tertna uš po nekterih krajih. — zdaj pa še kupčijska pogodba z Italijo, — to so nesreče za nas. Kmet, že sedaj zadolžen siromak, kaj bode počel sedaj, ako mu bodo italijanska vina denarni še edini vir znperla? Bog pomagaj. Srebra še zmiraj tukaj iščejo; toda le dva delavca izstreljujeta z dinamitom skalnato goro. Srebro se gotovo tu nahaja, a kako globoko. — to je vprašanje.
r V Sostrem je 31. jan. ob t <> zjutraj previden s ss. zakramenti umeri ondotni preč. gospod župnik Anton Fine. Bolehal je po malem že dolgo časa. vendar je še nedeljo poprej imel opravilo s pridigo v cerkvi in je vse prav čversto zveršil; po sv. maši pa se je čutil bolnega, v sredo se je ulegel in v nedeljo potem ga je pljučnica rešila zemeljskega terpljenja. Rojen je bil pokojni v Višnji gori 7. jan. 1821.. posvečen 3. avg. 1*43 Služil je kot duhovni pomočnik pri stari cerkvi na Kočevskem, potem v Škofji Loki, bil dalje nekaj časa v pokoju, in potlej v Št. Juriji; bil je naslednjič kacih deset let župnik v Železnikih in poslednjič v Sostrem kacih 22 let. Bil je zelo vesten in goreč duhovni pastir in torej močno priljubljen. To se je pokazalo tudi pri pogrebu preteklo sredo^ ob Oih dopoldne. Pokopal ga je mlgp. prelat dr. A. Čebašek, maševal in govor imel pre-častiti gosp. dekan in kan. Jan F lis. Omenil je
med silnim jokom ljudstva. kaj so zdubili z ranjkim prijatelji, sv. Cerkev, ki še vedno terpi veliko pomanjkanje duhovnov, in kaj farani sami. ter poudarjal da ranjcega smert ni nesreča, temveč nastopil konec dela in terpljenja in dan plačila. — Nesrečni prosto-mišljaki, ki so se iz judovskih romanov in od frama-sonskih lažnikov naučili vero in duhovne sovražiti, naj bi bili pričujoči in videli, kako slovensko ljudstvo svoje katoliške duhovne ljubi in kako po njih žaluje. Dasiravno je gosti sneg sul z višave, se je bilo k žalujočim faranem zraven treh kanonikov zbralo še precejšno število sosednjih in nekterih druzih duhovnov; tudi fabrika v Vevčah je bila zastopana. Bog daj ljubemu ranjkemu večni pokoj'
Eden ranjcega sošolcev (č. g. S. Z.) je po naznanilu Fineove smerti pisal tole:
Kako nezapopadljive so božje pota! Skoraj po dveletni bolezni sem v adventu nekoliko okreval: pa zdaj ježe mesec dni. kar me „intiuenca" kuha v postelji. Pa glej, mene bolnega je dobrotljivi Bog pustil še kakor nevrednega, na sveru: mojega zdravega (?) prijatelja pa. Antona Finca, je k sebi vzel. Daj Bog njegovi duši večni mir in pokoj: Se ve, da k pogrebu ne morem priti, sporoči moje sožalje prijateljem in sošolcem . . .	Šimen.
Gradec, t Častni kan. dr. Matija Robi'" je umeri 20. prosinca t. 1. Rojen je bil ta verli gospod 1. 1802 v Rogatcu na Štajerskem in je postal duhoven 1. 1825. Štirdeset let je učil cerkveno zgodovino in cerkveno pravo na bogoslovskem oddelku v Gradcu. L. 1.S44 je bil rektor na univerzi in ob enem deželni gimnazijski vodja. Verh tega je bil 11 let akademiški pridigar za juridiški oddelek. Kot pisatelj je na svitlo dal znano ..zgodovino kerščanske cerkve,1" ki je imela več natisov. Njen četerti natis je osker-boval naš rojak dr. Jan. Vidmar. Delo je prav čversto in izverstno. Tudi njegova zgodovina prote-stantovstva na Štajerskem ima dober glas. Spisal je še kratko ..Patrologijo" za svoje poslušavce. Bog mu daj večni mir!
Iz Gradca nam naznanja č. Br. Stanislav Ha-selbacher, trapist, prav žalostno poročilo, ki je po daljnopisu dospelo v Vircburg iz Mariannhilla. da je namreč prečast. opat P. Franc nevarno zbolel in da je malo upanja za ozdravljenje. Naj bode tedaj tako slavni misijonar prav živo priporočen v „Me-mentou in splch v molitve, da bi ga ljubi Bog ozdravil in še dolgo ohranil duhovni družini in raisijonu. kteremu je tako živo potreben
S p o p o t v a ii j a.
Iv. Repi<\
I
Pred nekterimi leti sem jo zavil proti Jugu ter sem hotel obiskati svoje drage sorodnike in znance, ki jih že delj časa nisem videl. Mudil sem se v onih krajih tri mesce in bila mi je prav blaga prilika, zbirati si poskušnje in dosti novega slišati. Sicer sem že tudi do takrat po dopisih marsikaj zvedel, kar se je godilo med mojim bivanjem na tujem: toda vse je bilo, se ve. le po koscih in kerhljih, in treba je bilo to in uno ustmeno bolj doveršiti in pojasniti.
Štirnajst dni sem se mudil v nekem malem selcu, kamor sem poprejšnje čase prav pogosto za-
hajal na obiskovanje iz bližnjega mesta in so mi bili znani skoro vsi prebivavci in njihove razmere. Toliko bolj. kaj pa da. so me zdaj zanimale preinembe. ki so se godile v daljšem času moje nepričujočnosti. Naglo smo torej zakernili tudi na druge znam v in prijatelje, so se ki med tem časom v večnosi preselili Med drugimi mi je smert pobrala dva draga prijatelja, enega z 11». drugega z 22 leti. Natanko sem poznal družin»- obeh. ker sem prešnje leta pogosto z njimi občeval. Ni mi bilo sicer vse po volji, kar sem v teku časa opazoval : imenito pa me je neprijetno iznenadilo. ko sem v hiši mlajšega prijatelja — im-_-l je tudi še ■ > sestre — zagledal dva vseskozi sv. Cerkvi sovražna časnika, kterih eden je prinašal tudi se podobščine. kakoršne oko poštenega katoličana morajo hudo žaliti. Velikrat sem si mislil, da tako branje mora za otrok«- imeti prav hude nasledke, ker t * mora pri njih spodkopavati spoštovanje, ki ga je vsak katoličan dolžan sviji sv. Cerkvi in duhovnom; take nespodobnosti, ki vero spodkopujejo, podirajo p;« tudi prihodnjo sr»-č.. te družine in zlasti njih otr>-k Tako seru si mislil večkrat, in nisem se motil, kar se j«* pokazalo neoveržljivo. Kaki dve leti pred inojim zadnjim obiskanjem tega kraja je bil mlajši, silo zmožni sin '.ne hiše po daljši bokzni umeri z devetnajstim letom svoje dobe. Opraševal sem gospodarja, pri kterem sem stanoval, o bližnjih okoliščinah in bolezni tega mlad«, ga človeka in zlasti tudi. če je bil pred smerijo previden s svetimi zakramenti za umirajoče. U tem. pravi gospodar, nič ne vem. To s" mi je zelo črnino zdel", '-«do neza popadljivo, kajti umeri i je imel nenavadno dobro in mehko serre. pri čemur bil bi zadostoval ljubeznjiv opomin, in bi bil ker-ščansko dolžnost dobrovoljno spolnil. Zdelo s«- mi je tedaj to sporočil" čisto neverjetno; vprašal sem tor«*j o pervi priliki enega njegovih sorodnikov, meni dobro znanega prijatelja, ki je vedno imel sam opraviti s tisto družino in je vedel vse natanko. Pomislit«' pa. kako sem se prestrašil, kako ost« rmel. ko mi je odgovoril na moje vprašanje. Povedal je namreč, «la mladi človek, k" so ga večkrat opominjali z vso prijaznostjo. da naj se da previditi, o tem nič ni hot-l slišati, tudi ne z duh"vnom govoriti in sploh vsemu se določno odpovedal .. . Kakor bi trenil, mi je bilo jasno, od kod je to nezmerno žalostno početje: spomnil sem se nanip-i" na kužljive liste, ki sem jih pred nekaj časom v svoje bridko stertnenje videl na družinski mizi. <> revni, vsega milovanja vr«>dni mla-deneč' (j ubog. nesrečni otroci, kteri v svoji mladosti iz malopridnih. Cerkvi sovražnih časnikov in knjižur serčejo v sč strup nejevere in verske vnemarnosti ! Koga pa zadeva zadolženje tolike nesreče? od koga bode večni Sodnik tirjal pogubljenje duše?... Pr»-vdarite. kteri strup kuhate, ki ga n a r o č u j e t e. in kupujete, prevdarite očetje in matere! (Kon -: kaže. kako je bilo pa v hiši druzega prijatelja.)
Xovomaàniku 31. S.
•Jne !>. ianuvarija tSi*2 v Starem terzu.
Rožic- cvetečih oko Išče okrog ini v naravi : Rad bi jih s slabo roko Tebi povijal v daljavi.
Česar narava ne da. Vert pa duhovni podaja;
Zima se tam ne pozná, Vigred se večna obhaja.
Ondi Ti vtergam lepé Cvetke, ki k siavnosti dneva Tvoje naj persi krasé, Ž njih naj voščilo odmeva.
Perva, ki v šopku miglja: rČistost11 je, hčerka nebeška. Una oprašča duha, Diči vsa bitja človeška.
Cvetka prepolna vonjav, Druga: „ponižnost" se zove. Svetnih ne išče višav, Tudi ne plemstva gradove.
Cvetko rudečo kot kri. Tretjo: „gorečnost14 pozdravim;
V	sercu naj vedno plamti, Njo Ti vodnico postavim.
Dragi! Če bodo te tri
V	stanu Ti svetem svetile, Ko se Ti dan tu stemni,
V	raju Te bodo zbudile!
Sprejmi, predragi, zato Venček v ljubezni nabrani; Čuvaj Te zvesto nebo, Mnoga naj leta Te hrani!
F. S.
Sv. Simeon.
Blažen starček prečastiti, Prerok božji Simeon! Dete. Bog sam vekov iti. Ti v naročju ima t ron.
Se ti spolni želja sveta In oljuba Večnega. Serce. duša. sta razgreta. Vidiš ko Zveličarja.
Ko od Matere Device Najčistejše ti je dan. Točiš radosti solžice. Kajake si ljubezni vžgan.
O kako Ga p'ljubujes! In pritiskaš na sercč, A Mariji prerokuješ Meč bolesti in solze.
Tvoja roka blagoslavlja Sveto vso družinico. Slavo jezik tvoj ponavlja, Dvigneš ko oči v nebo:
rBodi češčen na višavi, Ker poslal si. o Gospod! Luč nevernim. — ki boš k slavi Dvignil Izraelov rod.u
„Pusti umreti — saj sladko je — Zdaj, Gospod! služabnika, Vidile oči so moje Zdaj zveličanje sveta."
Prosi v raju, starček mili, Za nas, sveti Simeon, Da bi mirno tu sklenili, Prišli k Jezusu v SijOn.
liadoslav.
Pokop.
Prišla ura je slovesa, Ata v jamo devajo, Duh da vžival bi nebesa, Mašnik verno molijo.
Vdova, štirje otročiči Ob gomili se solze, Ata zdaj bo med merliči; Žalost stiska jim serce.
Vzet jim je — pomoč edina, Ljubi oče, blag soprog, Kako britka bolečina, Vzrok neštetih rev, nadlog!
Oskerbnika grob zapira. Pri tej misli — skor medli
V	boga žena — in udira Nov se solzni vir z oči.
Dvigne pa oko solzeče, Sveti križ zagleda tam, Sred mertvišča se leskeče, Berž pred njim se skloni k tlam.
Zdi se ji, da Jezus pravi: On, ki tu je pokopan, Vmerl ni — živ je na višavi; Bo nazaj Vam zopet dan.
Moli: rJezus, moja nada!" Križ. ti vir previdenja, Križ. drevo nikdar brez sada, Križ zastava snidenja'
V	Tvoje varstvo se zatečem, Tebi male izročim,
V	nadi na-te ne trepečem, S tabo več se ne bojim.
Sprrjmi nas v presvete rane, Večni pokoj daj možu! Križ poljubi še in vstane, Z otročiči gre domu. —
Radoslav.
Razgled po svetu.
Bavarsko. Župnik Boš t j. Kneipp v Wo-rishofnu je vstanovil pribežališče za bolne in pohabljene otroke, in sprejčl je že 40 tacih revežev. Ta posebni dobrotnik človeštva je star 71 let; Bog mu jih daj še mnogo doživeti.
Rim. Novega jezuitovskega generala bodo izvolili še le v nekterih mescih, ker vsaka provincija mora patre v ta namen še le izvoliti, kteri potem v edinosti s provincijali volijo generala. Med tem vlada družbo od umerlega generala zaznamnjani vikarij (namestnik) v. č. P. Martin, iz španjske okrajine.
Rusko. Ruski car je menda rekel, da nikakor in nikoli ne bo priterdil, da bi se njegova samovlada spremenila v vstavo. Mogoče pa, da -e bode po previdnosti božji vender tudi to zgodilo, ker pod samo-vladarstvom se ni nadjati svobode in dokler vlada samosilstvo. katoličanstvo ne more v deželi prosto dihati in ne se razširjati. Sedaj sicer se govori o neki pogodbi Rusije z Rimom, vsled ktere bi ruski katoličani dobili svojega primas-a. Hvala Bogu. če je nekaj! Koliko pa bo tudi to koristilo katoličanstvu pri razkolni prenapetosti, je drugo prašanje.
Strašna šiba sedanji čas tepe Rusijo: čez 40 milijonov Rusov terpi toliko lakoto, da ljudje merjo od stradeža, kakor pišejo. Naj bi ruski načelniki saj spoznali, da Bog deželo tepe zarad neusmiljenja do katoličanov in zarad trinoštva zoper nje v korist osornemu razkolstvu. Rus dobro spozna, koliko mu škoduje neprijaznost do katoličanstva, ne dopusti pa mu strast, da bi pustil svobodo rimokatoliški Cerkvi, ki je edinoprava.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoijstva.
Nameni za mesec februvarij (svečan), a) Glavni namen: Spoštonunje božjih namednikov. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
Bogaboječe serce in veren razum spoznata in častita v vsem stvarstvu lepoto in dobrotljivost, modrost in mogočnost, veličastvo in visokost stvar nikovo; kajti vse izhaja iz njega, vse ohranjuje, vlada in napolnjuje on; v vsem se kaže njegova nevidna krasota, v vsem je očitno njegovo nevidno božanstvo.
Akoravno so pa vse vidne stvari brez izjeme kakor kaki sledovi nevidnega božanstva, je vendar človek z umom pred vsemi stvar po božji podobi in podobnosti, in med ljudmi samimi so zopet taki. v katerih se razodeva božje veličastvo in oblast: kristi-jani jih imenujejo božje namestnike.
Razum in vera učita, ako naj na svetu vlada mir in blagostanje, da mora biti postavna oblast, ki za to tudi skerbi, in da je zato vsaka postavna oblast od Boga. ki neče v svojem stvarstvu nereda, ampak red; in da je ni postavne oblasti, razun od Boga. Človek si sam od sebe ne sme jemati pravice vladati nad človekom, ki je njemu jednak. Zato je vsaka zakonita oblastnija namestnica božja.
Od tod izvtra tudi sovraštvo brezbožnikov zoper vsako postavno oblast; od tod krik: Ne maramo Boga in ne gospodarja! Od tod boj zoper prestol in oltar, katerega bije že nad sto let zlasti prostomav-tarstvo, ta družba brezbožnikov, prava cerkev satanova, vravnana po lastnih vredbah, zarota zoper vsako postavno oblast. Bojujejo se pa sedaj s prekano strupene laži in obrekovanja, sedaj zopet, kadar se jim primerno zdi, v javnem uporu in kervavi grozo-
vitosti, da je pač očitno, kako iz serca so prišle tem prekucuhom nekdaj v dneh ošabnosti one grozovite in surove besede, da se bo sreča ljudi še le začela, „ko bo zadnji kralj visel na čevesu zadnjega duhovna." Mislijo pa tu na zadnjega kralja po božji milosti in na zadnjega duhovna pravega Boga.
Kralji, ki nimajo oblasti z nebes, ti so jim pač po volji, te sami lahko postavljajo in odstavljajo kot malikovavske podobe brezbožne deržave. in služabniki tega malika in popi zmote in brezbožtva sploh in navadno ne terpe preganjanja. Bolje se jiin zdi, sili se umakniti, kakor za pravico se boriti, in se raji poganjajo po vseh mogočih, ravnih in krivih potih za oblast, da ko bi jo imeli vsi srečni v rokah, bi božje in človeško pravo zaterli, prostost in vest svojim samogoltnim nameram v prid obemili.
Ne maramo Boga in ne gospodarja! To je brezbožni, lažnjivi in hinavski klic. in ta klic se ondi, kjer imajo ti krivoverei kaj opraviti, njim samim v kazen v tem vresniči, da se ljudem na svetu ni treba več Boga bati in da si upajo brez strahu vsako bo-gokletstvo in brezboštvo početi, da le pred vsemogočnim deržavnim malikom v prahu leže. Tudi gospodarjev (po njih brezbožnosti) ni več. katerim bi bil kedo dolžan po pravici in pravičnosti pokoren biti. Za to pa, da se oropajo ljudje vsega, kar sploh do zadnje kaplje potu in kervi storiti zamorejo, za to skerbi potem ravno tista deržava. vir vsega prava, s postavami, ki se z večino glasov sklepajo, katerim se pa mora tudi vsak pameten človek tako gotovo podvreči, kakor gotovo jasno spozna, da je na pr. 0 več kakor 4. Le tedaj je druga, če ljudje tudi spoznajo, da štiroje pesti več premore kakor sestero. kajti v moči je (pri njih i pravica, in kar kedo zamore. to tudi sme Gotovo je bila prav za prav nepotrebna preti-ranost. kar je pred trideset leti nekdo rekel: Moč je več kakor pravica. In s tem bi bilo popolnoma mogoče vsako krivico olepšati, saj je pa tudi v resnici ravno tisto, kar so brezbožni ki starega zakona rekli: Naša moč bodi naše pravo, naša postava! S tem načelom so bili brezbožniki vedno zadovoljni in ž njim izhajajo tudi še dandanes, da svojo neizmerno pohlepnost utolažijo. in s tem načelom se bojujejo zoper vsako postavno oblast.
Zlasti pa je vse naperjeno proti najvišji m naj-postavnejši oblasti na svetu, proti namestniku Kristusovemu. sv. Očetu v Rimu. Ni jim dovolj, da so ga proti vsemu božjemu in človeškemu pravu svetne oblasti oropali, temuč hinavsko tolažijo njega in nas, očeta in otroke, s tem, da je z zgubo svetne oblasti papeževe njegova duhovna oblast le še bolj narasla, kakor dokazuje to med drugimi znamenji ljubezen in udanost vernikov in celo spoštovanje nevernikov, zlasti veliko število romarskih vlakov v Rim. Pa ravno ti nedolžni vlaki jih zbegavajo, kar nam kažejo z razkačenostjo. s katero so se znašali 2. oktobra 1891 in naslednje dni, da mora vsak spoznati, ka-kušnih misli da so nasproti najvišjemu namestniku Božjemu na zemlji.	«Kom-e nasl )
b) Posebni nameni:
10.	S. Školastlka. Delovanje in šole benediktincev. Ver učiteljic in njih šolarji. Sprijeni, lahkomiselni sinovi in hčere.
11.	7 sv. nstanovitell servitskega reda. Servitski redovi. Učitelji. Kerščanska previdnost in moč za stariše in vzgojitelje.
S. GitdenclJ. Na novo vstanovljcni misijoni v Sahari
¡n Sudanu. I»olžno>tno :aii'ai\'' okužijrvili spi-«»v ¡n íasopisov. P.amr. [Iruxiiia v stiskah.
1:5. S. Katarina Ric. P«»spe-ite!ji :iio¿kven«'«a af»o*ioljyiva. K'TMan^lsa s«-rrn«>st v prenašanju kr.čev /a inn«»go ler[«e«"iii. Za-«l« k» l.
1». S. Bruaon. Lak« «'a lia llaskem. Ža!«»<;uo -azmerje t e-sam'i yak«»n*»v. zlasli na Pru*k«Mi. I>«"l-r.:i< ;«• ..'i sudnr-k'* v a«;»«ve.
IT». S. Georgija. K«r>ran->ki nauk na k:ip«'ijsk;h in ' i « ' tn t > ari. \-ivok«-!>«Viii in -f»ie'>U"ri:»-nci. M.a«!a dekleta v nevarte»»«:. 1«'». Gospodova molite? ca Oljski gori. Imh molitve. !:;..;-
>.' iari •• ni«»fi:v»'ii«-L'ii ;»j-«¡stva. Pridoi»4;p.- .••ipu-'.ka. ki dar.«'-za dra.i ua«'iii i* in«»i.fv»- p-»deljen. \s;ari«»vi»* v ii»'k»'va sam«»--^^.».
17. S. AJeks'j FaUonerij. Sp-.vel:.:v n ;d i. Z.u! .»• i'.i-ri	j#»v. > .i in ti ¡ p:"»i-! •;;»-.v».
I »a V na.- .
!I. Bratovske zadeve N. lj. Gtospé presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na M.¡«»-J iv«' : »-¡j.i«,».• N. .;. '«. :••••-'.*. .1- • --v« _a S- v.\ s.. Jožeta, -v. Nikolaja. Il»-rmají«»ra >n i ••• umaia. na- h ar.«_v.:< v varh«»v ¡n tmk na>iii ^itrnaof, Boí éuimiüMi odverai • •>; ¡..t-«- tre-/.• le poboje. uinor»' »n >amnie»'-e «»h«ad. :n i.'•••;:.'«•!> t v». p:-»'>.->t-van,«' in v-»* ii'-ei-l'/síi. -«»vra^lva.	.:i:í.;«. :i v-»- :><»ša>tr;e
f,'H<rr»n«' in velike t !•■-•■«*«"•••. — I Km m a«la ir--/v«Tea /a parne n» spre«»b»'riijenie. — r»- -. i _»a paru« zapustila, »t ¡ pa «a - nikoli m >:•»•« ala. «la N -»-I«* hi Uru/iii r. {«ojuf'i!. — Neka /.ai*-va. da l»i -♦* /.veršiia p*» i»• »>;i ."<« — Hudo r> »la:2 du:.«»veii j.i p«.n»««".
Zalivala
Imi.na v li«»<ni. 2.	Ii'r««<u.i. da ni razü:a-i!i
«!••««» /a!»vai«> v v «v i »"as; lil. I»«'vir>' Matere Man ■•». M«« a /.ena »-■ ! a /•• 7 dni v !>udili mukali til materina t -i«.;v.-'ih : i>a!i smo . d.i i:'n«"i«' ««ipiK. ali «»h«««»\ in pripor« «éevai nn-» -•• Bogu ai Ma'»" i U »i(i /a p »«t»«*". II..i a lio«m ifi Materi iv«/ :! I s -.tri! ve», i tin-.'Ia •,«• v-a !ievarn«»-t.	I ;•».':>«*•.
T i
Li a C ->
rrc
t* T ^ ' T*	w 1
à	+ l'JI C «.J
i -i .i silil
h Leskcvca n un i « naznanjen «. da je pr« .i «i.-ktii -ir. Jun S-,r: en-- i» i I-"' bolan: }-.ija'«-l;»'in iii z;»aii'-*m. kak«>r ;«•«.-••; j	mla-
«»:i.i. i; • 1» iskreno pripor«»čen v m« iitev. ia v«'i;kt':_f t iobr -tn.ka mili ll.y o/iravil in « urani!.
V csrkvi Jezusovega Sir:- • Mla • i pr.rt.-kl» íí-kIm';» i«. *..rka z v- r«T *r«ln''vn;«a v .spomin kan. i. «"n vs* tri"vlj»-n»' :jraT«»vš«*iiio pie.-v. Ser--a J^zus-•• I a!« so v»'lik«; sl«>.*edr¿- »ti s si •.«•snim: ma>ami
Mili
Poročilo. Prežalostnim sercem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da so ve-lečastiti gospod.
3Iatevž Frelih.
knezo-školijski duhovni sveto-valec. dekan itd.
1. t. m. opoldne v «¡4. letu svoje dobe po mučni bolezni. prevideni s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspali.
Pogreb bo v četertek ob y. uri.
Preljubega ranjcega priporočam v pobožno molitev in blag spomin.
V Trebnjem, 3. februvarja 1^2.
Ivan Nagode.
kapelan.
Nauk liberalnim časnikom. V Berlinu je bil te dir. * <tnerti obsojen tolovaj Wetzel. ki je bil ter-iî«»va iliršfeld a umoril in oropal. Deržavni pravdnik I«' p:i priliki opomnil, kako se vedno huje brez-vers'v.» razširja. Nasledek brezverstva bode ta, da bo .¡m hr» lo-ielstva zarad pohlepnosti po vživanji vedno V.lj p'v ista Wetzelnova osoda bodi resno budilo, ve:«» 7'»pet k časti povzdigniti. br»?zverstvo pa zatirati. Slednjič številne pričujoče časnikarje resno opominja, l^ji.-ii t-ri zagpxâyi te obsodbe zlasti grajajo brez-vrstv' » in iijffij ve ^ n a -^ilke.
Dobrotni darovi.
Z,, <iij'f v«, mizo: <1. «:. kapi. Iv K v. A:nl>;«»ž !» uid. — «i. da!». :-ast. K r. Kepe<. 1 gld. so k--. — Iz Vipavskega 2 ?ld. s
pripisom :
Oa ..laize"' viîia'vek Ne znia.a. po«lre. Naj mali moj dairek Jo ma.«• p<tipre.
l'=es"a.-:iti gospod ivr.aii dr. Jun StetWnc ."h» ¿d. — čl. župnik An'.. K'eiiM*n lo tu. — M. J. - i';«!.
Z. ■■ ■ ■ » b tr. ■t>j:• I V/. 'Ion' r B-.<i»l: .S pristavkom : ..da i:i v«- v !;Ml: -v. J«.že a na «'a-', zidana eurkev Kmalu postavila"
.' O ç d.
Zi .< . ¡»-ti -t i: i.: Kostanja «". lt. Jan. F'.ivii«" kot letne
d n«—1 t
Z: r<'■!!!'■'>'■ < -'<»'«• ïi ¡i iiziifiirt rč. ijii. J'Ziiitoi' r Ljubil,, ,.„,,, >'.. .»(» • /.< .• .»««v, ¡u.'t • : PpV.i-ti'i u««spod dekan dr. i i i-... -J«-» v'd
Zi	/..; - ' A 1». M. H. :•» ^'Id. — M. J. h gld.
/ i »// »#:'V. «' . .'. ■■ A. I». M. O. 2 irld. Z t	/nt,.h- .	A. I». M. ii. 1<» gld.
/, i,ii':tijit;->r «	•:■}. ••'«•'-'■ • •/ '//»/«' 4tïH.->': A. I>. M.
<i. «o :'!«i.
Z, -"'#•,'» »»/'« m . . •, i. ' , •••' _. p ■<»;'. « ! r. Jož. Oolenee lM. I. 1" îi!d.
Z i	/n-*-. J:,.- ,t'fft}.t l':>ud •' iz Smartna pri Kr.
2~> «j .! 'il:.. ï, je ...': pr-.- ;•>.	namen imajo ? Vr./
Z i «>/«'.*, •■-.> • A'isii'ti'ti¡>o t : Al. J. •» -M.
:_'«;• r; i t. d. < J b ha jar.; h je bd . ;.]i/ 2 v-rnik v.
Zi dljačks 12ÍZ3. Xa ; : •'••k;! ne -- - pr«">sin»* ' /•i»uvarij» nam j • _lj?id k :hinja" za naših 1-1 Mía I- lew }«.!«ra!a loîi-lï. kr.. t » j" /ra v« n «Iruzih -r\.«v m •>«■ z.« p;e ej uiUZii. 'iijari««v. ki p«»mo«'.* .! iva;«>. — «».¡vaiili si;e» tudi * br^me: Hvala ÍV'gá • xi v i lir * prijatelj», t: i *"i' do!«r«-tr.ik«;]'! nas«- «i'-.-íti ; ri mla-lm«'' /■ '') '-.o Vojska za mese«' svečan '¡♦d»rilvari;«- Pustil«• n»-d»dj« ::«. :>• z«>pet s v. maša I.eka. i- ..v ...l«-,ti.« L •• »;i ôi ..K-.;;imb." z lK»ži«"nimi podobami. Za M «'bla^e «lobr»lIiike mdobtotni-e naš"ga Za V:- preso-.na hvala. p-.;:d«av. n Bog p'a'i! — I'reí. gen. vik. i- «l>k» ga naraščaja. Morebiti k ura :»rid" j«-pa misel, Jož. U.. ». i«.-.vtr Milil!. : ..Wander." Iiep'eneh.»ma dohaja. za
Pogovori : t¡. I. M. S » ne i v > . Pavlu: hošl«» pismo m nakaznica ;:a l».»n : vs«- s«- :.«»d«* vravna¡o p » v<.!ji; d«»šlo tudi
kaj pr« j ust-vanji pnt«rrgat. in pos:.", ministru za naso prihodu j'. nado, k: zdaj p« gosto leipi mraz in ei.
»»i^judnos: r;«;.' plati' Prav -e;ven pozthav '. i.ku!isr.iHi pi ijateljem vete!«» novo le'.o !
Vsim ame-