irikrainaiexUn: u tore.k, četrtek, soboto. ihreetirnem a wok-. Tues clajy tTh urs (l<3uy Sedurdaij. %■-. i*. glasilo slovkhsmga katoliškega delavstv a Ameriki in uradno glasilo slovenske pod porne družbe sv. mohorta v chicago (N0 ) CHICAGO, ILL., SOBOTA, a*. JUNIJA - SATURDAY, JU NE, 23, 1923. LETO (VOL.) štev. (No.) 75 farmarji se morajo organizirati. Tako je povdarjal Gompers v svojem govoru. — Organizacija edino more braniti farmarje. Chicago. — Na konferenco a-meriških žitnih proizvajalcev je dospel včeraj tudi predsednik Ameriške Delavske Federacije Samuel Gompers, kjer je imel pred zastopniki žitnih proizvajalcev daljši govor. Farmarjem je predvsem} priporočal, da se naj organizirajo v enotno fronto. Mej drugim je dejal tudi to le: "Vi ne morete prodati več produktov, kot jih ljudstvo po mestih zahteva in potrebuje za življenje. Vaši dohodki ne bodo nikdar sijajni takrat, ko mestno ljudstvo, ki obstoji povečini iz delavcev stoji brezposelno. "Kar je vam treba, je poštene organizacije, ki bi vas zjedinila in za vas delovala. Industrijski^ delavci so si našli pot do take organizacije, katera se bori za njih -»interese, da je delavcu mogoče živeti s zaslužkom, ki ga prejme za svoje delo. "Take organizacije treba tudi vam, ki bo skrbela za vas, da bodo vaši dohotki za vaše produkte zadostni, da boste mogli izhajati. Vi farmarji si uzemitc svojo lastno usodo v svoje lastne roke,.in ne izročajte jo razni-, mi postavonarejavcem, ki gledajo v prvi vrsti za svoje koristi. Vi se organizirajte, ustanovite si močno organizacijo in kadar boste sedli kot taki močno organizirani k mizi sprave bo vas upoštevala država in vsakdo, ki _ bo imel z vami opravka!" To so krasni nasveti izkušenega organizatorja Gompersa-. Da dobre in zanesljive samostojne organizacije je, kar naši farmarji potrebujejo in le kadar se bodo organiziral} na ta način, bodo prišli za naše farmarje boljši časi, kakoršni so pa v sedanji dobi, v katerih ubogi farmar le dela in gara od zore do mraka, a samo za druge, za visoke davke in druge potrebščine, ki jih potrebuje. Farmarje se je tekom zadnjih treh let izkoriščalo, da se jih bolje moglo ni. Denarni mogotci na Wall streetu, ki imajo glavno besedo pri denarju v državi so napravili umetno nevidno razliko mej industrijskimi izdelki in farmarskimi izdelki. Neki e-konom, ki je proračunal to razliko je pred kratkim obelodanil svoje statistično poročilo, v katerem pravi, da je dolar v roki industrijskih magnatov vreden skoro $1.23 in v roki farmarja le 67 centov. To je razlike za 56 centov skoro polovico. Če se pogleda na to razliko potem ni tež l presegajo M tisoč Din. sli 2 tisoč lir, damo ie posebni popust. Predno pošljete denar črez drage tvrdke se spomnite fes naje podjetje, ld bo Vam poslalo Val denar ▼ stari kraj ceneje in bitreja, kakor kje drugje. NaSe cene so vat* no najnižje! Vse podjatve naslavljajte na? BANČNI ODDELEK EDINOST i "EDINOST" EDINOST (UNITY.) Ishaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company zt49 West aand Street, CHICAGO. ILL. _ Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo Advertising rates orf application. JfAROČNINA: Za Zdmiene Države za celo leto............................$3.00 Za Združene Države za pol leta................................$i-5° Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3-5<> " Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $i-7S 2UBSCRIBTION: For United States per year ..........$3.00 For United States for half year........................$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 ___"_Chicago, Canada and Europe for half year.. $i.75 Številka poleg vašega naslova zna6i do kdaj je ______plačan list._ Entered as second class matter October nth 1919, at* Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879. Pripravimo se! fColesje v naši industriji se vrti s polno paro. Industrijska poročila govore, da tako prosperitetnih časov naša industrija še ne pomni. Kaj pa ta velikanski "boom" v naši industriji zopet pomeni? To je treba proučiti, in v interesu delavcev je, da to temeljito prouče. Delavstvo mora gledati s paznim očesom v bodočnost, gledati mora cela leta naprej in si uravnavati svoje načrte za svojo bodočnost. Ako delavstvu danes sije malo milejše solnce kot mu je včeraj, ni s tem rečeno, da mu bo prav tako milo solnce vzšlo izza gora juteršnjega dne. Juteršnji dan zna biti oblačen in kdo ve kako dolgo? Zedinjene države se bližajo zopet predsedniškim volitvam. Zgodovina, ki je najboljša učiteljica vsakogar nam pokazuje dovolj jasno v svoji preteklosti, da je bilo v naši deželi še vedno živahno gibanje v industrijskih krogih pred vsakimi volitvo-mi. Republikanska stranka, ki je bila na krmilu od zadnjih volitev, je delavstvo v prvih letih njene administracije prav dobro ostrigla na desni in levi. Delavstvo je bilo čez noč vrženo na cesto. Pa še več, kar delavstvo ne sme pozabiti. Spomnimo se premogarske stavke, železničarske stavke in še več drugih slučajev. Koliko je nam delavstvu pomagala republikanska stranka? Prav nič! Ampak zavlačevala je, kot bi bila pod kakim vplivom, ni hotela poseči v spor in ga rešiti v korist publike in delavstva, ampak, kakor pod vplivom se je držala proč, češ, naj se zgodi kar hoče, jaz si roke umijen. Pilatovo ulogo je igrala! In delavstvo, ako je pametno naj tega ne pozabi pri prihodnjih predsedniških volitvah. Lep dan danes, pomeni čestokrat grd in slab dan za jutri. In tudi dobri časi današnjega dne, pomenijo slabe čase za juteršnji dan. To je, da ta "boom" v naši industriji se bo kmalu ustavH po prihodnjih volitvah. Morda popolnoma in katastrofalno za delavstvo sploh. Svetovni kapitalizem ima najete vse sile, ki formirajo načrte za njegove manevre, s katerimi namerava poraziti delavski razred. Njegovi vspehi so seveda odvisni od tega, koliko bodo delavci pripravljeni na to. Tudi delavstvo ima priliko, da temeljito pripravi, da razpostavi svoje sile in jih združi V enotno fronto proti svetovnemu kapitalizmu, ki izžema kri in mozeg iz ubogega delavca. Delavstvo naj pazi, da kjerkoli dela, da se organizira na pameten način, na način kot združuje ameriške delavce Ameriška Delavska Federacija. Sedaj ko živimo v dobrih časih, sedaj je čas pripravljanja, sedaj gradimo svoje zakope in utrjujmo svojo fronto. Ena fronta, ki ne pozna zasebnega prepričanja delavčevega, ki se ne briga, kaj je delavec po prepričanju, ki spoštuje zasebno prepričanja vsakogar, v taki delavski fronti se bo naše delavstvo zjedi-nilo za skupne interese. Ena ujedinjena delavska fronta bo po-vedla delavski razred do zmage do boljše bodočnosti, ki mu bo rezala boljši hleb kruha, kot pa mu ga reže sedanja doba, v kateri gospodari lakomni kapitalist, ki mu je mamon vse — a njegov bližnji nič ! Vsaka druga fronta pa pomeni za delavstvo ze v naprej poraz, ker s tem, da se cepijo vrste, se daje sovražniku v roke najboljše orožje. Jednote, slovenski katoliški listi in slovenski katolicanje v Ameriki bomo napredovali, ako stopimo skupaj in združimo vse svoje moči za boljši in večji napredek nas vseh. V tem duhu na novo na delo, in ni jo na svetu sile, ki bi zaustavila naš napredek! Še enkrat vsem preč. blagim gg. duhovnikom najlepšo in najprisrčnejo hvalo! Pravtako tudi vsem našim marljivim zastopnikom 113 zastopnicam, vsem dragim naročnikom in prijate-ljem katoliškega tiska! Bog- plačaj Vašo požrtvovalnost in trud! Tiskovna družba Edinost. Xb*4^4>*4>*4>4>4>4>4>**4>4>4>*4>4>4>*4>« IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Milwaukee, Wis. — Cenjeni g. urednik. Kot je že pri nas navada, da v prvi vrsti poročamo vselej o delavskih razmerah, tako tudi jaz naj začnem. Delavske razmere so še precej povolj-ne, dela je dosti a zaslužek pa pičel. Posebno slabo so dandanes delavci plačani po tovarnah. V kolikor mi je znano najboljši mehaniki po tovarnah dobijo po 50 do 60 centov na uro, kar je vsekakor premalo razmeroma s "high cost of living," ki se nikakor noče in noče znižati. Stav-binski delavci in delavci pri dr-žavno-cestnih podjetjih pa prejemajo lepe plače in v največ slučajih navaden delavec zasluži od J. G.:« 111 * Upor bivšega nadomestilnega baona 17. pp v Judenburgu. — Tu v Milwaukee, imamo list "D. S.", kateri bi v resnici lahko poučeval delavstvo za njegov, delavčev namreč dobrobit. Resnici na ljubo pa je urednik četrtino že tako do tega lista preveč nadut "boljši-krik." ki se malo, malo zmeni za slovensko delavstvo, pač pa v največji meri zagovarja krvavi režim, ki vlada v sovjetski Rusiji. Nisem nasprotnik Rusije in ne nje sinov, pač pa milujem ruski narod, da se je kot slovanski velikan takorekoč prodal nemškim Židom, ki ga znajo izvrstno zlorabljati. Čudim se tudi, da vlada že ni posegla vmes in stopila na prste temu lističu v Mil- (SPOMINI NA JUDENBUR-ŠKE DOGODKE L. 1918.) Bila je nedelja 12. maja 1918. Nahajal sem se istega dne kot vojak pri nadomestnem baonu 17. pp. v Judenburgu, katerega smo karakterizirali z bolj pravilnim imenom " Hungerburg." Sicer smo bili popoldne prosti, a kaj nam je bilo do tega, ko smo bili lačni kot volkovi v najtrši zimi po sibirskih stepah. Zadnje dneve so nam odtrgali še tisto bore malo kruha, ko smo že itak dobivali vsak peti dan le en podolgovat hlebček, a po novi naredbi so nam vzeli še skrajnosti waukee. Po mojem mnenju bi 70 do 90 centov na uro. To je pa. bilo najboljše, da bi se urednik Iskrena hvala! rr- , Da, iskreno hvalo smo dolžni in to v prvi vrsti našim preč. gg. duhovnikom sirom Zedinjenih držav. Zatem pa našim blagim zastopnikom in zastopnicam in zatem našim cenjenim zvestim naročnikom in prijateljem lista Edinosti. Potovalni zastopnik, ki se je pravkar vrnil iz dolgega pota iz vzhoda, nam pripoveduje, kako iskreno je bil sprejet od preč. gg. župnikov po slovenskih naselbinah, kako krepko so povsod priporočili naš list svojim faranom. To je za nas velikanska moralna podpora! Naša srca so navdušena z novim ognjem in še bolj neustrašeno bo žvenketal naš meč proti sovragu naših svetinj, kot je dosedaj. List Edinost je sedaj v rokah delniške družbe. Njen delničar zamore postati samo praktičen katoličan. Lista naročnikov krepko raste. Na jesen če le ne bo kakih posebnih ovir nameravamo povečati list za eno izdajo, z nedeljsko izdajo lista Edinosti. Z novim letom pa, če se bo priglasilo dovolj novih naročnikov, pa mislimo priti z dnevnikom mej naš narod. Zato bo nam potreba preurediti še nekoliko tiskarno in preskrbeti nekoliko novih moči pri osobju, in zaželjeni cilj bo dosežen. Preč. gg. župnike po vseh slovenskih župnijah pa ob tej priliki, ko se jim prisrčno zahvaljujemo za dosedanje cenjene usluge, za njih krasna priporočila njihovim faranom, prosimo in vabimo, da naj porabijo list, katoliški list Edinost za svoja farna glasila. Kolone v našem listu sQ Vam odprte za vse farne poročila. Objavljajte v listu svoja uradna poročila, poročila iz naselbine itd Naj postane list Edinost nekak glasnik vseh slovenskih zupni) v Ameriki, v njem se naj pogovarjajo, v njem naj kažejo svoje vspehe, Id jih dosegajo z agilnostjo za korist svojih župnij m naselbin sploh Slovenci v Ameriki Slovenske katoliške župnije, slovenska katoliška društva in tudi prav, kajti delo pri jednakih podjetjih ni stalno, ampak samo za gotovo dobo, 4 do 5 mesecev. Posebno zidarji in takozvani "pLaster-ers" imajo sijajne plače od $1.12 do $1.25 na uro. Unija zidarjev pa sedaj zahteva v Wis-consinu, da se jim plača $12 za 8-urno delo. Želeti je, da zmagajo. Tovarniški delavci naj bi si zunanje delavce postavilo za vzgled in gotovo bi dočakali boljših časov. — Nekaj kar je gotovo velike važnosti v delavskem gibanju sirom Amerike je pa pismo, katerega je pisal pred nedavnim predsednik družbe stavbenikov (Association of American Contractors), ime tega nadutega moža sem pozabil, delavskemu tajniku Davis-u v Washington, da naj se naseljeniška postava v Združenih državah v toliko ublaži, da zamorejo kapitalisti dobiti potrebno število tujezemcev, da takorekoč spodrinejo sedanje delavce, kateri naj bi delali za cel "kvoder" na uro, ali pa še manj. Značilno je, da ta mož zahteva in ne samo priporoča — poslušajte, kje je že angleška propaganda — da naj se dovoli vstop edino, le Angležem, kajti po njegovem zdravem??? razumu je Anglija naša najbližja soseda, in nje sinovi najlojalnejši državljani Združenih držav. Znano nam pač je kam da "pes taco moli . . ." Strah denarnih mogotcev je namreč ta, da bi delavci, sinovi raznih evropskih držav, ne prišla do večine ter tako izsilili izboljšanje položaja. Vemo vsi, da Anglež se preklicano malo zmeni za druge narode, dokler ni to v korist njegovega žepa. Tako bi tudi angleški delavci nikdar ne hoteli se družiti z raznimi federacijami in unijami pač pa bi postali vsi do zadnjega takozvani stavkolomilci. — Čudnega bi ne bilo pri vsem tem nič, če se ta postava sprejme, kajti večina novejših postav je sprejeta na podlagi kapitala, kajti "lower class of people haven't got nothing to say!" Delaj kakor ti kapital ukaže, da boš živel, dokler gladu ne vzameš konca . . . Tako je bila sprejeta tudi suha postava. Značilno je, da so pri suši napravili gorostas-no napako sami salunarji. Zagnali so takšen "pomp", da je bilo čudno, da postava ne sme na dan. Po mojem skromnem mnenju naj bi bili salunarji lepo tiho ali pa vsaj naj bi se izrazili, da jim je vseeno. Salune naj bi se zaprlo m kje bi že bila prohi-bicija. Kje bi potem suhači dobili razne fonde, iz katerih bi črpali plače in nagrade za njih grdo, umazano vohunsko delo. Če bi suša še obstajala, bi bila pač samo na papirju, ne bi se pa izvrševala v toliki meri kot sedaj. Jako pa samo čakajmo in udaj-mo se v nado, da bo boljše. To tudi moramo storiti ker smo sami krivi. z vso njegovo rdečo učenostjo in tiskarsko ropotijo preselil v Rusijo, kjer bi žel velika odlikovanja ter bi še lahko postal minister milijonskega naroda, kot je to pred nedavnim bil voditelj ameriških socijalistov, "ata" Kristan dosegel v Jugoslaviji. Vem kaj temu vzrok, da ta urednik ne želi biti v Rusiji, namreč ga zadržuje tukaj ameriški $. Bra-čo uredniče, zašto ne v Rusijo, ovdje budo milijuni. Lepo število naročnikov je že pustilo ta list, ker res v preveliki meri zagovarja in se v potu svojega obraza trudi za Rusijo. — Ne bil bi še toliko proti njemu, če bi le vsaj eno kolono posvetil vsaki teden našim trpečim rojakom v stari domovini —. Želel bi tudi, da ta list premeni ime iz "Delavska Slovenija" v "Krvava Rusija." Da mi večkrat veliko misliti, li je ta "učenjak," sin slovenske ali pa celo ruske matere. — Pač pa — glava je velika, ampak vsebina mala. — Prihodnjič bom posvetil tudi par vrstic "preučenim" naročnicam Del. Slovenije, katerim za pri 12 letih njih starosti ta pr .. . far ni prizanašal. — Tukaj je veliko gibanje za uresničenje Slov. Doma. Ideja je zelo lepa in prepotrebna. Jaz sem z dušo in telesom za Dom toliko časa, dokler se ne trosi strankarstvo v organizacijo. U-pajmo, da se to nikoli ne zgodi, ter da bo v resnici kmalu stal v Milwaukee Dom, v ponos vsem Slovencem v Ameriki. Toliko za enkrat, v kratkem zopet več. Pozdravljeni vsi katoliško misleči naročniki in naročnice lista "Edinosti." Stranski opazovalec. -o- Tioga. — Willard, Wis. — Ni še dolgo, kar sem poročal par novic iz tukajšne naselbine, a zgodilo se je zopet več novih stvari in o enih par vam poročam v tem dopisu. — Mrs. Marija Perovšek (soproga tukajšnega uglednega rojaka in zastopnika listov Edinosti, Ave Maria in Glasnika P. S. J. Frank Perovšeka na Wil-lardu.) se je morala podvreči nevarni operaciji, katero kakor ču-jemo je srečno prestala in zdravje se ji obrača na bolje. — Rojak Anton Toleni je po nesreči padel iz voza, tako nesrečno. da si je zlomil par reber in se drugače močno poškodoval, vendar zdravje se mu že vrača in je na potu okrevanja. — Mrs. Emi Hribar, katera je že par mesecev v bolniški postelji se počuti tudi veliko bolje. Vsem tem želimo skoraj-snega in popolnega ozdravljenja. — Mrs.. Hele»a Zakrajšek soproga Albina Zakrajšeka iz Chi- reducirane porcije. Ležali smo v barakah, po večini zatopljeni vsak v svoje misli, le tu pa tam se je lahko opazilo gručo, šepe-tajočo si že takrat o boljši bodočnosti, o zlati svobodi. Vstal sem, ker sem si zaželel družbe, da bi vsaj hipno pozabil kruti glad. Okoli blodeč sem o-pazoval mladeniče letnika 1900. kateri so pred dobrimi par meseci zapustili svoje domače, ter se preselili v to mučilnico, na katero so mi obudili spomin naši časopisi s priobčenjem članka, da se je osnoval pripravljalni odbor za prevoz v domovino naših nesrečnih fantov, postreljenih od grozne * neusmiljene avstrijske soldateske, katera ni imela srca niti za od gladu umirajoče lastno ljudstvo. Bili so. kakor sem že omenil, mladeniči letnika 1900. Kako jih je uničila ta kratka doba glado-vanja! Niti enega zdravega obraza, moč izčrpana. Stopil sem v sosedno barako. Na slabih, ušivih, z zdrobljeno slamo natlačenih slamnicah so ležali ti trpini z motnirrji očmi, nemo uprtimi v strešno tramovje, kakor bi pričakovali od zgoraj pomoči. Vrnil sem se na svoje mesto nekaj pred deveto uro zvečer. Legel sem. a spanec me ni hotel objeti, to pa vsled vtisa, katerega sem pravkar opisal in pa vsled gladil, ki je postal resnično neznosen. Slutil sem, da nikakor ne more iti tako dalje, da se bliža pogin Avstro-Ogrski in da se mora ta neznosni položaj kmalu spremeniti. Kako so se moje misli strinjale z drugimi, se je par minut pozneje pokazalo. Hočem opisati upor po spominu. kar sem doživel tiste dneve, dokler in koder sem bil očividec dogodka. Nekako ob 10. uri zvečer poči zunaj strel, a obenem se začuje-jo udarci sekire ali temu podobnega. najbrže po kakih vratih. Skočilo nas je par raz slamnic ter teklo ven. Nismo se motili. Kantina, katera je stala na sredi našega bivališča, je bila že u-lomljena, vrata razbita, a notri so si nekateri tešili glad. Stekel sem nazaj do moje opreme, ter se pričel opravljati, tedaj se vrata barake s hruščem odpro, a v barako plane korporal Hafner, ki nas nagovori: "Fantje! Dovolj vojne, dovolj stradanja! O-pravite se in vsak naj odide na svoj dom." Zal, da je moral pla- A-oliko drugih smo se splazili po cati te besede s svojim življe- obcestnem "jarku do druge poti, hoteč priti strojnici za hrbet ter napasti ta oddelek z dveh strani. (Konec prihodnjič.) njem. Dalje ga ni bilo mogoče slišati, ker je nastal velik hrup. Vsi 90 se z naglico pričeli o- pravljati in v vseh je vladala le ena misel — dovolj vojne, pro-od tod, najesti se do sitega. basali smo si puške, ker so nri* nesli v barako cel zaboj munici! je, a nato smo se vsuli iz barake kakor roj čebel. Pričelo Se je strašno streljanje, zbijanje in vpitje. Od gladu pobesneli Smo demolirali vsa skladišča, koder smo se nadejali, da bo kaj za pod zob. Dobili smo tudi v kuhinjski shrambi sod vina, kateri je bil kaj hitro prazen, ker Slo-venec ceni to zlato kapljico. Ko. rajia je bila tedaj še večja. Vsak je jemal na svojo pest. Eni sd si tlačili v torbe kruh, sladkor in druga živila, dočim so drugi u-drli v pisarne, da bi prišli do denarja, katerega bi potrebovali za potovanje. Gotovo so ga tudi dobili, ker sem videl popolnoma razbito blagajno II. nadomestne stotnije. V tej zmedi sem butnil ob tovariša, katerega obraz je bil dozdevno ves krvav. Vprašal I sem ga, kje je to izkupil, a on mi smeje ponudi skodelico, v kateri se je še vedno nahajalo nekoliko krvavordeče marmelade, povedal mi je, da se je sam namazal po obrazu zgolj z veselja, da se je zopet enkrat najedel ter si tako pripravil še zajterk. Vtem nas je nekdo pozival: "Fantje, v mesto, k strojnici in drugi nadomestitni stotmiji." Bili smo namreč ločeni. Naša stot-nija.-t. j. III. nadomestna se je nahajala južnovzhodno od me* sta,, II. nadomestna stotnija pa je bila na skrajnem severnem delu v bivšem samostanu, a oddelek strojnic se je nahajal prav blizu nas, rr»enda v neki privatni hiši, ravno pri vhodu v mesto. | Drvili smo po cesti do hiše, kjer je bila nastanjena-strojnica. Bili smo še kakih trjdeset korakov oddaljeni, ko se pokaže z balk A A ItCtVIMtl Ql rM/%« U T^ 7P T11H1 ^plavra it* Sp Intilrt raz- nihče več usmilil. Simon je videl, kako so ga potegnili iz vode. In nesrečni mož, ki se mu je zdel vse dotlej tako pomilovanja vreden, umazan in ostuden, ga je s svojim mirnim izrazom presenetil. Lica so mu bila bleja, brada mokra in oči vdane. Ljudje so rekli: Mrtev je! — Nekdo je še dodal: Zdaj je pa -srečen. — Pa se je hotel utopiti še Simon. Oni nesrečnik ni imel denarja, on pa očeta ne. Stopil je čisto k vodi in videl, kako je tekla svojo pot. V jasnih valovih so se poigravale ribice, se metale nad vodo in hlastale po mušicah. ki so letale nad njo. Gledal je ta prizor s takim zanimanjem ,da je kar nehal jokati. Ali kakor se žažene ob nevihti burja z vso silo, in podira drevesa, potem pa izgubi v daljavi, tako se je vzbudila tudi v njem zdaj pa zdaj misel: Utopil se bom, ker nimam očeta. Lep, gorak dan je bil. Prijazno solnce je ogrevalo zelenje. Voda se jesketala kakor zrcalo. Simona je semintja veselo izpre-letelo, čutil je, da mu je odleg-glo, saj človeku vedno odleže. če se razjoka. In zahotelo se mu je, da bi legel v gorko travo. Blizu njega je skočila žabica in hotel jo je uloviti. Živalica pa mu je ušla. Iztegnil se je za njo in segel po njej trikrat zaman. Nazadnje jo je pa le ujel za krak in se smejal, ko je videl, kako se trudi, da bi mu ušla. Žabica se je skrčila, potem pa sunkoma iztegnila, tako da so bili njeni kraki trdi in sabljicam podobni. O-česci sta bili okrogli, okoli njih je bil zlat rob; prednja kraka sta cepetala v zraku kakor ročice. To ga je spomnilo na igračko iz ozkik deščic, ki so bile križem pritrjene druga na drugo. Spro-■ žila se je kakor žabica in lesene figure na njej so se premikale. Zmislil se je na dom, na mater, prevzela ga je nova žalost in zopet je zaplakal. Izpreletela ga je po vsem životu groza, pokleknil je in molil, kakor zvečer, preden je legel spat. Ali dokončati molitve ni mogel, zaihtel je iz-nova tako silno, da ga je vsega pretreslo. Nič več ni mislil, nič več videl, kaj se godi okoli njega, samo jokal je. Zdaj pa je nekdo položil težko roko na njegovo ramo in ga s^ krepkim glasom nagovoril: — Zakaj si pa tako žalosten, dečko ? ' Simon se je obrnil. Velik delavec s kratkimi kodri in z brado se je prijazno sklonil k njemu. S solznimi očmi in drobnim glasom mu je odgovoril: — Natepli so me, ker . . . ker nimam . . . ker nimam očeta. ^ — Kaj da ne, se je nasmehnil mož. Vsak človek ima očeta. Otrok si je prizadeval, da bi skril bolest, in rekel: . — Jaz . . . jaz ga pa nimam. Delavcu se je lice zresnilo. Iz- poznal je, sinčka Blanchotte. Dasi še ni bil dolgo v tistem kraju, je že nekoliko poznal njeno življensko zgodbo. — Le tiho bodi, fantiček, je tolažil dečka. Stopiva k mami; . ti moraš dobiti očeta. Pa sta šla. Mož je držal dečka za roko in se smehljal. Bilo mu je čisto prav, da vendar že ugleda tisto Blanchotto, o kateri so pravili, da je bila med najlepšimi dekleti vse okolice. Morda si je prav naskrivoma celo kaj obetal ; mladost, ki je grešila, se rada povrne v greh. ze. Tudi delavca se je lotilo raz burjenje in sam ni vedel, kako bi se umeknil. Takrat ^e pa skočil predenj Simon in ga vprašal: — Ali hočeš biti moj oče? Vse tiho je bilo. Blanchotte se je nema in osramočena naslonila na zid in stiskala srce z rokami. Ko je otrok videl, da ni odgovora, je zopet začel: — Če nečeš, poj dem nazaj tja in se utopim. Delavec je zdaj obrnil stvar na smešno stran in v smehu odgovoril : — Seveda bi bil rad. , — Kako ti je pa ime, je vprašal otrok. Da bom vedel, če me zopet vprašajo! — Filip, je pojasnil mož. Simon je malo pomolčal in si skušal zapomniti ime, potem mu je pa dal potolažen roko in re-kel: — Dobro, Filip, ti si moj oče. Delavec je dečka vzdignil, ga poljubil na obe lici in odhitel z dolgimi koraki Ko je prišel drugi dan deček v šolo, so se mu hudobno, rogali Ko so odhajali, iz šole in so ga malopridneži hoteli zopet zasra-movati, jim je Simon kakor kamenje zabrusil v obraz besede: — Moj oče je Filip. Vsi so se mu zakrohotali. — Kateri Filip? — Kakšen Filip? — Kdo pa je tisti Filip? — Kje si pa tega Filipa pobral? Simon je bil tiho. V svoji veri neomajen in nezaupljivo opazoval vsako njihovo kretnjo in bi se bil dal rajši mučiti do smrti, kakor da bi pred njimi zbežal Rešil ga je učitelj in vrnil se je k materi. V naslednjih treh mesecih, je šel delavec Filip dostikrat mimo hiše Blanchotte in jo včasih, ko je šivala pri oknu, kar ogovoril. Odzivala se je vljudno, zmerom resno, nikoli se mu ni nasmehnila in nikoli ga ni povabila v hišo. Vendar si je pa domišljal, ka kor so že nečimrni vsi moški, da je bila včasih, ko je z njo govoril, nekoliko bolj rdeča kakor po navadi. Življenski madež se težko izbriše. Čeprav je živela Blanchot^ te tako sama zase, je ostala na njej pega in jezikanje ni prene halo. (Konec prihodnjič.) "Enake dolžnosti in enake pravice." Novi videmski prefekt je preglasil ob svojem nastopu vpričo cele dežele, da hoče vladati nad Slovenci po načelu "enakih pravic in enakih dolžnosti." Istočasno pa so vrgli slovenski jezik iz goriške sodnije, zabranili za bodoče vsako slovensko razpravo in zavrnili vse slovenske vloge. To je prvi ukrep, ki sle je izvršil pad slovenskim ljudstvom po nastopu fašistovskega prefekta, prvi korak nove politike, ki hoče dati "enake pravica in enake dolžnosti" Slovencem -in Italijanom. Ta sodna politika je silno razburila slovensko javnost in napolnila z ogorčenjem slovensko ljudstvo do zadnje vasi. Naši kmetje, delavci, obrtniki, razumniki čutijo, da se je izvršilo nasilje nad našimi prirodnimi človeškimi pravicami in mi Slovenci se moramo smatrati v tem trenutku za tlačeno in ponižano pleme. To je duševno stanje, v katerem živijo goriški Slovenci spričo nove odredbe. Odkrito in brez ovinkov izjavljamo to novemu prefektu. ki je obenem voditelj slovenskih fašistov. Vendar pa nočemo brez pomisleka naprtiti prefektu Pisenti-ju odgovornost za brezsrčno tlačen je našega materinega jezika. Biti hočemo pravični in previdni, predno izrečemo pred našim ljudstvom sodbo o novem prefektu. Vedeti hočemo najprej, ali se fašistovski voditelj iz Vidma strinja s tako politiko ali jo v državnem interesu odklanja. Slovensko ljudstvo hoče vedeti, kaj so "enake dolžnosti in enake pravice" v fašistovskem režimu. -o- IMENIK KNJIG K! SE DOBE v zALooi KNJIGARNE EDINOST 1849 West 22nd Street Chicago, DL MOLIT MENIKL ANGELSKA SLUŽBA za dedke (kako •e streže pri »v. mali t DEVICA VERNA." imarnice _ DUHOVNI BOJ ___ DU4A POPOLNA MILOSRQNOSt DO ŽIVALI, in stare . . . , ... ... - DUŠA SPOKORNA . _ iZ DUHOVNE zakladnice Tomaia Kempčana . . ■ MOJ TOVARIŠ ___ .05 .8 a 1.00 1.00 1.00 .45 1.00 NEBEŠKA Hrana L in H. sv. m $125. Obhajilne molitve, broš..... OBREDNIK DR. NAJ SV. IMENA —. OBREDNIK Krščanskih Mater _ OBREDNIK xa III. red sv. FrančUka PRIPRAVA NA SMRT _ Rajski glasovi, usnje ....... Rajski glasovi, vatirano usnje Skrbi za dušo, usnje Skrbi za dušo, vatirano usnje SV. KRIiEV POT __ SV. ROSNI VENEC _.__ SMARNICE, Volii£ _ SMARNICE. L. Skufca _____ SMARNICE a rs kesa iupnika _ VODNIK IU. rada _ Sedemnedeljska pobožnost na čast Marije 7 žal............. ANGLEŠKI M O LIT VENIKL KEY OF HAEVEN, moUtvanik pripra- .25 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov ............,/ .25 KRŠČANSKO N RAVOSLOVJE . __ NARODNO GOSPODARSKI oeji — NASA DRŽAVA -- NASA POTA, I. in II. vs. oba _ OBČINSKO POSREDNIŠTVO . _ OSNUTEK — Slov. nar. gospodarstvo OSMERO BLAGROV. nauk za srečno življenje, vezan _ O DVEH GREHIH _ O SV. CIRILU IN METODU _ PETER BARBARIC . _ PLES . . PODOBE IZ MISIJONSKIH dežel _ POGLED V NOVI SVET PRILIKE P. BONAVENTURA SLOVENSKI ŽUPANI _ .75 .85 .75 .40 .75 .45 1.00 .45 .50 .95 .25 .30 .05 .«5 J2 5 SVETA RUSUA . _ VOJSKA IN MIR - VZORI IN BOJI* Jože Debevc, trdo ven sa vsakogar priročne oblike Učnih veta vab. cena _od 60e.__ THE CHILD'S PRAYER-BOOK molit, venik sa otroke, cena ...... od26e. **«» THE DEVOUT CHILD, mali moli tre. nik sa otrok« ______ THE YOUNG MAN'S GUIDE, molitvenih sa mlsdenič« _____________ THE YOUNG GIRL'S GUIDE. moUt-venik sa dekleta ■ VISIT TO THE MOST HOLY SA» CRAMENT. molitve sa vsak dan v mesecu. pripraven sa vsakega kristjana - 1.50 Poleg navedenih, sprejeme— naročila sa vse angleške moUtvenihe. ki jih i« mogoče dohiti pri večjih knjigo- tržcih. HRVATSKI MOLITVENIKL .10 2.00 1.50 as 1.50 S.00 Več luči, dva zvezka ........ Jao •45 .45 2.0« ZGODOVINA BREŽIŠKE Župnije _ .95 ZMISEL SMRTI . ___ .75 POUČNE KNJIGE. Domači zdravnik ...75 Domači živinozdravnik .... jzo Nauk o čebelarstvu .........50 Pevska Šola................1-25 Pregledna karta S. H* S. .25 BESEDNJAK, angleiko-slovenski. Dr. F. J. Kern _t 5.00 DOMAČE IN TUJE ŽIVALI V DObah PO- DRŽAVLJANSKI KATEKIZEM, pouk sa dobavo državljanskega papirja _ DRUŠTVENI GOVORNIK . _. GOSPODARSKI NAUKI _ GOSPODINJSTVO . _ GRSKO-SLOVENSKI slovar. A. Dokler trd. vez. . __ PRI PRI STRICU . _ VRBCEVEM GROGI PRVA LJUBEZEN _ PTIČKI BREZ GNEZDA _ RAZLIČNO BLAGO, Slomiek RIBIČEV SIN SI STO E SESTO _ SLOVENSKE LEGENDE SORODSTVO, povest SOSEDOV SIN. Sin kmečkega cesarja Med dvema stoloma, J. Jurčič 5. zv. _ STEZOSLEDEC . . - SVETLOBA IN SENCA, povest _ TARAS BULJBA. povest _ TRENOTKI ODDIHA TROJE ANGELJSKIH ČEŠENJ _ VALERIJA, ali zmagoslavni izhod VILJEM HAUFFOVE pravljice _ V TUJIH SLUŽBAH, povest __ ZABAVNI SPISI Josip Psglaruxzi Krilan . . . ZBIRKA NARODNIH pripovedk _ ZLATA VAS 2 3 1.2* .25 . •as .sa .4« .75 .44 JI l.M .4« .M .7« .21 >45 .11 a« t.m .59 1.00 1.00 1.25 2.0« 1.75 2.00 1.00 1.60 2.0« 1.75 Razpust solkanskega občinskega odbora. Dne 28. m. m. je oblast razpustila občinski zastop v Solkanu in imenovala za komisarja gradbenega podjetnika Mattioli j a. Večina razpuščenega občinskega zastopa z županom na čelu je bila komunistična, vendar se je vodila občinska uprava v polnem redu in popolnoma zakonito. Zato znači razpust solkanskega občinskega odbora le nov čin nasilja nad: pravicami prebivalstva. Ljudje so skrajno razburjeni. -o- ŠIRITE LIST EDINOST VRTEC GOSPODNJI. vezan t usnje —% Rajnki GVJETOVL vezan v usnje _ UTJEHA STAROSTI _ &LAvA Bogu. črna ko*čena vezava SLAVA BOGU. vatirano usnje . , ■ PUT V NEBO,_ od «1.75 do _ ZVONČEC. navadna vezava _____ ZVONČEC. vatirano usnje _ ZVONCEC. črna koščena vezava s okraSavo . . ... ZVON6EC, vatirano usnje s okraAavo- NABOŽNE KNJIGE s DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE. Urban Neimah, trdo vez. -$ 1.00 JEDRO KATOLIŠKEGA NAUKA, trdo ves. ---— KRALJESTVO BOŽJE NA ZEMLJI— KRISTUSOVO TRPLJENJE - KRISTUSOVO ŽIVLJENJE IN SMRT 1. in U. del a 75c. - MOLIMO, ali najpotrebnejši nauk _ MKSUA . . _ NA NOGE V SVETI BOJ __ NEBEŠKA KRONA. . . NEVESTA KRISTUSOVA - OD BLAGOSLOVIL . - O SV. CIRILU IN METODU - PAMET IN VERA - PASTIRSKI LISTI HIGU.ENA NA KMETIH _ KAKO SI OHRANIMO ljubo zdravje KATEHEZE ZA PRVENCE _ Knjiga uradnih vlog KNJIGOVODSTVO . . _ KRATKA KATEHETIKA _ KUBIČNA RAČUNICA .95 •45 MLADENIČEM, pre vs. škof Jeglič _ NASVETI ZA HISO IN DOM _ NEMŠČINA BREZ UČITELJA _ OSNOVA PRAVILA ZA ZDRAVJE MALARIJE. _ OBČINSKI RED __ PERUTN1NAR . _ DROBNI NAČRTI ZA POUČEVANJE VEROUKA . . _ POSTNO IZRAZOSLOVJE . _ POUK ZAROČENCEM in mkrnutkim PRAKTIČNI (hitri računar, vez. v slov. ali angleškem jeziku___ PRAVILA ZA OLIKO _ PRAVOSLOVJE . . _ RABOJEMNO PRAVO . _ REJA DOMAČIH ZAJCEV _ ROČNI SPISOVNIK . . _ SLOVARČEK k Ovidijevim Doki. . . __ .50 .10 1.00 .50 1.00 3.00 .75 .25 .85 •75 -.25 .20 .76 .40 .75 pesmu RED ZA LJUDI iiveče mod svatom — SLOV. GOFFINE, kratka zgodovina cerkvenega leta trd. ves. . ,. _ SLOV. GOFFINE. kratka zgodovina cerkvenega leta meh. ven. . ■ Spolnuj zapovedi, dve knjigi a 50c......................... SV. EVANGELIJ IN DEJANJE APOSTOLOV . . - SV. VINCENCIJ. trdo ves. - TEMELJI KRSČANSTVA -- UMETNOST V BOGOČASTNI sluftbi. VODNIK MARIJAN6KI . - VZORNIKI 1. SV. OBHAJILA , , . ZGODBE SV. PISMA, obsegajoča 18. zv. posamezni zv. 20c, ako se naroči vseh 18 zv- skup. stane ŽIVLJENJE G. JEZUSA KRISTUSA. 1.5« .15 .35 .35 «45 .50 .75 Ji .45 M 45 S. 00 LM mala izdaja . . - ŽIVLJENJE SVETNIKOV, dr. J. I.OO 1.5« .75 .5« 1.0« .75 1.00 3.00 JI 4« SLOVENSKE besede v slovenščini _ SLOVENSKI PRAVOPIS _ Sadno vino ali sadjevec UČITELJ v boju proti alkoholizmu UMNA ŽIVINOREJA . . _ ZAZNAMEK O KRAJ S vW korespondenc nih pisem ___ ZDRAVILNA ZELIŠČA _ ŽENINOM IN NEVESTAM _ KNJIGE ZA MLADINO. Orlič, št. i do 7, posamezna št. po ....................... ANGELJČEK. otrokom prijatelj, vod- LESNIKI . . __!___ nik in učitelj | BOB ZA MLADINO ZOB _ DORE . ______ DEDEK JE PRAVIL, trd vez. _ MALI AVE MARIA, letnik 1»17. — 1918. . . ____ MLADIM SRCEM . ___ POVESTICE VRTEC trd. ves _ ZGLEDI BOGOLJUBNIH ZLATI OREHI. . _ OTROK — .10 .45 .20 .25 .25 .65 .75 .75 .45 .45 .45 45 .75 .75 .50 .50 .45 .42 1.00 .45 .25 ,05 .45 .35 .30 .55 .45 1.00 •35 .55 .41 .35 PRODA SE DOBROIDOČ BUSINESS! V sredi slovenske naselbine v Chicago je naprodaj dbbroidoč business z prevažanjem premoga, pohištva in drugih stvari, ki spadajo v ta business. Proda se tudi z businessom ali pa posebej skoro nov 1923. Model Ford Truck. Poleg tega več skoro novih vreč za premog in več drugih stvari. Za podrobnosti se obrnite na lastnika: JOHN HOWARD 1844 W. a 2nd Place, Chicago, M. VARČEN NAROD Zore. _J_I ŽIVLJENJE SVETNIKOV. Matija Torkar, velika izdaja II. 2.00 POEZIJE IN PESMI s BISERNICE . . --1 CERKVENA pesmarica, A. Berk - CERKVENA pesmarica, L. Dolinar — CVETJE NA POTI ŽIVLJENJA. M. Elizabeta . - ■ (Z MOJE CELICE. M. Elisabeta - PES ML J. CIMPERMAN _ POEZIJE, F. Levstik -- PSALM1 . . -- ŠOTOR MIRU POVESTI. ROMANI IN NOVELE. -1 AVSTRIJSKA EKSP EDICIJA BARVASTE ČREPINJE _ BITKA PRI VISU _ BOG IN ZMAGA . _ BOJ S PRIRODO VALENTIN VODNIK, svojemu naroda ZA SOLNCEM, G. Strnila . - IGRE: HOFER, ljudska igra ANDREJ dejanjih , DOLINA SOLZ. kratka igro - DOMEN, mešane vloge, igra s petje v 5. dejanjih. ▼ S GOSLARICA naše ljube Gospe - KACIJANER. tragedija v 5. dejanj— KRIVOPRISEŽNIK, me&ane vloge, narodna igra a petjem ______ LOVSKI TAT . -—- MARTA, opera Pod državnim in vladnim nadzora-, tvom in Chicago Clearing VLAGA PREVIDNO IN INVESTIRA RAZUMNO V Kaspar State Bank NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI BANKI V ZEDINJENIH DRŽAVAH I900 — BLUE ISLAND AVENUE, vogal 19. ulice. CHICAGO, ILLINOIS. KAPITAL IN PREBITEK $1.250,000.00 PRODAJAMO ŠIFKARTE za vse parobrodne doužbe za v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo prošnje (affidavite) za priseljence, ter-požiljamo denar ▼ staro domovino najceneje in najhitreje. MARTIN KRPAN, dramska pripoved- ka v 5. dejanjih _______■ MATI. dramska stika r 3. dajanjih _ MATI SV. VESELJA, skrivnost vstajenja v 5. slikah --- MOŽ BESEDA, v 5. dejanjih - NASA KRI, me&ane vloge - NA SMRT OBSOJENI, metana vloge 8 dejanja. . ____- NEDELJSKE URE NA DRUŠTVENIH ODRIH, 4 kratke igre: sa ienske uk>-ge: Nevesta s Libana. Ženin s Nazaro-ta. SeljBki anglei in Dve prerokinji — K MAMICI, igsa za otroka — Orlici in drugi tiči, igra za dečke ......................... PROSLAVA CIRILA. IN METODA, deklamaeije In prbori .75 .50 .50 .71 1.00 .75 1JOO .7» .76 .25 JE .50 1.00 .26 1.00 .7« .7« as .59 .7 i .50 AB .00 "BOY**, Louis Coioma, _ CERKVICA NA SKALI, sil plačilo sveta . . - CAR IN TESAR _ CESAR MAKS IN MEHIKA - ČAS JE ZLATO _ ČBTRTEK. povest CVET IN SAD. trdo ves. _ DOKTOR ZOBER, trdo ves. DON KISOT is la Manhe _ DVE SLIKI, Ksaver Medko O ANTE, povest EDIP NA KOLONU _ ENO LETO MED INDIJANCI ERAZEM PREDJAMSKI - FABIJOLA. povest is rimskih FRANC ERJAVCA zbrani spisi GROF RADECKI . - časov L ,*v. IGRALEC, spisal Dostojevski IKONI J A. . . IZIDOR, pobožni kmet _ Iz življenja za življenje, povesti JAGODE JERUZALEMSKI ROMAR . _ JUNAŠTVO IN ZVESTOBA _ JURU, novela. E. De Amicis - KAJ SE JE MAKSU SANJALO KOBZAR . . - .85 .45 .45 .15 .75 .25 .35 .25 .30 .75 .75 1.00 .50 .56 -50 .20 .30 .25 .45 .75 .30 .75 .35 .25 .50 .30 1.00 .75 .20 M M .10 JI0 KOREJSKA BRATA _ KRALJICA MUČENICA - KRESALO DUHOV, spisal Sheehan ZNAMENJE ŠTIRIH _ ZLOČIN V SARAJEVU _ AVE MARIA, letnik 1917., 1919, 1921921. vsak letnik trdo vesaa _ KOLEDAR Ave Maria. 1923. _ KOLEDAR L 1923. v platno vezan _ Koledar Ave Maria z goo. ...» V TISKU IMAMO: Abecednik, Rev. K, Za kraj še k, IL izdaja. Slovensko-angleški katekizem, II* izdaja. Molitvenik za ameriške Slovence, Naročila za te knjige se že seda} sprejemajo. glasba, _j a) cerkvena glasba. Beraik, Pozdravljen, pesem zd mešani zbor in tenor solo ....$ >t<| Foerster, Cantica socra, III« del za moški zbor _ _... .54 Foerster, 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor m*.«..«^*..««.:^ Foerster, 3 ecce sacerdos mag« nus (dve za mešani, ena za moški zbor ...... Gerbič, Slov. maSa sv. Frančiška, partitnra 25c* glasorvi po .l| Grum, Cerkvena pesmarica za Marijino družbo__________ — i,oq Hladnik, Deset postnih pesmi za mešan zbor Hladnik, Petero proSnjih Marijinih pesmi v vojnem času za mešani zbor ...___^ .£