PROLETAREC JE DELAVSKI LISI ZA MISLEČE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 2205 Eatered m tcrood de« in*tier, Dec 6, 191)7, *t the po»t uHw e it t:hkMo, 1U . rnxirr (lie Act of Gongie* of Me« h 5, 1879. CHICAGO, ILL., March 8. 1950 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. 611 LETO—VOL. XLV. ODMEVI NA MINULE VOLITVE V ANGLIJI Acheson v skrbeh radi politične zmede v Franciji Delavci komunističnih unij ovirajo dovoz ameriškega orožja. — Parlament impotenten.— V 15 mesecih francoska vlada 5. premen jena. Francija je izmed velike za- Ampak položaj je ostal na va-padne trojice (ona, USA in An- gi. Komunisti hočejo preprečiti glija) edina politično nestabilna oborožitev Francije, ker nočejo država. Marshallov plan ji je da bi spadala v Marshallov plan kampanji izredno trudila, da si jo izvojuje. Toda je še ekonomsko pomagal, toda ni še in v Atlantski pakt, krščansko Za malokatero politično kampanjo se je svet zanimal toliko kot za nedavne volitve v angleški parlament. Slo se je med tori ji in labor iti. Vsakdo v Angliji je vedel, da delavska stranka ne bo zmagala s tolikšno večino kot je pred petimi leti a vendar je njeno vodstvo pričakovalo večjo večino. Winston Churchill s svojimi tori j i pa je pričakoval zmago zase in res se je konservativna stranka v ogromne dohodke Sveto leto. ki ga praznuje katoliški svet, je ob enem velik jubilej in kdor izmed katoličanov ga želi praznovati, mora letos v Italijo. Ker le tam je ta celoletni praznik veljaven in tja moraš iti, če hočeš biti deležen raznih odpustkov in odpuščenja grehov in pa tudi veliko zabave imaš lahko v tem času, pa žep si izprazniš, predrto se vrneš domov. KOMENTARJI videza, da se je z njim kaj prida okrepila. Prejema v smislu omenjenega načrta za ekonomsko ojačanje zapadne Evrope še vedno velike dajatve, toda ameriški nadziratelji te evropske demokratska stranka, ki je v vodstvu vlade, pa ga hoče uveljaviti — pa magari s silo. Razmerje strank V francoski zbornici imajo ko- gospodarske rekonstrukcije ni- munisti izmed 619 poslancev so z rezultati v Franciji nič zadovoljni. Odpor proti militarizaciji Francije Po Marshallovem ekonomskem načrtu je nastal še en plan — načrt za oborožitev zapadne Evrope z ameriško pomočjo. Imenuje se atlantski pakt. Izmed vseh dežel te tako-zvane obrambne zveze I proti možni sovjetski agresiji! so 'samo Zed. države prvovrstno oborožene, na drugem mestu Anglija— male dežele ne pridejo mnogo v poštev, pač pa atlantski pakt računa na Francijo. Imela je že mogočno bojno silo — čemu si je ne bi obnovila, ako so ji druge zaveznice pripravljene pomagati! 182 članov svoje stranke. Oni tvorijo največjo skupino. Po parlamentarnem pravilu bi mo- vedno ostala le parlamentarna "opozicija njegovega veličanstva". Clement Attlee je sestavil novo vlado samo iz vrst poslancev delavske stranke kakor je bila prejšnja. Njena večina v novi zbornici šteje samo kakih šest ali morda sedem glasov. Volitev se ie udeležilo 84 odstotkov upravičencev, torej znatno večji odstotek kakor pred petimi \$ti. ral predsednik republike nji da- Proporčno s tem so dobili laboriti samo en in pol od- ti nalogo ustanoviti vlado, česar ni hotel, dasi je bila v dobi petnajstih mesecev vsled nezaupnic. ki jih je prejemala, petkrat premen jena. Sicer tudi če bi oni dobili mandat sestaviti vlado, sami je ne bi mogli, ker bi mora4i pridobit i v sodelovanje ne samo socialistično temveč še kako drugo stranko, da bi imela večino v zbornici. Težko, da bi ji uspelo. A po osvoboditvi Francije so bili tudi komunisti zastopani v vladi — do časa, ko je Truman pripravljal svojo doktrino za borbo proti "komunizmu vsepovsod " in obljubljal ameriško stotka glasov manj kakor pred 5. leti a vsled večje volilne udeležbe 1,250,000 več kakor takrat. Skupno je delavska stranka prejela sedaj 13,218,000 glasov, torej več kot jih ie še kdaj dobila kaka politična stranka v Angliji. V tej kampanji je šla resno v boj tudi liberalna stranka, ki je imela 474 kandidatov v parlament, a zmagala je samo v osmih okrajih, glasov pa je dobila nekaj milijonov. V času prve svetovne vojne je bila to ' večinska stranka v Angliji in njen vodja je bil takratni premier David Lloyd George. Sedaj je v zatonu in radi slabega rezultata zanjo v minulih volitvah se bržkone ne bo več oodala v boi v tako velikem obsegu. V prejšnji zbornici so poslanci liberalne stranke glasovali Reporter j i pripovedujejo, kako so si tlalijani umislili vse sorte stvari, da izvabijo romarjem novce iz žepov. Ako nočeš svetinje, križcev, rožnih vencev, razpel, podobic itd. — vse to je namreč kaj veljavno le, ako je verodostojno blagoslovljeno od sv. očeta, pa lahko kupiš italijanske cigarete, cigare, vino in take stvari, ki so označene z znamko svetega leta. Gostilničarji, hotelirji, Zbira in presoja urednik Varna ob Črnem morju je glavno bolgarsko pristanišče. Lani so mu ime spremenili v "Stali n". Prebivalci pa se novega imena ne morejo ali pa nočejo navaditi. jCemu proslavljati imena ljudi na tak način, dokler so še živi? Saj mnogim še po smrti ne gre gladko' V Chicagu napr blizu naše soseščine, je ulica, ki se je imenovala Crawford. Na ljubo Poljakom je bila prekrščena v Pulaski Rd Velika večina posestnikov ob tej ulici je protestirala. Ustvarili so ji sloves — ime je — kar šteje, torej čemu ga spreminjati? Crawford je bil čikaški pionir, Pulaski pa slovit general poljskega rodu v borbah za svobodo te dežele. Ker sta že davno v grobu, je njima pač vseeno, kako : se ta ulica (ob kateri, mimogrede kra- rečeno, živi tudi nekaj sloven- grad je bil St. Petersburg, nato spet Petrograd. sedaj je Leningrad. Carigrad je bil Konstanti-nopel, sedaj je Istanbul. In Novo mesto na Dolenjskem so v Franc-Jožefovi Avstro-Ogrski prekrstili v Rudolfovo (veljalo je nemško ime), in sedaj je spet že dolgo tega spet Novo mesto. Stalin, Tito in drugi taki, ki so še živi, naj bi rekli ljudem: Ne častite nas s spreminjanjem imen svojih mest. Mi bomo šli, mesta ostanejo. Naj žive pod starimi imeni. Čikaški magnat McCormick je v Kairu v Egiptu dejal, da mi (Američani) lahko pretepe-mo vsakega (na svetu), vštevši Rusijo. Tega multimilijonarja goste in časte diktatorji ala Franco v Španiji, egipčanski kralj Farouk, kralj Saudi-Ara-bije, oljni magnati — sploh vsi prvaki starega reda, kar jih je in jih bo obiskal na treh kontinentih sveta. Čudno pri vsem tem je to: McCormick je skupno z Toda nastal je v Franciji pro-1 ekonomsko >n udarno pomoč sa- skupno s toriji ali pa se vzdržali glasovanja, ti taki militarizaciji velik odpor. Delavci tistih unij, ki so pod komunističnim vplivom, in delajo v pristaniščih in na železnicah — torej v dveh najbolj strategičnih točkah — se z ladij, ali ga razvažati v vlakih. To je napravilo francoski vladi veliko zadrego. Ne s prigovarjanjem, ne s pretnjami, ne more dobiti naklonjenosti teh unij. Pripoveduje, da se je treba francoskemu narodu pripraviti v bran svoje dežele, ako vojna nastane, a komunistična stranka odgovarja, da ji ne preti nevarnost od nikjer, razen s časoma od zapadne Nemčije — in pa da je ves ameriški vojni načrt urejen in zamišljen za skupni napad držav atlantskega pakta na Sovjetsko zvezo. Izgredi v parlamentu Bidaultova koalicijska vlada s pomočjo koalicije. Stranke, ki je hotela proti tej taktiki tako-j jo tvorijo, pa imajo nad drugi-zvanih komunističnih unij zelo mi majhno večino, drugič, v oster zakon s strogimi kaznimi .marsičem so si v navskrižju in nad onimi katerim je namenjen, tako je vlada primorana po ne-a ni dobil zadostne opore. Bil je kaj tednih resignirati in spet sprejet šele v zelo omiljeni ob-! zbijajo skupaj novo. liki. Določa dolge zaporne kazni Težava v Franciji kot v marža one, ki bi namenoma ovirali j sikateri drugi deželi je, ker ima graditev obrambne sile franco- j obilico strank in če nima nobena večine, je nemogoče sestaviti solidno vlado, kakor je bila npr. (Konec na 2. strani) marji in cerkve bodo torej ime- skih družini imenuje. A Polja-nitno služili in država pa ima kom v Chicagu je sedaj za čast. dohodke od carin ter raznih dru- trgovcem pa za sloves ulice, ka-gih pristojbin, ki jih ji morajo terega so ji ustvarili pod starim dajati turisti, oziroma romarji, imenom. Bil sem priča prizoru kar je vseeno, ako prideš iz dru- ko je konduktor na poulični kari Lindberghom, raznimi senatorji, ge dežele na 26. cesti klical. "Crawford Seneralom Woodom in z drugimi magnati ameriškega kapitalizma storil do japonskega napada na Pearl Harbor vse v svoji moči, da bi naša dežela Hitlerju in Mussoliniju ne skrivila nobenega lasu. In še vedno se duša. da je bil vedno za mir in le Franklin Delano Rosevelt je V Zed. državah je nastal velik next stop *. Neki Poljak v kari konkurenčni boj med aeroplan-skimi družbami, ki konkurirajo v prizadevanjih katera bo dobila privilegij izvoziti čimveč romarjev v Italijo. In tudi paroplovbne družbe se kosajo med sabo v enak namen. Anton Shubel Komunisti so im%li v prejšnjem parlamentu dva poslanca. V teh volitvah so oba izgubili. TiIpli izobčeni nQV zborovodja poslanci delavske stranke, ki so sedaj kandidirali sa- . . mostojno, niso bili več izvoljeni. Glasbene matic* mo takim državam, ki se bi iz-nebile komunistov iz svojih vlad. Italija je to prva storila in nato Francija. V Italiji je dobila večino v volitvah krščansko demokratska Delavska stranka je v volilni kampanji zagotav- ! 1* cievelanda nam poročajo, predsednik vlade Alcide de Gas- * ttabilmraniem angleške valuto, izboljiavati socialni Mpoložaj ljudstva in delovati za svetovni mir. Največji njen uspeh v prejšnjem terminu je bila je prisluhnil, skočil h konduk-terju in mu ukazal: "Oznani ime ulice pravilno!" Ni hotel. Pa sta se stepla in se v tem tepežu zvalila iz kare. K sreči sta se le valjala — kosti si nista polomila. Bil je blizu drug sprevodnik,. . , in vodil karo naprej. Toda zara- knv' da smo se zaPletH v krva; peri je smatral, da bo za ameriško javno mnenje boljše, ako odda nekaj portfeljev drugim skupinam. Tako je bila precej časa zastopana v njegovi vladi tudi razkolniška socialistična delavska stranka, ki se je po vojni ločila od Nennijeve socialistične stranke zaradi njenega sodelovanja s komunisti. Ta socialistična stranka ,kakor komunistična sta v opoziciji. V francoski zbornici pa nima nobena stranka večine in tako krščanski demokrati, ki so druga največja stranka, vladajo le bene matice ATiton^uM. Trej- 1 šnji je bil Ivan Zorman. Ta zbor je nastal pred leti, ko | se je večja skupina ločila od pev-I di imena te ulice se še vedno prerekajo. Nedavno je bila vložena tožba hišnih posestnikov in | trgovcev ob tej ulici, ki zahte-j vajo staro ime nazaj. Ta borba ! kot že omenjeno, jih stane že blizu četrt milijona dolacjev. Kdo ve, kako bo z Vafno? Pžro- vo borbo. A sedaj pa je ta isti McCormick v novi bojni obleki. Pravi v bivstvu: "Mar je nam bilo treba pretepsti Mussolinija in Hitlerja ter Stalina obvarovati pred padcem? Kaj nam sedaj drugega kaže, kot po njemu udariti? TPo~svefiP RolbVfali frrecej enega do dva dolarja — davek ; Američanov, ki govore enako ka- vštet ! kor McCormick. Vsi so iz bo- Zbor G. M. bo napravil tudi gataškega sloja — vsi se boje uvedba socialnega zdravstva, kateremu pravijo ame- | sk^ga zbora "Zarja" in tudi sebe I gramafonsko ploščo. Na eni stra- za svojo neprecenljivo lastnino. riški toriji "socialized medicine", zveza ameriških I ^vala pevski zbor Zarja. -------—* i o« —~ ^ ^ ------------ ' h Nastal je boj radi tega in tudi i tožba, v kateri je dobil pravo I originalni zbor Zarja, ki še ob ske republike, ki bi v take namene vedoma uganjali sabotažo in ki bi ščuvali druge v enaka protidržavna dejanja. Komunistični poslanci so protestirali, argumentirali in drugi so jim odgovarjali ter zmerjali, da so izdajalci in nič drugega kot zvesti hlapci tuje države. zdravnikov pa ga označuje za "socializem". Naravno, da mu ta nazadniaška zveza močno nasprotuje, ker noče, da bi zdravniki postali "sužnji države". Tudi angleški zdravniki so nasprotovali socializaciji zdravstva s torijsko stranko vred. Toda delavska stranka je ta del svojega programa izvedla in danes je vsakdo na Angleškem deležen zdravstvene oskrbe pa če ima kaj sredstev ali ne. Nikomur ni treba dokazovati, da je ubozen, predno dobi prostor v bolnišnici na ljudske stroške. Vsakdo je do njega upravičen, vsakdo do očal,, ako iih potrebuje in do vse zobozdravniške oskrbe. Republikanski stranki v Zed. državah je tak zdravstveni sistem "neodpusten socializem" ker se z njim ljudi le razvadi namesto da bi vsakdo sam skrbel zase in se sam trudil za dosego splošne in svoje blaginje. Predsednik Truman pa ima načrt za uvedbo jav- (Konec na 2. strani) ni plošče bo pesem "Vrbsko je-! Pa mislijo, da ako Rusijo prete-zero" in na drugi strani pa pol- pemo, jim bo obvarovana. Toda ka, sestavljena iz štirih narod- kdo naj jo nabije? Ne tisti, ki nas nih pesmi. Plošča bo stala 79c. hočejo pahniti v novo vojno stoja in pridno deluje. Novi pa I Denarja v naprej ni treba po- temveč sinovi delavcev in far- si je ime spremenil v Glasbeno matico. Prejšnjega je poučeval Ivan Ivanush in imel tudi nekaj uspelih oper. V poznejših letih jc Glasbena matica precej po-I nehala v aktivnostih. Ant'»n Shubel vodi tudi glas-bono š >lo. Imenuje se National Sc hool of Music Opera Work-I »hop. Pravi, da ima ta šola tudi nodružnice v New Yorku in v Wash ingtonu. Njen naslov v i Clevclandu je 6411 St. Clair I Ave # Prihodnja prireditev Glasbene matice bo v nedeljo 23. aprila v Slov. narodnem domu, ko bo predvajala znano francosko opereto "Gospodnična Nitus" (Mam-zelle Nitouche). Vstopnice so od šiljati, le naročilo, da bo zboi vedel koliko jih naj naroči. Naslov isti kot za prej omenjeno glasbeno šolo. marjev. Bogatašem, ki se vozijo v svojih privatnih letalih — vredna po četrt milijona dolar-(Konec na 3. strani.) Stavka premogarjev bila težka borba V pondeljek 6. marca je bila stavka premogarjev na poljih Skakali so si v lase drug dru- mehkega premoga končana. Le žavah se še obotavljajo ^V tej borhi, ki je bila ne samo težka Drew Pearson je izračunal, da ... . , .. . , v borbi premogarji izgu- temveč tudi draga, je bilo pn.| bi„ ,,4 delovnih dnMn da jih ^ vzelo šest let predno jim ho gemu, se pretepali in vpili. Pred- nekateri operatorji v južnih dr- jem in razne druge podpore, sednik parlamenta je moral sejo vsled tega večkrat prekiniti — enkrat za sedem in v drugič kar za enajst ur, da se bi duhovi pomirili. ■MMMtSMMMMMMMl Ali vam je naročnina ? nega premoga 10c več v blaginj- jem naročil iti na delo. a se niso stavkarje priniora nazaj na delo, ski sklad kot dosedaj. Iz njega hoteli ravnati ,po njegovem od- pa če imajo pogodbo ali ne. Sta-se plačuje pokojnine premogar- loku. Frizivno sodišče ga je na ri lastniki pa ostanejo gospodar- potekla Tekoča številka Proletarca i« 2205 Ako je številka tik VAŠEGA imena nn NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla za toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini! ■faflmm a.' ■ ■ ■ ■ u zadetih blizu 400.000 premogar jev. Vsled njihove dolgotrajne stavke je hilo odslovljenih tudi veliko železničarjev, ker ni hilo premoga, da hi ga odvažali in zaradi izčrpanih zalog tega kuriva so odslovile veliko delavcev tudi jeklarne in razni drugi obrati. Unija smatra novo pogodbo za veliko zmago, posebno ker določa zaprto delavnico, dasi je na podlagi Taftovega-llartley-jevega zakona prepovedana. Do- omenjeno zvišanje plače pokrilo to izgubo. Vseeno, unija UMW je zadovoljna, da se je izteklo kakor se je, ker če ne hi prišlo do poravnave. hi premogovnike spet "prevzela" vlada in pozvala pre-mogarje nazaj v rove pod pret-njo kazni, ako se ne hi odzvali. Unija UMW je hila obsojena nad milijon dolarjev globe že v enemu prejšnjih bojev z opefa- podlagi tega argumenta oprosti- ji prav tako kot pred vladnim lo krivde in unija je hila s tem "prevzemom" in obrat vodi nji-ohvarovana nove težke globe. hovo osohje kot ga je pred stav-V senatu in v poslanski zbor- ko, in kar je v času vladnega niči je hilo mnogo apelov na "prevzema" dobička, gre pri-Trumana, naj se posluii proti vatnim lastnikom, ne zvezni uniji in J. L. Lewisu T.-H. /.ako- vladi. na, ker ta ima zobe, a Truman Ta sistem "prevzemanja" jc se je obotavljal, ker je že toliko torej naperjen le proti stavkar-govoril za odpravo te postave. jcm ter njihovi uniji, prav nič Kongres je bil ob enem priprav-, pa proti družbam, ki so delavce Ijen sprejeti izjemen zakon z naročilom predsedniku Trumami prevzeti premogovniško industrijo in hi to storil če se ne hi unija in operatorji požurili niči ostane v veljavi dokler vrhovno sodišče ne odloči, da-li je omenjena prepoved v T-ll postavi ustavna ali ne. Dalje so dobili prerffcogarji 70c zvišanja pla- bilo ukazano — namreč pripraviti delavce nazaj v rove. govor med unijo'in operatorji!10^1 ~ d" vzlic edleku so- pravi, da točka o zaprti delav- i ^ ni llvrtiU i1 J* | država prevzala premogovniško industrijo v svojo posest — to hi bilo v kongresu vpitja proti ta-Tudi v minuli stavki je moral keniu predlogu in socializmu! predsednik unije John L. Lewis A tu vlada "prevzame" kak o-pred sodišče ker je bil obtožen hrat, recimo premogovniško in-če na dan in operatorji bodo enakega prestopka — toda se je dustrijo ali železnice le ako je plačevali od vsake tone nakopa- zagovarjal, d« on je premogar-! nujnost — namreč zato. da se izsilile v stavko. Minula stavka premogarjev je spet pokazala, kako ogromna je moč unije, ako so delavci v .. .. i riji solidarni. S stavko v velikih »»Prejetjem nove poKodbe. Ako L br,„h |ahk„ parH,i;ira vse ,ko. h, i»k prevzem res pomenil .» nom,ko iivljcnjp Hoiele ,„ kaj. ^tAe.V AnKhV - nRmr^ H.".JC pade Ha je pri tem prifdet« tudi drugo prebivalstvo, ki nima s stavko nič opraviti. Npr., vsled pomankanja premoga so mnoge družine prezebale — največ seveda reveži, ki premog sproti kupujejo. Bogati sloj za toploto ni bil v poniankanju. Nekaj o naših stvareh V kratkem sc bomo obrnili na zastopnike in druge aktivne naročnike Proletarca z nasveti glede proslavitve njegove 45-letnicc in z vprašanjem glede priredb v ta namen. Upamo, da mnogi o tem že razmišljajo in se posvetujejo z drugimi glede sodelovanja za čimuspešnejšo akcijo. Kdor izmed prijateljev tega lista le more — naj mu dobi letos saj enega novega naročnika. Potrebni so ne samo v nadomestitev onih, ki jih izgubimo, bodisi vsled smrti ali kakih drugih vzrokov temveč ker je potrebno da krog čitateljev razširimo. * Pred vsem se moramo skupno potruditi, da ta list ohranimo, ker ako ga izgubimo, ne bo med ameriškimi.Slovenci nobenega socialističnega lista, ki bi bil posvečen samo agitaciji za delavsko stvar in Prosvetni matici. In nikoli več nobenega njemu v nadomestilo. V Detroitu dograjujejo nov slovenski dom. Tako se je tej naselbini po mnogih letih posrečilo zgraditi moderno poslopje, v katerem se bo letos vršila tudi konvencija SNPJ. Zanašamo se, da bomo v tem času imeli v novem domu tudi proslavitev 15-letnice Proletarca. Detroičani so imeli na John R. že prej prilično poslopje, ki jim je služilo za shajališče, za vaje in male zabave, v drugem delu mesta pa Slovenski delavski dom, v katerem se je vršilo že veliko shodov, predstav in tudi koncertov, še več pa zabav. Ameriški družinski koledar bo kmalu dogotovljen in razposlan. O vzrokih zamude smo pojasnjevali, torej tega ni vredno ponavljati. Razumemo pa nejevoljo onih, katerih naloga je. da ga razpečavajo. Glede naročil v stari kraj pojasnuje v tej številki v svoji koloni upravnik Anton Udovič. Neredno dostavljanje lista in koledarja v stari kraj nam je napravilo znatno škode. Kot že poroča na drugi strani upravnik, smo poizvedovali o vzrokih na konzulatu in ambasadi Jugoslavije in ♦ starem kraju. Tu pravijo, da se jim čudno zdi, čemu ne hi bili ti dve naši publikaciji v stari kraj redno dostavljeni, od tam pa nimamo še nič točnega poročila, razen da kar pride tja, je poslano naslovIjencii. Omenili smo že v prejšnji številki, da se bo meseca junija vršila v Arcadia parku v Milwatikeeju konferenca Prosvetne matice za severni Illinois in Wisconsin. Potrebno jc, da čim dobe društva, klubi in druge organizacije obvestila o datumu in vabilo za izvolitev zastopnikov, da to store, kajti nadejamo se velike udeležbe. Arcadia park je last tamošnjega članstva SNPJ. PROLETAREC Marc li R. 1050 PROLETAREC LIST gA INTERESE DELAVSKEGA LJj D8TVA.__ IZHAJA VS \KO SRKDO TB2KO VPRAŠANJE rtjupf, Stockholm. | Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, III. GLASILO Jl'CiOSI.OV ANSKF SOCIALISTIČNE IVIZE NAROČNINA v Zed i njenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta SI.00. ' Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naftem uradu najpozneje do petka popoldne za priobčitev v fctevilki naslednjega tedna. P R O L E T A R E C Published every Wednesday by the Yugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. editor: Frank Zaitz Business Manager: Antoo Udovich SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00, S \ Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries: Ono Year $3.50; Six Months $2 00. PKOLETARBC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL Telephone: KO^kwell 2-28U4 = ODMEVI NA MINULE VOLITVE V ANGLIJI (Dalje s 1. strani) nega zdravstva, ki pa ne dosega angleškega. Namreč ljudem ne jamči toliko zdravniške nege, toda je v zveznem konqresu naletel na toliko opozicije tudi v demokratski stranki, da je obležal "na polici". Zveza ameriških zdravnikov (AMA) je potrošila v propagandi oroti Trumanovcmu zdravstvenemu načrtu že par milijonov dolarjev in $ svojem bojem še nadaljuje. Churchillova konservativna stranka se v zadnji volilni kampanji novemu angleškemu sistemu javnega zdravstva ni upala nasprotovati, četudi ga je—predno je bil sprejet, označevala za "socializem". Sedaj ga je obljubila obvarovati in izpopolniti. Niti ni rekla, da bo že podržavljeno industrijo vrnila prejšnjim lastnikom, pač pa, da jo bo obratovala uspešnejše kakor taboriti. Obljubljala je popolno zaposlenost vseh delavcev, ker le to je najboljša zaščita ne pa brezposelnim odrekala. Program torijske stranke v tej kampanji je bil nekaj stičnega kakršnega ima Truman. Torej je v tem o žiru angleška toriiska stranka v primeri z republikansko in demokratsko že prilično "socialistična"—ali saj stranka "progresivnega kapitalizma", kakršnega Henry Wallace propagira. Vhbrchiff fb V VPffftlf Rtšmp&flff n^pravtfTO&t dramatično gesto z izjavo, da ako dobi njegova stranka veČino in s tem postane spet on predsednik vlade, bo deloval za sestanek s Stalinom za preprečenje nove vojne. Dasi sovjetski tisk označuje Churchilla za "vojnega hujskača" ("war monger" po angleško) je v kampanji qovoril za mir in kot ze omenjeno v ta namen za spravo s Stalinom. Njegov namen s to taktiko je bil ustvariti med volilci vtis, da laboritska vlada ne vodi mirovne politike oziroma v kolikor jo, je neučinkovita in nerodna. V krogih ameriške demokratske in republikanske stranke Churchillova gesta za spravo s Stalinom ni dobila ugodnega odmeva. Tudi pri Trumanu ne. Saj je -Stalin pred kakim letom sam dejal, da je pripravljen priti na tak sestanek, ako se bi vršil kje v Evropi, ker vsled zdravstvenih vzrokov ne bi mogel v Ameriko. Toda Truman ie odvrnit, da ako hoče Stalin priti v Washington, bo dobrodošel, dasi nima z njim o čem govoriti — torej bi se menila le o vremenu. S tem je to Stalinovo gesto odklonil, Churchill pa jo je sedaj znova predlaqal. Toda iz izjav vodilnih vladnih krogov v Washingtonu ie razvidno, da misli naša vlada "mrzlo" vojno z Rusijo nadaljevati in tajnik ameriške bojne sile Johnson pa ie šel celo dalj in dejal, da ako hoče Rusija "kai začeti"—namreč z "vročo" vojno, bo v nji pošteno tepena. Miroljubni svet ie bil in je bolj in bolj uverjen, da so Zed. države tista sila, ki se z vso naglico pripravlja na spopad z Rusijo ih s tem za povzročitev tretje svetovne vojne. Vendar pa Churchill v kampanji za mir te ameriške politike ni kritiziral. Za utrditev svetovnega miru pa je treba tudi sporazuma s Tru-manom, ne samo spravo s Stalinom. O tem je v volilni kampanji govoril kajpada tudi predsednik laboritske vlade Clement Attlee in na naslov Churchilla deial, da je za preprečenje vojne potreben ne samo kak sporazum z vodilnimi glavami glavnih sil, ne samo prepoved rabiti v voini strupene pline ali atomsko bombo, temveč odpraviti je treba vzroke, radi katerih vojne nastajajo. V tem oziru ni izid volitev v Angliji svetovne situacije prav nič spremenil. Laboritska vlada oziroma njen minister vnanjih zadev Ernest Bevin sledi glede odnošajev z Rusijo Trumanu vzlic čezdalje večjemu pritisku nanjo ne samo v Angliji pač pa v vsi zapadni Evropi, da naj prične raj-še z določno mirovno politiko. Ako se odzove in če bo Moskva pokazala dobro voljo in iskrenost zanjo, bodo morali vsled svetovnega javnega mnenja tudi v Washing'cnv odnehati in Človeštvo bo svobodnejše zadihalo. Kar pa se notranie politike v Angliji sami tiče, jc i ro $2, katere je izročil Anton Andres. Joliet, 111. — Rudolph Sile je tudi obnovil naročnino, poslal ^za koledar in listu v podporo 50c. Detroit, Mich, — Josef Kor- sic je poslal naročnine, ki so mu jih obnovili Anton Krzisnik, Frank Kumar, Matt Urbas in Blaž Zgrebic. Listu v podporo sta prispevala Anton Krzisnik $2 in Josef Kofsic $1. Na vse, kar drugega piše, ne morem drugega storiti kot zgonuzniti z ra-Tieni. £e Detroit — John Kraly je poslal članarino Prosvetni matici za društvo št. 518 SNPJ znesek $12. Cleveland, Ohio — Joseph F. Dum je naročil dva Kernova Slovarja. Cleveland, Ohio- -Johnu Kre-belu sta obnovila naročnino Andrew Modic in Chas. Rogel Listu v podporo sta prispevala ncenc Salmic $1 in J. Krebel $2.60. Vse drugo je bilo ie pri-občeno. Clairton, Pa. — Joseph Smr-kolj je obnovil naročnino, poslal znesek za dva koledarja in prispeval listu v podporo $3. Ob enem vpraša glede pošiljanja ko- "V kakšni valuti pa si mi dal ta račun in po kakšnem živ | l^f* v Jugoslavijo. Pravi, da Ijenskem standardu si mi prinesel ta obed?" Jeleric in sin. Ker nam ni kaj1 več znano o tem pokojniku, rečem le .— blag mu spomin. * • * Večkrat čitamo in tudi doživljamo, da ljudje umirajo za svobodo, pa kakor izgleda, da to velja tudi za živali. Predzadnji teden je bilo vse polno novic v listih in radiu radi pobeglega leoparda, ki je ušel iz zverinjaka v Oklahomi. Skočil je menda čez osemnajst čevljev visoko o-grajo, da je prišel na prosto. Ne vem zakaj? Saj ibi lahko zelo brezskrbno živel v svojem odmerjenem prostoru. Na gorkem bi bil — četudi so premogarji stavkali. Gotovo bi jedel vsak dan meso, ne glede kako je drago. Ne bi se mu bilo treba truditi in skrbeti od kot bo vse potrebno prišlo. Brez skrbi bi bil tudi, da ga bo kdo napadel, kar bi se mu lahko pripetilo v daljni Afriki. Lepo bi lahko živel, zdehal in gledal ljudi, ki bi zijali vanj Pa // ne — stožilo se mu je po prostosti, želel si je svobode. Mislil je, da ako preskoči ono ograjo, da bo potem prost. Pa se je motil: Vedel ni, da tukaj je človek gospodar, oni človek, pred katerim nisi nikjer varen. Ako se mu ne pokoriš te zasleduje in tudi uniči. Nisi varen pred rijim niti v daljni divjini. Z zvijačo te ujame in te zasužni, od koder ni več rešitve. Pa saj ne zasužni samo živali, saj človek z ljudmi še mnogo slabje postopa. Omamlja jih ne toliko z jedjo in pijačo, kot pa z besedo, z lažnjivo obljubo, v katero mnogi verjamejo. Mnogi skuhajo skočiti čez visoko ograjo ne vedoč, da tam preži nanje človek, ki jih uniči. Da— iz te njegove džungle ni izhoda; telesno te izrabljajo, duševno zastrupljajo in če te to ne uženo, imajo še druge metode. Da, v človeku so strnjene vse živali, v njemu je tudi bog, zato tudi pred njim nisi nikjer Varen. je lani naročil štiri za tja, pa niso nobenega dobili in če letos Z UPRAVNIK0VE MIZE jamčimo, da jih bodo dobili, jih bo njim naročil. Ker dobim od naročnikov več takih vprašanj, radi tega to omenjam na tem mestu, da bodo tudi drugi čitali. MORJE ADRIJANSK0, NEKDAJ BILO SI SLOVANSKO..." Kako navdušeno so včasi naši so se izkazali izredno požrtvo-,slovenski zbori v Ameriki, in v valne in zavedne posrečilo, da so starem kraju, prepevali "Morje splovili štiri prekooceanske mo-Adrijansho, nekdaj bilo si slo- torne ladje "Zagreb", "Skoplje", vansko —Na prvi konvenciji "Sarajevo" in "Titograd" s 4,000 JRZ v ^hicagu so jo peli trije i brutto registrskimi tonami, dalje zbori skupaj — dirigiral je lako parni vlačilec, 13 klapet (ladje, se pisec prav spominja. Frank ki služijo pri gradnji luk in pri | Kerže). In peli so jo v nadi, da katerih se dno odpre, da lahko nekoč to "Morje Adrijansko" material odlagajo), motorne la-spet postane "slovansko". dje. itd. Poleg tega pa so delavci Sedaj je ta pesem, kar se be-; v ladjedelnicah popravili preko- skozi katerega ne more koledar. Iskal sem pojasnila pri Informacijskem uradu v Ljubljani. Pravijo, da tam ni nobenih zaprek; Anton Udovich v j Pred vsem—- nam je zelo žal Minuli teden je bilo poročano j 2610 So. Lawndale Ave.. Chi-! ^ ^ stVari ne dostavijo naslov-o letni seji Jugoslovanskega cago 23, 111. On bo vam rad dal mkom, ne moremo pa znajti, kje Hranilnega in Posojilnega dj*u-| pojasnila in še bolj natančno Je zapreka, kje je oni prelaz, štva. Poročano je tudi bilo. da je raztolmačil vso stvar, seja potekla taker složno, da še Četudi nismo Slovenci posa-menda nobena prešnja ne tako- mezno milijonarji, skupno smo saj kolikor sem jih jaz posetil 1 pa le — in kot je tajnik že ome- ______________________ Delničarji zaupajo sedanjemu nnt da ni vzroka, zakaj ne bi | vendar ko sem koledar poslal vodstvu, ki res spretno posluje dosegli deset milijonov glavnice prav na oni urad, ga niso prejeli, v zadovoljstvo vlagateljev in Saj veste kaj pravi oni prego- Vprašal sem tukajšnjega jugo- vor. "kamen na kamen, palača— | slovanskega konzula Vinko Kno-zrn do zrna pogača." Kot že rečeno je Joško Oven predsednik JHPD, ki je tudi predsednik Delavske tiskovne družbe, ki izdaja ta list. Tam— kot že rečeno* napredujejo, tu sedila tiče, iz mode. Skladba, kajpada, pa je krasna in bo. Vse luke v Jadranskem morju so sedaj jugoslovanske, razen Trsta in Benetk, ki sta najvažnejši, ter Bara, ki pa ni važen oceanske ladje "Komat", "Hrvatska", "Dubrovnik", tovorne ladje "Užice". "Žužemberk", "Budva", potniške ladje "Dalmacija", "Stalingrad", "Krk ' itd. Vsega skupaj so popravili pristan. Nekaj luke ima tudi Al- 307 raznih ladij- PoIe8 gradnje banija, toda vse druge, od Pulja i Pa so delavci v ladjedelnicah so- dolžnikov. Ta ustanova ima u gled ne samo med našim narodom pač pa tudi med drugorod-ci, kakor tudi tu rojeno našo , mladino. V direktoriju so do-zdaj sami Slovenci. Štirje so iz mlajše generacije in pet jih je iz navzdol, so jugoslovansKe. in po tem morju plove čezdalje več ladij z jugoslovansko zastavo. Tržaški "Ljudski tednik" piše o tem: * ...* , " j j*- — Kot ze recentx napu dujejo, tu- Kraj, Kaj m du< stfneffr Gi**vtic* to mtonoiwU^ pa n6!fgtfl7jemb črTtlrfTfmu-flW ve piave^i znaša nad trt bilijone. Vsak mo istega p^^nika. Zdaj pa član ima pravico izraziti svoje mišljenje in prav radi tega jih la, tudi trdi. da ne razume zakaj hi naše tiskovine ne bile dostavljene, da vlada nima nič proti njim. Poizvedovali smo tudi od onih.iki so obiskali stari kraj, kaj bi bilo vzrok. Pa nikdo delovali s svojimi proizvodi tudi v ostali industriji. Delavci v ladjedelnicah so se morali boriti z mnogimi težavami. V mnogih trenutkih so se Ko neka država gradi ladje izkazali kot pravi junaki. Spom- za prekoocensko plovbo, je to dokaz, da je industrijsko razvita. Jugoslavija pred vojno preko-cceanskih ladij ni gradila, vojna a pa je uničila še tiste la- je posetilo to sejo 105 delničar- radi jamčili vsakemu — a nihče ne jamči nam; ne vemo kam se obrniti, da bi dobili točna po- ne vem ali je krivda nas drugih, ki imamo stike stem delom, ali je krivda, ker ne plačujemo ob-1 jasnila- Skušali bomo še dognati jev, kljub temu. da je bilo zelo resti ^ vlog Razume so< ko bi! to zagonetko. če bo mogoče, i slabo vreme — bilo je mrzlo in H mi iti med drug0 nar(Kje. ■ . pedeno. V tej ustanovi nima be- kot gredo lahko finan(>ne usta_ Henninie, Pa. — Anton Zor-sedo samo predsednik, ali tajnik. | nove bi mogoče tudi nam bilo j mk se Je zoPot °8lasil in poslal ali kak drug poedinec, vsak del- mn0^0 boljše poročati, ker pa znesek za ie priobčene naročnike ničar ima iste pravice. smo omejeni na starejšo gene- in llstu v Podporo $4.85- od ka- Poročano je tudi bilo, da je racijo Slovencev iti tudi nekaj terega zneska še nista bila ome-potckel poslovni rok trem di- Hrvatov, zato naše polje ni tako nJena Anton Kovacic, ki je pri manj Se motorne ladje, jadrnice itd. niti se moramo samo, kako so tri dni reševali prekooce&nski par-nik "Hrvatska" in največji jugoslovanski plavajoči dok, ki ga je zajel požar. Strašni so bili Jt M^lif dnevi in not i Hnrja di< s 120 km na uro. Tri dni in tri noči se je delovni kolektiv boril z ognjem in viharjem in je z ne- speva 1 50e, in John Oražem 35c. Oražem je delno obnovil tudi naročnino. Poleg tega poroča, da rektorjem, ki so Joško Oven. obširno, kot je že omenjene usta-Frank Zaitz in Jacob Zupan, ne nove. • pa Donald J. Lotrich. kot je bilo Predsec|nik teh ustanov je šel, . . .. pomotoma poročano Joško Oven na petnice v Mehiko; to je ma- f z,ma1sc nadalje zadržuje in je predsednik omenjene ustano- lo dalj kot predsednik Tru- b° "3J f JK>cakatl' dua i ve, Frank Zaitz je urednik tega man Jki gre navadno le v Flo- ma,° °«rcJe ta mesec bodo lista in poleg tega ima še več rido. Naj pa nikdo ne misli, da , ,. . , , . drugih mandatov pri raznih or- sta š|a jn nj P» ze pričakoval, toplejših dni; ganizacijah, Jacob Zupan je pa na poe,tnice na Jraeun gori o- 'do ,akrat Pa le Pocasl blagajnik te finančneustanove menjenih ustanov. Gna dva ima- Liuerne. Pa. - Frank Vrata- in ob enem je vod. T^srnk te „ navado, da si vzameta počit-1 rich je ob času letne seje glavne- letne seje, kakor tudi ze vec ir» kn «> H m • . . , . . . . . ... nice pozimi, in poleti, ko sc dru-; odbora SNPJ prispeva listu let prej. Vsi trije so bili ponovno gj palimo na Ioncu, ,)a pndno « ^^ $2 JJ jp ^.j, izvoljeni. delata. Posebno zdaj jih še bolj Frank Zaitz. Ta ustanova pa ni omejena sa- vleče v one kraje, odkar je nju- .mo na Chicago. Rojaki iz raznih na hčerka tam omožena. Želim, j Milwaukee, Wis.—Matt Smole krajev Amerike lahko postanejo da se dobro odpoči jeta ker Još- se je udeležil z drugimi Milwau- delničarji, ki od svojih vlog pre- kota čaka precej dela pri tej čani vred keglajške tekme, ki se jemaJopo3'> obresti in ob enem ustanovi, kadar se vrne. je vršila na severni strani mesta je vsaka vloga vladno zavaro- Zdaj pa s tedenskim poroči-i pod okriljem društva"Integrity" vana do pet tisoč dolarjev. Zato lom naprej, ki pa ni preveč ob- št. 631 SNPJ. Iz Milwaukeeja bi priporočal vsem v tistih kra- širno: jih, kjer nimate svojih finančnih ustanov, da postanete delničarji Pueblo, Colo. 4 4. XT . . , . i nich je obiskal ta urad ob času, tega podjetja. Vec rojakov iz , . J ' .. _ , . i x __ ko je posetil konvencijo Progre- raznih mest že ima vloge v tem društvu. Zakaj bi zaupali svoje prihranke tujcem, ko je tukaj organizacija mnogo močnejša ko kaka krajevna banka in ni organizirana v špekulacijske svr-he. Denar jc vložen na prvih vknjižbah na domovih v dobrih predelih mesta. Poleg tega ima ta ustanova že nad stosedem-deset tisoč rezerve. Pa kaj bi še več pisal o tem; kadar eno tako podjetje napreduje za več kot tristo tisoč v enem letu, ga ni treba hvaliti — številke ga same hvalijo. Ako želite več informacij o tej ustanovi in kako vložiti vaš denar v njo, se lahko obrnete ust meno ali pismeno v slovenskem ali angleškem jeziku na tajnika Donalda J. Lotricha, sivne stranke, na kateri je zastopal ondotni okraj. Ob enem je prispeval listu v podporo $1. On je zelo navdušen za razne aktivnosti, kar navadno ni opaziti v splošnem, saj med starejši) generacijo ne. Indianapolis. Intl..— Stanley Ule je obnovil naročnino. Chicago, III. — Matt Turk je za časa letne seje SNPJ, v kateri je član nadzornega odbora, prispeval $5 listu v podporo. Matt je bivši glavni tajnik SNPJ. . se je menda udeležilo 12 keg- John M Sto Wa*Kih skl,Pm K<> so vse podrli je večja skupina prišla v Slovenski delavski center in tukaj prevračali ravno^ako uspešno kozarce. Smole se je ustavil v uradu, po kratkem razgovoru je nas hotel spraviti v pritličje. Urednik in njegova žena sta se udala, upravnik je pa bolj boječ, se pa ni upal v pritličje, mu je pa Matt na taci prinesel stekle-ničico ječmenovca in v manjšem kozarčku pa neko rumenkasto tekočino, kateri prayijo Amcri-kanci "flu-killcr". Večkrat sem cul, da so Milwaučani postrež-ljivi ljudje, pa najbrž ne vsi tako kot že* omenjeni. fce vedno v Chicagu— Thomas Svetlik je obnovil naročnino in prispeval listu v podporo $1. Frank Luzbv je obnovil naročnino in prispeval listu v pod po- seda/ glavna naloga delavske stranke ohraniti kar je že napravila sprememb in ob enem se pripraviti na nove volitve, v katerih se bo potrudila izvojevati večjo večino. In nove volitve — tako prerokujejo, se bodo vršile že letos, bržkone v juniju. fce Iz Milwaukeeja — Frank Pcrko je poslal članarino Prometni matici za društvo "Sloga" št 16 SNPJ znesek $12. Tudi to društvo je ostalo včlanjeno v tej ustanovi iz prepričanja. ) * W i Hard, Wis. — Mike Krultz je obnovil naročnino in prispeval listu v podporo $2 Ob enem je poslal namesto roz za pokojnim Louis Godinom Proletarcu v podporo $.r», ki >o lili prispevali v ta namen Mr. in Mrs. Joseph Po vojni pa je ladjedelništvo naglo napredovalo in v letu 1949 P°jmljivo požrtvovalnostjo rešil so iz domačih ladjedelnic splo-iParmk ,n dok Pred uničenjem, vili vedno nove motorne preko- ter tako Preprečil škodo nad pol oceanske ladje in parnike. Te milijarde dinarjev, ladje so v glavnem zgrajene iz Čeprav ima Jugoslavija danes domačega materiala in so delo manjši ladijski prostor kakor domačih rok Delovci kovinske Pred vojno, vendar je znatno na-j industrijo izdelujejo debele plo- predovala. Pred vojno je imela I čevinaste plošče za ladjina kori- Ie en prokooceanski parnik, vse ta, krmilarske priprave, stroje, druge ladje so služile prevozom lesene dele in vse drugo, kar je ob obalah. Danes pa ima Jugo-potrebno za opremo ladij. Vse to slavija več prekooceanskih par-je Jugoslavija prej uvažala iz nikov ter stalno linijo s Severno | inozemstva, danes pa uvaža le Ameriko, in zvezana je tudi že nekatere precizne dele kot so z Južno Ameriko. Točnost in plovni aparati. Ladjedelništvu vestnost jugoslovanskih posadk v Jugoslaviji je utrta pot, a de- Je znana v drugih pomorskih dr-lavci se trudijo, da proizvodnjo žavah. tudi mornarji širijo ugled še bolj izpopolnijo in mehanizi- sv°je domovine. Posadko "Rad-rajo. da se bo Jugoslavija tudi nika' Je n. pr. v New Yorku po tej industriji uvrstila med sama natovorila ladjo v določ-najnaprednejše države v svetu. nem času, ker je delavci prista- Po drugi svetovni vojni je bil»ni*kih delav<*ev niso hoteli v ! zmanjšan ladijski prostor na manj kot na eno tretjino. Delavci v ladjedelnicah so se pogumno oprijeli težke naloge, da zgra-de nove plovne objekte, da okre-pe ladjedelniško industrijo. V letu 1949 so dosegli velike uspehe. Jugoslovanska mornarica je obogatela na mnogih ladjah za linijsko in obalno plovbo, vendar pa še ne doseza predvojne. Leta 1939 je razpolagala trgovska mornarica s 400,000 brutto registrskimi tonami v katerih niso vštete jadrnice. Leta 1946 je imela jugoslovanska mornarica 130,000 brutto registrskih ton. V letu 1947 je to število naraslo na preko 160,000, naslednje leto na 180,000, a ob koncu leta 1949 pa je imela jugoslovanska trgovska mornarica preko 200,000 bruttto registrskih ton (brez ladij, ki so še v izgradnji.) Po petletki bi morala jugoslovanska mornarica še bolj povečati svoj ladijski prostor, toda zaradi sabotaže Sovjetsko zveze in drugih kominformovskih držav, ji to na tem področju ni Čemu ljudje, ki ne delajo v jxivsejn uspelo. Iz Sovjetske zve- majnnh. ne zapnparicjo, da se ze, Madžarske in Čehoslovaške premogarji ne bore proti njlhi ni dobila raznih kovinskih izdel- temvef proti družbam, katerim kov in strojev, za kar se je prod Je dobiček edini smoter in ljnd-resolucijo pogodila in^ jasno je. sko blagostanje NIC. to mi nika-da je nastal tu zastoj, ker so te kor ne gre v glavo! Cemu gra-vrste motorjev morali začeti iz- jati le Tewisa In CMW. ne pa delovati v domačih tovarnah, i predvsem premogovniške dru-Kljub temu se je delavcem, ki >hc. tudi to mi ne »;re v glavo! protest proti Titovi in Stalinovi sliki, ki je bile na ladji široko (Konec na 3. strani.) w.w.w.v.v.v.w.v.w.v, Tole mi ne gre v glavo ? \ KOMENTARJI (Konec s 1. strani) jev in več. ni da bi riskirali svo- Nihče izmed onih njegovih biv-jo kožo. Ako bo vojna, si je Me- ših tovarišev, ki jih je omenil Cormick že napravil v Chicagu pred kongresnim odsekom, ni in na svojem veleposestvu za- zločinec Saj nihče dozdaj še ni klonišče, katero bo po njegovi bil obtožen za takega. Država— trditvi varno celo pred atom- kar pomeni vse nas—pa ima le skimi bombami. Misli torej sa- nepotrebne stroške s takimi mo nase in na svoje udobje ter ljudmi, na svojo varnost. Drugi — povsem navadni ljudje pa naj se ,va" Bohtjančič v Enakoprav-bore za njegov "sistem življe- nosti izjavljt». da je Cvetic o nje-nja", torej za njegove interese. mu g°voril neresnično, ko ga je dasi nimajo s koristmi navadne- omenjenemu kongresnemu od-ga ljudstva ničesar skupnega. A uracil za člana komunis- dogodilo se bo, da "vremena stranke — ker da on član Američanom se bodo zjasnila".1 te stra,ik^ nikoli ni bil. Cvetič kakor so se vet« ali manj tudi Je namreč trdil, da je bil on zelo zaostalim Kranjcem na Cvetici načelnik slovenske sek-Kranjskem Uudi slovenske Sta- ciJe komunistične stranke v Cle-jerce lahko pridenemo zraven.) i velandu in naštel je imena ljudi, ki so se udeleževali njenih Peter Kopriva je sadistično sestankov iz Clevelanda, Chica-užival. ko je Matthew Cvetič ga. Detroita, Pittsburgha New pred kongresnim odsekom za Ycrka itd. A nekaj zjfranih imen preiskovanje neameriških (pro- je izpustil. Cemu? Ali pa jih ni, tiameriških) aktivnosti pripove- ker "A. D." pravi, da je predlo-doval kdo je kdo pri Enakoprav-! žil 150 imen. "A. D." si je seve-nosti, v odboru Slovenskega a- da izbrala za tarčo Ivana Bo-meriškega narodnema sveta, v i štjančiča, ki je slučajno urednik Ameriškem slovanskem kongre- Enakopravnosti in svetovnemu su itd. Nihče izmed onih, ki jih slovenskemu dnevniku na isti je Cvetič "razgalil", ni imel prav ulici jako dobro tekmuje, in to nikakršne prilike, da bi, fanta brez pomoči vsake sorte domo- PROLETABEC March 8, 1950 veku. Značilno v tem bojti pa je "Mor/e Adrijonsko, nekdaj to: Američani pravijo, da se je L 1 ' to "mehko pijačo" iz Amerike si slovansko . . v Franciji prepovedalo zato, ker 'Konec s 2. strani.) so se v ta namen zvezali komu- razstavljena. (Op.—Stalinove se-nisti in pa 'reakcionarni vino- daj na jugoslovanskih ladjah ni rejci". Prvi — da smatrajo ko- več ) ag?nU Wner!Ške«a Načrti za četrto leto petletke imperializma, drug. pa, da ho- so vcliki Ladjedelnica "3 maj" rejo otroke napajati z vinom na- na ReUi ^ izdelalu S4?rij(J obuJ,. mesto z nedolžno mehko pijačo, j nih ladij 150 ton n(|Jsilnostl Nu, nekaj spasa po svetu mo- j ^uijanik" v Pulju potniške ladje ,U DUI- od 4-500 ton, "Vičko Krstulo- l>r. VV. A. Vissert Hooft je na v sP'»tu bo tudi v letošnjem konferenci protestantskih cer- letu Vdelal serijo ladij za obal-kva v Ženevi v Švici apeliral na no Plovbo, popravil pa bo tudi vernike njihnih sekt, naj molijo, vt* velikih ladij, med njimi biv-da se nridobi katoliško rwl^v še luksuzne parnike "Prestolonaslednik Peter" in "Karadjor-dje \ ki «ta bila leta.1941 potop- Misko Kranjec: Fara Svetega Ivana da se pridobi katoliško cerkev v spravo z njimi. Namreč- v ki-ščansko enotnost Saj je tudi Pij XII. že nekaj takega pred njim priporočal — več- tednov bo od tega. Rekel je: V tem svetem letu (katoliške cerkve) iskreno želim in prosim Boga. da (Nadaljevanje.) Ko sta prešla na druge stvari, ga je Matija vprašal: "Kajne, da ste se zadnjič že nekako dogovorili v Zagrebu za novo stranko?" Miha je nekaj časa gledal Matijo in bil v zadregi. Nato je dejal: "Prav za prav bi vam ne smel povedati, ker sem mu dal besedo, pa ste ga zadnjič tako navili, da vam je sam priznal. Rekel je, da mu je doktor Maček obljubil, da bo v Beogradu posredoval za to stranko in dosegel dovolenje, čeprav se v Beogradu, kakor sem slišal, zelo upirajo temu, ker so Slovenijo prepustili do- Ijena in bosta prenovljena prevažala petnike na progi Reka-Dubrovnik. Tudi druge ladjedelnice stoje v letu 1950 pred velikimi nalogami, ki jih delovni ___ bi se vse druge krščanske cer- kolektivi že izpolnjujejo Za ju-jeeia klerikalcem Tretje stranke kve vrnile v edino pratfo vero. goslovansko plovbo pa grade tu- nočejo." Prava vera je seveda po mne- di v inozemstvu parnike, pred- "Pa tudi list je ie toya nju papeža edino njegova, a na vs*m ™ Holandskem. • ! stvar nc?,. je vpra-al Ma*ja svetu je cela procesija drugih Leto za letom se viša število "Menda je, vsaj tako so mi krščanskih ver, potem je tu ladij, ki plovejo po raznih oce- rekli. Prihodnji misec bi že mo-muslimanska, hindostanska bu-ianih in morjih pod jugoslovan- ral začeti izhajati. - Zdaj bom Z* 7 ml Jih je' sk0 zastavo !n Ukazujejo moč pa jaz vas nekaj vprašal Kdo in med njimi je katoliška v ve- socialistične Jugoslavije." liki manjšini, toda najboljše or- -----—---------------- ganizirana, najbogatejša in ob Kf . enem edina na svetu, ki je ne NOVO jugoslovanska postavil pred tistim odsekom na brancev ter raznih drugih be- , % , laž. Samo on je imel "besedo"— 1 guncev. Ivanu pa se kajpada ^ ^^ temvec se posebno tu-1 •• , dl Politična cerkev. . J ■ Wl|a V Beogradu je začela izhajati Clement Attle je v nedavni1 volilni kampanji v Angliji dejal, nova revija z imenom "Jugoslavija"' — ena v srbohrvaškem in samo o njegovih izpovedih jej zlahka očita, da je bil v družbi poročal reakcionarni dnevni tisk ljudi partizanskih teženj. Cve-ter jih dramatiziral — kot da tie mu je napravil nekoliko zga-je biti špijon nekako junaštvo, ^ge in kot Ivan priznava sam, čudo, vredno zavidanja. vcasi se že tako dogodi, da so okolščine zoper tebe. Spreobrnjenj Kopriva je pač pozabil, da je tudi on igral dvoj- V slovenski javnosti je Cve-j rabo strupene^ plina Vvo^nah" Nar°ea se na naslovu "Yugo- no vlogo Saj je bil protiklerika- tlc »zven Clevelanda in zapadne odpraviti vzroke radi katerih Information Center." 3G lec, pisal socialne povestice o Penne brez pomena. V Clevelan- nastajajo vojne — le na ta način Central Park s«uth, New York ljudeh, ki so morali v Hoover- du ga je razglasil v njegovemj prjde svet v zajamčen mir ' ( ity" pričanju angleški tisk in njemu |-----1__| Pn naročilu povejte, v katerem jeziku jo želite. Same slike da miru ne bo mogoče ustvariti ^ J ~~ T »roonrvasKem ir s prepovedjo kakega posebnega t™*** vsebinov angleš- orožja. kakor se ga ni, ko so vi JeZ\ku 140 velesile vzajemno prepovedalo .v Amenkl J1 Je dolar. ville in sploh za cerkve ni imel nobene prijateljska besede. A sedaj pa je • nekak slovenski "Louis Budenz" in hvali vero — mogoče hodi (ali pa se vozil v cerkev sv. Vida — a ni verjetno, da James Debevec verjame v njegovo "spreobrnitev". James je imel že prej nekakega takega tovariša — celo več tovarišev, v svojo naslado "Ameriška do-1 _ . movina". V zapadni Penni pa soj AcheSOIl V skrbeh prizadeti njegovi tovariši, dasi ne bo nihče izmed njih obešen, saj ne zato ker >se je družil z ZVTiede V Franciji niim Niti no ho nri^nHot 5A1MS ' radi politične njim. Niti ne bo prizadet SANS, čeprav A D. pravi, da je bilo (na podlagi Cvetičevih pričanj) izvoljenih v njegov odbor na ki so zabijali cerkvena vrata, po- j konvenciji leta 1947 sedem čla-tem pa postali mežnarji in se I nov komunistične stranke. Ako mazali s pepelom — ne samo na i to res, bi bil danes SANS jjepelnično sredo am^ak javno j kominformom, ne s Titom, vsak clan v letu." "A vere niso |Uš-Ijete tudi v slovenščini. Oglas o nji je na angleški strani* vam je povedal vse to? Ali ste res v Zagrebu izvedeli?" Klemene se je zasmejal, pa rekel: "Ne boste mi verjeli, ako vam povem,uda mi nj nihče povedal." Miha je pomežikoval in ga nejeverno gledal. "Tega mi nikar ne pripovedujte!" , "Dam vam besedo, da je tako! Sele, ko sem vas v Čakovcu za ROMAN tr*ba , bi ae ti zdelo vae kakor er i sama razkošna pesem, kjer ljudje najsrečneje in brezskrbno Živijo: po vinogradih so ljudje škropili trto, z galico in apnom mešana voda se je sušiU za njimi na širokih listih, drugod spet dekleta vežejo, z rdečimi rutami na glavah, v srajcah s kratkimi rokavi, lica jim žare v soncu, koža na obrazu, na rokah do nadlakti in v izrezu na prsih je zagorela, zamolkla. In ta zagorela koža ima isto barvo kakor ilovica, na kateri stoje s svojimi ožganimi, lopastnimi nogami. Tudi pesem se dvigne. Pesem o morju. Ze druga pesem o morju plove prek Slovenskih goric, kakor bi Slovenske gorice bile otok, na katerega pljuskajo valovi sinjega morja. "Zaplula je barčica moja, zaplula na sredo morja . . Ne, ta barčica, ki se imenuje Slovenske gorice, ne plove nikamor, samo hrepenenje te barpice išče čudne poti. Sicer pa, o čem naj pojejo? O kruhu? Take pesmi ni, kakor ni pesmi o tem, da je treba živeti, živeti za vsako ceno. Človeška misel tega. še ni stisnila v pesem Ni pesmi o kruhu, ni o strganih čevljih, slabi, obledeli obleki, o slabo zabeljeni juhi, o nikdar po-plačanem znoju, ki padu na su- edino pravilno? Matija ;ie je kradel k njim, čeprav je vedel, da žandarji natančno poizvedujejo za vsakim njegovim korakom, čeprav je vedel, da je župnik že dva kmeta poklical k sebi in ju zaradi njega ostro posvaril! Pa tako ob vsem grenkem položaju ni mogoče iztrgati iz njih sle po skopem, pa najsi še tako napačnem hrepenenju po odrešenju, ko jih preveva te-gobna misel: -r- Živeti je treba ... , Ko je s takimi mislimi šel kar čez drn in strn skoz gozd Križarskega reda, je nenadoma sa neko goščo obstal pred Zofijo. Izogniti se jj ni mogel, dasi je vedel, kako ji bo mučno, ker jo je našel pri nabiranju drv. In res je Zofija zardela, ko ga je zagledala komaj štiri korake pred sabo. Bila je preprosto oblečena, obuta je bila v sandale brez nogavic. Poznala sta se sicer. toda govorila nista še nikdar. Ni bilo priložnosti, Še bolj pa, ker je Zofija čutila od vsega začetka veliko mržnjo do njega. "Dober dan," je pozdravil Matija prijazno, ker ni mogel brez besede mimo. "Drva?" Stala je, ne da bi kaj odgovorila. "Ste sami?" je vprašal. "Sama sem." je naposled odvrnila. Matija ji je pogledal v oči. ♦ "Zmotil sem vas," je rekel prijazno in se nasmehnil. "Po nak- gledal skupaj, se mi je porodilo, i.težko na zemlji in kar je že pokaj in kako. Prej sem le v Ljub- sta,° prevsakdanje. Pa tako ljani slišal nekaj šušljati, a že mlad človek v Slovenskih gori-davno. Horvatu sem nastavil ki mu obup še ni razjedel hO. razpokano Hovico, skratka ^ gareto, a Zofija je še vedno • --7 ----— o ničemer, kar je od vekomaj Ali ves Drug vzrog negotovosti polo- južnoameriška država žaja Francije je komunistična, ChtI* 25 krat dalJša kakor na konvencijah v bodoče bolj namreč oklica van je totvk v po- previdni. Nikoli ne pozabiti pre-! litične namene. A tudi delavci govora, da ni vse zlato, kar se drugih unij v Franciji so neza-sveti. dovoljni. * Am Domovina ima nekaj Coca Cola je v Franciji sedaj Ctol^d^GnlZ S", drugih takih pomagacev. k. pi- prepovedana p.j.ca. Jo zapoved deja novih „ , * pod ko*, jim je1 katoiiLf vera; rfravj« otrok, ako jo pijejo. V | temveč pra* U^sJZT lanski snegi'0 ^ ^ E^KJ^mokratične stranke. Coca Cola potroši za oglašanje . J^eakciJa po svetu bi v slučaju Ameriški komunisti imajo to tudi nič koliko milijonov dolar-!kake Levolucionarne spremem- mrežo in se je ujel. Misli, da ga hodimo v Zagreb tožit.—Se to bi rad vedel: koga je določil za urednika?" Miha pa se je že umaknil. Samo tega nikar ne zahtevajte od mene! Obljubil sem mu. da bom molčal. Saj bi me sami ne spoštovali, ko bi videli, da izdajam! Pa saj je to postransko—." "Potem vam bom jaz povedal," je odvrnil Matija. In ko ga je Miha samo gledal, je dejal: "Koren bo urednik, naš Koren!" Miha je bolščal v Matijo. "Hu- —da znaša obseg Zemlje okoli Ekvatorja 40,070.368 m? smolo, da urivajo na vodilna jev na leto. Časopisi, radio, dru-mesta in v vse sorte odbore opor- žbc, ki tiskajo na pol nage sten-tuniste, ki so prav taki kakor ske slike krasotic za Coca Cola klerikalni oportunisti. Oziroma _ vse se je združilo v zahtevi,. ... danes je tak človek komunist, da naj mi sedaj Franciji vrnemo rifka ekonomska Pomoč ne more jutri pa gre v katoliško cerkev | -zob za zob". Če ne sme tja na-1 lzbnsatl- In dokler bo trajala be v Franciji seveda rajše de Gaulleja nikakor pa ne komunistov. Toda so faktor, ki ga niti Trumanova doktrina ne ame- v izpovednico in prevzame naloženo mu "pokoro". A v resnici laže prvim in drugim. Cvetiča ne bi bilo treba riniti v ospredje, ne ga izvoliti v Sans, ker že po svoji osebi ni kazal drugega kot hlinjenost in pa mačjo naravo. Toda kaj pa je "razkril"? Nič! ša "mehka" pijača, zvana "coca-cola \ pa naj nji prepovemo uvažati njena vina, šampanjc