'tsttsHl tednik C L A 'S M O OS V O SODIL M E F R-0 N T E I .ST .R-'<5 ; K O : O : K R . O % 3. 'E KOPER, 18. marca 1951 POSEBNA IZHAJA Cena 3 din V delavske svete volimo Bmjjfaoijše delavce, zavedne graditelje socializma, najbolj predane interesom DELOVNEGA LJUDSTVA! Na veli kem zbor ovonju v I: zoli je priš la d o izraza odločnost n ašega ljudstvi a, da vztraji io stopa i po že za črtani poti Naše lju idstvo 1 Si j e že me id NI )B odit ičilo i :a J lugosl lavijo in mdi danes vztraja neomajno in enotno pri svoji odločitvi Zborovanja se je udeležilo 25.000 delavcev, zadružnikov, delovnih kmetov in ostalega prebivalstva. - Govorili so tovariši: Beltram, Gorjan in Medica ISOLA, 17. MARCA Se ni bila asseta ura žjutnaj, ko so že 'prvi slavnostno okrašeni kamioni zažali prihajati iz BujSčiinie. Ljudje s trasparenti, grafikoni in parolami so se zlili iflo izolskih ulicah im v veselem razpoloženju vzklikali ljudski oblasti, isaaialiistličoji Jugoslaviji in n.je-inemiu herojskemu voditelju maršalu Hitu. Prihajali so movi in mavì kantiani in, z njimi ,nWii lljudje iz viseh vasi in mest našega Okrožja, ipriälS so iz najza-kotaejših iniaselij. Piniišel je kmet iz Ospa, pridružil se mu je piranski ribič, sečoveljski rudar. Tam si srečal skupine delavcev, kmetov, ribičev im ostalih v r,es bratskem razpoloženju. Vsi, Slovenci, I-taiiiljanS 'in Hrvati so prišli, da dajo dušika svojemu veselju nad velko revenue ion arino pridobitvijo, ki so jo na kteviiiliniih traispareintih izražali s pre- prostim geslom »Tovarne delavcem,«. Prišli so obenem, da ponovno mam-f estimilo svojo trdimo in odločno, zah-teivo, ki so jo že sto ;in stokrat' izrazili s slavno inarioduioiosvobodilno vojino ta po njej. Isto zahtevo so izrazili tudi v vsakodnevni borbi za ostva-ritev lepšega in človeka vrednega življenja. Glav,rti izolski trg se je .polniti z vedno novimi prišleci. Na desetine ribiških čolnov je pripeljalo iz vseih oballmiih krajev. Istočasno, so številni kamioni vozili move (ljudi. Iz Umaga je malo farad začetkom zborovanja priplula »Vida«. Za to priliko so jlo Bujčanii okrasili z zelenjem, cvetjem, parolami, slikami 'najvidnejših jugoslovanskih vodiiiteljev. Po izolskih ulicah so se vrstile povorke za povorko z godbami. Ob treh je tovariš Chicco N icolò, delavec v tovarrai »Ampelea« začel zborovanje, pozdravi" v kratkem ,nagovoru že izvoljene člane delavskih svatov in vse ostale. Nato jie podal besedo tovarišu Juliju Beltramu - Janku, sekretarju Okrožnega komiteja Partije, ki j:e mied ve množice začel govoriti. Navduše-navdušemiim vakUiikainjeim 25 tisiočgla-na množica je njegov govor prekinjala z vzkliki tovarišu Titu, socia-,1 istočni' Jugoslaviji, KPJ in slavni Jugoslovanski anmaidš. Za njim je v italijanščini govoril tovariš Anito Gorjah, predsednik OLO Buje! Za tovarišem Gor jamam še v hmvaščiinii tovariš Ermiimij Medica, sekretar okrajnega komiteja Buje. Na koncu zborov am ja je bila predložena pozdravna brzoj avita, maršalu Titu, kii jo je miniožica sprejela z navdušenjem in z idolgorajinim ploska,njem in vzklikanjem. S prepevanj am borbenih in delovnih pesmi se je ätavidima množica mied i-gr.anjem godb začela počasi razhajati. Gast nam je, da smo prvi v svetu za socialistično uresničili veliko Maorovo zamisel „TOVARNE DELAVCEM,, TOV. BELTRAM JE DEJAL: Delavski razred na področju Istrskega okrožja prevzema te dni tovarne in podjetja v svoje roke in izbira iz lastne sredine ljudi, ki jim bo poverjena častna naloga upravljati 1-movino ljudske skupnosti. To je največja in najleipša zmaga delavskega razreda po osvoboditvi in je hkrati poleg agrarne relprme najpomembnejši akt ljudske oblasti v tem razdobju, k neštetim dokazom se pridružujejo novi, ki pričajo, da je delovno ljudstvo na oblasti, pod vodstvom komunistične partije sposobno, da nadaije razvija in utrjuje Socialistično gospodarstvo In socialistično demokracijo. Pot upravljanja gospodarstva po neposrednih proizvajalcih, je edino pravilna in edini način,, ki omogoča kontrolo nad proizvodnjo, nad viškom dela in preprečuje, da bi si kdo prisvajal delo drugih, kot se je žgodilo v Sovjetski zvezi, kjer nepregledno število birokratov in biričev uživa sadove truda delovnih ljudi. In ne da samo živi kot pijavka, ampak so se hkrati spremenili v vladajočo kasto,, ki je zatrla vsako svobodo v deželi, uvedla najbolj kruti despotizem in danes hujska in pripravlja podjarmljene narode za osvajalne, vojno: spremenila se je v imperialistično velesilo. Frei zemljo kmetom, danes tovarne delavcem Razumljivo je, da ste za današnji predvolivni miting izbrali Izolo, kjer stoje naše tovarne. Prav tako je zelo značilno, da so sel današnjega pred-volivnega zborovanja udeležili v tako velikem številu tudi delovni kmetje, ki s tem dokazujejo neločljivo povezanost in enotnost vsega delovnega ljudstva tega ozemlja. In prav ta enotnost je grobokop vseh mahinacij in špekulacij sovražnikov delovnih ljudi in njihove oblasti, sovražnikov, ki danes nastopajo pod različnimi imeni in nosijo različne zastave. Tovariši in tovarišice! Težka je bila pot, ki smo jo prebrodili od osvoboditve do danes. Četudi nekrvava lahko rečemo nič lažja od one, ki smo jo prehodili v borbi za izgon okupatorja, ki se je s zvijačo polastil naše zemlje. Ničesar nismo imeli; lotili smo sé takprekoč praznih rok, da obnovimo kar je sovražnik porušil m da čimprej zacelimo rane, ki nam jih je vojna prizadejala. Okupator nam je požigal vasi in že prej namerno zanemarjal to deželo v zavesti, da je na tujem in se je za prebivalstvo tega ozemlja brigal le toliko, kpiikor se briga gospodar za svojega hlapca, ker ve, da bi brez njega moral sam delati. Stotine delovnih ljudi je moralo v tujino iskat dela in kruha, ki jim ga mačeha ni hotela dati. Ko je délovno ljud'stvo prevzelo o-biast v svoje goke in pregnalo zatiralce so se začela reševati vsa socialna gospodarska in politična vprašanja pri koreninah. Odpravilo, je fašistične zakone, ki so uklepali naše ljudi, uzakonilo enakopravnost vseh narodnosti,, izvedlo agrarno reformo in danes predaja tvornice in podjetja v upravo neposrednim proizvajalcem. Mislim, da bi bilo, odveč naštevati vse ukrepe, ki jih je podvzela ljudska o-blast, da zaščiti interese delovnih ljudi, zlasti pa dokazovati, kakšen je karakter in kakšni so cilji te oblasti. V vsem našem gospodarskem sistemu, pa tudi v političnem življenju prevladujejo elementi, ki dajejo pečat socialistični ureditvi. In prav zaradi te-ga, ker naši delovni ljudje vedo, da je le socialistična ureditev korak naprej v boljše življenje, se s tak)» vnemo dan za dnem borijo pri premagovanju težav, ki se pojavljajo na poti našemu razvoju v socializem. Delavski sveti prevzemajo tovarne In podjetja v času, ko so ta obložena z delom enoletnega gospodarskega plana, ki je tudi za letošnje leto zelo napet in bo terjal od vseh delovnih ljudi mnogo noporov, od kolektivov pa zavestne discipline in odgovornosti. Dosedanja praksa uči, da je delo potekalo mnogo uspešneje tam, kjer so uprave znale zainteresirati delovne kolektive in jih pritegniti k aktiv- nemu sodelovanja v upravljanju podjetja. Tolike, bolje bomo izvrševali naloge danes, ko bodo delavci sami prevzeli podjetja v svoje roke, v neposredno upravljanje. Delavski'"sveti pomenijo demokracijo v najširšem smisiu besedo, pomenijo socialistično demokracijo. Brez dvoma je prevzem tovarn s strani delavskih svetov odločen in najvažnejši korak k odpravljanju državnih funkcij na podi ločju gospodarstva. In prav v tem je ogromna zasluga KPJ, ki je prva stopila na to pat in s tem pokazala, kako sé uresničuje načelo — tovarne delavcem — ki ga je postavil Marx. To kar ni bila sposobna storiti ali ni hotela birokratska kasta z »modrim vodstvom« papeževega kova na čelu v tridesetih letih, to je storila socialistična Jugoslavija pod Titovim vodstvom pet let po osvoboditvi. Ni slučaj, da se je »modro vodstvo« Sovjetske zveze odločilo, da z vojno rešuje mednarodna vprašanja in da z vojnimi pohodi in z ropanjem razvitejših dežel dohiti in prehitj kapitalistične dežele (takto kažejo dejanja in to je baje tista »novost«, ki jo je Stalin prispevat k marksizmu). Istrsko ljudstvo (srečni dnevi!) je dobilo novega zaščitnika, ki se zavzema za njegovo svobodo. Gre za o-stanke fašizma v Trstu in Italiji, ki se zlasti v zadnjem času napihujejo in bi se nemara od same ljubezni do tega ljudstva razčetverili, samo da bi mu vzeli — oblast iz rok. Povampirjeni računarji mislijo, da je nastopil čas, ko se zaradi pritiska na Jugoslavijo in grožnje neposrednega napada s strani Sovjetske zveze in njenih satelitov lahko izsili za sebe ugodnejša rešitev tržaškega vprašanja. Pri tem obujajo neko tripartitno izjavo iz leta 1948, ki je takrat služila in pomagala, da se reakcionarne sile u-veljavijo pri volitvah. Zgodovina italijanskega imperializma sploh ne pozna drugih sredstev,, kot za-brbtnost in podlost. Podoben je roparju, ki v zasedi preži na svojo žrtev in je vedno na strani zmagovalca. ,Tu je potrebno da povemo naše mnenje o pogrevanju izjave iz 20. marca 1948., ki je,i kot rečeno, služila kot injekcija volitvam in je že kot taka bila obsojena od vseh kot izsiljevalni akt. Ce pa kdo misli, da bo z njo še nadalje špekuliral in izsiljeval, potem naj ve, da je vprašanje bodočnosti prebivalcev Istrskega okrožja pred vsem naša zadeva in niti najmanj stvar, s katero se trguje. Vprašanje Trsta ne bodo rešili rimski kričači na ulici. To je zadeva, ki jo bodo rešili le v neposrednem sporazumu jugoslovanski in italijanski narodi. Mi smo prepričani, da italijanski lia- r.od ne deli mnenja z omenjenimi kričači in povampirjenimi fašističnimi o-stanki in bo znal najti pot, ko bo čas pravilne in pravične rešitve v interesu obeh narodov. Mi želimo mir in v okviru naših moči se trudimo za mirno rešitev še nerešenih vprašanj. Toda meniti, da se vprašanje rešuje tako, da se odvrženi jarem ponovno naloži na vrat ljudstvu, ki je žrtvovalo vsakega osmega človeka, da ga razbije in sname, je fašistična in podla zamisel, ki se ne bo nikdar uresničila. Prebivalstvo I-strskega okrožja se je že davnt odločilo in vztraja na odločitvi. Njegova odločitev je padla, ko se je za Jugoslavijo borilo pod vodstvom Osvobodilne fronte. Volitve 16. aprila in manifestacija enotnosti in bratstva, izražena na volitvah 10. decembra, ki so zajele nad 90 % volivcev, so, zadnja beseda v vprašanju teritorialne pripadnosti in izraz teženj ic volje živeti nerazdvojeito od Titove Jugoslavije. * V Nihče ne mora mimo te voi.| jn delati papirnate zaključke proti naši volji. Mi se zavedamo, da ie tako največ prispevamo k utrjevanju miru in k odpravi nasprotij, iti ovirajo miroljubne sile na poti k temu visokemu cilju. Medtem, k|o si prizadevamo, da bi čimprej ustvarili ljudem bogato in srečno življenje, da bi dvignili kulturno raven na višjo stopnjo, kajti fašizem nam je tu prizadel največ jo škodo, se sovražnik noče pomiriti z dejstvom, da je za vedno opravil z nami, da nima več pri nas kaj iskati, da se naša enotnost ne da razbiti in da hujskanje na nacionalno mržnjo in sovraštvo ne bo rodilo uspehov. Ti zakrknjeni sovražniki demokracije in socializma, sovražniki ijudi, ponovno uprizarjajo hinavsko igro o potrebi zaščite pravic prebivalstvu tega teritorija pri tem pa točijo krokodilove solze vredne zasmehovanja in zgodovine rimskega imperializma. Ocividnc, smatrajo, da je oblast, ki si jo je ljudstvo izbojevalo in ki jo danes izvaja nad onimi, ki ga ovirajo v boju za napredek in boljše življenje, nad onimi, ki zaman napenjajo sile, da bi mu to oblast iztrgali iz rok tukaj zato, d,a dovoljuje sovražniku nemoteno delovanje. Pa ne samo to. Po znanem principu izsiljevanja izrabljajo mednarodno politično situacijo v nadi, da jim bo le uspelo doseči umazani cilj. Višek jezuitstva je pa v tem, da se tisti, ki so povzročili toliko gorja našim ljudem, proglašajo za zagovornike interesov našega prebivalstva in zaščitnike njiLiovih pravic. Tisti,, ki so zapustili tovarne, hotele in rudnike, vile in posestva, So sé danes spremenili v zaščitnike delovnih ijudi Istrskega okrožja, daues, ko iste rudnike in tovarne prelvzema v upravo, tisti ki Jih je zgradil: naš delavski razred. Ni znano na koga se pravzaprav opirajo, ko se sklicujejo na prebivalstvo tega ozemlja. Morda na peščico subvencioniranih ovaduhov in delomrzne-žev? Govorijo o strašni bedi, o tero-iju, ki naj bi ga ljudstvo samo nad seboj izvajalo V imenu katerega ljudstva govorite? Tu je zbrano iii protestira proti vam, noče o »predstavnikih« nič slišati, ono vas sovraži in vam je veduto bilo nasprotno, od u-pora v Marezigah iz leta 1922 vse do pregona čez mejo. Ce pa tako ne bi bilo, zakaj ste mu zažigali hiše in požigali vasi? Zakaj mu niste daij kruha in dela namesto da ste ga pošiljali po svetu? Prebivalstvo Istrskega okrožja je prekleto dan, ko ste kot osvajalci stopili na njegova tia in mu kot vsak osvajalec naložili jarem, ki ga je žulil dve desetletji. Lakaji sovjetskega imperializma, ki trobijo v isti rog s črno fašistično reakcijo, prejemajo zaslužen)» plačilo. V vseh deželah zapuščajo lakaje patrio-tični in miroljubni elementi, ki nočejo prodajati narodnih interesov tuji imperialistični državi. Dosledno poslušni hlapci so naše delavske svete proglasili za farzo, za pesek v oči delavcem. Nesmiselno je izgubljati besed, kaj sjb in kaj pomenijo naši delavski sveti. Da pa oni nočejo razumeti, j? jasno, ker nočejo socializma. Tem lakajem bi kratko rekli: »Psj lajajo, karavana gre naprej!« Zaman so vaše spletke Kaj bi rekii, tu je zbrano 29.800 do 25.GOO deipvnih ljudi zavestnih graditeljev socializma; 25.000 parov žuljevih rok, ki si's pridom ustvarjajo svoj lepši jutrišnjj dan. Primerjajte to silo z ono tržaškega župana, ki je bogaboječe in jezuitsko romal v Rim k De Gasperiju, da mu, izrazi »naše« želje. Mi svetujemo tržaškemu županu, naj nikar ne igra vloge patrona in da naj se raje briga za socia.-na in gospodarska vprašanja Trsta, ki jih je dovolj, zlasti pa naj se zanima za položaj slovenskega življa, ki se mu jemljejo še preostale človečanske in politične pravice. Mi zahtevama samo to„ da se zagotovijo Slovencem v Trstu in v Italiji tiste pravice, ki jih uživajo ljudje italijanske narodnosti pri nas. Toda ti politični špekulanti in jezuiti ne slišijo na ta ušesa. Toda prepričani smjb, da bodo tudi gluha ušesa slišala. Poleg neštetih zaščitnikov, se je v zadnjem času oglasil tudi Gromiko. Srečna naša dežela! Preveč prozorna je vaša igra, intriganti in imperialisti! Prodali ste Trst, prodali ste Koroško, prodali grške partizane, dogovorili ste se o razdelitvi Jugoslavije tia interesne sfere, razdelili ste Poljsko razdeljujete in uničujete lastne narode. Zaman so vaše spletke na račun jugoslovanskih narodov, na račun mirne poravnave sporov med narodi — ne boste plačevali vaših računov z interesi malih narodov. Današnje vodstvo Sovjetske zveze, ki je že davn|» zapustilo pot socializma, pripravlja sile za napad. V satelitskih državah Sovjetske zveze; ki mejijo na FLRJ sel vrše staine provokacije, izvaja se gospodarska blokada iu stotine radio—oddajnikov bruha o-genj in žveplo na miroljubno jugoslo-\ anskf» ljudstvo. Po drugi strani so polni lepih besed o miru! Tc,da ne bomo pustili, da bi kdorkoli videl v vas, io kar niste, ampak' to kar ste: imperialistična, despotska in agresivna sila, največji sovražniki miru. Tovariši in tovarišice! Pred nami stojijo ogromne naloge izvedba enoletnega gospodarskega piana. Mi moramo ne glede na pritisk in vojno grožnjo Sovjetske zveze, kot je rekel tovariš Tito: delati kot da ne bi bilo vojne sto let in priprav- DRAGI TOVARIŠ TITO! Delavci in kmetje Istrskega okrožja, zbrani na veličastnem zborovanju, proslavljajoč našo največjo zmago po osvoboditvi — to je začetek prehajanja gospodarskih podjetij v roke delovnih kolektivov — Ti pošiljamo plamteče, revolucionarne pozdrave. Sleherni človek našega okrožja danes ve, da je naša današnja zmaga neločljivo povezana s Teboj, s Komunistično partijo Jugoslavije, s socialistično Jugoslavijo. Komunistična partija Jugoslavije je namreč prva na svetu priborila revolucionarnemu geslu »Tovarne delavcem« pravo veljavo: delavci FLRJ in sedaj tudi v našem okrožju smo dejansko postali gospodar svojih podjetij. Ponosni smo, da nam je ta cilj pokazala Partija, ki nas je v najhujših časih fašističnega zatiranja rešila nadaljnjega trpljenja s tem, ko nas je popeljala v oborožen boj in zmago. Tovariš Tito, mi v tem prazničnem razpoloženju ne pozabljamo na obveznosti, ki se postavljajo pred nas v. borbi za mir v svetu, ki ga danes ogroža agresivna politika Sovjetske zveze in ki v odnosu na Jugoslavijo prehaja že v oborožene grožnje in provokacije. Mi smo v katerem koli momentu skupno z narodi Jugoslavije pripravljeni braniti njeno neodvisnost in s tem mir v svetu — s tisto hrabrostjo in množično udeležbo kakor v dobi nairodno-csvobodilne borbe. Poleg tega pa ne izpustimo niti za trenutek izpred oči našo bodočnost — bodočnost našega) okrožja. Mi smo prav te dni slišali, da so fašistični in informbirojevski kričači v Rimu in Trstu zopet pričeli strupeno šovinistično gonjo za enostransko in nepravično rešitev Trsta. Celo naše okrožje so si pri tem upali omeniti. Toda mj smo že neštetokrat odgovorili vsem, da sa takšne imperialistične sanje za vedno neuresničljive. Mi smo se odločili za to, za kar smo se borili pod Tvojim vodstvom v narodno-osvobodilni borbi, mi z vsakim dnem znova manifestiramo to odločitev IN TUDI Z DANASJEGA SLAVJA SPOROČAMO NA VSE STRANI .SVETA, DA SI NASO BODOČNOST KROJIMO SAMI, DA SMO ŽE ZA VEDNO ODKLONILI STREHO, KI NAM JO VSILJUJEJO FAŠISTIČNI KRIČAČI IZ RIMA IN TRSTA — IN ZAPOMNIJO NAJ SI VSI, KI JIH INTERESIRA BO OONOST NAŠEGA OKROŽJA, DA TI KRAJI NE BODO NIKDAR VEC PRIPADLI ITALIJI! Prepričani smo, da to naše razpoloženje poznajo tudi tisti, ki so v zadnjih dneh zopet privlekli na dan tako imenovano tripartitno deklaracijo glede Trsta, ki je v popolnem nasprotju z našim razpoloženjem jn ciljem. Zakaj se s takšnim »dokumentom«, katerega je zgodovina že obsodila kot globoko krivičnega, ponovno hrabri fašistične elemente in vse ostale sovražnike miru?! Ali se oni, kj še danes ponovno držijo deklaracijo v svojih rokah, bojijo zameriti šovinističnim in imperialističnim krogom v Italiji?! Čemu se oni »od deklaracije« ne bojijo zameriti nam, narodom Jugoslavije, katere ves svet pozna kot najiskrenejše borce za mir in pravico?! Mi zahtevamo poštenega odnosa do nas in najodločneje protestiramo proti takšnemu enostranskemu postavljanju vprašanja naše bodočnosti, kakor je to slučaj v omenjeni deklaraciji, kajti naša bodočnost se da rešiti edino s pristankom nas in vseh narodov Jugoslavije. ŽIVELI DELAVSKI SVETI! DA NAM DOLGO ŽIVIŠ, TOVARIŠ TITO, ZA SRECO IN NAPREDEK DELOVNIH LJUDI! ijati se kakor da bi nastopila jutri. Mi nismo ljudje slabih živcev! Zato bomo gradili našo ljudsko oblast, najvažnejšo pridobitev osvobodilne vojne in jamstvo naše svobode; gradili in utrjevali bomo naše socialistično gospodarstvo, osnovo za srečno življenje vseh delovnih ljudi; gojili bomo bratstva in bratsko sožitje med našim ljudstvom, garancijo miru in sreče, ker vemo, da je to osnova trajnega miru. Z vsemi silami si bomo prizadevali, da bo naša ljudska demokracija primer, kako naj si svobodni ljudje urejajo svoje živ-lenje in medsebojne zadeve. To je naš prispevek za mir in vroča želja in zahteva da isto storijo tudi drugi. ŽIVELI DELAVSKI SVETI — JAMSTVO NADALJNEGA RAZVOJA NAŠEGA GOSPODARSTVA IN IZGRADNJE SOCIALIZMA! , ŽIVELA FLRJ, NEPREMAGLJIVA DOMOVINA VSEH JUGOSLOVANSKIH NARODOV- , ŽIVELA KOMUNISTIČNA PARTIJA JUGOSLAVIJE S TOVARIŠEM TITOM NA ČELU, ORGANIZATORJEM NAŠIH ZMAG! . ŽIVELA JUGOSLOVANSKA ARMADA, ČUVAR MIRNE GRADITVE SOCIALIZMA! ŽIVEL MIR IN MIROLJUBNE SILE V SVETU! Samo pod okriljem s krvjo izvojevane ljudske oblasti nam je zajamčena naša lepša prihodnost E'Vio tniais tu, zbrani na tej mogočni ljudski mainiifasitaidjii iz vseih naših mestec, iz inajmainjiših naselij in od povsod, kjer naš delavec im kmet živita, da dokažemo še enkrat ’našo enotnost iiin našo jekleno voljo za zgraditev socializma koit bistvene osnove za iboiljlše življenje vsega dleóvmega Ijud- Na svoji zemlji, svoj Zadnje dni je mednarodna reakcija zagnala hrup in trušč okoli našega ozemlja. Tuli in rjovi za ped te našd lepe zemlje, ki smo si jo osvobo-bodiii in si jo hočemo urediti tako, kakor nam najbolj odgovarja. Italijanska imperialistična reakcija iu njena avantgarda v Trstu, — od kierofašistov do kominformistov — je hotela v zvezi z obiskom De Gasperia in Sforze v Londonu in v zvezi s konferenco namestnikov zunanjih ministrov v Parizu oropati naše ljudstvo vseh tistih pridobitev, za katere je dalo svoje dragocen* življenje 42.809 naših najboljših sinov v narodno-osvo-bodilni vojni. De Gasperi se je pa vrnil s prazno malhto, le obljube je dobil, ker mu je bilo to potrebno, da potolaži kričače in da podpre svojo klerofašistično oblast v Italiji. V Parizu je Sovjetska zveza tudi vpregia vprašanje Tržaškega ozemlja v svoj propagandistični aparat. Tržaško vprašanje je povezala z avstrijsko mirovno pogodbo, da bi mogla tudi s te Stranj ogrožati neodvisnost jugoslovanskih narodov, zavlačevati mirovno pogodbo ter držati stalno v napetosti mednarodni položaj. Mi pa vsem tem praviirfo: »Proč roke od nas!« Mi poznamo najbolje naše razmere tet hočemo živeti v miru, da si lahko gradimo po načelih velikih učiteljev Marksa in Lenina lepo domačijo v bratstvu in ljubezni med vsemi narodi, ki s svojim znojem obdelujejo našo rpdovitno zemljo. Po teh načelih smo začeli graditi novo življenja že z agrarno reformo takoj po osvoboditvi, kar je bil največji praznik našega kmečkega delovnega ljudstva, drugi največji praznik pa je sedaj prav pred našimi očmi, ko delavstvo prevzema v svojo lasi tudi tovarne in podjetja, tako da se je uresničil stoletni sen vseh kmečkih puntarjev in izkoriščanih delavcev, ki so sanjali o uresničitvi velike zamisli: »Zemljo kmetom, tovarne delavcem!« In ravno v tem trenutku prihajajo. na dan sovražniki napredka z leve in desne strani, ki bi nam hoteli te pridobitve uničiti, toda varajo se, če mislijo, da se bo kolo zgodovine zavrtelo nazaj. Z nami je mala, toda hrabra socialistična Jugoslavija. In ne samo to: mi zahtevamo priključitev k Jugoslaviji jn spojitev z jugoslovanskimi narodi, ker nam bo edino na ta način zagotovljen mir, delo in bodočnost. Naše delovno ljudstvo še enkrat odkrito sporoča v obraz vsem, da hoče biti na svoji zemlji svoj gospodar! Edan osnovnih čiiniteijev ža naslednji razvoj isaaitaHstičnoga -gospodarstva, za svobodo im iinliioitivo v proizvodnji, za irazvijanje Ustvarjalnih sil našega ljudstva je prehod industrije in vseh gospodarskih podjetij v upravo neposrednih pr.oiizvajiacev. Naša gospodarska podjetja -bodo u-ipraiviiljali delavski sveti, ki so jih pravkar izvolili, oziroma jih bedo te dni š.e .izvolili. 'To pomeni za nas, delovno ljudstvo, veliko zmago v izgradnji socializma. To je oster trn v oko za vse izdajalce delavskega razreda, za vse, ki .zanikajo neoddviisnosit in ovobodo delavskega razreda. Visak od mais ve, da vise zmage, ki smo si jih doslej priborili in torej ituidi delavski sveti so rezultat naše iniariadno-osvotooidliilinie borbe, ki smo jo bojevali skupno z jugoslovanskimi ,napodi, in horhe za zgraditev socializma. ■V teij borbi so našli narodi množično sodelovali ž.e od isamiaga njenega tež-ikega začetka iin so dames skupno z jugoslovanskimi narodi bolj kot kdaj jtolii združeni pred nevarnostjo, ki grozi njihovemu miroljubnemu delu, odločeni, da branijo svoje pridobitve pr.citi komur kodi, ki bi se jih usodil napasti. 'Medtem ko se maši delavci ramo ob .riami z jugoslovanskimi delavci trudijo, da z vsemi svojimi silami zgradijo socializem 'v .svoji domovini in dosežejo boljšo bodočnost ter dajo svoj 'doprinos mi,m v svatu, j'e še vedno nekaj takih, ki se živalsko zaganjajo proti našim interesom in interesom vseh jugoslovanskih narodov in proti njihovi neodvisnosti. Danes ne more pred .svetovnim javnim mnenjem zmagati miobana politika, ki je proti interesom svetovnega miru. Zaradi tega vsi sovražni (poskusi iso bili vedno brezuspešni im bodo še nadalje brezuspešni, ker tu smo mli, ki predstavljamo mašo delovno armado, ki je pripravljena bramiti v vsakem trenutku tlo, kar je naše. Napadalci iin sovražniki -svobode jugoslovanskih narodov so te dni znova uprizorili provokacije proti mira. Ti so šoviiniiistični italijanski krogi združeni z litaliijaniskimii korrtinfiormisti — s hlapci niapadalnie in imperialistične politike z ZSSR, ki ograž-a danes mir na vsem svetu. Ti .njihovi manevru so vedno enaki in jih vsi poznamo. Jasno jie, da je njim bolj pri srcu koristiti svojim gospodarjem in celo ru.sk' m imperialistom, Iki jiiih tokrat predstavlja gospod Griamilko v Parizu, ko je treba škodovati drugim, posebno pa socialistični Jugoslaviji. Tovariš Gorjan je nadalje omenti, da so v (Protijugoslovanski kampanji privlekli ma dam celo zastarelo tripar- iS® 11 H PEL MNOŽICE VCIHAJSNJEGA VELICASNEGA ZBOROVANJA V IZOLI ANTON GORJAN liliitnio deklaracijo. S tem só hotel!! u-stvarliti izmedo med «notata ljudstvom našega Okrožja ta ;so mislili da bo imela listi uspeh, kakor g.a je imela v pradvOlivrai kampanji 1948. leta v I-talijii. Toda 'naše ljudstvo se je dobro naučilo si\»zn,ayati šovinistične spletke, ki so vednio samo škodovale moralni ta ipolllični enotnosti delavstva. Tovariši! Iz tega našega zborovanja protestiramo proti takim provokacijam. Naj si le dobro zapomnijo, enkrat za vedno, da nimajo nikakršne' pravice govoriti o našem Istrskem okrožju. Oni že vedo zakaj. Ne dovoljujemo niti da diskutirajo o našem okrožju in o Trstu, ko to njim gode v njihovih političnih špekulacijah in napadalnosti proti Jugoslaviji in proti našemu ljudstvu. Njihovo stališče predstavlja provokacijo za miiir v svetu. Zato trdimo, da naše delovno ljudstvo želi graditi socializem v miru, želi si ustvariti boljše pogoje življenja. O naši pripadnosti ni potrebno diskutirati. Naše prebivalstvo je odločilo, da postane nedeljivi del Jugoslavije že med narodno osvobodilno borbo in danes ostaja trdno in enotno na svojib pozicijah, odločeno braniti neomajno slav-(Nadaljevanje na II. strani) Maši narodi so si skupno z jugoslovanskimi izvojevali svobodo, zato jo hočejo tudi skupaj z njimi uživati — — • ■ -»-.j ... j- in v driMih Vratih. Ni čudno torej, nje, dokaz, da smo pripravljeni delati Govor tovariša metlice V opekarni v Izoli so včeraj izvolili delavski svet Dragi tovariSi in tovarišice! Novo, veliko ‘pridobitev, ki smo jo prišli danes Slavit v tako velikem številu, je rezultat in plod naše slavne narodno-osvobodilne borbe in dosledne poti v socializem, po kateri hodijo delavci Jugoslavije pod vodstvom svoje Partije in tovariša Tita. Jugoslovanski maroidi imajo čast, da prvi na svetu ustvarjajo veliko idejo Marxa in Engelsa, da delavci najširje sodelujejo pr; upravljanju gospodarstva, kar dejansko pomeni, ostvariti geslo »Tovarne delavcem!« Oni to zmorejo, ker so dorasli za to nalogo, a dorasli so zato, ker jih je za to pripravila Partija in tovariš Tito. Kakor smo se mi že med narodnoosvobodilno borbo skupno borili ramo ob rami z jugoslovanskimi delavci, tako tudi danes tu valimo delavske svete na isti način, pod istim geslom in z istim ciljem kat ostali narodi Jugoslavije. Naša pot too tudi v bodoče taka. To mora vedeti ves svet! In ker vemo, da od nas in od našega marljivega dela je odvisen nadaljnji r&voj našega gospodarstva in naše boljše bodočnosti, se bomo znali potruditi, da bomo dobro upravljali in tako ostvarjalii težnje naših delovnih ljudi za naše blagostanje. A blagostanje naših delavcev, to je socialistično življenje, lahko dosežemo le z enotnostjo delovnih ljudi tedaj, ko vsi delovni ljudje vprežejo vse svoje sile in napore, da bi .proizvedli več artiklov, potrebnih za življenje ter ustvarili vse, kar mii vsi delovni ljudje želimo m kar nam je potrebno. In prav delavski sveti dajejo delavcem .največ možnosti in iniciative za čim večji razvoj proizvodnih Sil, da bi tako proizvedli več potrebnih artiklov za življenje. Državna uprava, ki je potrebna .delavcem zato, ker so vzeli oblast v roke, je prehodnega značaja, ona mora umreti. Njene funkcije, posebno v gospodarstvu, morajo preiti postopoma na delavstvo. V tem je bistvo naše socialistične demokracije. Torej ne samo parole in fraze, marveč dejstva! so vsebina našega socialističnega razvoja. Mi danes stavimo in pozdravljamo ta veliki zgodovinski dogodek, >na katerega smo ponosni, ..ker je to obenem primer ostalim delavcem v svatu v ‘borbi za njih.avo socialno in nacionalno osvboditev. Ali ta naša današnja manifestacija istočasno dokazuje našo pripravljenost in odločnost, da dalje vztrajamo na poti, ki nam jo nakazuje KPJ, ter pripravljenost, da pometemo z vsemi bednimi ostanki starega, od fašistov do informbirojevcev, ki zaman skušajo ovirati našo: pot, — z zmagovito izgradnjo socializma. Bolj ali manj vsem je znano, kako se informbirojevski zajedalci, najbolj okoreli sovražniki svobode in neodvisnosti delovnega ljudstva pripravlja jo že dolgo časa, da nas podvržejo in zasužinljo. Od lažnjlv.ih psovk, gospodarske diskriminacije in odprtih obmejnih provokacij do oborožene priprave — to je njihova praksa! A zakaj vse to? Zato, ker mi, to je naša praksa, naša stvarnost, naše bratstvo in enotnost, ljudska oblast, agrarna reforma, kmečke delovne zadruge, delavski sveti, Ljudska fronta, ki predstavlja največji opornik ljudske oblasti — jih strašno bode v oči, ker to samo od sebe razkrinkuje njihovo prakso, njihovo birokratsko kasto, njihov despotizem, njihovo politiko na- cionalnega zasužnjevanja in socialnega zatiranja ter njihov kriminal, ki se odraža v krvavem vduševanju vsakega odpora naprednih ljudi, v njihovih nacionalističnih in rasističnih metodah. Kako drugače naj objasnimo dvakrat večji birokratski aparat od onega, ki je obstajal v carskj Rusiji, kako naj objasnimo petnajst milijonov deportiranih državljanov Sovjetske H mmm zveze iz obmejnih1 republik v Sibirijo, kjer žive pod neznosnimi in nečloveškimi pogoji, kako naj objasnimo ropanje narodov v njihovih satelitskih državah na nezaslišan način v zgodovini človeške družbe, vojaške priprave proti Jugoslaviji in težnje za zasužnjevanje drugih narodov? Vladni .krogi ZSSR hočejo ropati druge narode, zato jih morajo podjarmiti. Zato seveda je treba okupirati in za okupacijo pa je nujna vojna. Od tu agresivna politika birokratskih despotov SZ. Naši delovni ljudje vedo vse to in da je prav zato položaj v svetu napet. Upravičeno postavljajo vprašanje vojne in miru. Vendar, kot govori tovariš Kardelj, vojna ni neizbežna, ker so narodi v svetu proti vojni, kar predstavlja veliko možnost, da se ohrani mir. Poglejmo sedaj, tovariši in tovarišice, vprašanje, ki je vam vsem znano: Kaj mislite, da je vse govorjenje o Trstu in celo o nas v Istrskem o-krožju, ki se danes širi v Rimu, Londonu, Parizu in v nekaterih krogih v Trstu. Je to v interesu miru? Ne, m) mislimo, da ni! In to predvsem ni v interesu miru zato, ker ljudje, ki govore o Trstu in celo kaj o nas, ne govorijo s tistimi, ki bi bilo potrebno! Kdo so pa tisti? To smo mi! To so narodi Jugoslavije, ki so skupno z nami prelivali kri za osvoboditev te zemlje! Zato mi, ki imamo edini pravico, da govorimo o vsem tem, odgovarjamo z besedo tovariša Tita: »V našem in v interesu samega italijanskega naroda je, da se o tem sedaj ne govori. Jaz sem prepričan, da bj se mi sedaj v enem dnevu lahko dogovorili z italijanskim narodom, kako naj rešimo to vprašanje, da bo njemu in nam prav. Ali mi ne želimo, da bi interesi italijanskega naroda postali drobiž za poravnavo računov, kakor tudi ne želimo, da bi naše koristi uporabili kot drobiž za poravnavanje računov katere koli sile. Pravim, da delajo tisti, ki temu nasedajo, zelo slabo uslugo in zelo veliko škodo samemu italijanskemu ljudstvu.« Tako je in ne drugače! In zakaj torej vse te dni zveni v beli dan tri-pariijska deklaracija, ki je že dobila svoj prostor v naftalinu? Zakaj s ta- kim »dokumentom«, ki ga je zgodovi-. že davno obsodila kot skrajno me- : inoga, ponovno hrabriti faši- s. ne elemente in vse sovražnike miru? Mi predvidevamo zakaj: verjetno se- oni, ki so .izvlekli to deklaracijo, bojijo zameriti gotovim krogom v Italiji, a m; smo že davno povedali, kdo so ti tovariši. Zakaj se oni »od deklaracije« ne bojijo zameriti nam, narodom Jugoslavije, ki jih ves svet pozna kot najbolj iskrene in borbene borce za milr, za rasnliico. Želimo in zahtevamo, da se na to vprašanje samo tako gledat Samo eno bj še dodali: že v narodno-osvobodilni borbi smo se naučili gledati na tiste, ki so se nam delali prijatelje tako: naš prijatelj si v toliko, v kolikor si v odnosu do nas pošten. Zato ker smo se vedno držali tega gesla, smo odvrnili nevarnost, da nas nepričakovano ne požre sovjetska hegemonija. Tako naše mišljenje posebno danes doprinese mnogo za dosego miru. To morajo vedeti vsi! Na liniji preprečevanja dobrih odnosov med italijanskimi in jugoslovanskimi narodi se je te dni na konferenci namestnikov zunanjih ministrov postavilo vprašanje Trsta in sovjetski delegat Gromiko nas ni začudil s svojim reakcionarnim nastopom. Mi vemo, od kod je prišel in kdo ga je napotil v Pariz. Pa mi vemo, da je prišel iz centralne kuhinje spletkarij, podtikanja, varanja, trgovine .m agresije. Ni slučaj, da so se italijanski, iredentistični in informbirojevski agenti znašli v skupni akciji, da pokvarijo dobre odnose med italijanskim in jugoslovanskim ljudstvom. Povod za to Pa so vzeli prav naše kraje in skušajo dokazati z neverjetnimi izmišljotinami in lažmi, kakor da je naše ozemlje neke vrste džungla, kjer ni človeških pravic, reda in miru, svobodne demokracije. To vse zato, da prevarajo neobveščene ljudi v Italiji in v drugih krajih. Ni čudno torej, da pri nas za fašistične ostanke, razne razlaščene veleposestnike, indn-strijce, trgovce in druge vrste izže-malce ni demokracije. A ni Je zaradi tega, ker bi oni hoteli delati po starem na liniji vrnitve stare fašistične dobe. Pa ako nas zaradi tega dolžijo, nam ni žai. Naš adigovor na vse njihove klevete je: mnogo smo dali za svobodo .naših .najboljših sinov v narodno osvobodilni borbi in naše delovno ljudstvo ne bo dovolilo, da se vrne stara preživela doba. Mi nočemo več bede in brezposelnosti, nočemo več stradati in imeti tuje gospodarje. Mi hočemo čuvati, razvijati in utrjevati našo ljudsko oblast, naše kmečko delovne zadruge, naše delavske svete itd. ter smo pripravljani, alko bi bilo potrebno, da to branimo z zobmi in nohti. Naša borba in delo sta neločljivo povezana z narodi socialistične Jugoslavije, skupno smo se borili v veliki narodno-osvobodilni borbi in danes gremo po isti poti z narodi Jugoslavije, da izgradimo socializem. Zato je tudi oblast v rokah delovnih ljudi in lahko tudi mi sami odločamo o naši usodi, kakor smo za to sami zainteresirani. In tako je za nas garancija, da se staro ne bo povrnilo, herojska Jugoslovanska armada in naše bratsko jugoslovansko ljudstvo. Tako odgovarjamo vsem informbirojevskim, fašističnim jn reakcionarnim elementom. Tovariši in tovarišice! Moralna politična enotnost, kj smo jo pokazali posebno zadnje čase, kot je to bilo ob priliki volitev v. okrajne ljudske odbore, v organe SIAU ta še ob drugiih političnih in ekonomskih akcijah in kakor je današnja velika manifestacija, predstavlja. najizmago-slavnejši dokaz naše odločitve ln odločnosti, da čuvamo našo svobodo, neodvisnost ter boljše in lepše življe- nje, dokaz, da smo pripravljeni delati in reševati ogromne ta odgovorne naloge na vseh področjih skupnega udejstvovanja. Mi bomo te naloge pravilno in gotovo izvršili, nihče ne bo vplival na nas, da ne bi korakali po slavni poti, po kateri gremo in bomo šl| naprej neomajno in neustrašeno gradili svoje srečnejše življenje. Naj živi socialistična Jugoslavija! Naj živi Centralni komitet Komunistične partije Jugoslavije na čelu s tovarišem Titom! Naj živi bratstvo in enotnost Slovencev, Italijanov in Hrvatov! O delavcih v opekarni »NARDONE« smo že .pisali, kako vestno delajo. Pisali smo tudi, .kako so se v.ueto pripravljali, da bi Izvolili delavski svet. Konično je včeraj napočili dan, v katerem