POŠTNINA
PLAČANA
VGOTOVINI
ilustrirana kulturna in družinska revija
S [/(doda's
izhaja mesečno - junij 1936 - leto viii.
vlesmioa
m
izgine iz perila
kakor bi mignil, če perete z dobrim
orog<

Večkrat že po enkratnem čiščenju odstrani
|(tS
iW Chlorodont
neokusno barvo zobne prevlake in slab duh iz ust
Jugoslovanski proizvod	Tuba Din. 8.-
Izhaja enkrat mesečno. Letna naročnina Din 18.— (inozemstvo Din 36.—), polletna Din 9.—, posamezna številka Din 1.50. Uprava in uredništvo Maribor, Sodna ulica 20. Pošt. ček. račun Ljubljana 12.249.
Svofoda
ilustrirana kulturna in družinska revija
Dva svetova
(Pesnitev neznanega pisca, prosto prevel iz nemščine T.
M.)
CfMj^, \
Mi debeluharji imamo čekef
truste, aute, bar, jazz, šampanjca reke
in v ženskah sex-appeal!
Mi debeluharji si gradimo tresorje,
v njih pet al' šest miljard, bogastva morje;
kaj briga nas. kdo se je zanj potil!
Hlače zlikane imamo, smoking. trebuh, kilo;
riviera, derby, nočno krokanje je nas že utrudilo,
izčrpali smo ves zaklad mamil!
Sodrug, brezposelnost vedno bolj narašča,
stroji v tovarnah rjave, iz dimnikov se ne kadi! Tvoje družine pa se mrzel obup polašča, ko v loncu in v shrambi ničesar več ni! Sodrug, s pšenico kurijo lokomotive, tvoj najmlajši ima pa glad v očeh! Tisoče zaklanih goved so zvozili na puste njive, ti ješ nezabeljeno še ob prazničnih dneh! Sodrug, bale bombaža mečejo v Tiho morje, množica bednih pa prezeba in strada! Kavo sežigajo, s sadjem si polja gnoje... Veš zakaj narašča samomorilcev armada?!
Z novim imperijem v kolonijalno sužnost
Druga izdaja rimskega imperija, za katerega se danes italijanski narod tako navdušuje, ni samo časovni anahro-nizem, marveč tudi stvarna zabloda. Stari Rimljani so začeli govoriti o imperiju šele v II. stoletju, potem ko so že davno vladali tolikim delom sveta (in ne samo delom Abe-sinije). Zavedali so se tudi že tedaj, da so kali razpadanja toliko močnejše, kolikor večje je njihovo posestno stanje. Toda novi rimski imperij prihaja prepozno tudi v primeru s kolonijalno ekspanzijo nekaterih držav v preteklih stoletjih. V Italiji so menda prezrli, da si je Evropa tudi glede kolonijalne politike stekla medtem nekaj dragocenih izkustev. Predvsem to, da. so kolonijalna osvajanja močno tvegana reč, ki utegne često postati hudo nevarna zlasti za državo, ki dela iz takih podvigov prestižno vprašanje. Anglija je sicer ustvarila največji kolonijalni imperij sveta, ni se pa radi tega nikoli zapletla v težke in dolgotrajne vojne s kolonijalnimi narodi. Večino svojih kolonij si je Anglija pridobila mirnim potem. Za njo, kakor za Francijo, so bile kolonije predvsem vprašanje gospodarske rentabilnosti. Anglija je često lahko zasedla ogromne komplekse sveta z nekoliko tisoči vojakov. To' pa radi tega, ker je dotične predele, še prej kot politično, povezala s svojim imperijem gospodarsko. Indija je šele po vojni pripadla tudi stvarno Angliji. Prej je bila Indija le gospodarsko eksploatacijsko ozemlje britsko-indske družbe, t. j. čisto privatnega podjetja, katerega delnice je lahko vsakdo kupil na londonski borzi. Vlada ni prvotno delo te družbe niti podpirala, ji je še celo nasprotovala. Šele kasneje, po srditi borbi v angleški javnosti o pomenu in važnosti Indije za Anglijo, se je njena politika preusmerila in šele s svetovno vojno ie tudi to ozemlje prešlo v državno interesno sfero Anglije. Niena kolonijalna ekspanzija ie bila vobče najprej gospodarska. Nikdar in nikier ni Anglija začela večje voiaške akcije v kolonijah, ako ni prej dotične-ga ozemlia pridobila zase potom gospodarske in diplomatske akcije. Razume se, da je zasledovala pri tem predvsem interese angleškega imperija Ravno ta način ji je pa omogočil in olajšal njena ogromna koloniialna osvajania. Da ne govorimo o kolonijah in dominionih, ki so iih pridobili za Anglijo angleški verski in politični ubežniki (puritanci, itd.) in izseljenci in ki se danes upravičeno smatrajo za
angleška ozemlja (Avstralija, Kanada). Edino v slučaju Južne Afrike se je Anglija proti svojemu pričakovanju zapletla v daljšo vojno z Buri, ki so se uprli angleški invaziji z mnogo večjo energijo, nego so Angleži računali. Pa tudi za znatni strošek te vojne se je Anglija odločila samo zato, ker je vedela, da ji bodo tamošnja diamantna polja obilo poplačala vse izdatke. Izkazalo se je, da so bili njeni računi točni. Investicijski stroški njenega južnoafriškega kolonijalnega »podjetja« so bili z dohodki diamantnih polj in zlatih rudnikov docela poravnani v petih letih; odtlej je bij Transvaal za angleški imperij visoko aktivna postavka. Če se je kaka kolonijalna posest izkazala nerentabilna, odnosno če je njeno zavojevanje ali njena ohranitev zahtevala preveč žrtev in preveč izdatkov, se je Anglija brez pomislekov sama umaknila. Smešno nizko je število čet, ki jih je. Anglija pošiljala v kolonije, da za-vojujejo ogromne zemeljske predele. Ako bi Anglija za vsako svojo kolonijo žrtvovala toliko, kolikor je žrtvovala ljudi in denarja Italija za ono tretjino Abesinije, ki jo je doslej vojaško zasedla, bi angleškega imperija enostavno ne bilo. Tudi druga naivečja kolonijalna sila sveta, Francija, ni ravnala drugače. Tudi zanjo so bili ko^nijalni podvigi vprašanje golega gospodarskega računa. Francija je pridobila večino svojih kolonij vobče brez voine Njena največja kolonijalna voina ie bila voina proti Abd-el-Krimu pred nekoliko leti Če bi šlo zgolj za rifsko ozembe, bi ga bila naibrže m<rno prepustila svoji usodi; toda Krimovo vstajo je bilo treba udušiti z ozirom na estalo koloniialno posest. Isto velja za Holandsko, Špansko. Portugalsko in Belgijo, katere so nridobile svoie večinoma zeln rentabilne kolonije ali mirnim potem ali s pomočjo nekaj vojnih ladij in nekaj tisočev pogumnih mornarjev.
Tudi niso te države osvajale koloniie z namenom, da bi iih kolonizirale s svojim ljudstvom. V kolonije so pošiljale svoje funkcijomarje, svoje strokovnjake in specialiste na vodilna, dobro plačana mesta. Delavci in kmetje Anglije, Francije, Holandske, itd., so se le v redkih primerih naselili v kolonijah svojih držav. Tudi za te delavce in kmete je bilo vprašanje naselitve predvsem vprašanje osebne koristi. Angleški delavec, ki se je moral ali hotel izseliti, se ni zato prvenstveno naselil v angleških kolo-
nijah; največ angleških delavcev in kmetov se je nasprotno naselilo v Severni Ameriki. Tudi nemški delavci so se raje izseljevali v Severno Ameriko kot v nemški Kamerun. Še celo za ruske kmete je bilo lažje v tujo Ameriko kot v domačo Sibirijo. Špansko ljudstvo je le deloma tiščalo v Maroko, vse raje je krenilo v Južno Ameriko. Holandski koloinizatorji so šli pred vojno raje preko morja ali v Transvaail kot v svoje kolonije. In tudi Italijani sami niso hoteli v Libijo ali Eritrejo, iskali so dela in zaslužka po vsem svetu, le v italijanske kolonije niso marali. Za izse-ljenika je merodajno vprašanje zaslužka, boljših delovnih in življenjskih pogojev. Te boljše pogoje mu pa večinoma ne morejo nuditi kolonije, čeprav so del njegove države, ker so navadno le eksploatacijsko ozemlje z zelo nizkim življenjskim standardom.
Pa tudi angleški in francoski kapital se ni čutil vezanega zgolj na kolonije lastne države. Iskal je prilike ugodne investicije vsepovsod. Kanada spada med najbogatejše angleške dominijone, angleškega kapitala je pa še danes veliko več v Argentini, ki ni priključena angleškemu imperiju. Francoskega denarja ie bilo svoje dni več v Rusiji kot v francoskih kolonijah. Italijanskega kapitala v dosedanjih italijanskih kolonijah pa sploh ne najdemo. Za kapital je merodajna rentabilnost. Za meje lastne države se navdušuje in ubija drobni narod — udejstvovanju finančne plutokracije pa niso še nikoli in nikjer določili meje.
Kapitalistično stoletje je bilo v pretežni meri obenem stoletje kolonijalne ekspanzije. Toda tudi ta faza je že zdavno zaključena. Polagoma je prodrlo spoznanje, da je treba tudi glede kolonijalnega osvajanja večje kritičnosti. Anglija in Francija sta si nakopali marsikatero' pasivno kolonijo — polet? drugih, seveda, zelo dobičkanosnih. Sko-ro v vsakem slučaju sta pa morali investirati ogromna denarna sredstva in čakati dolga desetletja, da so postale aktivne. Angleška vlada in angleško javno mnenje sta sploh nasprotni vsaki nadaljni kolonijalni ekspanziji in nista docela nenaklonjeni eventuelni odtujitvi nekaterih 1 kolonij.
Politika kolonijalne ekspanzije je v današnji dobi absurdnost. Kar je bilo nesporno dobičkanosnih kolonij, te so že zdavnaj posestno stanje drugih velesil. Še večja absurdnost je politika takozvaine proletarske kolonizacije, o kateri govore v zadnjem času v Rimu. Zgodovina ne pozna vobče primera proletarske kolonizacije. Kolonijalne velesile so pridobivale tuia ozemlja in tuje narode z močio svojega kapitala!. Poznani so nam samo primeri kapitalistične kolonizacije. Ako bo Italija poslala v Abesiniio svoje siromašne kolone, bo iste pahnila v še večjo bedo, ker se bodo morali tam Prilagoditi življenjskim pogojem domačinov, ako bodo hoteli izhaiati. Ako bo pa prepustila zemljo v eksploataclio italijanskim veleposestnikom, se bodo le-ti posluževali italiianskih kolonov le pod pogojem, da bodo ti koloni obdelovali zemljo za iste smešno
nizke deputate, za katere bodo vedno na razpolago domačini. Italijanski kmečki proletarec bo na ta način v svoji koloniji še mnogo na slabšem kot doma.
Čim bo pa ekonomsko izenačen z domačini, se bo tudi rasno spojil ž njimi. V Abesiniji obdelujejo zemljo večinoma ženske; moški pohajkujejo. V slučaju takozvane proletarske kolonizacije se bo italijanski kmet, ki ga bo povrhu tamošnje podnebje in silna, za Evropejca posebno neznosna vročina, zadrževala od dela, poročil z domačinko, da mu bo pomagala pri delu, da se bo mogel sploh vzdrževati. Po nekoliko desetleti take: imenitne kolonizacij ske politike bo slavni II. rimski imperij štel v Abesiniji nekaj stotisočev mešancev, ki se bodo čutili prej Abesince kot Italijane in kateri bodo najbrže že v drugem pokolenju vsi sovražno razpoloženi proti Italiji. Če ne bodo najbrže že preij!
Vprašanje raisne kolonizacije je sploh poglavje zase. V nekaterih predelih Južne Amerike se dela že nekaj stoletij na kolonizaciji dotičnih ozemelj z belci. Rezultati so več kot klavrni. V Guatemiali, ki je toliko večja kot Abe-sinija in katere plodne višine leže ob istem ravniku kot abesinske, so razne države celo stoletje pospeševale z vsemi sredstvi kolonizacijo z evropskimi delovnimi silami, danes šteje Guatemala komaj pol milijona belcev, vsi drugi naseljenci — in teh je bilo več milijonov — ali so se spet izselili, ali so propadli v pijonirskem delu, ali so se Pa spojili z domačini — Evropejci so se spremenili v mu-late! To je bil konkretni rezultat stoletnega kolonizacij-skega dela!
Pozitivno vzeto more Italija črpati v Abesiniji neke gospodarske koristi le v slučaiu širokopotezne kapitalistične eksploatacije tega dela Afrike. Toda za to so potrebni ogromni kapitali, s katerimi Italija ne razpolaga. Če so v Abesiniji res podane eksploatacijske možnosti, bo morala te kapitale poiskati drugod. V tem slučaju bo Abesinija postala dobičkanosni vir za tuji kapital — italijansko narodno gospodarstvo in italijansko delovno ljudstvo ne bosta imela od tega dosti koristi.
Prav iz teh razlogov je prodrlo spoznanje, da ni niti za koristno investiranje kapitalov potrebno, da se eksploa-taciiska ozemlja nasilno prisvajajo. Ona se morejo izkoriščati tudi če ne spadajo k državi, katere finančne sile so nanje gospodarsko interesirane.
Omamljeno italijansko ljudstvo pričakuje danes, da ga bo nova kolonijalna posest rešila vseh njegovih neštetih in neizrecnih tegob. Kmalu bo za bridko razočaranje bogatejše.
Za časa I. rimskega imperija so bili »barbari« sužnji Rima, za časa II. rimskega imnerija bodo Italijani sužnji v njegovih »barbarskih« kolonijah.
Dokler bo Italija stopala po stopinjah preteklosti, ne bo zaživela srečnejše bodočnosti.
gh.
Stockholm. — Delavska kolonija. Gld' mi-
Iz Slovenije v Damask
(Potovanje po Jadranskem in Sredozemskem morju.)
Sušak. Lep kraj, ki stoji ob vzinožju kamenitega krasa tik ob morski obali.
Ko je Napoleon ustvaril toliko pozabljeno slovensko Ilirijo ob času, ko je tehnika in industrija poganjala svoje prvo brstje, je dodelil tej današnji Sloveniji morje s Sušakom. Vedel je dobro, čeprav je hodil le enkrat po slovenskih krajih, da je v slovenskem gozdu slovensko narodno premoženje, ko-der smo se vozili z ladjb pa stotisoče kvadratnih kilometrov zemlje, kjer me raste niti meteT visoko steblo. Bujna trgovina z lesom se je takrat pričela. V Sloveniji se je les podiralo, po lastnem morju pa izvažalo in prodajalo... To je bilo torej pred 126 leti.
Dandanes pa, v mnogo večji državi, z mnogo večjim morjem nego takrat, je ta Sušak verna slika slovenskega narodnega gospodarstva, pravim slovenskega, ker služita za ostale dele našega šumarstva šibe-niška in splitska luka.
Nehote ti srce močneje bije pri misli: višaj sankcije nas bodo izučile, d>a za vse to naše narodno bogastvo, ki trohni po obsežnih slovenskih gozdovih ni treba italijanskega prekupčevalca, nego da lahko vise to, kar sami pridelamo in prodamo, ter sami zaslužimo. Če bi .bile sankcije rodile take zaključke in ukrepe, bi mogle biti za nas samo koristne. Tako je pa sušaška luka višaj za tovorni promet prazna. Nimamo Napoleona, ki bi zigradil železnico iz Ljubljane do Sušaka in kupil prazne tovorne ibrodiove za zmrznjene inozemske terjatve, s katerimi bi les sami izvažali.
Zato danes Sušak počiva. Z njim vred počiva pa tudi dolenjski in koroški lesni delavec, počivamo z njimi vred vsi drugi in čakamo na boljše čase.
Zato pa ima Sušak bogat osebni promet, ki človeka razveseli. Če se pa ob tej priliki spomniš, da žive vse države s svojimi železnicami le od tovornega prometa in v mnoigo manjši meri od' osebnega, te tudi to veselje mine in nehote si misliš, kako lepo bi lahko bilo, če bi mi to znali.
Na sušaškem kolodvoru je veliko vrvenje. Od kolodvora do obale je pet minut peš hoje. Tu nalagajo nosači na svoje ročne vozičke prtljago potnikom, ki so namenjeni na »Kraljico Marijoi«. 20 rodbin živi samo od tega posla.
Skoro kilometer daleč zunaj na morju ibrli 300 lučk, ki razsvetljujejo lepo ladjo Jugoloyda »Kraljico Marijo«. Ladja sega globoko v morje, vsled česar je na vsej poti po Sredozemskem morju pristala le v carigrajski luki tik ob obali, povsod1 dlrugod se je pa zasidrala daleč funaj v globokem morju.
Potniki hite za svojimi kovčeki. Ob obali čaka ladijski motorni čoln, ki prevaža vseh 185 potnikov, došlih iz pet različnih držav na veliko ladjo. To so po večini potniki, ki so jim današnje družabne prili'ke to potovanje omogočile. Meni ga je olajšala redakcijska karta,
Ob 1. uri ponoči iprično delovati stroji, in velik čoln se odmika od Sušaka na jug. Pol ure smo stali na krovu in opazovali mestne lučli Sušaka ter sosedinje italijanske Reke, ki so postajale vedno manjše. Nato se je gladko zaspalo.
»Kraljica Marija« na Sušaku.
En in pol dneva vožnje in naslednje jutro smo se prebudili že globoko v Dalmaciji. Koj po zajutrgku smo bili že v Kotorju, kjer nas je brez dvoma najbolj zadivil Kotorski zaliv pa tudi sam Kotor z mogočnim Lovčenom nad seboj.
Obide te mrzlica pri misli, da so leta 1914. jurišali ta hiriib predvsem slovenski vojaki, utrpeli pri tem igrozne človeške žrtve ter bili znova in znova zopet vrženi nazaj, dokler ni slednjič Nikita iz političnih razlogov odredil umik svoje vojske. Lovčen je bil takrat prvič v zgodovini vojn zavzet. Turki, ki so prišli gori do Dunaja, tega niso zmogli.
%
V	Kotorju vidiš na trgu viso revščino dotičnega kraja. Tam se že prodaja kurivo v malih snopičih. Leseno1 trsje — tam ni igozdov — ki ga pobere kmetica na hribu, poveže s cunjo in za dinar proda. Ljudstvo se tam preživlja prvenstveno z ribami in jagnjetino. Zelenjava je izredno draiga, skoro nedosegljiva stvar. Tu in tam se vidi kako sestradano kravče, do reber lačnega konjička, sicer pa hudomušnega osla, ki je od Dalmacije dalje (iizvzemši dieloma Turčije), pa tje do Sirije, kjer se pojavijo prve kamele, glavna vprežna živina domačinov. Velik del izletnikov pojde z automobili v Cetinje, kjer pelje cesta črez mogočni Lovčen. Na poti vidlite svoječasno mejo med Črno goro in aivstroogrsko monarhijo. Ob strani ceste vodi ozka steza, skoro navpično navzdol v Kotor. Tam je baje nekoč stari Nikita kot dober hriibolazec hodiil sam peš v avstrijski Kotor na vino in ribe ...
V	Cetinju ti vodja izleta pokaže vse zigiodovinske znamenitosti, rojstno in vladarsko hišo bivšega kralja Nikite, rojstno hišo pokojnega kralja Aleksandra, diplomatske vile, edina lepa stvar starega Cetinja. Vsemu staremu političnemu svetu je znano, da so morale evropske države pred svetovno vojno pošiljati v Cetinje svoje najboljše diplomate, kajti tam se je predla pod spretno roko kralja Nikite vsa balkanska politika. Vsled tega so tudi države postavile svojim diplomatom svoja reprezentativna poslopja.
Danes je Cetinje sedež banovine in se počasi lepša. Dobiva nove hiše in tudi mesto sam® dobiva evropski značaj. Sicer se pa, kakor v vseh južnih krajih, odigrava vse življenje na ulici. Tu vidiš stare in mlade v glasnih pogovorih. Govore seveda o politiki. Žene delajo medtem na polju . . .
Medtem se naša ladja pomika v Budvo, zadnji večji kraj lepe Dalmacije. Izletniki so se vrnili po novi lepi cesti iz Cetinja v Budv.o in se tam ukrcali. Tako srno doLi grede videli Sušak, Kotor, Cetinje in Budvo z mogočnim Lovčenom in lepim Kotorskim zalivom.
Vtisi o Grčiji
Vsled vročine je vse utrujeno in marsikdo je vesel, da fe zopet na ladji. Naslednja postaja Krf. Na brodu1 je le 16 Jugoslovanov, vsi drugi so inozemci: Poljaki, Čehi, Avstrijci, Švicarji, Madžari, celo Italijani. Mi smo se v Krfu zanimali za hišo1, kier se je med veliko vojno pisala kriška deklaracija. Tam, kjer so se vršile važne debate o bodoči državi Jugoslaviji, tam, kjer je tržaške socijaliste zastopal prijatelj Golouh, kjer je pirvič prišlo do različnega gledanja v pogledii ureditve naše države med Hrvati in Srbi.
Pokazali so nam lepo poslopje, kamor se je po umiku črez albanske gore med vojno preselila srbska vlada.
Ni treba dolgo hoditi .po grških tleh, pa si brž narediš sliko o gospodarskem in socijalnem stanju te države. Krf je malo mesto ,z izredno rodovitno okolico. Napravili smo izlet z avtomobilom in prišli do nespornega zaključka, da so na Balkanu še države, ki imajo slabše ceste nego mi. Tridnevno potovanje s tovornim vlakom bi me ne moglo tako utruditi, kot triurna vožnja po krfski okolici. Na cestah in mostovih so bile take luknje, da smo morali medpotoma izstopati, šofer je pa nanosil kamenja, da je črez te biser-balkanske civilizacije srečno prevozil z automobilom.
Tam na obali te obsuje 20 ljudi s svojimi zanimivostmi: prodajajo znamke, rezbarije, školjke, cigarete, ročna dela, vse, kar se da spraviti v denar.
Šoferji so zvišali svoje tarife, tujci so tu, zaslužiti je treba.
Boka Kotorska (zadaj Lovčen).
O nečem se mora vsak človek prepričati, čim zapusti jugoslovansko obalo, da je namreč znanje nemščine jako imaginarna sila v svetovnem prometu, in da ima nemščina veljavo le v srednjem delu Evrope, ipotem je pa treba znati francoščino in taim črez kanal pa angleščino, če nočeš, da te na vseh krajih ne obrnažijio v svoji znani trgovski spretnosti in goljufivosti. Od1 Grčije napref pa tje do Damaska se je rabilo francoščino, le na ladji je prevladovala nemščina.
Dan kasneje smo v Atenah. Glavno mesto Grčije. Nadi milijon prebivalcev, podzemska železnica, vse velemestne naprave. Ogledovali smo si zgodovinske vrednote starega veka, ki so dale vsej klasični vedi in izrazoslovju svoje temelje. Ogledovali srno si tudi atenski muzej, ki je gotovo najznamenitejši na svetui in pravi iraj za umetnostne zgodovinarje. Mislil sem pri tem na mariborskega prof. Baša in na njegovo botfbo za skromne mariborske umetnostne starine.
Grčija je svetovno vojno zgubila, zato je deloma razumljivo, da se ji slabše godi nego drugim, čeprav to ni absolutna potreba. Za tujca, zlasti pa za Jugoslovana, je Grčija gotovo najcenejša država na svetu. Ni čuda, da vršijo tam Amerikanci s svojo dobro valuto arheološka izkopavanja, ki stanejo po igrških pojmih težke milijone. Tudi ni čuda, da ima Grčija močno razvit tujski promet jz prekomorskih držav. To je njen glavni dohodek.
Šofer te prevaža eno in pol ure počasi po atenskih ulicah, ti raz-kaže vsa važnejša poslopja v središču in okolici, vidliš revščino in ■bogastvo in ko je končno te zanimive ekskurzije konec, plačajo štirje izletniki 80 Drahem odnosno vsak 10 Din. Tako nekako se počuti pri nas Nemec s svojo valuto, pa ga vkljub Goringovi obljubi v Dal-maciij vendarle ni.
Na ladjo simo se vračali s podzemsko železnico, lilo je kot iz škafa, Atenčani pravijo, da tega že 15 let ne pomnijo. Smo torej imeli srečo in bili smo mokri kot miši.
Dardanele — Carigrad — Bospor
Ladja nas pelje par dni brez pristanka v Carigrad. Na to mesto smo se z veliko radovednostjo vsi veselili, ker je bil vsakomur znan vsaj iz časopisov velik skok mlade Turčije po svetovni vojni iz srednjega veka v moderno sodobnost. Dan poprej, popoldne olb pol 4. uri se približujemo D.ardanelam. Ta beseda je v vsej svetovni javnosti danes najbolj aktualna. Dardanele so 2 km široka morska ožina, ki tvorijo v vojaškem oziru naravno trdnjavo pred zavzetjem Carigrada rn ostale Turčije. Angleži najbolje vedlo, kaj pomenijo Dardanele, saj so med1 svetovno vojno izgubili na levem obrežju Diardanel nad 80.000 vojakov. Velika pokopališča te spominjajo na to žalostno tragedijo velike vojne. Na1 olbeh straneh je rodovitna zemlja, ki je pa izredno redko obdelana in predstavlja veliko rezervo za kolonizacijo turškega prebivalstva v poznejših letih.
Uradnik na ladji nam razkazuje operacijski načrt angleške kopne armade med vojno, kaže nam mesta ob morju, kjer počivata še danes dve veliki vojni ladji z nad 6000 rnrtvrmi Angleži. Lani so si pokopališča ogledovali Angleži, prišli so z jugoslovansko ladjo in počastili tam mrtve svojce. Tam je pokopan tudi marsikateri naš vojak, ki je ob strani centralnih sil tam pustil svoje življenje. Njega do dtmes ni nihče obiskal.
Skozi Dardanele se vozimo 4 ure. Na eni strani vidimo v zemljo narisana velika znamenja za aeroplanski promet, na drugi strani nekaj zastarelih vojašnic in fortifikacij, v njih turške vojake. Površina zemilje je zelena in spominja ponekod na lepo Bosno, lahko tudi na gotove dele Slovenije. Le obdelana ni in gozdovja ni. Turki imajo rdečo zastavo z belim polmesecem. Na poti smo srečali nekaj turških, igrških in ruskih tovornih ladij, kjer se zlasti turške od ruskih po zastavi težko razločujejo.
Edini konkurent v lesu, če ibi se tega posla Jugoslovani nekoč res lotili, bi nam bili v teh krajih Rusi. Vendar je doli taka potreba po njem, da ga ne more biti nikoli preveč. Turki se pripravljajo na to, da bi Dardanele zopet utrdili in sicer po pojmih moderne sodobne vojne tehnike. Čudni časi! Pokopališča še sedaj skoraj nova, pa že zopet se pripravlja. Italijani so zasedli Abesinijo, Nemci Posaarje, ali še pogodbe sploh kaj veljajo? Turki bodo pa utrdili Dardanele.
Kdo jim jamči, da jih tam Italijani lepega dne ne napadejo? Začetnik preloma pogodb in krivec se nahaja v Evropi. Turki pravijo, dia so oni le branilec. V Evropi se je odločila usoda utrjevanja Dar-danel, v Evropi se [bo menda odločila tudi usoda bodoče vojne. Razne fašistične vlade so pa dale pobudo zato.
Če opazuješ med vožnjo vse te kraje, od Špilja pa tje do Carigrada, si pri tem misliš, da je ta Balkanska zveza, ki je v pogledu zunanje politike enih misli, ki ima dogovor, da ne 'bo nikogar napadala, pač pa dla priskočijo vsi dotičnemu na pomoč, ki bo napaden, potem ti je za balkanski mir takoj lažje pri srcu Kajti to je ogromen geografski kompleks, ki je v stanu voditi samostojno politiko. Če pa misliš, da vlada v vseh teh deželah inozemski kapital, ki ima tu take, tam druge interese, potem jie moč te velesile takoj izdrknila na silo malih držav, ki bodo danes ali jutri igrale v svetovnem koncertu podrejeno vlogo.
Noč mine in šele ob 8. zjutraj smo v Carigradu. To je velikanska Iuka, kjer pristaja idtaievro stotine ladij iz vseh delov sveta, saj je ona izhodišče za Azijo in Afriko in je v visej svetovni zgodovini igrala važno vlogo. Čeprav iim,a Turčija le 16 milijonov prebivalcev in je z izgubljeno svetovno vojno izgulbila tudi veliko Sirijo, je ona po svojem geografskem položaju (gotovo velika država na svetu.
Budva.
■
Sploh se te prime misel, zakaj je to že Azija, iko je vse to le vzhodni del Evrope, kar bi bil tudi lahko po imenu.
Kdor je videl Carigrad med svetovno vojno in popreje, sie me bo mogel načuditi temu napredku. Tudi Turčija je izgubila vojno kot Grčija, v gospodarskem pogledu se je pa z Grčijo ne more vzpore-jati, čeprav je bila ona še pred 20. leti srednjeveška država. Tu se vidi, kaj ,premore volja in marljivost naprednega moža. Atatiirk je gospodar sedfnje Turčije. Med vojno je ibil še sultanov minister. N,a svoj predlog je med veliko vojno obiskal nemškega česanja Viljema, vprašal ga je v imenu vlade in sultana, kako si on predstavlja zaključek svetovne vojne, ker se turški vladi (vendarle zdi, da bodo centralne sile po vstopu Amerike v vojno, vojno tudi izgubile. Turki so se za Nemce bili, zato jih je odgovor Viljema jaKo zanimal. Viljem ga je pa osorno sprejel, nahrulil in, odpravil z besedami: Nemce premaga samo Bog, to si zapomnite. Vrnil se je neopravljenih poslov z načrti za novo Turčijo.
Danes je Turčija nova dežela. Vtis imaš, da so vsi Carigrajčani sami tujci, ki hodijo po starem mestu. Ljudje, obleka, šega in običaji, vse je evropsko. Le hiše so v gotovih delih mesta ostale turške. Za osebno civilizacijo je biLo denarja, za restavracijo hiš še ne. Zato preseneča novi del mesta. To je mirno lahko Dunaj, Milano, Leipzig. Nikjer nič orientalskega. Močno razvit in do skrajnosti zanarhiziran avtomobilski promet, vzorno funkcioniranje cestne železnice, zelo solidne trgovine. Le cene so visoke, kajti Turki imajo livre, to je visoka valuta, ki predstavlja Jugoslaviji Turčijo v dragi luči. Če bi političnim zvezam po Evropi in na Balkanu sledile tudi gospodarske zveze in sporazumna politika novčaničnih bank, bi moglo predstavljati poenostavljenje kurza poedinih valut v teh državah najlepšo bodočnost malih narodov, P,o mestu iščeš (banko, da bi za dinarje ku-pil turški denar, najdeš holandsko, italijansko in nemško banko, najdeš v teh bankah dalmatinske uradnike, ki govore s teboj srbohrvaško, ne najdeš pa jugoslovanskega denarnega zavoda, ki je predpogoj solidni gospodarski in politični zvezii. Smo pač Jugoslovani, ki se razumemo samo na politiko, čim je pa govora o gospodarstvu, postajajo debate nezanimive.
Naš vodnik govori nemško, je Bosanec, med vojno je služil v Mariboru in bil tam visled invalidnosti siuperaribitriran. Danes je moderen Turek in naš vodnik. Razkazal nam je vse mošeje, kij so jih zidali razni sultani v raznih razdobjih, vse grško-iimski stil, nič lastnega. Prišli smo tudi v muzej orožja, to je pretresljiva verna slika vse krvoločne turške zgodovine, o katerih govore stari ljudje še celo danes v naših krajih. Tritisoč kvadratnih metrov velika mošeja služi v te svribe. Notri vidite tisoče raznih nožev, bajonetov, pušk, ka-nonov, strojnic, raznih oblek in vsega, kar si more bujna morilna domišljija predstavljati v raznih dobah vseh turških grozodejstev. Človeka obide mrzlični hlad pri misli, da je to zgodovina naroda, ki je danes tako miroljuben, ki je z vsem tem tako temeljito obračunal in pričel živeti novo življenje. Vse to je tudi duševno danes prenešeno v muzej.
Kaka razlika v razvoju dveh narodov, prikazana iz vidika muzejske razstave. Tam v Atenah jedro vse klasične kulture in civilizacije na svetu, tu v Carigradu odsevi najkrutejše zgodovine. Tam na Grškem danes hladno ipočivanje na slavi velike iprošlosti brez, vidnega poleta v bodočnost, tu v Carigradu triumfalen preokret v napredek, tehniko in industrializacijo. Značilen, vendar razumljiv razvoj dveh različnih narodov.
Otok Krf.
Prišli smo tudi v haremi, ki služi idlanes samo še za razkazovanje tujcem, čeprav je igral nekoč v zgodovini Turčije veliko vlogo, lzvzemši sultanove orožarne so padle v oči zlasti dve stvari: Sejna soba vezirjev in pa harem, kjer so ženske izletnice pozorno prisluškovale vsaki besedi našega Bosanca. Najbolj so se zanimale za sobo, kjer je sultan živel intimno življenje. Soba je velika, kot dvorana ljubljanske Delavske zbornice.
Sultan je bil despot, kot nam jih meče današnja doba zopet na površje. Ministrom ni zaupal, bal se je zarote, zato si je dal napraviti nad sejmo sobo ministrov zamreženo okno in je tam. skrivaj prisluškoval njihovim sejam. Če se je kak minister v deibati ob njega izpodtaknil, ga je najprej zaprl v temnico, nato so mu pa prinesli odrezano in lepo umito ministrovo glavo na krožniku pokazati v dokaz, da je kazen prestal . . . Lepi običaji.
Vkljuib temiu so se pa naizni paše kar trli za ministrska mesta.
Harem je brez dvoma zanimiv. Presenečajo svojevrstne kopalnice in bazeni, ki so jih imeli že takrat na carigrajskem dvoru, ko je Franc Jožef rabil v svrhe higiijene le bolgarsko rožno olje. Vse so pokazali, le sipalnice iharemskih žensk, teiga najhujšega suženjstva turške žene, nam niso pokazali. Evnuhi so imeli lastne sobe, bili so plačani na državne stroške in vsak je stregel eni haremski ženski. Harem pomeni po turško stanovanje. Tam je prebivala vsa sultanova rodbina, torej tudi žena in otroci. Sultanova zakladnica je danes državna last. Tam je na vozove draguljev in zlatnine. Ona pred-
Moderen Carigrad.
stavlja danes lep vir dohodkov za novo državo, kajti tujci si v trumah še vedno to dnevno ogledujejo in plačajo zato dosti visoko vstopnino. Za novo Turčijo predstavlja to bogastvo, ogromno rezervo, ki ga v sili lahko proda, za kar pa menda ni potrelbe. V kljub temu, da je svetovno vojno izgubila, ni najela do danes nobenega posojila in ije vsa ta velika dela vsega svojega napredka vršila iz tekočih sredstev.
To je torej velika rezerva za vsak slučaj, rezerva, ki predstavlja več stomilijonsko premoženje. Vse turške vojne so bile le roparske vojne in kamor so prišli njihovi vojščalki, vise dragocenosti so odnesli s seboj. To je služilo nato sultanom za uporabo, za reprezentanco in za baharijo, danes po nacijonalni revoluciji je to državna last. Med drugimi neštetimi (dragocenostmi se nahaja tam popolnoma zlat sultanov stol, obložen s 35.000 dijamanti.
Ogledovali smo si tudi nočno življenje v Carigradu, ki se pa kakor vse ostalo, od Evrope v ničemur ne razlikujie, Le turški pevci in pevke pojejo sivoje jiužnjaške melodije, ki smo jih pa vajeni poslušati tudi že včasih v naših krajih, talko da nas tudi to ni presenetilo.
čeprav so storili novi ljudje čudeže v pogledu napredka nove Turčije, v socijalno političnem pogledu bo pa treba še marsikaj storiti. Delovni čas je ponekod 10, ponekod še celo 12 ur. Le v velikih tekstilnih podjetjih se dela 8 ur, čeprav je tudi Turčija slično drugim državam podpisala ženevski dogovor o mednarodnih zahtevah delavstva. Je torej približno ista slika kot v Jugoslaviji. Turčija je najboljša zaveznica Rusije. To bi bilo hvaležno delo za Litvinova, ki mu bo gotovo uspelo.
Predno smo krenili iz Carigrada nazaj proti Dardamelam, da Poj-demo v Beyrut, nas pelje ladija na Bosporus. To je morska ožina na južni strani Carigrada, ki je povezana s Črnim morjem. Zdi se Ti, da potuješ po ameriški Floridi, ki jo poznam le s filmskih slik. Na obeh straneh zaliva je na stotine velikih in lepih vil, ki služijo predvsem za tujski priomet. Tu prihajajo prvenstveno Angležinje, ki jih zanima vroče solnce, voda in bosporski človek. Vse se tam dobi, le denarja je treba in tega oni ja imajo.
Vulkanski otok
Dva dni kasneje se nahajamo na vulkanskem otoku San Turino. To je pravljičen kraj. Vse hiše so belo prepleskane, v mestu vlada nenavadna čistoča. Ob obali nas čaka cela 'jata oslov, ki poneso izletnike 480 metrov visoko v hrib, kajti tam gori je mesto tako idilično sezidano, da si lepše kulise ne more zamisliti najboljši režiser. Onstran mosta je obsežna ravnina, ki obrodi dvakrat letno. Srečen narod v primeri z našimi Črnogorci in Hercegovci. Ljudstvo živi tam v pretežni meri od lastnih pridelkov in od tujcev. Preko morja v oddaljene kraje je znano njihovo izvrstno vino, ki ga .prodajajo celo tujcem za smešen znesek Din 10.— za liter. Ta izlet je bil kratek, brž smo se vrnili in ladja je krenila zadnji točki našega izleta naproti — v Sirijo.
Življenje ob pustinji
Še dva dni potovanja in smo na cilju. Beyrut, veliko obmorsko mesto v Siriji. Sirija je ibila nekoč turška kolonija, po vojni so si jo prilastili Franc,ozi. Prebivalstvo je arabsko, torej mohamedansko in prej turško kot francosko. Tu smo prvič videli moderni Orient. V Cetinju in Kotoru srno videli zadnjič rdeče čepice, teden dni kasneje,
čisto ob pustinji, jih vidimo zopet. Fiancozi so v Sirijo investirali 10 milijard frankov, ki se jim še ne obrestujejo. Mesto je lepo, ni pa bog ve kako čisto; ko pa vidiš francoskega policaja in francoskega vojaka, nešteto tujcev, bi pa mesto čisto lahko bilo tudi kje pri nas. Moderni vagoni cestne železnice, zelo razvit avtomobilski promet, prometni uradnik na cesti, lepše oblečen kot v Parizu, kratkomalo, na prvi pogled se ti zdi, da je to pravi Eldorado za vse prebivalstvo. Tam so ženske zopet pokritke s črnim pajčolanom, kakor pri nas v Sarajevo, medtem, ko tega preje vso pot nismo opazili. V Turčiji je ta noša celo pod kaznijo prepovedana. Ponoči srečaš na cesti in v javnih lokalih le moške, ženska ne sme med ljudi; če gre ponoči ven, je vlačuga. Tudi z možem ne. Stari običaji, ki jih jt Turčija tako radikalno odpravila.
Vročina znaša na soncu 50 stopinj, čeprav je še le sredi maja. Celo domačinom je vroče. Nalože nas na avtomobile in pot se prične v 80 km oddaljeni Balbek in Damask. Medpotoma občudujemo do-tične rodovitne kraje, ki jih sveto pismo neštetokrat omenja. V Balbeku nam vodniki razkazujejo starinska poslopja, ki so iz cerkvene zgodovine vsem znana. Po ogledu teh znamenitosti, ki prekašajo po svojem obsegu in umetnini skoro atensko Akroipolis, smo nadaljevali pot v Damask.
Križem po Siriji
Pozna noč je bila, ko so se nam jele bližati mestne luči pravljičnega arabskega mesta. Na potu snuo opazili mnogo izletnih točk, kamor zahajajo na dopuste zadnje čase zlasti v Tel Avivu naseljeni židje iz Nemčije.
Ceste so take, da bi slovenska žena na njih lahko rezance valjala. Pni primerjavah teh cest z drugimi državami me toliko muči neka logična misel; Sirija je kolonija, pa ima tako lepe ceste in vzorno upravo. Medpotoma smo pa naleteli na samostojne države z neurejenimi financami, neurejeno upravo in z groznimi cestami.
V Sirijo so Francozi po svetovni vojni in po okupaciji investirali mnogo denarja. Na obrestovanje in na amortizacijo tega kapitala menda ne mislijo, ker jim je očividno najvažnejši vojaški materijal, deloma seveda tudi surovine ter v nič manjši meri kolonizacija njihovih lastnih prebivalcev. V male državie nihče nič ne investira in če, potem za visoko obrestno mero, ker one ne znajo denarja prav naložiti, prosijo za posojilo še le takrat, ko so zlezle v dolgove in ne takrat, ko je ono potrebno za široko zasnovano načrtno gospodarstvo. Taka je torej na prvi pogled razlika imed kolonijo in malo kulturno državo,
Damask ima 750.000 prebivalcev, osem arabskih dnevnikov, eno francosko in eno amerikansko unverzo. Arabci so izredno talentiran in ambiciozen narod. Oni se hitro uičijo, imajo svojo kulturo in literaturo, svojo tonfilmsko industrijo, svoje filmske zvezde in vse ono, česar v marsikateri evropski državi niti ne najdeš.
Edino v socijalno-političnem in v poglediu enakopravnosti žena vladajo še srednjeveški običaji; nariod je še precej nepismen in če prinaša francoska kolonizacija kake blagodati, potem je edina pozitivna stran za domačine ta, da se bodo naučili čitati in pisati. Obrt ni dosegla stopnje kot v srednji Evropi, nego je še na jako primitvni: stopinji; kruh pečejo peki n, pr. kar pri odprtih vratih in oknih tik. ob prometni cesti. Seveda ni kruh podoben kruhu naših pekov,, nego je to tanka bleda, deloma tudi ožgana skorja zignetene moke,.
Vulkanski otok San Torino
pomešane z vodio. Med takimi obrtniki najdeš kar naenkrat v sredi notni svojevrstnega obrtnika, javnega pisarja, ki piše .pisma po naročilu za nepismene ljudi, Eden peče kruih, drugi dela čevlje, tretji piše pisma. Arabščina je izredno težak jezik in se je tujec le težko privadi. Zato pa so Arabci kot vsi pomorski narodi izredni poligloti. Vsak povprečno naobražen Arabec govori poleg materinskega jezika še perfektno francoščino, morda lepšo kot Francozi sami, razen tega še včasih angleščino in nemščino-.
Koimaj nas spravijo v hotelske sobe — bila je pozna noč — smo se že odpravili na izprebod po mestu, da vidimo tudi vtise nočnega življenja v lokalih in izven njih. Ker vlada doli skoro 10 mesecev v letu huda vinočina, ti večina Arabcev prikuka na cesto še le zvečer, seveda brez žensk. Vse ceste in vsi lokali so jih polni. Med njima je tudi mnogo .premožnih ljudi, ki žive žal j en je naših predvojnih grofov in veleposestnikov.
.Na cestah nas oblegajo dečki z lepimi svilnatimi robčki za en francoski frank (3.20 Din).
Sploh so tekstilne stvari tam doli izredno .poceni, v očigled obilni preji prave svile in izredno nizkim plačani arabskih delavcev in delavk.	i
Vodnik nas popelje v »najlepši« damaskovski kabaret, kjeir poj o in plešejo arabske filmske zvezde. Kabaret je znotraj svetlo modro prepleskan, bolj podoben zasilnemu stanoivaniju,, ki ga je gradila kaka slovenska mestna občina; notranja .ar-hitektonika ne .pove ničesar o kakem gloibokejšem umetniškem poletu naroda v temi pravcu. Vsak izučen tesar napravi pri' nas lepšo opremo. V temi pogledu torej nima narod nič svojega. V kabaretu sedi kopica moških z -rdečimi fesi na glavi. Večina uživa sadje, črešnje ini podobno. Mi smo še edino zaupali črni kavi. Z nami so prišle tuidi ženske. To je bil seveda dogodek za navzoče Arabce, ki .pokrivajo svoje žene čr.ez dan s .pajčjlanom, zvečer jih pa zapro v stanovanje. Nekateri pušijo vodno pipo. To smo sicer že v Carigradu opazili. Predstava se začne; Najpoprej zapoje debela Arabka (brez pajčolana) otožno arabsko pesem, h kateri te poprej sili smeih kakor pa občudovanje. Nato silen krik, ploskanje in žvižganje navzočih Arabcev. Ker žvižganje vendarle ni hotelo prenehati, smo bili mi nevedni Evropejci mnenja, da bo sedaj nastal .petep in da jo bo treba popihati, a glej, pevka Se zopet pojavi in ponovno zapoje . . . Žvižganje pomeni peri njih ploskanje. Na oder prikoraka druga plesalka. Ni se še prav ustavila, že se vrši predstava med publiko in na odru. Ona prične plesati. Med tem -je ukorakal v dvorano poklicni čistilec čevljev s svojo aparaturo in sredi dvorane je pričel na nekem Arabcu opravljati svoj posel in mu čisti čevlje s tako virtuioiznostjo, da nismo vedeli, naj občudujemo njega in njegov običaj ali plesalko na odru.
Trikrat zaporedoma sem zadet od črešnjevih koščic. Mislil sem, da je to deplasirana šala ladijskih gostov. Naenkrat opazim sebi nasproti arabskega gosta s čepico na glavi, ki zveče v stojičnem miru lepe rdeče črešnje. Komaj mu zdrkne koščica iz ust, jo nastavi med prste in — ustreli. Grdo ga pogledam, on .prekine. Nekaj minut nato -je bombardiral mojega soseda. Nismo vedeli, -kaj naj storimo, pohlevni Evropejci. Arabski vodnik nam pojasni, da je to izraz simpatije. Hvala lepa. Homoseksualnost ni tam redek pojav. Koščice so bile v tem slučaju kontinuitetno sredstvo.
Medtem sta na odru -nadaljevali s svojimi plesi dve mladi Arabki, ki igrata tudi v filmu in sta stari še le po 17 let. Po predstavi so jilh
odvedli starši domov. Če so njihovi plesi evropski, ali so evropski plesi arab-ski, to -je težko reči. tno je gotovo. Umetniški nikakor nuso, zato tembolj erotični. '! o smo videli, sedaj pa naprej.
Vodni* nas naloži na izv-oščka. Z nami so bile tudi ženske, ki, kakor znano-, ne smej.o .hoditi ponoči -peš po arabskih ulicah, dokazati nam hoče ulico -denarne ljubezni, lo je torej pravo žensko suženjstvo, s katerim se še tam trguje kot -pri nas s krompirjem. Počasi ij-e vozil naš konjiček skozi to ulico, iz voza ven smo kukali in videli smo vse. Pritlične hiše, na ceisto veliko okno, zamrezeno. s prst ihedelimi železnimi palicami. Znotraj stoje ali sede več ali manj lepe ženske, .pred oknom cele kupe Arabcev z rdečimi čepicami, ki zro skoiminasta skozi zamreženo okno. l akih -hišic je na -desni strani dotične ulice najmanj 20, ena poleg druge, na drugi strani so pa trafike, olbrti, čevljarne itd.
Zjutraj se v hotelu prebudiš, pogledaš skozi okno 4. nadstropja in pred seboij vidiš lepo trgovino Bate, kakor jih vidimo po vsaj Jugoslaviji. Pod latinskim napisom je še napis v arabščini, sicer j* pa trgovina točno taka kakor so one pri nas. Kako močan mora biti ta češki kapital, ki je zasidran po vsej francoski Siriji in kako šibki so napram, temu naši obrtniki, ki bijejo z njim boj na .jugoslovanskih tleh.
Menda bo le počasi prodrlo prepričanje, da ne more biti krivda propadanja obrti v poedinih slučajih in .pri poedinih velepodjetnikih, nego da je krivda v sistemu, v načinu proizvodnje, ki proizvaja za povpraševanje in ki se -urejuje po kupni moči, namesto, da bi .proizvajala za potrebo. Če bi proizvajala za potrebo, potem bi bilo takih tovarn in naših obrtnikov še vse premalo.
Po mestu smo ogledovali tnošej-e in druge zgodovinske znamenitosti. Mošeje so v grško-rimskem stilu .podobne carigrajskim. Najbolj so se mi vteple v glavo dve stvari: Leta 1927. je hil v Damasku upor Diruzov in Arabcev, V Evropi smo o tem mnogo čitali, Če človek ne pozna teh krajev, gre hladno mimo takih vesti. Upor je bil naperjeni v prvi vrsti proti francoski nadoblasti, ki -dela to napačno kolonijaln-o politiko, kak-oir jo delajo vse velike države, -da oddaja vsa boljša in vodilna mesta v deželi Francozom, došlim iz Francije, domačini so pa tu le za delo in iplaoevanje davkov. Tudi verski moment je igral pri tem upor.u važno vlogo. Boji so se vršili v onem delu mesta, kjer Evropejcev ni. Tam prebivajo izključno le moha-medanci. Par kilometrov izven mesta stoji majestetično srednje velik hrib, od koder so Francozi za časa upora s kanoni streljali na uporno prebivalstvo v mestu in končno udušili vstajo. Vse hiše so še -danes sama razvalina in nihče jih ne restavrira. Izgleda, .da služijo domačinom kot .strašilo za vse bodoče podvige. Z mrkim glasom iu z nagubanim čelom se Arabci dnevno spominjajo dotičnega hriba in izgleda, da tega ne bodo tako -hitro pozabili.
Hrib verno spominja na dunajski Bisamberg, od koder je Fey pri februarski delavski vstaji s kanoni streljal na dunajske -delavce, le da je Bisamberg zelen, tamkajšnji hrib je .pa golo kam-e-nje.
V Arabcih pa vendarle tli. Vsi vedo, da se jie 50 držav na svetu izreklo zoper Italijo, ki je zasužnjila Abesinijo, da se je torej 50 držav postavilo na stališče, da morajo biti tudi afrikanski narodi svobodni. Sirijski prebivalci se o"b tej [priliki sprašujejo, čemu imamo potem- mi francosko na-doblast, če se to istočasno Italijanom- v Abesiniji odreka.
Drugi slučaj: Peljali so nas v neko tovarno preprog in mozaičnega pohištva, da si ogledamo njene naprave in način izdelovanja. Reči je treba, da izdelujejo tam res prvovrstne stvari, zlasti v mozaičnem pohištvu, ki se prvenstveno ekapoartira v Evropo. V oddelku za preproge se nam je nudila žalostna slika taimakjšnjih socijalnih razmer. Šest deklic plete kleče preproge, od katerih ni bila nobena na 12 let. To delo opravljajo 12 ur dnevno. Tužna jim majka. Tu se nudi francoski ljudski fronti hvaležna naloga za ustvarjanje boljše zakonodaje. 0 plačah teh otrok nismo ničesar zvedeli, le kadar je nadzornik za trenotek odnesel ipete, so nam hitro in strahopetno pomolile roke v imilodar. Delajo gototvo skoro zastonj.
Ko je bilo tega žalostnega in istočasno zanimivega ogledovanje konec, so nas zopet naložili na avtomobile in odpeljali v dve uri oddaljeni obmejni Beyrut, ki nudi isto sliko kot Damask. Od taim na ladjo in pričel se je povratek v Evropo.
Štiri dni je trajala vožnja do Dubrovnika. Domotvgrede se nismo nikjer drugod ustavljali, nego v jugoslovanskih luikah. V Dubrovniku
smo bili eno popoldne, v Splitu, en dan in v Trstu je to zanimivo
vendar tudi dosti naporno potovanje končalo.
*
Življenje na ladji:
Potnikov je bilo topot sorazmero malo, če pomislimo, da je samega osobja na ladji 210 mož in dve sobarici, potnikov je bilo pa le 185. Pri naslednji vožnji, ki se je vršila tri dni po našean povratku, je vzela ladja 350 potnikov s seboj. Osotbje na ladji je izredno uslužno in prekomerno zaposleno. Tik pred zaključkom vožnje se je vršilo kapetansko slavje na ladji, kjer se je v svojem govoru neki češki izletnik spomnil tudi kurjačev in vsega osobja, ki pri teh razkošnih izletih največ trpi.
Prostor mi ne dopušča, da bi napisal še marsikatero pikanterijo iz poglavja o življenju izletnikov na brodu. Take pikanterije se pa vrše po vsem svetu, menda poivsod pod istimi pogoji in okolščinami in tudi na isti način, zato je moije bežno poročilo s tem zaključeno.
-	Josip Ošlak.
MOJE SANJE
MAKSIM GORKI
časopisi so že objavili nekaj mojih povesti. Znanci so me hivialih in ,prerokovali, da postanem še znamenit pisatelj. Ali jaz nisem, verjel takšnim prerokbam. Zdelo se mi je, da niti sami preroki ne ver j a* mejo v to kar mi prerokujejo.
Biti pisatelj — o tem tedaj še sanjal nisem. V mojih očeh je biii pisatelj nekaj, kakor čarobnik, človek, kateremu so odprte vse tajnosti in vsa srca. Ena dobra knjiga se je dotikala mojega srca, kod godalo velikega umetnika, po tem je pelo moje srce, stokalo od srditosti in žalosti ali se veselilo — kakor je pač pisatelj hotel.
Ne v to srečo, da postanem še enkrat pisatelj, v to takrat nisem verjel! To pa, da so moje povesti bile tiskane, smatral sem kot srečno naključje, približno tako, kakor če se človeku včasih zahvaljujoč srečnemu naključju posreči, da skoči tako visoko kolikor je sam visok.
V tem času sem se občutil še zelo nesigurnega na svojem potu. Tlo se mi je zibalo pod nogami, kakor da se rnie je zemlja hotela otresti, me vreči od sebe. Živel sem kakor v nekakršni pari idej, ki so na drugi, bile nasprotne, meglenih želja in občutkov. Vse živ-ijenske poti so stale prepletene pred menoj in nisem bil na jasnem, katera je moja pot. Letal sem okoli kakor ptica, katera se je zaletela v eno sobo, čigar okna so sicer svetla ali steklene plošče zapirajo pot v svobodo. A te plošče je tako težko razlikovati od zraka.	p
Kot otrok in kot deček sem izkusil mnogo igorja in mnogo žaljenj. Srečaval mnoga trda srca, zlobne neumnosti in brezpommibne laži.
Zato sem si v življenju moral pri ljudeh poiskati nekaj s čemur bi uravnovesil težo, katero sem nosil rv svojem srcu. Moral sem se zopet zravnati.
Ali človek mora biti Samson — ali pa še moeniejši od Samsona da ostane pri življenju zraven ivseh barbarskih malenkosti, katere spremljajo človeško življenje. Ti po načinu komarjev pijejo človeško kri, izpijajo jo in zastrupljajo, cepijo v človeka mrzlico: hudobije nezaupanja in prezira do ljudi. Človek mora biti slep Samson, da se pretolče skozi oblake zastrupljenih nesramnosti in da iga to ne okuži, da ga ne podvržejo pod svojo oblast.
Blodil sem z odprtim srcem skozi malenkostne zlobnosti in čez odurnosti življenja, prehajal kakor čez šiljaste žeblje in steklovino. Včasih se mi je zdelo kakor da sem že enkrat živel, kakor da nisem imel ničesar več pričakovati in videti. Vkljuib temu sem hotel živeti, hotel videti lepoto in čistost, ker tudi to oibstojj, tako vsaj govore knjige velikih pisateljev sveta — obstoji lepota, obstoji čistost, torej jih moram tudi jaz najti!
Če je življenje grdo in zaimazano kakor kakšno staro zapuščeno pogorišče, ga je treba očistiti in olepšati na račun lastne duše, lastne volje potom fantazije. Do tega zaključka sem na koncu prišel.
Ah, če bi vedeli s kakšnim navdušenjem sem to delal in kako pogosto se moram danes smejati sam sebi, ko se spomnim, kako neplodni so bili vsi moji posikusi da polepšam življenje ter da zi duševno svetlobo razsvetlim temno praznoto, katera me je obdajala.
pcilLUi foditosUz aU^u^adc
Delavsko športno gibanje ima že od povojnega časa svoje olimpijade, ki so prave manifestacije za sožitje medmarodi, za svobodo, ki so izrazito protivojne in protifašistične. Meščanske olimpijade so starejšega datuma. Prva olimpijskih iger sedanjosti se je vršila 1896 v Atenah, na pobudo francoske vlade, ki je dala osem let po izko-panju Olimpije Pierru Coulbertinu nalogo, da skliče mednarodni kongres. Ta kongres se je res vršil 16. do 24. junija 1894 v Parizu, na katerem Nemčija ni bila zastopana, je pa startalai na prvem tekmovanju zli drugimi narodi. Od tedaj se virše te olimpijade, ki naj sli-čijo igram preteklosti, vsaka štiri leta v drugi državi. Letos je deležen te časti Berlin. Torej mora s te čisto športne strani nas delavce prav malo brigati, kaj in kakšna olimpijada se vrši v deželi rjave svobode. Toda — poglejmo samo malo (v preteklost nazaj! — Olimpijski zvon vabi. Ampak ne mislite, da vas vabi zigolj zato, da boste videli na letošnji prireditvi edinole tekmovanja. Ne pustite se premotili! Berlin vas ikliče, da vam bo v iglavnem razkazoval dela, ki jih je izvršil, da se ohrani na oblasti. Pokazal vam bo, kako in s kakšnimi sredstvi je rešil Nemčijo pred proletarizacijo in jo ohranil
92
kapitalu in junkerjem. Lagal vam bo, kako so vse tvornice postale rjave, kako delavstvo navdušeno defilira pred fuhrerji. Vi veste, da propagirajo rjavi fašisti rasizem, da stavijo germansko raso nad vse, vi veste, da preganjajo in ubijajo hitlerjanci svobodomiselne osebe,, da tisoče ljudi živi v koncentracijskih taboriščih, da cela Nemčija živi v vojnem ozračju — toda, ali ste pomislili, kako naj ti športniki, kako naj ti nemški športniki, vzigojeni za puško in za ,pozdravno dviganje rok, plemenito tekmujejo s sportaši drugih plemen, ki so vzgojeni demokratično? Zdi se nam, da bo morala letošnja olimpijada preživeti težko preizkušnjo svoje lastne notranje nemoči. Saj je to le zrcalo razmer.
So države, ki so že odpovedale svojo udeležbo, ker so uvidele, da bodo na tej prireditvi pitane s samohvalo rjavega terorja. Nam je le žal, da se bio naša država, kljub temu, da se jie del sportašev odrekel startanju, udeležila te reklamne propagande nemškega fašizma. Zato kličemo, kot kličejo nepregledne vrste delavskih športnikov; Nočemo fašizma, stran z olimpijado fašistov!
-bp.
i
HUMOR
Dr. Stachel.
jr
Tl&za 2ah>e
Ljubljanski jant Cmokavzar Pepe je bil poprej iigure lepe. Polagoma postal je muhast, starikast in pa debeluhast. Rozalija je njegova žena, že nekaj let sta poročena. Za dvajset let je ona mlajša, in on v ljubezni jo prikrajša. Med spanjem sta že ločena, vsak spalno sobo zase ima. Srce Rozalije pa se zgane, sosedni »Zimmerherr« je Žane, kateri je še fejst in ileten, glede ljubezni pa podjeten. Ko Pepe zjutraj gre v biro, doma zdrči navzdol rolo, na divanu pa Žane — Roza — oj poezija in pa proza! Si Pepe je na jasnem bil, ko to-le pismo je vlovil: »Star magarac je Pepe tvoj, jaz pridem k tebi spet nocoj.« Nato se Pepe dela pa popolnoma nevednega. Razburjen k Rozi prihiti in v roki telegram drži: »Na Bledu tvoja teta Meta, ki lepo dedščino obeta, zbolela je nevarno — joj! odpelji ti se k njej takoj in jaz te spremim zdaj do vlaka, pred hišo že Baker čaka.« Se z Rozo vlak je odpeljal, se Pepe tiho je smejal.
Bolezen je iznašel sam, fingiran bil je telegram. Je Pepe Rozo spravil proč na ta način za eno noč. Zvečer pa Pepe je nato se vlegel v njeno posteljo. Zakrit je v temni sobi ležal, na Žaneta v zasedi prežal. Skoz okno bleda luna sije, dvanajsta nočna ura bije. Skoz vrata se priplazi zdajci Adonis Žane v sami srajci. »Rozalija«, zašepeče Žane, Rozalija spi in se ne gane. »Obrazek svoj pokaži mi!« Rozalija pa se ne zbudi. In žane je do nje dospel, Rozalijo strastno je objel: »Besedico povej, Rozalija«, zdaj Pepe zarohni »Kanalija«! In Žane čuti levo, desno klofuto krepko zaušesno, Debelo žane je zijal: »Oj, Pepe, ti si,« je jecljal. Besneči Pepe pa titansko naklesti žaneta grozansko. Položil ga je čez koleno, našeškal zadaj prav pošteno. Gorjača, pendrek, pasji bič — udriha Pepe kot hudič. S pestjo je bunkal, butal, dregnil, za vrat prijel, do vrat potegnil: »Zasačil sem te in flagranti in zdaj te vržem ven — avanti!«
HUMOR NA SODINIJ1
i.
Pred leti je višji sodni svetnik X v Ljubljani imel razsoditi v neki baga-telni pravdi stranke A contra B. Sodnik je svetoval stranki B, naj se poravna, češ, da je stvar za njo očiv^d-no brezupna. Toda odvetnik dr. D. — italijansko zvenečega imena — je kot zastopnik stranke B odklonil poravnavo in zahteval razsodbo. Nato je sodnik, obrnjen k temu odvetniku, končal pravdo z lakoničnim izrekom: »Signore dottore tutto caputo! — Avanti!«
2.
(Iz kazenske razprave).
Priča Pepe; »Jaz in Nace sva istočasno zasledovala tata, pa ga nisva mogla dohiteti.«
Državni tožilec: »To sta pa napravila zelo nerodno. Namesto da sta vi in Nace tekla istočasno, se bi bila morala pri teku vrstiti, tako da bi le eden nekaj časa tekel, drugi bi pa medtem počival. Na ta način bi se vidva preveč ne utrudila in bi tata sigurno vjela.«
3.
(Iz porotne razprave).
Državni tožilec: »Gospodje porotniki! Res sicer ni niti najmanjšega dokaza za krivdo obtoženca, toda baš to dejstvo kaže jasno, kako rafi-nirano je obtoženec postopal pri izvršitvi inkriminiranega dejanja. »Obsodite ga torej soglasno.«
4.
(Iz porotne razprave).
Branitelj: »Gospodje porotniki! Mladi obtoženec je iz naših krajev doma, rodil se je kot nezakonski otrok. Kdo je njegov oče, se ne ve. Gotovo se je marsikateri izmed vas, gospodje porotniki, svojčas udejstvo-val tako, da je morda nevede potem postal nezakonski oče. Vsak od vas, gospodje porotniki, naj si torej dobro premisli, da ne bo morda sedaj obsodil svojega lastn ega sina.«
1	5.
Neko podežel: ko okrajno sodišče je bilq. zasedeno z dvema sodnikoma, starejši je bil predstojnik. Le-ta je nekoč nameraval napraviti celodnevni nedeljski izlet in je zato naročil svojemu mlajšemu sosodniku, naj le-ta vrši nedeljsko dopoldansko službo. Ko pa v nedeljo zjutraj predstojnik odpotuje z izletniškim vlakom, najde v kupeju svojega sosodnika.
»Kam se pa Vi peljete?« vpraša predstojnik začuden.
»Na izlet.«
»Pa sem Vam vendar naročil, da imate danes nedeljsko službo.«
»Res je, postavili ste me za danes za poslovodečega predstojnika. Vsak šef sodišča pa ima pravico dati podrejenim uslužbencem 24 ur dopusta. Kot trenutni šef sem si za danes dal dopust.«
ZET IN TAŠČA
Zet in tašča po navadi harmonirata tako, kakor pes in mačka. Kadarkoli sta se zet Pepe in njegova tašča Urša zagledala, sta se zakadila drug v drugega in se kregala.
Nekoč je zopet prišlo med njima do zelo dramatičnega prizora in sicer v Uršinem stanovanju. »Slovesno ti obljubim,« se je zadrla Urša, »da, ako te preživim, ne bom šla za tvojim pogrebom!« »Jaz pa ne bom šel za tvojim!« je zarohnel Pepe ter pristavil: »Vrag te vzemi!« Ta želja se mu je takoj izpolnila, ker v tem hipu se je Urša vsled prevelike razburjenosti nezavestno zgrudila.
Blage pokojnico so v njeni sobi položili na mrtvaški oder in začeli s pripravami za pogreb. Med zadnjimi, ki so prišli škropit pokojnico, je bil Pepe. Pokleknil je in se zamaknil v pobožno molitev. Urša pa, ki je bila le navidezno mrtva, se je tedaj zbudila. Ko je zagledala osovraženega zeta, je jezno bleknila: »Vrag te vzemi!« Pepe se je prestrašil tako močno, da ga je zadela kap in je pri priči obležal mrtev. Ta dogodek se je vršil med štirimi očmi. Urša se je nato neopa-ženo umaknila v druge prostore svojega stanovanja.
Kmalu nato so v žalno sobo prišli uslužbenci pogrebnega zavoda. Prinesli so krsto in vanjo položili seveda tistega mrliča, ki so ga našli v sobi. Potem so krsto končnoveljavno zaprli.
Od žalne hiše se je pomikal pogrebni kondukt. Urša se tega tako-rekoč lastnega pogreba ni udeležila niti v krsti, niti izven krste. Od daleč je neopaženo gledala žalni sprevod. Zelo je bila ginjena, pretakala je solze in je mrmrala:
»Pepe je svojo obljubo, da ne bo šel za mojim pogrebom, res izpolnil. Cela moja žlahta ter vsi moji znanci in znanke gredo polnoštevilno za mojo krsto, edinole tega brezsrčnega Pepeta ne vidim nikjer,«
DOBROTNIK
Radoslav Stiskač je bil bogat tovarnar, zaveden rodoljub in veren kristjan. Nekoč je poklical k sebi v pisarno generalnega ravnatelja Mili-voja Uzmoviča in mu rekel: »Prihodnji teden bo preteklo 25 let odkar obstoji moja tovarna. Ta dan bi rad proslavil z delom krščanskega usmiljenja. Sami pa veste, da živimo sedaj vsi v strašni gospodarski krizi. Dav-
Zgodba iz kokošje vasi
Dr. Stachtl
Naenkrat so v Kokošji vasi nastali razburljivi časi. Županu namreč so čez noč prišle najlepše kure proč. Iz kurnika je perutnino izmaknil dolgoprsten tat, pa kdo zakrivil je tatvino, zaman so skušali dognat'.
»Gotovo ima moj sosed Nace pri tej tatvini svoje tace.« Tako županu se dozdi, izustil tega suma ni. Zatem je nekaj dni minilo, župan svoj god je praznoval, zato na slavnostno kosilo sosede k sebi je pozval.
Na slavnostni gostiji zbrani so vsi posestniki — vaščani in tudi Nace je vesel kot gost povabljen tja prišel. Je od župana prav posebno prijazino Nace bil sprejet. Župan določil je osebno, kje gost pri mizi ima sedet'.
So gostje dobro jedli, pili in marsikaj se pomenili. In skušali so reševat' vprašanje, kdo je tisti tat. Začel župan je govoriti: »Nedavno sem si kupil stroj, ki zna tatove izslediti, pokazal tata bo takoj.«
Župan na mizo kar v sredino je dal tajinstveno mašino. Od gostov nihče nič ne ve, da stroj mornarski kompas je. Odprtih ust je vse zijalo, magnetna igla že stoji. Na sever kaže to kazalo, na Načeta, ki tam sedi.
Omizje zgane se seveda in vse zdaj Načeta pogleda. Župan pa zarohni: »Oho! zakaj si prebledel tako?« Je Nace močno bil prestrašen, je trepetal in zajecljal, mašino gledal je preplašen in res tatvino je priznal.
ki so vedno večji, dohodki pa vedno manjši. Čeprav sem kot dober in varčen podjetnik znižal svojim delavcem mezde za 50% in zvišal delo na 10 ur dnevno, zaslužim mesečno čisto komaj 50.000 Din, kar skoraj ne zadostuje za stanu primerno življenje. Vrh tega moram podpirati pravno fakulteto v Ljubljani, zoološki vrt, jezuite, šolske sestre, avtoklub, Misijonsko družbo, zamorčke v Afriki, galerijo slik, Sokola in vse druge važne narodne in katoliške organizacije. Naročen sem tudi na »Slovenca«, »Gospodarja« in »Nedeljo«. Vidite, da proslava 25letnice moje tovarne ne sme stati mnogo. Vendar želim, da bi poročali o tem dogodku vsi naši listi, zlasti pa, da bi bili moji dragi, zvesti nameščenci zadovoljni. Vi, Uzmovič, ste pameten mož in mi boste dali gotovo dober svet.«
Že naslednje jutro je prišel ravnatelj k šefu in mu rekel: »Gospod Stiskač, že vem, kaj naredite. Veste kaj — obesite se!«
Kakor bi ga pičil gad je skočil tovarnar po konci in zakričal jezno: »Primojduš, ali se hočete z menoj norčevati? Ste znoreli?«
»O ne,« mu je odvrnil ravnatelj. »Le poglejte: en meter prvovrstne vrvi stane samo 5 Din; to ni mino>go. Vsi listi bodo pisali o Vas cele strani in ugibali, zakaj ste si končali življenje. Glavno pa je: vsi vaši nameščenci bodo iz srca veseli.« — T.
Svet pleše ob akordih jazza in vojne fanfare
itim ritinifiirfiarfM
2e*t$Ua Svoboda
LJUBEZEN in SPOLNOST
Meščanska kuitura loči strogo ljubezen od spolnosti, ljubezen povzdiguje, spolnost pa ponižuje, Pri tem se pa rne zaveda, na kako šibkih nogah stoji vsa kultura, ki si ne upa priznati ogromnega pomena spolnosti. Spolni nagon je arugi najmočnejši nagon človekov, iz njega se poraja novo življenje; poniževati ga, se pravi poniževati življenje, hranagon spolnosti je vodilna nit, ki se vleče skozi vse dogodke v naravi, saj živi in diha vsa narava samo v dveh nagonih, v nagonu samoohranitve, v težnji za hrano in v nagonu po ohranitvi rodu, v težnji za oploditvijo. V tem drugem naravnem nagonu pa ima tudi svoj izvor vse, kar je prav za prav v naravi lepega, vse, kar nas v rastlinstvu in živalstvu privlačuje in razveseljuje, saj cvetejo na osnovi teh skrivnostnih zakonov cvetice na travniku in pojejo ptički v logu.
Medtem pa ko igra v živalstvu spolnost vlogo samo določen čas, je to pri človeku povsem drugače, človek ji je podvržen od puoertetne dobe do starosti dan za dnem Drez odloga, Spolnost je osnovni del človeške narave, živi vir, iz katerega se porajajo vse naše ustvarjalne site. Kdor hoče moriti spolnost, umori samega sebe, ker se pregreši proti večnim zakonom narave. Za vsak narod kot celoto je spolnost največje važnosti, saj gre v življenju vsakega naroda vedno za vprašanja, katerih ena generacija sama ne bo mogla rešiti, ki bodo torej odvisna od števila in od kakovosti potomstva. Prav tako je odvisno zdravje in dela-zmožnost vsakega poedinca od pravilnega izločenja sokov spolnih žlez.
Vrednotenje telesa je bilo v našem kulturnem krogu v raznih dobah zelo različno. Stari narodi so pojmovali spolnost v splošnem pravilno in naravno. Zgled za to so nam stari Grki, ki so posmatrali vse, kar je s spolnostjo v zvezi, kot sveto in vzvišeno. V grški dobi je pomenila spolnost smisel življenja, pod lepim življenjem so si tedaj predstavljali izpolnitev vseh spolnih želj. Psihoanalitik Sig-mund Freud je določil v svoji razpravi »Spolne zablode« razliko v odnosu starih narodov in naše dobe do spolnosti sledeče: »Največja razlika med ljubavnim življenjem starega veka in naše dobe leži pač v tem, da je polagal stari vek glavno pažnjo na nagon sam, mi pa na njegov predmet. Stari so proslavljali nagon sam in so bili pripravljeni, povzdigniti radi njega celo manjvreden predmet, medtem ko mi zaničujemo udejstvovanje nagona samo po sebi in ga opravičimo le radi prednosti in odlik predmeta.«
Krščanstvo se je pa s prezirom obrnilo od življenja, od telesa, od vsega posvetnega, ker je zanj obstojala vrednost samo v »onostranstvu«, v posmrtnem življenju, ker ima po krščanskem naziranju vse pozemsko življenje smisel in upravičnst samo kot priprava za onostranstvo. Nietz-sche pravi: »Krščanstvo je dolilo ljubezni strupa; na tem sicer ni umrlo, a izrodilo se je v pregreho.« Najhujše je krščanstvo obsodilo spolni nagon z naukom o brezmadežnem spočetju, ki je umazal vso spolnost, ki je vrgel v temo prokletstva in zaničevanja spol in spočetje. Krščanstvo je šele ločilo ljubezen (eros) od nagona (seksusa), dasi spada to dvoje skupaj. S tem je pretrgalo na dvoje človekovo notranjost, ki se ni več znašla. Spolni nagon je ponižalo kot nekaj živalskega in je postavilo temu naravnemu nagonu nasproti duhovno ljubezen, ki je božjega, nadnaravnega izvora. Naravo pripozna krščanstvo samo v toliko, da opominja vernike, naj jo premagajo, saj stoji: »Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo!« Po krščanskem naziranju je vsak človek v grehu spočet, ker pride sleherni človek z izvirnim grehom obtežen na svet. Zalo ie tudi po
krščanskem naziranju devištvo tako visoko čaščeno, ker je vzvišeno nad nizkotno »naravo«.
S takim poniževanjem je ponižalo krščanstvo življenje samo, to naše zemeljsko življenje, razen katerega ne poznamo nobenega drugega. Pod vplivom tega naziranja je pričelo človeštvo posmatrati telo kot posodo skušnjave, kot orodje satanovo. To nenaravno posmatranje je produkt izključno moške kulture. Moški so< upeljali in razširjali to naziranje, cerkveni očetje, menihi in duhovniki z obvezo celibata so glavni oznanitelji tega nauka. Vsem tem se je zdela žena seveda največja nevarnost za moža, orožje, katerega se poslužuje »poglavar teme«, da upropasti moža in mu odvzame večno kraljestvo. Zato ni bilo drugače mogoče, kakor da se je razvilo iz tega naziranja v zgodnji dobi krščanstva resno razmotrivanje vsega cerkvenega zbora, da-li ima ženska sploh dušo, zato ni čuda, če je duh krščanstva ženski tako malo naklonjen, da se vleče to sovraštvo od farizejcev do inkvizitorjev, pa do dobe čarov-niških procesov, ko je tisoče nedolžnih žrtev zgorelo na grmadah samo zato, ker so videli v njih vtelešeno spolnost.
Vse, kar je s spolnostjo v zvezi, je ponižalo krščanstvo kot nečisto, kot »živalsko« prav zato, ker ima človek čudeže in pojave spolnosti skupaj z živalmi in rastlinami, ker je spolnost vez, ki druži skoraj vse, kar je živega. Krščanstvo seveda ni smelo priznati, da je človek naravno bitje kakor žival, kajti s takim priznanjem bi omajalo vero v poslanstvo in v njegovo posmrtno življenje, osnovne krščanske resnice bi izgubile temelj. Zato je tako sovraštvo proti »naravi« s krščanskega stališča razumljivo in opravičljivo.
Krščanstvo je skozi dve tisočletji tako globoko vplivalo na vse pojave našega življenja, da se je pod vplivom le krščanske miselnosti izcimila sedanja meščanska seksualna morala, ki je v bistvu prav za prav zanikanje vsega, kar je s spolnostjo v zvezi. Današnji človek sicer sledi spolnemu nagonu, ker drugače ne more, toda vse spolno udejstvovanje ne posmatra z naravnega stališča, ampak se mu zdi nizkotno in nečisto, in ima glede spolnega doživetja vedno nekako slabo vest in občutje sramu. Ker traja boj med nagonom in slabo vestjo že skoraj dve tisočletji, ni čuda, da boleha človeštvo1, saj je njegovo spolno življenje v koreninah gnilo. Značilno je, da se tega naziranja ne drže samo verni kristjani. Celo oni, ki so se notranje že davno oddaljili od krščanstva, se ne morejo osvoboditi poniževalnega posmatranja spolnosti, ki jim je prešlo že v kri in meso. Ker je žrtev takega naziranja navadno ženska, je treba, da se zlasti ženske odločno pridružijo uporu proti tej srednjeveški miselnosti, dokler ne bodo vsi ljudje cenili vse telesno, vse tostransko kot edino resnično tudi najvišje.
JjubiUfai l/. Marifocski JUde*t
,<><l 1. do- 9. Au/gusta 1936
VELIKA REVIJA GOSPODARSKEGA, KULTURNEGA, ŠPORTNEGA IN DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA
Industrijska In tekstilna razstava, obrtna razstava, žena v obrti, trgov, razstava, tujsko-prom. razstava, velika gasilska razstava, poljedelska in vinska razstava Itd.
Obiščite Maribor, jugoslov. Meran Obiščite Marib. otok, biser Drave Obiščite večno zeleno Pohorje!
50% popusta na železnicah od 30. julija do 11. avgusta 1936.
MISLI O VZGOJI
1.	Čioviek lahko postane človek samo z vzgojo. (I. Kant).
2.	Kdor se svoje mladosti natanko ne spominja, je slab vzgojitelj. (M. Ebner — Eschenbach).
3.	Rastline p oplemenitimo z nego, ljudi z vzgojo. (J. J, Rousseau).
4.	To1, kar vzgajamo za sedanjost, postane slabše ko sedanjost. (J. Paul).
5.	Kdor hoče vzgajati druge, mora biti preje sam vzgojen.
6.	Za vzgojitelja in umetnika mora bit človek že rojen. (K. Weber). V. V šolski sobi s trideset, štirideset zdravimi otroki ne more vladati tak mir kakor v muzeju. (P. Miinch).
8.	Od otrok imam vse in vsak dan znova se še učim pni njih. (Frobel.)
9.	Deco vzgajamo, kadar ji izpopolnimo voljo, napačno jo pa vzgajamo, kadar delamo proti njenim željam. (I. Kaut).
10.	Samo tisti, ki se zna z otroci igrati, jih bo znal tudi kaj naučiti. (Mme. de Stael).
11.	Otroka vzgajati, se pravi, naučiti ga, da bo shajal brez naše pomoči. (Legouve).
12.	Mogoče se lahko mit odrasli od otroka prav toliko naučimo kakor otrok od nas. V mnogih ozirih ni pozneje nihče več tako pameten, kakor je ibil kot otrok. (Schleich).
13.	Ij bogljivost pomeni podložnost, ubogati pomeni podvreči se ukazu, volji, postavi ali dolžnosti. Kdor uboga, položi del svoje volje, svojih osebnih pravic v roke drugemu človeku, ki postane njegov zapovednik. Ulboganje vedno uniči osebnost, ali pa jo vsaj potlači, tudi če se ne izvaja noben pritisk. V današnji vzgoji zahtevajo starši od otrok slepo pokorščino, odpoved svoji lastni volji. Slepo uboganje pa ohromi otrokovo podjetnost in inu ubije značaj, tako da se razvije tak otrok v nazadnjaškega človeka. Za otroka je vedno velik blagoslov, ako si obnovi dovolj proste volje, da se včasih upre popolnemu zasužnjenju svoje notranjosti. (B. Liber).
Sobne cvetice
Sobne cvetice napravijo stanovanje veselo in prijetno. Za mala delavska stanovanja pa kljub temu ni priporočljivo preveč sobnih cvetic. Po eni strani zavzemajo v sobi včasih prepotrebm piostoi in so povsod na poti, po drugi strani pa branijo svetlobi in solnicu neoviran dostop v sobo, če jih imamo namreč na oknu. Tedaj so nam pa tudi samo v oviro pri potrebnem snaženjiu sobe, zlasti če imamo samo eno okno. Popolnoma nezmiselne se mi pa zde tiste police, katerih si napravijo včasih gospodinje kar po več na en&m oknu in sicer drugo nad drugo. Če so res lepe cvetice na takih oknih, jih človek še rad pogleda, če pa životarijo klaverne cvetice v polomljenih lončkih, je pa res bolje, če jih ni.
Tudi pri cveticah mora veljati tisto znano pravilo, raje manj, a tisto lepo. Raje en sam lep kaktus kakor ducat lončkov z ovenelimi, golimi nagelji. Gojenje cvetic v stanovanjih je itak težko, zlasti še pozimi. Takrat bi morale prezimovati cvetice v nezakuirjenem prostoru, katerega pa nimamo. Tudi rabijo cvetice vlažen zrak, mi pa hočemo nasprotno imeti stanovanja lepo suha.
Če dlržimo cvetice v sobi, jim moramo preskrbeti predvsem svetel, kolikor mogoče trajen prostor. Če cvetice vedno znova prenašamo iz enega mesta na drugega, morajo vedno znova uravnavati liste spet v drugi smeri za svetlobo, kar jim pa tako škodi, da začnejo kmalu hirati. Saj imajo tudi rastline zunaj v naravi svoj stalni prostor in se jim ni treba vedno obračati. Večina rastlin rabi sobice in zato jim ga moramo dati. So pa spet idruge rastline, zlasti one, ki jih gojimo samo radi listva, ki uspevajo v senci, tako n. pr. fikus, aspidistra, kraljevska begonija in še druge. Za cvetlice, ki ljubijo solnce, je najlepši prostor med okni, ker tam najlepše uspevajo in imajo najbolj mir. Drugim pač moramo napraviti posebna stojala v senci. Vsem cvetlicam brez izjeme pa škoduje prepih.
če hočemo imeti lepe cvetlice, jim moramo preskrbeti primerno zemljo, kakršno pač cvetlica zahteva, saj rabi ta rahlo in peščeno, ona pa težko in mastno zemljo. Proti koncu zime, najbolje koncem februarja ali v začetku marca pa jih je treba vsako leto presaditi, da dobijo s svežo zemljo spet svežih hranilnih snovi.
Cvetlice pa je treba znati tudi prav zalivati. Preveč vode škodi
rastlini ravno tako kakor suša. Da vidimo, ali i>e moča pravilna, je treba vedno pregledati tudi zemljo v lončku. Pa ne samo na vihu, poseči je treba tudi imalo globje s prstom, da spoznamo, kako se godi koreninicam. Nikoli ne smemo kar povipirek enakomerno zalivati, sa) se zemlja celo pri isti rastlini v enem lončku mnogo prej posuši kakor v drugem. Preveč mokrote skisa zemljo in cvetica začne hirati. Zato moramo paziti na to, da se odprtina na dnu ne zamaši in da lahko odvisna voda neovirano odteka. Vodo, ki se nabere v podstavkih, je treba vediio takoj odliti. Za zalivanje je najboljša poleti in pozimi enakomerno mlačna voda, po kateri cvetice vse bujneje .uspevajo, dočim mrzla voda škoduje. Cvetice moramo tudi vsaj enkrat na teden poškropiti z razpršilnikorn; še bolje pa je seveda, če jih nesenio na topel in pohleven dež, ki jih opere prahu in raznih škodljivcev.
Večina sobnih cvetic pozimi počiva. So pa tudi izjeme, n. pT. kala (zvitkanica ali lilijčnjak), dalje razne čebulnice in gomoljnice, ki cveto pozimi ali spomladi. Od teh so najbolj znani tulipani, hirjacinte, ci-klame, sobni zvončki in gomoljaste begonije. Vse te lončnice poleti počivajo, zato je treba spomladi, ko nehajo s cvetenjem, prenehati tudi polagoma z zalivanjem. Proti koncu poletja jih je treba presaditi.
Vse ostale najbolj znane in priljubljene lončnice pa najbujnejše rastejo v pozni pomladi in v poletju. Pozimi pa morajo počivati, zato jih ne smemo tudi tedaj siliti, da bi rastle, ker bi dirugače kmalu opešale. Zato je treba spraviti vse take cvetice v pozni jeseni v svetel, zfačen in nezakurjen prostor, kjer pa tudi ne bodo zmrzovale. Zalivati jih moramo pozimi zeLo po malem, kajti preobilna vlaga jih sili k rasti prav tako kakor preobilna toplota v zakurjeni sobi. Zlasti je treba paziti pri pelagonijah na prezimovanje, kajti kakor so pela-gonije poleti skromne, z vsem zadovoljne in hvaležne, tako so pozimi občutljive in kaj rade shirajo. Kolikor se pozimi listja suši, ga je treba sproti previdno rezati, ne odtrgati. Koncem zime potem take cvetice presadimo in začnemo polagoma z obilnejšim zalivanjem.
To so seve samo splošni nasveti za nego lončnic. Vsaka cvetica pa ima svojo posebno naravo, katero je treba spoznati, da ve človek potem, kako ji je streči, ker bo le na ta način lepo uspevala in bomo imeli veselje z njo.
POLITIČNE IN GOSPODARSKE NOTICE
Tudi Belgijci se združujejo v »ljudsko fronto«. Kakor v Franciji, kjer so s pomočjo »ljuidske fronte« dosegle levičarske stranke pri volitvah veliko zmago, tako skušajo uvidevni napredni politiki tudi v Belgiji, kjer je politični položaj podoben francoskemu, zbrati vse napredne sile v skupno ljudsko fronto proti nevarno se razširjajočemu fašizmu reksistov. Najbolj vnet zagovornik ljudske fronte je sam vaditelj belgijskih so-cijalnih demokratov in predsednik II. inter-nacijonale s. Vandervelde. Ker so socijalisti po zadnjih volitvah najmočnejša stranka v
belgijskem parlamentu, je kralj poveril Van-derveldejiu mandat za sestavo vlade, ki pa ga je ta vrnil ker si ni hotel kupiti sodelovanja katolikov in liberalov s prevelikimi koncesijami. Po daljših pogajanjih se je končno posrečilo zopiet Van Zeelandu sestaviti koncentracijsko vlado itreh največjih starih strank, v kateri imajo soeijalni demokrati 6 ministrstev, katoliki 5 in liberali 3. Vandervelde sam je prevzel ministrstvo za socijal-no politiko, finančno ministrstvo pa znani soeijalistični gospodarstveni strokovnjak De Man. Nastop nove vlade spremljajo kakor na Francoskem, velike delavske stavke z namenom, spomniti nove ministre na po-
trebne socijalne reforme. Nova vlada je že izdelala načrte za celo vrsto socijalnih zakonov, slično ko v Franciij.
Proizvod zlata v SSSR. Računa se, da ruski zlati rudniki v ibasenu Lene v Sibiriji hranijo še 750 ton zlata. To je ravno toliko, kolikor so ga dosedaj pridobili. Točni podatki sedanje produkcije zlata niso znani ali gotovo je, da je ista večja kakor za časa carističnega režima, kateTa je znašala okoli 18 ton letno. Tekom več let in za časa prejšnjega režima ije zlato eksploatirano pripro-stiim potom, med tem ko je po revoluciji neka angleška družba dobila koncesijo za izkoriščanje enega dela zlatih rudnikov. Leta
Hvalabogu —
ladia se le potopila
Tri mesece sva delala na plantažah kave, v bližini mesta Campinas v Braziliji, Leo in jaz. Dostikrat sva prebila noč v mestu, kajti Campinas, s svojimi 116.000 prebivalci, ima živahno nočno življenje, ki je delavcem, s plantaž popolnoma zadostovalo. Toda o tem nočem pripovedovati; hotel sem samo povedati, da sva v nočeh, ki sva jih prebila v mestu, zafrčkala ves svoj zaslužek, ne da bi kaj dosti mislila na bodočnost in da sva potem, ko je bilo delo na plantažah končano, ostala brez sredstev na cesti.
Kdor se znajde v tuji deželi, na tujem delu sveta brez ficka v žepu, ga bo gotovo prevzelo hudo domotožje: vsaj meni in mojemu prijatelju Leotu se je tako godilo,
Gostilničar v ulici Dean Junes naju je seznanil z nekim nemškim pomorskim kapitanom, ki pa je strašno vihal nos, ko sva ga vprašala, ne bi li naju hotel vzeti na svoj parnik kot nosača premoga. Kapitan Eder odplove, kakor sva zvedela, prihodnje dni s svojim parnikom »Viktorijo« proti Evropi. . . Zaničljivo je vihal nos, dvignil ramena, zamižal z levim očesom, z desnim pa je poškilil proti krč-marju. Ampak kako! V tistem blisku njegovega očesa si lahko razločno čital; Čemu si me, falot. seznanil s tema dvema postopačema? Da bi se ju znebil, a? . . . Naenkrat se je zasukal na peti in odšel, ne da bi bil še besedo spregovoril. Krčmar je gledal za njim, potem pa je napol obr-nien proti nama, dejal: »Zdita se mu malo preslabotna! Nosač premoga mora imeti dobro razvito mišičevje. . , povrhu, tega pa še precejšnjo plast masti, da se ima od česa znojiti! Nosač, ki nima kje jemati znoja, mora pred žarečo kotlovnico od vsega hudega konec vzeti; no in takle kapitan nima rad opraviti s potrebščinami . . . Nadomestila pa na visokem, morju tudi ne more najti.«
»Morala bi bila kapitanu reči, da lahko v0č vzdrživa, kakor je nama videti,« je pripomnil Leo slabe volje; »je že res, da n imava dosti mesa na kosteh in masti sploh nobene. — ali delo na plantažah tudi ni bilo lahko, vendar sva vzdržala. Vročina tam menda ni. bila nič manjša, kakor je na ladii v kurilnici.«
»T otita se jutri še enkrat kapitana Ederja.« je vzpodbujal krčmar »Mislim da vaju bo končno vendar vzel se-bof. sai sta njegova. rojaka.«
Kapitan Eder se je vrnil še istega dne zvečer, — česar
nisva pričakovala, — in je vprašal kje sva. Krčmar naju je takoj obvestil.
»Gospod kapitan, na kavinih plantažah sva delala, res težko delala,—« je hotel Leo začeti svoje, že prej pripravljeno predavanje, toda kapitan mu je odmahnil z roko. Prijel je Leota s palcem in kazalcem za ramo. Zahrustalo je in počilo, kakor da bi bil kost vrgel v ponev. Leo je skremžil obraz in tudi mene je obšla zadrega.
»— Na kavinih plantažah sva res težko delala,« je hotel Leo nadaljevati, ali kapitan, ga je nahrulil:
»Jezik za zobe!«
To so bile trde besede, kar bo vsak. priznal, vendar izgovorjene so bile tako dobrodušno, da so prav blagodejno vplivale na naju: takoj sva slutila: vzel naju bo!
Nisva se motila. Kapitan Eder je rekel:
»Delo na kavinih plantažah je bilo prava otroška igrača napram onemu, kar bosta kot nosača premoga morala vršiti! Pripravita se na vse in zapomnita si: če opešata, vaju. vržem čez krov, še predno pogineta!«
Sledeče jutro sva imela svoje sprejemne listke kot nosača. v rokah, drug drugemu sva se smejala in imenovala kapitana Ederja dobrega fanta. Radi dela, ki naju je čakalo, si. nisva belila glav.
Popoldne sva šla na krov k zdravniški, preiskavi. Zdravnik je sklenil roke nad glavo, vendar je našel pri obeh srce in pljuča zdrava. »Ludvik, imeite molitvene bukvice pripravljene!; v dveh, treh dneh jih boste rabili,« je rekel svojemu pomočniku, medtem ko sva midva kolikor mogoče hitro odkurila iz ambidatorija. Pred vrati sem se nasmejal in tlesknil Leota po golem, hrbtu:
»Dečko, vse pride drugače kakor pričakuješ, to boš gotovo priznal? Kapitan in zdravnik mislita, da ne bova vzdržala; jaz pa ti rečem, da »Viktorija« še nikdar ni imela, tako izvrstnih nosačev v svojem trebuhu, kakor bova midva!«
»Se popolnoma strinjam.« je menil Leo. »Zdaj pa brzo še enkrat na kopno, da vzameva slovo od Brazilije!«
Naslednji dan. ob treh ziutraj, sva se predstavila prvemu kurjaču. On naiu je ravnotako zaprenaščeno r>oigledal kakor zdravnik, ni pa sklepal dlani nad glavo. Nie^ove mesnate roke, prekrižane nad želodcem, so bile videti pre-lene. da bf se razvozlale. Ko sva ga prosila, naj naju — pusti skupaj, — je odmajal z glavo.
»To ne bo šlo, dečka, dveh takihle mušic ne morem postaviti na isto mesto, ki bi bilo v tem slučaju, preveč za-
1930. ji je ta koncesija odvzeta, tako, da se sedaj celotna produkcija zlata nahaja v domačih rokah. Proizvodnja teh rudnikov predstavlja rezervo zlata vlade, katera znaša danes 1 milijardo rubljev. Ona zadošča, da si očuva stabilnost ruske devize.
Razvitek Sovjetske kinematografije. l eta
1919 je bilo 2000 kinov, leta 1934 je bilo 30.000 kinov, leta 1933 je izdelano 25 filmov, leta 1934 jie izdelano 278 filmov. 19?4 je ibilo producirano Kino-aparatur v vrednosti od 102.800 rubljev in 1,400.000 metrov filma;; leta 1934 Kinoaparatur za 17,973.20(1 rublrev itn 52,000.000 metrov filma. V Carski Rušiti je ibilo 1045 kinov z 364.00 mesti. V SSSR sredi 1. 1934 26.160 kinov z 4 862.000 mesti.
Statistika nacionalnega socJalizma. Po nai-noveiših podatkih časopisa »Information« je v Nemčiji v prejšnjem letu brez sodbe ustre-lienih 184 ljudi, oib istem času ie steriliziranih 12.8*3 oseib, 13.121 osebam je odvzeto državljanstvo in interniranih v koncentracijskih taboriščih je 149.122 politično nezanesljivih.
V Moskvi narašča brezposelnost. Tako poročajo zadnije čase meščanski časonisi. vsled tega se je bati nemrrov, posebno ker ni upanja, da bi se to vprašanje dalo rešiti v korist prizadetih. Nekaj nacističnih agentov se je na skrivoma takoj napotilo, da iz-
koristi nezadovoljstvo za svoje vzvišene cilje. Tajno poročilo, ki so ga te dni sprejeli v berlinski »Gestapo« centrali glasi: Pomota — Moskva dela — sporočite nam pa, če lahko nastopamo imed1 brezposelnimi ifija!-kerskimi konji, čigar Število vsak dan narašča.	Lesnika.
Vsak po svoje. Cvetke iz »Slovenčeve« kulturne rubrike. Svetovnoznani psihoanalitik. ,dlr. Sigmund Freud, je praznoval te dni na Dunaju 75letnico svojega rojstva. Velikemu utemeljitelju psihoanalitične vede je človeštvo mnogo dolžno in zato so mu ob njegovem julbileju prihajale brzojavke od najodličnejsiih nosilcev kultuire iz vsega sveta in svetovni tisk mu je posvečal dolge članke. Tudi ljubljanski »Slovenec« se ga je spomnil z osmimi drobnimi feljtonskimi vrsticami'.-, v katerih ugotavlja, da ljubljanski profesor Šerko o Freudovih odkritjih »ipire-cej skeptično sodi«. Menda -zato, ker je bil Freud židovske krvi? Tudi v Nemčiji bi bilo s tem v,se povedano. Vendar je bil sveti apostol Pavel in drugi cerkveni očetje, ki na njih naukih temelji krščanstvo, tudi Žid'. — Še čudno, da »Slovenec« ni zapisal »neki« Freud, kakor lie v svoji recenziji Koledarja Cankarjeve družbe za leto 1933 ošinil sliko in grafike »nekega« Fransa Masereela, »nekega« Georgea Gnosza i,n »neke« Kathe Kolwitzeve. Napredna Evropa pa' vse tri umetnike že dolgo pozna in celo v Jugosla-
viji so smatrali za potrebno prirediti razstave njihovih del. (V črno,beli Ljubljani kajpada ne.) Prirejena je bila razstava Georgea v Beogradu in Masereelovih predlanskim v Zagrebu. In ravno te dni je pa imela razstava del Kolwitzeve v Zagrebu prodoren uspeh. Vsekakor vzdrže dela »neke« K. Kol-witzeve vzporedlbo s tihožitji »nekega« St. Krega,rja. Pred! kratkim je v Miinchenu umrl O s w a 1 d S p e n g 1 e r, nemški filozof, ki je zaslovel s svojim delom »Propast zaipad^«, S svojimi sipisi je pripravljal pot Hitlerju, ko pa je ta prišel do oblasti, je Spengler napisal knjigo »Leta odločitve«, iki se je z njo nacijem hudo zameril. V nji pravi med drugim: »Današnja svetovna revolucija še n i končana.. . Kdor pravi, da je končana ali dia je premagana, je ni nikdar razumel. Leta njenega razmaha šele »pridejo«. Mendia je zato iprilikom Spenglerjeve smrti »Slovenec« pripomnil, da je njegovo »silno nezanesljivo filozofijo temeljito analiziral Rajko Ložar v — Križu na gori —.« Autoritet nam po, vsem tem res ne manjka.
Načrti, zavzeti Češkoslovaško. Češkoslovaška je jako vznemirjena, ker zasleduj« nemška nacistična družba za Češko iste metode, ki jih skrbno uvaja rv Nemčiji že pet let. 28 špijonov so Čehi te dni zaprli, ker so prodajali Nemčiji državne tajnosti. Nemški pOTJipagndhi minister Gobbels se jako 'trudi, c'a ibi nahujskal Nemce na Čehe.
ustavljeno: svoje moči moram enakomerno porazdeliti. Eden od vaju bo prideljen skupini v zadnjem koincu ladje, drugi pa skupini v prednjem koncu! .. . Sedaj pa pojdita gori in spravita svojo kramo, potem pa se delovno oble-cita!«
»Tu spodaj diši do znoju.« ie dejal Leo, ko sva plezala po železnih krožnih stopnicah navzgor. Prvi kurjač je za nama. zaklicali
»Pri deli en a sta drugi straži; pridita. pa že eno uro po-nrej doli: bo dobro, če si to zadevščino prej malo ogledata, ker ie še nista vajena.«
Odhod pairnika je bil določen za četrto uro; ker sva bila prideljen a drugi straži, bi bila morala ob osmih nastopiti, po nasvetu prvega kurišča, pa že ob sedmih.
Epa straža sestoii iz štirnaistih mož, osmih kurjačev in šestih nosa čev; po štirje kuriači in trije nosači v sprednjem in v zadnjem koncu ladje. Ko sva ob sedmih — zelo radovedna — prišla v kurilnico, je bila prva straža že tri ure v službi.
Čeprav nisva pričakovala, da, naideva kako veselo druščino, sva vendar ob pogledu na te ljudi in na ono kar se je tu dogaialo. obstala na stopnicah, kakor vkopana. Nisva s i upala stopiti nanrej, kajti takoj sva spoznala: če bi kateremu izmed teh delavcev prišla pod noge. bi imeJo slabe posledice. Pomendral bi naju in sunil proč . . . Najin vtis ta. trenotek ie bil: kuriač in nosač izgubita pri delu vse kar ie človeškega, ti liudje postanejo žival, če ne celo peklenščki, peklenščki, ki v onemogli besnosti izvršujejo povelja svojega zapovednika!
Vročina ie strahovita. Kai je bila vročina, na plantažah napram tej oignjeni soparici! Oznojena od premogovega
prahu očrnela, gola telesa, so hrope begala sem in tja; težko so stopale gole noge, tu in tam se je med oglušojo-čim šumom in ropotom razločila srdita kletvica, kadar je bosa noga stopila na drobec žerjavice, sicer so se pa videli skozi kopreno dima in prahu le groteskno spačeni obrazi, s trdo stisnjenimi zobmi. Videlo se je, da ti ljudje naprezajo svoje poslednje sile, a prvi kurjač je kričal:
»Brže, fantje, brže; morje postaja nemirno, rabili bomo več pare!«
In — kar se je zdelo nemogoče, — delovni tempo so podvoiili, do blaznosti! Obrazi so se pri tem. še bolj spa-čili, kletve so se slišale še boli pogosto.
»To je pekel!« je rekel Leo. Nič nisem odgovoril, mislil sem si: Kako dolgo bova morala to prenašati? . . • Tri in pol, ali štiri tedne, najmanj... a to bo vendar nemogoče!
Ura od sedmih do osmih je potekla ko bi trenil.
Morala sva nastopiti. Dvanajst mož, ki so spadali k najini straži, je priropotalo doli po vijočih se stopnicah; same krepke postave, atleti. Sunili so naju odondod, kjer sva doslej stala in že je zadonela tudi povelje prvega kurjača, ki je r omenilo začetek naše službe. Leo ie iskal moje roke. jo ralahko stisnil in se je podal z drugimi v prednji del kurilnice. Jaz sem ostal v zadnjem. Oni. ki so do zdaj delali, so zapustili svoja mesta ko hudiči, ki beže iz pekla.
V tem trenutku sem opazil, da se parnik močno ziblje. Morie je moralo postati precej nemirno: to smo občutili že. ko smo se spuščali z medkrovja doli. Vendar nisem ;mel časa o tem razmišljati. Prvi kuriač je zapovedoval. Predvsem ie bilo treba opraviti delo, ki ga še nisva imela prilike opazovati, ker se vrši samo pri izmenjavi straž:
R	A	Z	N	O
Slapovi Niagare se umikajo. Nia'garski sla-novi s svojo si'l.o izioodiedaio ostenje, preko katerega pada;o, tako da se vsako leto odmaknejo za 3.7 čevljev nazaj ipiroti jezeru Erie. Izračunali so, da bi mogli slapovi na ta način doseči iezero v 23.053 letih in bi s tem prenehali obstoiati. V tem času bi velemesta Chicago, Cleveland in Buffalo, ki stoje danes oib jezeru, bila izsušena in bi se jezersko obrežje umaknilo od teh mest za ver milj v notranjost.
Židovski rai. V Magdeburgu ie neki židovski advokat tožil svojega arijskerfa tovariša, ker ga ie ta zmerjal z židbm. Toženi advokat. ni 'bil ohsoien. ker ie zmerjal, nego obsojen je bil t oži tel j na 9 mesecev ječe. ker je s svloijo obtožlbo priiskerta koletfa užalil.
Kie 'p ostala morala? V »Medica! Reoor^1« niše Hendlrick de Leuvv o strašnih razmerah, ''i vladaio v NemčiJi ood1 nacistično vlado. Evo nekaj navedb: V Berlinu je daraes 45.000 homoseksualcev, tam je ravnotoliko balbic kot zdravnikov. Dorodni izrodiki se na neverjetno mmože. Neka babica pripovedbje radovednemu Amerikancu, da prisostvule ona dnevno po 4 ponesrečenim inorodioim, da se je od niegovega zadniega obiska v Berlinu prostitucija niodesetorila in da se vrši s strani čistokrvnih naciiev sedai mnogo več posilstev na nemških Židinjah nego ipreie. De Leuw se rudi tem liudem, kako moraio istočasno posilievati židovske žene in rokvariati niihova dekleta. ko jih na ihcče;o na celi črti iztrebiti. Rerlin Ima <5000 prijavljenih in 14.000 tajnih prostitutk. Ta zdraivnik ie irnme-nia, da trditev o visoki civilizaciji te neokrnjene rase na precei trhlih no^aih.
Vedno -^ečra domisliiia o nemškem nadčloveku. V blaznem mnenju. d'a nadkriljuje Nemec baš ker ie Nemec vsakega drugega človeka na zembi. so narodni socialisti izbrali 120.000 ovojih rristaše-v, ki so vsi nad 1.80 m visoki in jih krstili »zaščitna četa«. Vsi so severnega teutonskega in arijskega porekla. Vzeti si moraio vsi same velike žen« iste krvi, ki naj rodiijo še večje nacije, še boli absolutne, popolne norce, če je to še sploh dlrugače ....
Visoke Sole v Rusi". Koncem leta 1935. je bilo v Rusiii visokih šol naoraim 137 v letu 1930. V zadnjih petih letih ie poraslo število inidMriiskih visokih šol v Rusiji od! 79 na 177. število poljedelskih od 31 na 97. Pedagoških od 40 na 220 in zdravniških od 40 na 64. Število visokošolcev ie med tem r:orai*1o od 1O1.000 na 519.000, to ie menda še ed.ina dežela na svetu1, kier mlaidienič 'n mladenka no končanih študijah vesta, kaj bosta pričela.
ŠHri milijarde dolarjev za voine namene,
V nekem predavanju v Londonu ie minister Winston Churchil na sledeč način opisal blazno oboroževanje Nemčiie: ». . . ker dobro vem. da je Nemčiiia v ent-m samem letu porabila. več kot 800.000 funt šterlingov za oboroževanje, ki ie na las podlobno priiora-vam 7i vojno, tako, da je s teim uničila svioie finance in odvadila nemški narod jesti svinjsko meso in maslo ter 'ga oropala tudi druge hrane, da preuredi ves narod v naif-boti strašno mašinerijo, ki jo je svet kdai videl, ne morem dlrugače vprašati: Zakaj to strah povzročajoče oboroževanje? Kakšen strah grozi bodočnosti Evrope.
Za nove šole 844 milijonov rubljev, ie dovolil za tekoče leto sovjetski komisarijat za šolstvo. Zgrajenih bo 1507 novih šol za 890.000 učencev. V letu 1935 je bilo v mestih in delavskih naselbinah zgrajenih 533 sol za 286.000 učencev, po podeželju pa 2902 šoli za 569.000 učencev v skupni vrednosti 248 milijonov rubljev.
Belokožni pigmejci v Afriki. V francoski Centralni Afriki živi pleme belokožnih pritlikavcev, ki se je z diolgrm sožitjem z gorilami v džungli naučilo spoznavati pomen njihovih glasov in jih znajo tako zvesto ponavljati in oponašati, da se ti ibelokožci med temi človeku najbolj podobnimi, velikanskimi in nevarnimi opicami čutijo popolnoma varne, medtem ko gorile ne morejo trpeti črncev in jih napadajo, kjer le pridejo do njih. Črnci se še do danes niso naučili spoznavati iglasove goril in jih tudi ne znajo tako dio.bro oponašati kakor svetlokožci.
Zemljp je najsvetlejša zvezda. Zvezdoslov-ci L owelove zvezdarne v Flagstaffu v severnoameriški državi Arizoni, so n® podlagi orazovani ob luninem mrku v letu 1935. ,prišli dio prepričanja, da nudi zemlja, če se 'O mere opazovati iz gotove -azdalie. nai-leošo sliko vsega stvarstva. Dokazali so, da hii videli zemljo, če bi jo gledali z lune, kot temno kroglo, ovito v rdeč. leskeč se svetlobni pas. ki 'prehaja v modrikast trak, vmes pa se nahajajo še najbrže tudi druge mavrične barve. Te domneve temelie na opazovanjih lunine površine, ki je bila ob popolnem mrku osvetljena samo s solčniirii žarki, ki so se odlbijali od zemlje.
Zaporedne strele. Ljudje, ki so se s tem
Ibavili. so ugotovili, da tvori ena petina vseh strel, ki udarijo ob hudi uri iz nakupičenih električnih sil v zraku na zemljo, skup večkratnih zaporednih strel, to se pravi, da ne udari samo enkrat, temveč v odlomku ene sekunde po pet do desetkrat na isto mesto. In ravno te vrste streli napravijo največ škode.
673 — živih pokopanih. Radodarno, prijetno in polno čarov ie življenje mednarodnih hcihštaplerjev, špekulantov in patentiranih krvnikov, a težko in trdlo je življenje onim izgubljenim in propadlim eksistencam, ki bi se bile tudi rade 'prištevale k gori navedeni iboljši družbi, a niso razpolagale z dovolj frivolnostjo, prebrisanostjo in hinavsko finim nastopom, da ibi se 'bili mogli povzpeti v njih vrste. Ko je zadnjič iz Marseilla od-plul francoski kaznjeniški parnik »La Mar-tiniere proti francoski Guineji na »Hudičeve otoke«, je vozil v osmih velikih, v >več nadstropji razdeljenih železnih kletkah 673 mož, kaznjencev, obsojenih 'pri živem telesu na počasno smrt v tem najstrašnejšem rpeklu sveta. Te kletke za kaznjence na iparniku so prepletene z železnimi cevmi, ki so bile stalno napolnjene s pekočo paro, da bi kaznjence. ki bi povzročili kak izgred in bi se ne pokoravali poveljem svojih stražnikov, takoj lahko ukrotili z razlbeljeno paro, ki bi jo spustiil v njihove kletke.
osmero kurišč se je moralo izprazniti in izčistiti. Kurjači so z dolgimi, težkimi, železnimi drogovi lomili in dvigali žarečo žlindro od Tastov, jo vlačili ven in odskakovali pred slapovi žrjavice, nosači pa so jo gasili z vodo. Sika-joče je cvrčalo in težka smrdeča para nas je grozila zadušiti. Ko so bila kurišča očiščena, se je moralo pepel in žlindro pospraviti in potom posebnih dvigal zvrniti v morje. Šele zdaj se je začelo pravo delo!
»Premoga! Premoga!« je kričal prvi kurjač. Mi smo skakali v premogovno skladišče, nagrabili z lopatami polne koše in tekli nazaj. Zalučal sem proč svoje lesene coklje, ki so me pri hitri hoji samo ovirale, ali takoj zatem sem jih zopet iskal. Tla so bila prevroča in v kurilnici. posejana z drobci žrjavice.
Parnik se je začel gugati, da smo se komaj držali na nogah. Čez pičlo uro sem uvidel da ne morem več. Opre-zova.1 sem za Leonom, pa ga nisem mogel nikjer opaziti. Zopet v skladišču, sem se spodtaknil ob kos premoga, padel, in nisem več vstal. Naj se zgodi kar se hoče, ne vstanem več! Toda pesti mojih tovarišev so me zopet postavile na. noge . .. »Premaga! Premoga!« so rjoveli. »Spal boš lahko šele čez tri ure!« Prav imajo, da me bijejo... na to nisem pomislil: če jaz obležim, bi morali ostali trije še za mene delati, pa imajo že svojega deleža dovolj! Še enega ali dva koša bom zvlekel v kurilnico.
»Rrže, brže!« je vpil kurjač. »Ogenj požira več kakor ti prineseš!«
»Ne morem več,« sem hotel reči, pa nisem več uspel; silovit sunek, kakor da bi se bil parnik nenadoma ustavil, me je vrgel ob tla, da sem se zakotalil do naslednjega kurišča. Na tleh leže sem videl, da nihčei ni ostal na nogah ... Prvi kurjač je skočil k stopnicam in pogledal navzgor. Parnik je stal nepremično. Dolgo časa je prvi kurjač gledal navzgor, odkoder pa ni bilo nobene vesti. Ker sam ni smel zapustiti kurilnice, je poslal moža na krov. Bil je to Leo. Mukoma je lezel po stopnicah. Kolikor sem mogel spoznati, je njega delo tu doli. še bolj prevzelo ko mene.
Ni dolgo trajalo, da se je vrnil. In kaj nam je zavriskal naproti? »Hvalabogu — ladja se potaplja!«
Nastal je pravcati dirndaj. Vsak je hotel biti prvi na krovu. Toda prvi kurjač je hitro obvladal položaj.
»Vsak na svoje mesto!« je zatulil. Njegov iglas je imel sugestivno moč ... ljudje so ubogali ko kužki.
»Premoga! Premoga!«
Je li znorel?
No, trajalo je samo nekaj minut. Potem pa se je zaslišal glas od zgoraj:
»Vse moštvo na krov, z opasanimi rešilnimi pasovi!«
To pot se je izkazala disciplina moštva. Nihče se ni drenjak brez naglice so stopali (po stopnicah navzgor, slednji je šel prvi kurjač. Leo in jaz sva stopala pred njim. Midva bi se bila vsekakor rada malo bolj požurila, ne ker bi želela ogroženo ladjo, temveč osovraženo kotlovnico čimprej zapustiti.
Kako smo se rešili s potapljajoče se ladje, kako smo videli, ko je ieginila v valovih, visokih ko mestne hiše, ne bom pripovedoval, čeprav je bil tudi to doživljaj, ki ga ne bom nikoli pozabil.
Ladja je v mraku besneče burje zadela ob podmorsko skalo, ki. se je najbrž prilikom kake nedavne podmorske vulkanske erupcije morala dvigniti iz globine, kajti, na nobeni, morski karti ni bila zaznamovana.
K sreči nisnto imeli človeških žrtev. Plovba z rešilnimi čolni je bila kmalu brez nevarnosti, ker se je morje hitro zopet umirilo.
Ko smo zopet stopili na kopno, ie dejal Leo:
»Morje ie požrlo tisto sjaro škatlo . .. nama je pa rešilo živlienje! Zdaj •pojdeva nazai v Campinas. Delala bova in štedila tako dolgo, da bova lahko v prvem razredu noto-vala v Evropo.	Bruno Eys
KONZUMNO DRUŠTVO ZA MEŽIŠKO DOLINO
r. z. z o. z. — Poštni predal 3. — Telefon int. 5. Poštni ček. račun 15.925. — Brz. Kodes Prevalje. Centrala in skladišče: Prevalje
Prodajalne: 1. Prevalje, 2. Leše, 3. Guštanj, 4. Muta, 5. Črna I., 6. Črna II., 7. Mežica,
8. Sv. Helena, 9. Pekarna Prevalje. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po najvišji obrestni meri. — Pristopnina 5 Din.
KNJIŽEVNOST
Maksim Gorki je umrl v četrtek, dne 18. junija 1935. leta opoldne v Moskvi. Bil je sploh rahlega zdravja, nedavno pa je zbolel za pljučnico, kar je njegovo zastarelo pljiuč-110 bolezen zopet obudilo in ker mu je še srce oslabelo, je končno podlegel v 69. letu življenja. Rodil se je ta največji sodobni ruski književnik leta 1868 v Nižnem Novgoro-du iz družine revnega obrtnika. Njegovo pravo ime je A. M. Pješkov. Kot pisatelj si je pozneje nadel pseudlonim Gorki, kar je ruski izraz za bridek, grenak, kakor je bilo grenko večina njegovega poznejšega pote-puškeda življenja. Večni iskatelj harmonije in resnice in strasten nasprotnik krivice, je Gorki v svoji mladosti šel skozi preizkušnjo vsega hudega kot dbrtniški vajenec, težak, pomivač, pristaniški nosač, ladijski kuhar, poljski delavec, ribič, pek, železniški čuvaj, odvetniški prsar in tako dalje, v vseh mo-goč:h poklicih, vseh mogočih krajih širne Rusije, povsod v nasprotju in neprestanem spopadu z osovraženim režimom carskega absolutizma, ki ga je končno, kakor tisoče drugih svobodoljubnih duhov, obsodil na pregnanstvo v Sibirijo. S pomočjo prijateljev je mogel oditi v inozemstvo, ki ga je takrat povsod navdušeno sprejemalo in Italijani so mu takrat kot narodni dar poklonili vilo v Caipriju. Svoj življenjepis je sam najlepše oodal v svojih delih: Mojie detinstvo; Med ljudmi; Moje univerze; Pot v jutro; Amerika; Leto; Kako se je rod.il človek in mnogo drugih, ki so autobiogralskega značaja. Kot mlad potujoči delavec ie napisal svojo prvo novelo, Makar Čudra, ki mu jo je objavila neka lokalna leposlovna revija. Z njo je ta-
koj vzibludil veliko pozornost in priznani pisatelj VI. Korolenko se je začel zanj1 zanimati in ga vzpodbujati. Višek popularnosti je v tej dobi dosegel s svojo dramo »Na dnu«, ki so io igrali v Moskvi lin radi katere je moral zapustiti Rusijo, da se je po revoluciji mogel vrniti s tem večjto častjo. V slovenščini1 so v knjižni obliki izšla tale Gorkijieva dela: »Mati« (v dlveh prevodih), »Trojica« (napačno »Trije ljudje«), »Moj® detinstvo« (nepopolno), »Orlov in njegova žena in več novel v raznih antologijah in revijah. (Napovedani »Razgovori« žal niso mogli iziti). Velika je vrzel, ki jo zapušča Gorki, ki bo ostal svojina delovnega ljudstva vsega sveta. Slava mu!
ŽENSKO/RAZNO
Vzorna žena. »Deutscher Bauer« išče med oglasi za nekega narodnega socialista sledečo ženo: nemško dekle, s severno krvjo in značajem, ravno na duši in telesu, z zdlravimi naravnimi občutki, požrtvovalno, s v obode-željno, ki ljubi -pesem in ima ženski ponos; vdana mora biti svojemu narodu, od srca naj Itjulbi naravo, sonce in špoirt. Ona mora biti prava ženska, proporcijonalme rasti, popolnoma zdrava, brezpogojno zvesta in zares neustrašena in poštena ter ipripravljena voditi novo, lepše življenje. Pripravljena .mora biti za delo na deželi ter zavzemati svoje mesto ob strani res ravnega, zdravega, naravo in šport ljubečega skromnega narodnega socialista. Plesalne in modtne lutke naj se ne oglašajo. Zaželjeno je tudi privatno premoženje. Kaj naj še manjka taki ženi, ki vse to poseduje in dobi tako skromnega moža,
ZDRAVSTVO Arterioskleroza
Poapnenje žil se imenuje pojav, ko pričenjajo izrabljene krvne žile postajati trde, krhke in neelastične. Tako se srce mora vedno bolj napenjati, da zamore kri poganjati skozi žile. Vsled tega se poveča tudi krvni tlak. Če je proces že toliko napredoval, lahko krhke žile (arterije) tudi počijo. Ta pojav se imenuje kap.
Vzroki poapnenja žil so različni: slalba sestava krvi, motnje v prebavi, zaprtjie, prekomerno uživanje alkohola, zajstnuipljenje krvi vsled sečne kisline. Vzporedni pojavi so: omotica, srčna slabost, utrujenost, otrpnenje rok in nog, glavobol in motnje pri hoji.
Paziti je na lahko in redno čiščenje, kar se dbseže z dnevnim pitjem 1—2 skodelic Planinka čaja, ki urejuje čiščenje.
Priporoča se lahka hrana. Omejiti -pa se je kar največ v uživanju alkohola in kajenja. Potreibno se je mnogo gibati na svežem zraku in kopati se.
Reg. S. 529/36.
ČITATELJEM
Vse čitatelje »Svobode« opozarjamo, da je izšel oris Knaus-Oginove metode, katero je naš list priobčil v 1. in 2. številki letošnjega letnika, sedaj tudi v posebni knjižici. Knjižica »Knaus-Oginova metoda«, katero je spisala Milica Stupanova, stane po knjigarnah 10 Din. Naročniki »Svobode« in »Delavske politike« jo pa dobe za polovično ceno v upravi »Delavske politike«. Opozorite na to knjižico vse naše somišljenike, ki se še niso seznanili s tem naravnim načinom urejevanja porodov.
ČUašUa Svoboda
Pravljica o pravljičnem princu
Živela je babica, ki jie imela zlato srce. Otroci so jo ljubili in spoštovali, a v povračilo jim je babica pripovedovala vsakovrstne pravljice. Nekega dne je sedela sredi gruče otrok na pisani trati in poslušala njih kramljanje ter odgovarjala na njih vprašanja. Večer je bil in vel je lahen veter. Babica je govorila s spokojnim glasom; a nenadoma je utihnila in prisluhnila, oči so se ji zasvetile, dobrotni smehljaj ji je ožaril lice: in vendar ni bilo čuiti drugega ikot rahlo vršenje bližnjega gozda. Otroci so jlo začudeno pogledali, ona pa jim je na njih nemo vprašanje odgovorila: »Za hip se mi je zdelo, kakor da so prav od daleč zadonele trobente,« In je še v 7 d i h n i 1 a; »Samo zdelo se mi je, kot že neštetokrat <v mojem življenju. Pregoreče ga pričakujem!« — »Koga, babica?« — »Pričakujem pravljičnega princa iz devete dežele! Nejeverno me gledate? Motite se! Res ni več dandanes čas pravljic, zmajev, čarovnikov in zakletih gradov. A pravljični princ živi, tako resnično, kot vi živite! Povedala vam bom njegovo zgodbo in tudi vam se bo potem včasih zazdelo, da slišite trobente raz stolpe njegovega gradu.«
In babica je pričela pripovedovati:
»Kakšen je pravljični princ, me vprašate? Tak, kot ga opisuje pravljica iz davnine, Silnejši in krasnejši od' vseh. Ves je od'et v srebrn oklep, ob boku nosi meč, ki ga more vihteti le on. Glavo mu pokriva srebrn šlem z rdečo perjanico irk raz ramena mu pada škrlatni plašč.
V neštetih bojih je zmagal s svojo močjo. Njegovi sovražniki so bili -vsi, ki niso verovali v ljubezen. Neutrudno je vihral na svojem bojnem konju križem isveta in uničeval svoje sovražnike. Toda teh je bilo vedno več. In čujte, kaj se je zgodilo! Pred davnimi, davnimi časi, tisoče let je že preteklo od tedaj, so se združili njegovi sovražniki, ga premagali, ujeli ter zaprli v njegov lastni grad v deveti deželi, njegovem kraljestvu. Postavili so rv grad močno stražo in se veseli razšli.
Tisoče let je že preteklo odsihd.ob in pravljični princ je še vedno zaprt v tesni celici v stolpu svojega gradlu sredi devete dežele. Ali si morete predstavljati, kaj je ječa? Prestrašno je to, da ibi si mogli! In kako bi si mogli predstavljati, kaj ie tisočletna ječa?! Samo tak silen junak, kot je pravljični princ, lahko prenese njene strašne muke: že tisoče let stoji ob lini svoje celice, njegovi jekleni prsti se krčijo okoli njenih železnih drogov. Gledl na grajsko dvorišče, kjer korakajo njegovi pazniki. In tako stoji in gled!a — tisoče pomladi, tisoče poletij, tisoče jeseni i m zim. Tisoče pomladi igraje plahutajo v njegovi ozki lini dehteče sape z neskončnih ravnin devete dežele, da se mu iskrijo oči in obarvajo bleda lica. Tisoče pomladi vstane v njem pijano upanje, da se bliža konec njegovega trpljenja in da bo na svojem konju odvihral v ravnine. In z divjo silo stresa tedaj železje v lini. Pa pride poletje in vsi upi se zrušijo v nič. Pomladna opojnost se umakne trezni -misli in princ spozna, dia je vsako upanje brezumno. Oči ugasnejo, lica obledi:o in okamenijo v nemi grozi. In ko mu tisoči pot izpod jesenskega neha priplahuta v lino uveli list, princ pritisne čelo na mrzlo železo in dolgo, vfo jesen bridko joče. Ko pa pride zima, kakor da ni več v njem življenja, nepremično in brezizrazno strmi skozi zaledenelo lino.«
Babica je za hip prenehala. Zlat solnčni žarek zahajajočega solnca se je bil prikradel sikozi oblake in .pozlatil babičin obraz. Otroci so se razveselili zlatega žarka v njenih očeh. Babica pa je nadaljevala:
»Pripovedovala sem vam, kako je, in sedaj vam hočem pripovedovati, kako bo. — Ne vem, koliko časa bo pravljični princ še trpel v svoji ječi. Toda uram, da ne več dolgo, in tedaj bo razpočila pomlad, ki bo Grozna in vesela obenem.
Prišla bo taka pomlad, ki ie ne bodo naznanjale pravljičnemu princu dehteče pomladne sape. Veter mu Ko nrinašal An čorečih mest in vasi, smrad' smodnika in mirti in slišal bo tfrmenje ibitk. Tedaj mu bodo zagorele oči v diviem očnju, železo v lini* se bc treslo in po-Tuščalo v njegovem prijemu in vojaki na grajskem dvorišču bodo trepetali groze ob ipogledu na njegov obraz. In prišla bo odločilna noč. Z vseh obzorij bedo rasli rreiko neba odsevi goreče ravnine in zrak, vzvalovan po rohnenju bitk, ne bo prenašal več ubogega človeškega glasu. Tedaj bodo zapele fanfare raz grajske stolpe m nad-člasile vse rjovenje sovraštva, skozi grajska vrata pa bo na konju privihral pravljični 'Princ, ves bleščeč se v srebrnem oklepu, z vih-rajoo:m škrlatni"! plaščem, z rdiečo perianico na svetlem šlemu in r mečem v roki. Svdboden, velikanski, silnejši kot kedaj se bo pognal iro neskončni ravnini. Kodier bo blisnil njegov meč, bodo ugasnili krvavi odsevi. ljudje bodo odvrgli orožie in, kar jih bo dobrih, mu t-cd o vzklikali kot rešiteKu. kar pa ibo zlih. bodo izginili v črni, stra hotni senci nfežovega plašča za vedno. Pravljični princ pa bo od-dirjal proti obzorju, iproti drugim kraljestvom, da tudi nje odreši. In kjer bo izginil izpred oči ljudstva, bo zaplavalo nad deveto deželo
solnce in ljudje bodo presrečni videli, da v njihovi deželi vse zopet zeleni, cveti in brsti.«
Babica je zopet prenehala in zagonetno pogledala svoje male poslušalce. »Gotovo ne iveste, kje so te ravnine devete dežele in kje prinčev grad?« je povzela skrivnostno. »Vaša mala srca so svobodne ravnine, pa tudi žalostni grad. V vašem srcu je celica, kjer je zaprt pravljični princ. —■ V otroškem srcu je vedno pomlad: in pravljični princ stresa iskrečih se oči, poln upanja in moči mrežo v lini. — Ko boste dorasli in bo vaš razum dozorel, bo prevzel pravljičnega princa neutolažljiv obup, zakaj kakor boste vi tedaj nehali verovati v ljubezen, bo on nehal verovati v svoje osvobojenje. In ko (boste v jeseni svojega življenja mislili, da ste spoznali ničevost vsega, kar je, bodo padale vaše grenke misli ik.ot uvelo listje v prinčevo lino in princ se bo bridko jokal. Ko pa ibodo v zimi vašega življenja vse radosti in bolesti vašega srca otrpnile pod ledeno skorjo brezčutenosti, tedaj bo tudi princ nepremično obstal in topo 'pričakoval smrti.
Toda, kdo ve, otroci,« je veselo vztrepetal babici glas, »v vsakem človeškem srcu lahko napoči usodna pomlad, lahko zadoni zmagoslavni glas srebrnih trobent in se princ zadrevi preko ravnin devete dežele — srca: tedaj se nam srce širi in v njem polje nekaj velikega kot morje. Toda le preoesto se zberejo smrtni sovražniki princa, naše lastne grde strasti, in ga zopet pahnejo v 1Ječo. Vi pa, otroci, prisluhnite srcu ob svojih dejanjih! Ko boste storili grdo dejanje, boste slišali jokati pravljičnega princa, a pri lepih, plemenitih dejanjih boste gotovo začuli glas srebrnih trobent. Moč njih glasu bo rasla, čim lepša bodo vaša dejanja, in če hočete sami biti pravljični princi, ne poslušajte nikogar drugega nego pravljičnega princa v svojem srcu. jooite se, če se on joče, vriskajte, kadar zabučijo njegove trobente. In tako bo nekoč res prišel dan, iko bodo na svetu le pravljični princi in bo svet blažena deveta dežela. Tedaj bo pravljični princ res silni in veličastni zmagovalec, zakaj zmagal bo v vseh srcih, v milijardah src.«
Bondonus
PmIHUC
1/ftadb.oc, AteksancUwa cesta H. 35
(V Mižini U&UdvGca) Ctntcaina p&tu/atna pisalna JA^sUO-
;pcametne> <zve<ze. v htau&ocu
Telefon 21-22. — Pošt. ček. rač 14.720,— Telegram: Putnik Maribor
Brezplačne informacije o letoviščih (Pohorje, Dravska, Savinjska-, Dravinjska dolina, Slov. gorice, Haloze Celje, Slovenjgradec, Logarska dolina, Prevalje, Maribor itd.), zdraviliščih (Rogaška Slatina, Dobrna, Rimski vrelec, Slatina Radenci itd.), za vsi potovanja po tu- in inozemstvu itd. Prospekte vseh krajev. Vozne karte za tu- in inozemstvo (železnice, parobrodi, letala) po originalnih cenah brez pribitka. — Vizumi, zavarovanja, izleti.
halaip ,pc<><ia\a i/seU valut fio-natufrfrdnefeiU UucziU
Maribor, glavni kolodvor, carinska palača, telefon 26 69 (deponiranje denarja, menjava dinarja in valut itd.). Št. 11 j, na drž. cesti Wien—Trieste (vse informacije za avtomobile itd.). Gornja Radgona, (pri carini), telefon 21. Celje (Krekov trg, pri kolodvoru, telefon 119. Rogaška Slatina (sezonska ekspozitura), telefon 1. Dravograd (hotel Komauer) telefon 2.
To morajo zdržati Vaši zobje:
36 ur čiščenja zob!
V teku enega leta čistite toliko ur Vaše zobe — koliko šele v celem Vašem življenju! Ali se torej ne mora storiti vse, da bo čiščenje zob čim prizanesljivejše?
3 PREDNOSTI jamčijo za Sargov Kalodont:
1.	blaga pena specijalnega ustnega mila temeljito čisti zobe tudi tam, kamor ne doseže ščetka.
2.	izredno fina sestavina prizanesljivo čisti zobno sklenino.
3.sulforicin-oleat	Dra Braunlicha od-pravi polagoma nevarni zobni kamen in prepreči, da se ne naredi drug.
SARGOV
ZATO VZEMI
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
DOMAČI IZDELEK
konzumno društvo rudarjev
Hrastnik, r. z. z o. z. — Ustanovljeno 1906
Ima 3 prodajalne, zadružno gostilno in pekarno. Član postane lahko vsak. Delež Din 100,—. Sodrugi, sodružice podpirajte Vašo zadrugo, Vaš Delavski dom.
Splošna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenjsko
i:: ■::, .■ ::. '. ^ i -! ..............!,';:!, :-: 'i 'i - :'i"i;i.!, :h!i :....... i:-l;:i.M M?
r. z. z o. z., Jesenice-Fužine, Cankarjeva 3.
Prodajalne: Sava, Jesenice, Borovlje, Kor. Bela, Dobrava, Sp. Gorje, Mojstrana. — Zadružne gostilne: na Savi v Del. domu, na Kor. Beli, nasproti postaje. — Zadružni kino: Radio poleg Del. doma. — Delavska domova: na Savi-Jesenicah, v Sp. Gorjahl
Spuetne veke.
Oko najuspe, mova Sodelovati tudi glava— Svetla glava na
<Š*Oet1i&l-jwcm
pecilnem pcaskul
Slovenska narodna
podporna jednota
največja slovenska gospodarska in dobrodelna zadruga v SEVERNI AMERIKI. — Najboljša zavarovalnica za življenje, za bolezen, poškodbe itd. — Posluje v Zedinjenih državah in Kanadi. — Ima približno 50.000 članov v obeh oddelkih in blizu 635 podružnic po raznih krajih Amerike.
PREMOŽENJE NAD 6.000.000'-DOLARJEV
Za nasvete in informacije se je obrniti na:
Glavni urad S. N. P. J., 2657-59 So. Lawndale Ave., Chicago, III.
Knjigarna Kleinmayr & Bamberg
Ljubljana, Miklošičeva cesta 16. / Telefon 31-33
najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih knjig v vseh jezikih, kakor tudi muzikalij za petje, klavir in druge instrumente. Knjige in časopise, v zalogi se ne nahajajoče, dobavlja iz inozemstva v najkrajšem času.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Zastopnik: Josip Ošlak v Mariboru. -Izdaja v imenu konzorcija in UTeiuje: Josip Ošlak v Mariboru.