POSTIM UM A PLAČANA V GOTOVINI
Leto V. — Štev. 21
CENA 10 DIN
Ureja uredniški ‘dbor — Glavni urednik Štrukelj Karel Naslov uredništva in upravei »Posavski tednik«, Vidcm-Krško 1 — Čekovni račun pri Nfc FLRJ Krško štev. 615-T-145 — Tiska M ari bo rek* tiskarna — Celoletna naročnina 400, polletna 200. četrtletna 100 dinarjev — »Posavski tednik« izhaja enkrat tedensko
KRŠKO, dne 29. maja 1954
Študijska knjižnica Milana Janca p*Kovo mesto
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO
Šolstvo ln prosveta v letošnjem preračunu
Pomlad v Kostanjevici
Kadar govorimo o prosveti, takrat navadno mislimo na šolstvo. Trenutno pa ne pomislimo, da obstajata poleg šolstva tudi ljudska prosveta in kultura, ki sta neposredno povezani s šolo.
O tem se pogosto razgovar-jamo, najbolj pa takrat, ko se obravnavata družbeni plan in proračun. Naša kultumoprosvet-na društva in šolske ustanove so že do sedaj med izvajanjem proračunskega leta mnogokrat razpravljale o tem, kako bi gospodarile s posameznimi odobrenimi postavkami z ozirom na dejanske potrebe šol in društev v okraju.
Socialistična družba mnogo in tudi upravičeno pričakuje v pogledu šolske in Ljudskoprosvet-ne ustvarjalnosti od naših prosvetnih delavcev v tej ali oni panogi. Razumljivo je pa tudi, da je bultumoprosvetna ustvarjalnost odvisna od materialnih pogojev, ki so na razpolago. Okrajni ljudski odbor je pokazal po teh vprašanjih precej razumevanja, kolikor mu je pač bilo mogoče v obsegu proračuna.
Svet za gospodarstvo in Svet za prosveto in kulturo pri OLO sta o teh vprašanjih večkrat razpravljala. Razpravljala sta o dejanskih potrebah z ozirom na trenutno stanje šolstva, šolskih poslopjih, o potrebah novogradenj itd. Svet za prosveto in kulturo je na svojih sejah ugotovil, da bi bBo v letošnjem letu nujno potrebnih 99 milijonov din za redne izdatke, 29 milijonov din pa za investicije — skupaj 128 milijonov, kar naj M bil družbeni prispevek za redno delo šolskih ustanov, za nadaljnje izobraževanje na vasi, dviganje stopnje kulture v okraju. za začetna dela gradnje novih poslopij, za večja in manjša popravila na šolskih zgradbah itd. Pri tem razmotrivanju so pokazali posamezni člani sveta polno razumevanje in voljo za sodelovanje brez vsakršnega »lokalpatriotizma«. Ker sedaj vseh potreb ne bomo mogli kriti, je OLO na svojem zadnjem zasedanju sprejel proračun v nekolike zmanjšanem obsegu. in to 76,148,030 din za redne izdatke, a 17,813.000 din za investicije, kar pa nam nikakor ne bo onemogočilo rednega dela naših šol in ostalih prosvetnih ustanov.
Iz sredstev investicijskega proračuna za leto 1954 je določenih 2 890.000 din za izdelavo gradbenih načrtov novih šolskih poslopij v Šentjanžu in Ledinah Senicah. Telčah. Mrzlavi vasi in VeL Dolini.
Trenutno so pač še težave, zato proračun tudi ni mogel v celoti upoštevati predloga Sveta za prosveto in kulturo. Zato bo treba toliko bolj paziti, kako se bodo odobreni krediti trošili, pri čemer mislimo še prav posebej na. celo vrsto šol katerim so odobreni razmeroma lepi zneski za kritje popravila itd. Tn pride Še nrav posebej do izraza družbeno samoupravlja-rrie !»i.<«r»i». obnova so današ-
nji šolska odbori, ki se ustanavljajo Ni posameznih šolah. Do sedaj je vsa skrb ln vsa odgovornost ležala na šolskem upravitelja, če je znal »dobro voziti« z občinskim ljudskim odborom, posebno še, ker so se večkrat dogajali primeri, da so se za redno vzdrževanje šol odobrili premajhni krediti In še tl so se v večjih primerih trošili za druge stvari, ne pa za potrebe šole Ker pa imamo sedaj šolske odbore, smo prepričani, da se bo tudi v materialnem upravljanju šol marsikaj izboljšalo, posebno še, akQ bodo tudi občinski sveti za prosveto in kulturo pri občinskih ljudskih odborih in pa šolski odbori izvrševali svoje naloge tako, kakor je treba, ni samo zadeva občinskih ljudskih od-
borov, ampak je potrebno, da se za šolstvo, za ljudsko prosveto In kulturo, za izboljšanje pogojev pridobivanja potrebnega znanja zanimajo tudi organizacije SZDL, osnovne organizacije in občinski komiteji ZK, društva prijateljev mladine itd. Vsekakor bi bilo tudi potrebno, da se na roditeljskih sestankih d poleg vzgojnih vprašanj obrav- 3 nava tudi materialna stran ker 3 le n» ta način bi se rešilo mar- 5 sikatero vprašanje na šolskem 3 in prosvetnem poprišču dela. 2 V današnji socialistični do mo- -vini ima sleherni državljan ne- 3 šteto možnosti, da po svoji spo- 3 sobnosti, uvidevnosti, priprav- 3 ljenosti itd. koristi ljudskopro- j svetni in šolski ustvarjalnosti, 3 ne glede mi to, kje je njegov 3 delokrog.	D. R. -
Pionirji so praznovali Titov rojstni dan
Sto, tisoč — več src je 25. t, m. nestrpno pričakovalo jutro. AH bo lep dan? Mora biti! Na pobudo Okrajne zveze prijateljev mladine So vsi pionirji krškega okraja praznovali Titov rojstni dan s sektorskimi, kulturnimi in fizkul turnimi festivali. Ker je 25. maj delovni dan, smo si pomagali tako. da smo ga določili za svoj majski športni dan.
Vse je bilo pripravljeno. 2e dalj časa so pionirji vneto vadili skok v višino, daljino, tek, met žogice, odbojko, med dvema ognjema in druge igre, da bi se na sam Titov rojstni dan pomerili z okoliškimi šolami. Tudi pri recitacijah, folklornih plesih, simboličnih slikah in drugem kulturnem programu noben odred ni hotel biti zadnji.
V srcu nas je zabolelo, ko se je izvlekel iz noči meglen in z oblaki zastrt ‘ naš toliko pričakovani dan. A vesela otroška srca tega niso čutila. V njihovih srcih je bile veselo in svetlo da so razgnali še nadležne oblake in priklicali sonce, da se je radovalo z njimi.
Kolone otrok, praznično oblečenih, z zastavami in harmonikami, pojočih in smejočih so korakale na dogovorjeni tekmovalni prostor. Kdo bi mogel povedati, kje je bilo lepše? V Sevnici v Brežicah, Podbočju, v Bistrici, v Podsredi, v Globokem. v Dobovi, na Raki, na Senovem ali v Mirenski dolini ali na Blanci? Povsod je bil program dobro pripravljen, veselja in navdušenja ni manjkalo nikjer Že davno je odzvonilo poldan, otroci pa še niso in niso mogli narazen. Toda čas je mineval, nekateri so Imeli precej daleč do doma ln morali so zaključiti veselo tekmovanje in rajanje z žogo.
Hrvatsko-slovenski mladinski festival Buje-Koper
Na večer pred zaključnim slavjem, ki bo v Kopru (20. junija), bodo po vseh obmorskih hribih zagoreli kresovi. Prirejena b0 zabava na ladji, ki bo zasidrana izven koprske luke, ter se bo nanjo prepeljala mladina s čolni. Prav gotovo bodo na to zabavo povabljeni v prvi vrsti člani naših kulturnih in ostalih skupin, ki bodo gostovale v teku tedna. V Kopru bo na večer pred začetkom tudi koncert trboveljske mladinske godbe na pihala v vrtu hotela »Triglav«.
Zadnji dan festivala bodo zjutraj zaigrale mladinske godbe budnico, ob pol deseti uri pa se bo pričel zaključni kulturni program v Kopru. Nastopali bodo združeni mladinski pevski zbori — približno 1500 mladine Zapeli bodo naslednje pesmi:	»Internacionalo«, »Pe-
sem o Titu«, »Novoj Jugoslavi-
ji«, »Steg Partije« itd. Združeni pevski zbor bo vodil profesor Radovan Gobec. Popoldne bo tekmovanje istrske regate, sodelovalo bo veliko število jadrnic. Nato bodo motorne dirke in aeromiting. Temu pa bo sledilo mladinsko veselje. Na zaključno slavje bo prišel tudi eden izmed vidnih državnih voditeljev.
Mladina, udeleži se te velike mladinske manifestacije, ki se bo vršila v znamenju bratstva med slovensko, hrvaško in italijansko mladino V ta namen zbiraj sredstva, kajti prepričani smo, da bodo podjetja radevolje podprla mladino v njenem prizadevanju, da se udeleži velikega mladinskega praznika.
Vse podrobne informacije o festivalu daje Okrajni kondte LMS Krško.
Okrajni štab.
Titov rojstni dan je bil dostojno praznovati.
Skoda le, da se otroškega veselja niso mogli udeležiti tudi starši. Z ozirom na to bo kazalo prihodnje leto prirediti festival na kakšen dela prost dan...
O poteku festivalov bomo poročali v prihodnji številki.
Pomlad /e razprostrla svoja krila in veje vrb se sklanjajo v vodo vrtove v pajčolane je zavila, glej, tulipani rdeči spet cvetd.
Ves otok je odet v pomladne
sanje,
saj nove sile v njem se spet bude, to je mladosti tiho šepetanje, ki čuti le svetišče ga — srce.
Oblački kakor ptice po sinjini v široko daljo brez glasu hite, bežijo in se \tapljajo v modrini in se v daljavah znova prerodč.
Glej, sinek drogi, tako je življenje
tn tole tvoja prva je pomlad, ko v žilah mojih bil si hrepenenje, sem mislil nate in sem bil bogat.
Zdaj delaš plaho prve ie korake in mamica še vsa trepeče zate, pomlad je tu, glej cvetje in obla.
ke,
sva kal nesmrtnosti dahnila vate.
Pomlad je razprostrla svoja krila in veje vrb se sklanjajo v vodd, vrtove v pajčolane je zavila in tulipani rdeči spet cvetd.
iimmmmmmmmimmf mtfTrrmiimmimm
Govor tovariša Tita
Ob sprejemu štafet lz vseh krajev Jugoslavije je Imel maršal Tito včeraj popoldne naslednji govor:
Tovariši in tovarišice,
vam in prek vas se vsem udeležencem štafete najtopleje zahvaljujem za pozdrave, ki mi jih pošiljajo danes narodi naše dežele. Te dni sem gledal in poslušal, pa tudi bral mnoge pozdrave od vseh strani in v njih sem videl tisto enotno misel, ki prešinja danes srca in glave vseh naših ljudi, a to je tista globoka vera v našo sedanjost, našo sedanjo stvarnost in globoka vera v našo prihodnost. Naši ljudje v teh čestitkah, v teh pozdravih, ki seveda niso namenjeni samo meni, marveč vsem nam, ki nosimo odgovornost pred našimi narodi za to, kar delamo, izpričujejo, da smo na pravi poti, v teh čestitkah in v teh pozdravih nam pošiljajo narodi naše dežele svoje priznanje in nas izpodbujajo, da vztrajamo na naši poti.
S tega mesta lahko naslovim na narode naše dežele, na vse delovne ljudi vseh naših republik svojo prisego, kakor sem storil v minulosti, da bomo vztrajali na sedanji poti ne glede na vse ovire, na katere bi zadeli, da bomo delali tisto, kar je osnovna misel naših ljudi, namreč, da ohranimo neodvisnost naše dežele, da branimo njene koristi, da delamo noč in dan z vsemi silami v dobro naših narodov, za uresničitev srečnejše bodočnosti naših sedanjih in bodočih rodov, za uresničitev socializma. Želim našim delovnim ljudem širom po naši deželi mnogo uspehov v naporih, ki iih prispevajo, da bi si skovali lepšo in srečnejšo bodočnost,
Naj žive narodi Federativne ljudske republike Jugoslavije!
Mladinci! Pomlalevanie Armade pomeni krepitev njene vo ne pripravljenosti, zato se vpišite v volaške šole
Pomlajevanje Armade z oficirskim in podoficirskim kadrom pomeni krepitev njene vojne pripravljenosti in sposobnosti, da mirno izgradnjo socializma v na-miro izgradnjo socializma v naši državi. Oficirski in podoficirski kader, ki se vzgaja na pridobitvah in tradicijah naše narodnoosvobodilne borbe, je torej garancija svobode in neodvisnosti naših narodov. Zato je častno postati oficir ali podoficir Armade, ki ima tako veliko in odgovorno poslanstvo.
Državni sekretariat je letos razpisal konkurz za sprejem mladincev v vojne akademije in razne druge šole, s čimer je o-mogočij naši mladini, da pride brezplačno do častnega poklica in s tem tudi do svoje srečne bodočnosti.
Vojne šole. v katerih se poučuje po najmodernejši metodi, omogočajo naši mladini, da si pridobi izobrazbo, brez katere je današnje življenje zelo težko, po končanem šolanju pa je mladini zagotovljena eksistenca. Oficirji in podoficirji JLA prejemajo na primer brezplačno kurivo, uniforme in razne druge dodatke.
Podporočnik na primer prejme na
Z občinske konferenc« mladine Videm-Krško
Na redni letni konferenci, ki se je vršila dne 17. maja 1954 na Vidmu, se je zbralo okoli 70 delegatov osnovnih mladinskih organizacij kakor tudi zastopnikov OOLMS, SZDL in garnizije Krško. Na konferenci smo analiziral; dotedanje delo občinskega komiteja, katerega delo ni bilo dovolj uspešno zaradi slabe povezave med osnovnimi mladinskim; organizacijami, ki so bile vezane direktno na Okrajni komite LMS.
Pohvaljeno je bilo delo dosedanjega predsednika občinskega komiteja tov. Olafa Lavrenčiča, k; je pokazal vso skrb pri vzgoji mladine in s tem dosegel res lepe, vidne uspehe
Nadalje je bil izvoljen nov občinski komite, ki šteje 9 čla-
nov-mladincev, ki so bili v dosedanjem delu delavni, &a| s tem Jih ie čaka mnogo deda pri vzgoji mladine naše občine. V naši občini je okoli 500 mladincev, od katerih je vključeno v mladinsko organizacijo le 200 mladincev, ki so v glavnem delavskega in delno tudi kmečkega porekla.
Komite bo skrbel, da bo k delu stopila tudi tista mladina, ki danes stoji ob strani, L j. predvsem mladina iz vasi Mole, Gora in Gradbenega podjetja Pionir Videm kakor tudi mladina, ki se uči raznih obrti. Delo bo obširno, če hočemo, da bomo reševali vse tiste naloge, ki bodo v korist nas mladih, ki moramo čvrsto pomagati pri graditvi naše socialistične domovine.
-fa.
šždidttji dogodki
mesec približno 15.000 dinarjev, pri čemer niso všteti razni periodični povišk; in dodatki, ki pridejo v poštev. Vodnik prejme na mesec približno 11.000 dinarjev, a v tej vsoti tudi niso všteti razni periodični poviški in dodatki. Vodnik poleg tega prejme brezplačno delovno in paradno (letno in zimsko) uniformo in obutev.
Iz povedanega sledi, da so pogoj; za življenje oficirjev in podoficirjev dobri. Zarad; tega naj vsak mladinec, ki si želi srečno bodočnost, sodeluje v konkurzu, s čimer bo veliko doprinesel h krepitvi naše Armade, ki čuva naše meje.
V	konkurzu lahko sodelujejo samo mladinci, ki so dovršili vsaj štiri razrede gimnazije. To je potrebno zategadelj, da bodo gojenci vojnih šol laže obvladali obširen učni program, pa tudi za to, ker je danes omogočeno vsakemu mladincu, da konča četrti razred gimnazije ali osmi razred osnovne šole.
V	preteklih konkurzih je bila ta slabost, da se je le malo interesentov javilo iz LR Slovenije, vsled česar se Armada ni sorazmerno spopoln.Ia v nacionalnem
Toulon, 28. maja ;AFP). —
Francoski križarki »Gioire« in »Montclam« sta odpluli iz tou-lonskega pristanišča proti indo-kitajskim vodam, kjer jih pričakujejo 20. junija. Državni tajnik v ministrstvu za mornarico Gavigny in glavni admiral Nomy. načelnik pomorskega generalštaba, sta izdala ob odhodu obeh križark poslanico, v kateri izražata prepričanje, da bosta pokazali »isto požrtvovalnost pri izpolnjevanju svojega poslanstva kakor one pomorske enote, ki so že v Indokini« Generalovo poslanico je izročil prof. Huard, ki se je v francoskem imenu pagajal ter organiziral evakuiran j e *
Kairo. 28 maja (Reuter) Voditelj maroških nacionalistov Abd El Krim je včeraj izjavil, da bi moral; državniki, k; so se sestali v Ženevi, vedeti, da bo »Severna Afrika prav kmalu postala Indokina. če ne bodo rešili njenih sedanjih problemov.
El Krim )e hkrati opozoril arabske voditelje naj iih ne
pogledu. Mi pa vemo, da je naša Armada Armada enakopravnih narodov, kar mora biti slehernemu mladincu pri srcu.
Pogoji za sprejem v vojne šole so razvidni na plakatih, podrobne informacije o tem pa daje Vojni odsek v Krškem.
M. Kazakovič
zapeljejo španske izjave o prijateljstvu. Opozoril je n» špansko izjavo, češ da bi Španija dala neodvisnost španskemu delu Maroka če bi Francija priznala nacionalne težnje onega dela dežele, ki je pod njeno oblastjo. To pa se ne bo zgodilo; zato Ima špansko ravnanje edini namen — prisiliti Francijo, da popusti.
Te izjave je Abd El Krim dal časniku gibanja »Muslimanskih bratov« »Al Ikvam El Moslemin«
*
Washington. Etiopski cesar Halle Sellasie, ki se mudi na uradnem obisku v ZDA, je sinoči v Washingtonu izjavil, da predstavlja skupna varnost edini odgovor bodočnosti Ko je govoril na kosilu, ki ga je njemu na čast priredil ameriški tisk, je Sellasie pristavil, da je Etiopija $e nadalje pristaš kolektivne varnosti, ker »za bodočnost malih narodov ne vidi kakršne koli nade, kolikor ne bodo pripravljeni slediti tej poti.«
*
Hanoj. Vrhovn; poveljnik francoskih oboroženih sil v Indokini general Navarre je sporočil Ho Si Minhovemu poveljstvu. da je prepovedal vsakršno bombardiranje področja okrog Dien Bien Fuja za 48 ur. Ta ukrep bo omogočil da se bo za francoskimi evakuiranimi ranjenci lahko umaknilo tudi vietminhsko sanitarno osebje.
KDO JE ODGOVORENv
za tako gospodarsko početje?
Ni zbora volivcev in ne sestanka množičnih organizacij v Sevnici, na katerem se ne bi že leta razpravljalo o razmerah pri gradnji sevniške železniške postaje. Ne moremo razumeti, da se dopušča tako trošenje materiala, dela in s tem družbenih sredstev. Številni potniki, ki uporabljajo sevniško postajo, ugotavljajo, da je to pri gradnji sevniške postaje izrazit primer.
Dober teden po osvoboditvi je silovita eksplozija municije pognala v zrak sevniško postajo, soseden hotel »Triglav« in kolodvorsko restavracijo; vse to je do danes neobnovljeno.
Kolektiv železniškega križišča in postaje v Sevnici je vsa leta po osvoboditvi uspešno opravljal dane naloge. Bil je med najboljšimi v državi. Če pri tem upoštevamo delovne pogoje tega kolektiva, mu je treba izreči vse priznanje.
V letu 1949 je bilo zgrajeno novo blagovno skladišče, ker od starega ni ostal kamen na kamnu. Pri lokaciji tega skladišča je bila storjena napaka, in to prometno in urbanistično gledano, ker se skladišče ni gradilo na nasprotni strani postaje.
Z ozirom na važnost gradnje postajnega poslopja se je kmalu Po osvoboditvi pričelo z izdelavo idejnih projektov. Končno je bil v maju leta 1949 projekt izdelan in odobren po zvezni planski komisiji. Pričelo se je z delom. VrSil se je izkop glavne gradbene jame. Porušili so se razni še uporabni zidani objekti in dbpeljalo se je najmanj 50 vagonov gradbenega materiala. Številni prostovoljni delavci iz Sevnice so sodelovali pri izkopu. Kazalo je, da bo postajno poslopje v letu 1950 pod streho. Toda zmotili so se. Namesto da bi pomladi leta 1950 z delom nadaljevali, se je pričel material odvažati drogam in ustavilo se je vsako nadaljnje delo. Stavbna jama se je začela sama po sebi rušiti in celotno okolje postaje je nudilo kaj žalostno sliko. Baje se je delo ustavilo, ker ni bilo sredstev in tudi načrti niso bili dobri.
Stara postajna baraka je bila v obupnem stanju. Stenic in golazni je mrgolelo. Marsikateri potnik proti Dolenjski ali z nje ima zlasti v zimi slabe izkušnje in spomine na sevniško »čakalnico«. Ker So se porušili razni objekti in morda zaradi nerabne stare barake se je zgradila še eng baraka na mesta starega postajnega poslopja. Kazalo je, da je misel na gradnjo sevniške postaje sploh opuščena.
miininimiiniiiiniiiiiiiiiHiiiiiiinnimmiiiiiHE™
Bliža se cas letovanj
Ko so sc pionirji lansko leto s solzami v očeh poslavljali od svojih upravnikov kolonij in vodij taborjenj, so trdno obljubili: drogo leto se spet vidimo. Vso zimo so se radi spominjali prijetnih dni ob vodi, napetih iger v gozdu, tihih večerov ob tabornem ognju, izletov in drugih veselih doživljajev na letovanju. Njihovo življenje na letovanju je bilo lepo. Vsak dan je bil drugačen, poln novih doživetij in spoznanj. Letovanja so bila pestra in velike vzgojne vrednosti
Poletje se vse bolj bliža, pionirji že željno pričakujejo počitnic, ko bodo spet lahko preživeli nekaj nadvse prijetnih tednov na letovanju. Eni bodo odšli v kolonije, drugi na taborjenja. Vemo, da ima tudi taborjenje kot oblika letovanja veliko vzgojno vrednost. Neposreden stik z naravo, kjer otroci čutijo da so precej odvisni od lastnih moči, ne krepi samo njihovega zdravja, ampak tudi njihov značaj. Postajajo samozavestni. So pa še starši, ki neradi dajo otroka na taborjenje. Tisti starši ki so lansko leto poslali svoje otroke na taborjenje, letos gotovo ne bodo v zadregi, kam naj otroka pošljejo. Saj so se prepričali, da šotori ne puščam vode. da otrok ne pojde med divje zveri in kaj vem, česa so se še bali, ko so svojega otroka prikrajšali za zdrave počitnice v naravi.
Tud; letos sprejemajo prijave šole
Predvsem bod0 letovanja deležni otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, za katere bo kril vse stroške Gl. odbor ZB. Tudi 01,0 je prispeval precejšnji znesek, s katerim bo omogočeno letovanje tudi socialno in zdravstveno šibkim otrokom.
Lepo bi bilo. da bi tudi starši cenili to prijetno in učinkovito vzgojno sredstvo in svojim otrokom pripravili veselje.
Končno so zopet pričeli izdelovati nove načrte in v oktobru preteklega leta se je izvršila nova lokacija po novih načrtih. Delo je prevzelo gradbeno podjetje »Ograd«, ki je z vso resnostjo pričelo z delom. Ker so bili načrti predrugačeni, je bila izkopana jama odveč, zato so morali vanjo vgraditi globoke temelje in jamo zasuti. Poleg stare jame so pričeli kopati novo, ki je lepo vidna na sliki. Navozil; so več desetin vagonov in avtomobilov materiala. Gradbišče je zaživelo in zopet je bilo upanje, da bo postaja v leta 1954 pod streho, kar pa zopet ni gotovo.
Letošnjo pomlad z delom še niso pričeli, temveč se je stara pesem ponovila. Postopoma so začeli odvažati material. Gradbeni les je najbrž že ves odpeljan. Podrlo se je in odpeljalo, opaže za beton, ki sploh ni bil uporabljen. Zopet se nudi vsem obiskovalcem sevniške postaje kaj zanikrna slika. V jami se polnijo mlake za žabe, nesnage je dovolj in v vročini bo prav prijetno zaudarjalo. Stranišče na postaji je vse poprej kot »higiensko«. Obstajajoča tehnična postaja je pa zaradi rušenja sten jame v nevarnosti, da sama ne zdrkne v jamo, zato so jo podprli s tramovi.
Vsakdo, ki v zadnjih letih potuje skozi Sevnico, se mora vprašati, kdo je odgovoren zr tak0 stanje, za trošenje mate riala, dela in s tem denarja, ki ga baje za gradnjo postaje primanjkuje. O tem, ali je postaja v Sevnici potrebna ali ne. se je razpravljalo in ugotovilo dovolj. Dejstvo je, da je sevniška postaja za postajo Zidani most, na progi	Ljubljana—Zagreb
najvažnejša zaradi križišča proti Dolenjski in gospodarskega centra Sevnice.
Primer pri gradnji sevniške postaje kaže, kako se delati ne sme. Volivci lahko razumejo, da ni sredstev za gradnjo, če So druge gradnje za sedaj važnejše. Ne razumejo pa, zakaj je bilo zgrajenih toliko objek-
tov, ki- ne služijo v proizvodne namene, ki gotovo v času naše izgradnje niso tako važni kot sevniška postaja. To lahko vsak potujoči državljan ugotovi. Po Sevnici kritike gotovo ne bi bilo, če se z gradnjo na tak način sploh ne bi začelo. Kritika pa je zaradi nenačrtnega dela. Sprašujejo se, zakaj so prezgodaj rušili uporabne objekte, barake in zopet postavljali pro-vizorije? Zakaj so po nepotrebnem kopali in zopet zasipali jamo, gradili nepotrebne temelje? Zakaj so že ves potreben material skoraj dvakrat pripeljali in zopet odpeljali? Zakaj ni ostalo pri prvemu načrtu, če se je z delom že začelo? Zakaj So bili postavljeni in razdrti betonski opaži brez uporabe in zakaj se ne nadaljuje z-delom po drugem načrtu, če se je delo pričelo? Material je bil na razpolago, izvršena je bila lokacija, izdano gradbeno dovoljenje z utemeljitvijo, da so denarna sredstva na razpolago. Kdo Je sploh odgovoren za tako negospodarsko početje?
Vrednost nesmotrnega dela in trošenja materiala gre gotovo v težke milijone. Ali se ne bi raje ta denar uporabil za gradnjo stanovanj. Brez dvoma bi z zapravljenim denarjem pri gradnji sevniške postaje zgradili lepo število stanovanj. V Sevnici je velika stanovanjska kriza in železnica ni zgradila, kljub precejšnjemu številu že--'zniškega osebja, v Sevnici nobenega stanovanja.
Na vse to želijo sevniški volivci končno javen odgovor od odgovornih, zlasti sedaj, ko je železniški kolektiv prevzel upravljanje železnic v svoje roke.	R. c.
Zakaj se podjetja branijo zaposliti borce iz NOV?
Na okraje; odbor Zveze borcev v Krškem često prihajajo borci, ki prosijo, naj bi posredoval pri podjetjih, da bi dobili lažjo zaposlitev. Kajti izčrpani in oboleli zaradi posledic iz NOB niso sposobni opravljati težja dela, medtem ko je v različnih podjetjih dosti delovnih mest, ki jih opravljajo ljudje, ki so sposobni za težja delovna mesta. Kljub tema pa podjetja često nimajo razumevanja, da bi zaposlila borce iz NOB. Tako n. pr. gradbeno podjetje »Pionir« na Vidmu ni hotelo zaposliti borca od leta 1943, ki boluje na posledicah dobljenih v borbah. Kakor mnogi drugi se je tudi on obrnil na OOZB s prošnjo, naj bi se mu izdalo priporočilo za lažjo zaposlitev. OOZB je seveda ustregel njegovi prošnji in s tem storil svojo dolžnost, ni pa bilo istega razumevanja pri šefu delovišča na Vidmu tovarišu ing. Čmaku, ki je ob neki priložnosti (pri Jesenšku) izjavil, da njegovo podjetje ni hiralnica za borce. Zasmehoval je OOZB, češ da hoče zaposliti vse borce pri »Pionirju«, kar seveda ni res. Žalostno pa je, da ing, Čmak niti ne poskuša pomagati pomoči potrebnim borcem, zlasti še, ker mu je zaupano, da vodi podjetje, ki je last družbe.
Na žalost je takih primerov več, skoraj pa ni primera, da bi se podjetje zanimalo, kako je z borci, ali so vsi zaposleni itd. Kakor da niso borci tisti ki jim *Ve zasluga za to, da delovni kolektivi upravljajo tovarne in podjetja. To je velika pridobitev, ki ie ne bi bilo brez revolucije. Tega se morajo delovni kolektivi zavedati in zato naj ne bo več primera, da bi se podjetje branilo zaposliti borce.
S.
Iz posvetovali!« dopisnikov in sodelavcev PT
V nedeljo dopoldne je bilo v Cateških Toplicah posvetovanje dopisnikov in sodelavcev uredništva Posavskega tednika, katerega se je udeležilo preko 20 ljudi iz vsega krškega okraja.
Tvoja kri rešuje življenja...
zato bodi prostovoljni krvodajalec!
Po prvi svetovni vojni si je utrla pot transfuzija krvi kot posebna moda medicinske znanosti. S transfuzijo krvi mi danes rešujemo na tisoče bolnih, ki bi sicer neizogibno podlegli. Danes uporabljamo bodisi svežo kri, plazmo ali pa pruperviraus. S transfuzijo krvi ne rešujemo samo one, ki po poškodbi ne-.nadoma močno krvavijo, bodisi navzven ali navznoter, temveč tudi porodnice po težjih porodih. Slabotne in težke bolnike pripravljamo s transfuzijo krvi na operacijo. Po težjih operacijah dobijo operiranci kri, zlasti če sp je izgubili mnogo med operacijo. Dalje, danes dajemo kri pri nekaterih krvnih boleznih, slabokrvnih, pri težjih kroničnih boleznih (kot n. pr. revmatikom) itd.
Iz vsega tega je razvidno, kako velika je potreba po krvi. Nekaj časa so reševali stvar tako, da so imeli poklicne krvodajalce, ki So prodajali svojo kri, toda kri se ne more pla-* čati. Potrebno je, da imamo vsi posamezniki ali pa kolektivi toliko čuta odgovornosti do naših bolnih tovarišev, da Jim podarimo svojo kri. Dobrota je stokrat poplačana. Morda bo kdo oporekal in dejal, jaz ne potrebujem krvi in je tudi ne dam. Naj ga opomnim, da je preteklo leto dejal neki kmet na Primorskem isto, ko je prišla ekipa za odvzem krvi v vas, nista pa še minili dve uri, ko so se mu splašili konji in je nesrečno padel pod voz. Prav avtomobil ekipe ga je nemudoma odpeljal v bolnico kjer je dobil pet litrov krvi in rešili so mu življenje. Zato si zapomnimo: nihče ne ve, kdaj bo potreboval darovano kri. pa morda še celo svojo lastno kri!
V drugi polovici junija pride ekipa transfuzijskega zavoda iz Ljubljane tudi k nam. Do tedaj bodo aktivisti RK zbirali sezname prostovoljcev, ki bodo dali kri Za odvzem krvi naj se javijo fizično zdrave osebe od 18 do 60 let starosti. Mlajši ne pridejo v poštev, ker potrebujejo kri za svoj razvoj, pri starejših pa so krvna telesca že nekoliko spremenjena, da ne pride v poštev. Vsak prostovoljni krvodajalec bo podpisal izjavo, da ni prebolel oz. da ne boluje na malariji, tuberkulozi, zlatenici ali sifilisu. Na dan odvzema krvi ne sme krvodajalec uživati nič mastnega, tudi mleka ne. Zajtrkuje pa lahko kruh, čaj. črno kavo in sadje. Vsakega krvodajalca pa bo zdravnik-specialist za notranje bolezni temeljito pregledal. Obenem bo tudi rentgenolo&co pregledan.
Ugotovila ee mu bo Istočasno krvna skupina, sedimentacija in krvno barvilo. Po odvzemu krvi dobi vsak izdatno okrepčilo.
Točen datum, kraj in uro odvzemanja krvi bomo še javili. Oddaljene krvodajalce bo na kraj odvzema krvi dovažal avto.
Odvzem krvi za one, ki jih bo smatral zdravnik-specialist za zdrave, ne škoduje in ne bo nobenih posledic. Prvi prostovoljni krvodajalci v Ljubljani I so bili prav naši zdravniki klinik in predstavniki oblasti.
Zato se odzovimo vsi, ki smo zdravi, klicu po življenju bolnih tovarišev in jim darujrho svojo kri.
Dr. Mirko Krištofič
Nakazanih je bilo precej nujnih vprašanj, danih nekaj pametnih predlogov za izboljšanje lista. Predlagali so, naj se objavljajo v pretežni večini take stvari, ki zanimajo našega kmeta, razni politični komentarji, iz pionirskega življenja, vsak mesec naj bi bila priloga za naše žene in gospodinjstvo itd. Predlagali so, kar smo pozneje tudi sklenili, da bi izhajal Posavski tednik odslej ob petkih in ne ob sobotah, da bi ga sleherni naročnik prejel do nedelje, tudi v oddaljenejših — hribovskih vaseh.
To je bilo pivo posvetovanje, ki ga je sklicalo uredništvo Posavskega tednika, kjer smo prišli do zaključka, da so slična posvetovanja zelo koristna.
Popravek
V 17. številki PT se je vrinila neljuba pomota na 2. strani; II. odstavek se praviloma glasi: »Podobno je bilo s komornim kvartetom SKUD »Viktor Parma iz Krškega, ki je maloštevilne poslušalce povsem zadovoljil« in ne komaj zadovoljil.
„Slaierska v borbi"
5. -septembra letos bo na Ostrožnem pri Celju veličastno partizansko zborovanje »Štajerska v borbi«. To zborovanje bo zbor vseh borcev enot NOV in POS, ki so se borili na področju IV. operativne cone, političnih delavcev s terena, vseh borcev iz Štajerske, ki so se borili v NOV in POS na ostalih področjih naše republike ter v enotah NOV in POJ bratskih republik. Nadalje bo to zbor vseh izseljencev In internirancev, ki jih je okupator izselil ali interniral s področja IV. operativne cone.
Pripravljalni odbor za proslavo »Štajerska v borbi« poziva vse borce partizanskih enot iz Štajerskega, Koroškega in Prekmurja (XIV. divizije, brigad — Šlandrove in Zidanškove, odredov — Kamniško zasavskega, Lackovega, Kozjanskega, Vzhodno- in Zahodno-koroškega, Kokrškega, Pohorskega, enot VDV, borcev kurirskih relejnih stanic, partizanskih bolnišnic, tiskarn, delavnic itd.), nadalje vse politične aktiviste, internirance in izseljence, naj se te svečane proslave udeleže
V ta namen naj vsi tovariši,, bivajoči na Štajerskem. Koroškem in v Prekmurju, na katere se nanaša gornji poziv, pošljejo na sedeže Zveze borcev svojih okrajev naslednje podatke:
1.	Ime in priimek ter partizansko ime.
2.	Kdaj je vstopil v NOV oziroma postal politični aktivist na terenu, bil izseljen ali interniran ter do kdaj.
3 Katerim zgoraj navedenim enotam oziroma organizacijam je pripadal (brigadi, odredu itd.). Ce je bil aktivist, kje je bilo njegovo delovno področje.
4.	Kakšen položaj, funkcijo ali čin je imel.
5.	Katera odlikovanja ima.
6.	Točen naslov sedanjega bivališča.
Na osnovi navedenih podatkov se bodo bivši borci in aktivisti porazdelili v tiste enote, v katerih so se nahajali ob vstopu v NOV in POS na področju Štajerske in Koroške
Bivši borci, ki niso vstopili v NOV in POS na področju Štajerske in Koroške, pa so se borili na tem področju, se bodo razporedili v enote, ki so se nahajale na tem področju
Iz bivših borcev ter p olitičnih aktivistov Staiercev Korošcev in Prekmurcev, ki so se borili v NOV in POS v ostalih krajih LRS in FLRJ, se bo za zbor formirala posebna enota.
Ker je mnogo tovarišev iz zgoraj navedenih enot v ostalih okrajih Ljudske republike Slovenije, v ostalih republikah ter enotah JLA, naj omenjene podatke pošljejo na naslov Glavni odbor Zveze borcev LRS. pripravljalni odbor »Štajerska v borbi«.
Ti podatki naj se pošljejo najkasneje do 15. junija 1954
Ljubljana, II. maja 1954.
Glavni odbor Zveze borcev Slovenije Pripravljalni odbor
©bi
Dne 29. maja 1954, ob 9. uri dopoldne, bo XV seja Okrajnega zbora in zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora v domu »Partizan« v Krškem s predlogom sledečega dnevnega reda:
1.	Izvolitev dveh overovate-ljev zapisnika.
2.	Poročilo o funkcioniranju planskih instrumentov v 1. tromesečju 1954.
3.	Razprava in sklepanje o reorganizaciji gozdarske službe:
a)	imenovanje upravnika Okrajne gozdne uprave.
4.	Razprava in sklepanje o predlogu predračuna dohodkov in izdatkov gozdnega sklada in vodnega sklada Okrajnega ljudskega odbora za leto 1954.
5.	Razprava in sklepanje predloga Odloka o stanovanjski skupnosti na območju okraja Krško.
6.	Razprava o odloku dopolnilnih plač; a) razprava in sklepanje o osnutku odloka o uvedbi dopolnilnih plač državnih organov OLO ter njegovih predračunskih ustanov in zavodov,
b)	razprava in sklepanje o potrditvi pravilnikov o plačah uslužbencev v zdravstvenih ustanovah, c) razprava o potrditvi odloka o uvedbi dopolnilnih plač uslužbencem občinskih ljudskih odborov.
7.	Dopolnitev Sveta za prosveto in kulturo.
8.	Razrešitev in novo imenovanje šefa Posredovalnice za delo.
9.	Razrešitev nekaterih članov in namestnikov Okrajne komisije za kmetijski zemljiški sklad in imenovanje novih.
10.	Potrditev določb o dodelitvi zemljišč in zemljiškega kmetijskega sklada gospodarskim organizacijam.
11.	Razno.
Po zaključku seje obeh zborov pa bo v istih prostorih ob 15.30 IV seja Okrajnega zbora proizvajalcev s predlogom dnevnega reda:
1.	Izvolitev dveh overovate-ljev zapisnika.
2.	Razprava in sklepanje o funkcioniranju planskih instrumentov v 1. tromesečju za leto 1954.
3.	Sklepanje o načinu likvidiranja finančnih razmerij nastalih z ocenitvijo osnovnih sredstev gostinskih podjetij in gostišč.
4.	Sklepanje o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1953.
5.	Razprava po poročilih Komisij za pregled nekaterih gospodarskih organizacij na območju okraja.
6.	Razno.
Iz tajništva OLO Krško
Sodni odmeri is Brežic
ZARADI NEDOVOLJENE TRGOVINE
so bili pred okrajnim sodiščem v Brežicah obsojeni: na mesec dni zapora pogojno za dve leti Franc Žibert z Bregov, ker je kupil 100 litrov vina v Vel. Podlogu za dve ženski obleki in moški jopič, nato pa to vino neupravičeno na drobno prodajal na svojem domu po 110 din;
na 8000 din denarne kazni ali 40 dni zapora Alojz Bračun, kmet v Dekmarcah, ker je od raznih prodajalcev v našem in celjskem okraju kupil 18 kub. metrov smrekove hlodovine po 7000 din, les razžagal v deske in jih naprej prodal v Zagreb po 14.000 din za kub. meter;
na 5000 din denarne kazni ali 25 dni zapora pogojno za dve leti Alojz Gramc, industrijski delavec iz Nove vasi, ker je kupil od neznanega kmeta na Hrvaškem 650 litrov vina po 80 din in ga na svojem domu na drobno prodajal po 120 din;'
na 4000 din denarne kazni ali 20 dni zapora Martin Colarič, kmet iz Sel, ker je kupil od raznih kmetov za gostilničarko Alojzijo Medičevo najmanj 2500 litrov vina in prejel zanj najmanj 3000 din nagrade;
na 4000 din denarne kazni ali 20 dni zapora Jože Barbič, kovač v Šutni, ker je kupil od Kmetijske zadruge Podbočje 220 litrov vina in ga prodajal na drobno raznim strankam;
na 1000 din denarne kazni ali pet dni zapora za dobo enega leta Rafael Zupančič, delavec pri Pionirju v Krškem, ker je kupil v Kostanjevici ovco, jo z domačo ovco vred zaklal ter meso razprodaial po 160 din.
opazil, da prihaja po glavni cesti z njegove leve strani tovorni avto zadružnega podjetja »Posavje« v Krškem. Ker je imel ta krški avto prednost vožnje, je obdolženi Ljubej za trenutek ustavil svoj avto, vendar ga je zopet pognal, preden je bil krški avto mimo. Zato se je zaletel v desni blatnik tovornjaka »Posavje« ter mu povzročil za 9000 din škode in ogrozil življenje več oseb na avtomobilu. Ljubej je bil obsojen na dva meseca zapora pogojno za tri leta.
Z VILAMI JE ZABODEL
v roko delavca Jožeta Bariča med prepirom delavec Jože Škoda iz Gazic. Obsojen je bil na 21 dni zapora.
Vpis v Gostinsko šolo L1954/55
S šolskim letom 1954-55 je prevzela Gostinsko šolo Gostinska zbornica LRS. S tem je bila ustvarjena tesnejša povezava operative s šolo ter so zagotovljeni šoli ugodnejši pogoji za strokovno usposobitev učencev.
Praktični pouk je v šolskem obratu Hotel Bellevue, kjer se lahko učenci do potankosti spoznajo z delom v strežbi, kuhinji kakor tudi hotelskih poslih ter dobe vpogled v celotno obratovanje gostinskega podjetja. Šolski obrat je namreč gostinsko podjetje odprtega tipa, namenjen praktičnemu usposabljanju učencev.
KRIVE PODATKE ZARADI DAVKOV
o dajali in bili zato obsojeni: na 6000 din denarne kazni ali iO dni zapora Jože Krošelj, imet v Okljukovi gori, ker je irijavil komaj tretjino svojega anskega vinskega pridelka, ki ;a je imel v resnici 3000 litrov;
na 5000 din denarne kazni ati 15 dni zapora pogojno za eno eto Franc Žerjav, kmet iz Cur-lovca, ki je prijavil le 1700 tirov vina namesto celotno koli-ino 3800 litrov; na 5000 din denarne kazni ati 15 dni zapora pogojno za dve eti Viktor Osojnik, kmet s Spodnje Sušice, ker je zatajil 000 litrov vina; na 5000 din denarne kazni ati 15 dni zapora pogojno za eno eto Franc Pintarič, kmet iz /itnje vasi, ker je zatajil 700 itrov vina;
na 3000 din denarne kazni ati 5 dni zapora pogojno za dve eti Ivan Kovačič, kmet na Bre-ovici na Bizeljskem, ker je atajih 700 litrov vina; na 3000 din denarne kazni ati 5 dni zapora pogojno za eno eto Anton Travnikar, kmet v )ramljah, ker je zatajil 1200 li-' rov vina;
na 3000 din denarne kazni ati 5 dni zapora Andrej Žmavc iz fitnje vasi, ker je zatajil 1790
POGOJI ZA VPIS V ŠOLSKEM LETU 1954-55
V šolo se sprejemajo gojene! in gojenke z dopolnjenim 15. letom starosti. Zahteva se uspešno končana popolna nižja srednja šola. Za vpis v šolo je potreben zdravniški pregled. Vsi prijav-ljenci opravljajo tudi obvezen nastop (preizkus spretnosti, okretnosti, spomina itd.) ter sprejemni izpit iz slovenskega jezika (narek in obnova) in računstva (snov nižje gimnazije). Dijaki, ki so opravili nižji tečajni izpit na gimnaziji s prav dobrim ali odličnim uspehom, so oproščeni sprejemnega izpita lz slovenskega jezika in računstva. Kotkovane prošnje za sprejem je treba vložiti na ravnateljstvu šole do 7. junija 1954. Prošnji mora biti priloženo spričevalo o dovršeni nižji gimnaziji ter rojstni list.
Sprejemni izpiti bodo 17. junija. Istega dne bo tudi obvezni zdravniški pregled.
Za naknadne sprejemne izpite je treba vložiti prošnjo do 5. septembra. Naknadni sprejemni izpiti pa bodo 15. septembra 1954.
Šolsko leto 1954-55 prične 17. septembra 1954,
Vse morebitne spremembe bodo objavljene v dnevnem časopisju.
na 2500 din denarne kazni* ati ; 12 dni zapora pogojno za eno leto Terezija Jagodič, kmetica na Piršenbregu, ker je zatajila 868 litrov vina.
JAVNI PROMET JE OGROZIL
šofer tovarne opeke Napred v Samoboru Dragotin Ljubej, ko je vozil proti predpisom s to-, vornim avtomobilom po kolo- i vozni poti iz Zagaja proti Bi-strici-Podsreda. Pri stiku s kolovozne poti na glavno cesto je
Starše in tudi učence vabimo, da si ogledajo Gostinsko šolo, Dom gostinske šole in obrat Hotel Bellevue 5., 6. ali 7. junija v času od 9. do 16. ure, ko jim bodo predavatelji šole ne le razkazali vse prostore, temveč tudi dali vsa pojasnila o pouku in delu učencev.
Podrobnejša navodila o sprejemu in o pouku v šoli daje Okrajna gostinska zbornica za okraj Krško.
KMETIJSKI RAZGLEDI
SebnHbU hrešč
(Leptinotarsa decemlineata)
Tega rumenega krompirjevca, ki ima na krilih 10 črnih prog, je kaj lahko spoznati. Mislim, da ni več kmeta, ki bi ga ne poznal ali vsaj slišal govoriti o njem.
V krškem okraju, kjer so prvo okužbo odkrili že leta 1946, torej prvo v Sloveniji, živi koloradski hrošč mirno in brezskrbno življenje. In to zato, ker se mu za zdaj ni bati, da bi mu zmanjkalo hrane (krompir je namreč nam in hrošču glavna hrana) in ker sc mu ljudje milostni in razumejo njegovo pravico do" življenja. V Ameriki, kjer se je ta hrošč najprej razpasel, so gledali nanj s podobnimi očmi in z enako mislijo v srcu, nato so pa le spoznali, da ta nedolžni hrošček ni tako nedolžen kot se zdi.
Vprašujemo se: Zakaj ni tako nedolžen? Zato, ker se zelo hitro množi (vsaka samica, ki lahko živi dve leti, odloži ■'■sako leto povprečno 700—800 jajčec ali skupno do 2400 jajčec) in ker lahko napravi ie zaradi svojega številnega potomstva ogromno škode. Saj je potomstvo ene same samice v poldrugem letu 8 milijard, ki potrebuje za svojo prehrano 1500 ha krompirjevih nasadov ali če se približamo našim razmeram dve tretjini krompirjevih nasadov v krškem okraju.
Potomstvo 40 samic bi lahko požrlo ves krompir v Sloveniji.
Torej je strah upravičen. Te-
koloradski hrošč ni brez vzroka prištet med karantenske škodljivce Država žrtvuje za uničenje tega škodljivca milijone, vendar vse kaže. da je uspeh dosedanjih akcij neznaten, ponekod pa sploh ne smemo govoriti o uspehih
V krškem okraju se kmetje
—	vse tako kaže — ne boje nedolžnih zverin, ki tihotapilo iz njive na njivo svoje potomce. Nekoč, pred nekaj stoletij, so se kmetje te zemlje uprli graščakom, ker so živeli na račun njihovih žuljev. — Za tega gospoda .pa, ki ga znanstveniki imenujejo Leptinotarsa decemlineata. ne najdejo kmetje dovolj korajže, čeprav ta gospod in njegova deca prav tako živi na račun njihovih žuljev. Le majhen je in še lep povrhu — zato je vreden podcenjevanja.
Jaz pa pravim: Le vkup, le vkup uboga gmajna.
Na Ljubljanskem barju so se ored dvema letoma kmetje posmehovali koloradariem — to ie tistim, ki so uničevali tega rumenega »božčka«, lani pa so objokani prihiteli v Ljubljano s prošnjo: Za božjo voljo, pomagajte nam! Imeli so njive rdeče od ličink in že je kazalo da bodn brez krompirja. Takrat so nrišli koloradaril kar prav. -
No rečem, da je v vsem vr”kem okraju huda nevarnost
—	vem pa. da bodo tam, kjer lani poleti in jeseni niso obirali ali škropili, hrošči kmalu
ga se zavedajo vse države in I •"mo« č« rd«o. Ver so. kot m
Sl
jililti kotiček
Gasilstvo v novem veku
C. STAREJŠA DOBA (Nadaljevanje)
Uvedel je take tlačne cevi Jan van der Hayde v Amsterdamu leta 1672. Ker pa tudi niso dolgo držale, so poizkusili s cevmi iz usnja, ki so jih spočetka seši-li, potem pa skovali (znitali). Pa tudi te cevi so imele dve napaki, da so namreč bile sicer res bolj trpežne, toda zato neprimerno bolj okorne in drage, Ze leta 1720 je tkalec Beck v tipskem napravil prve tkane cevi, ki so se potem polagoma udomačile.
Skoraj istočasno s tlačnimi je uvedel pri brizgalni Jan van der Hayde tudi sesalne cevi (1672); bile so prvotno iz bakra, pozneje iz usnja. Točnejši podatki o tem pa manjkajo.
Pripomnil bi še, da so bile prve gumirane in preparirane ko-nopne cevi izdelane šele leta 1874 v tvrdki Beuringen v Hannovru.
Z uvedbo vetmika, tlačnih in sesalnih cevi, je postala brizgalna, če jo motrimo iz čisto mehaničnega in teoretskega stališča, za gašenje prav sposobna priprava, s katero so lahko ogenj učinkovito in stanovitno napadali in krotili. Toda za čim hitrejši naskok je bilo vse, dovoz, orodje in priprava preveč okorno, kakor vobče vsa gasilska oprava. Preden so brizgalno pripeljali, postavili in vse uredili, je minilo že toliko časa, da se je požar navadno že preveč razširil.
Temeljnih novosti v konstrukciji ročnih brizgaln od teh časov ne beležijo več. Iz težkih, okornih orodij se je polagoma razvila današnja enostavna, priročna in praktična brizgalna na človeški pogon in je dobila' v sredi preteklega stoletja prvo samodelu-iočo sovrstnico v parni brizgalni, ki jo je pa danes že popolnoma izpodrinila lahka motorna brizgalna.
Nauk o mehanizmu in fizikalnih temeljnih pojmih brizgalne je pa poglavje zase, ki ga tukaj ne bomo načeli.
Kako globoko je bila prazna vera še v tem času iznajdb in tehničnega napredka zasidrana ne le v preprostem ljudstvu, temveč tudi v naivišjih krogih, nam pričata naslednja dva primera. Leta 1742 je izdal vojvoda Ernest Avgust saško-weimarski tole naredbo: »Upoštevajoč, da požari prizadevajo toliko gorja in jih ie treba zato preprečiti, naročam, da mora biti v vsakem mestu in vasi pripravljenih več lesenih krožnikov, s katerih ie že kdo jedel in na katere se mora na praznik pri pojema loči luni opoldne med 11. in 12. uro s sveže tinto in novim peresom narisat* fipure in napisati besede po priloženem vzorcu. Če izbruhne požar, se mora en tak krožnik
z besedami »v Imenu božjem« vreči v ogenj, in če se ogenj ne bj dal ukrotiti, se naj to ponovi še dvakrat, s tem bo požar gotovo pogašen. Take krožnike morajo imeti shranjene v mestih župani, v vaseh pa rihterji, in jih morajo na naveden način v primeri sile uporabiti, vendar na; ostane ta naredba za meščane kakor za kmete tajna. Dano v VVeimaru dne 24, decembra 1742.«
Tudi vvtirttemburški vojvoda Karel, ki je bil sicer vsestransko nadarjen vladar in dostopen za časovne novosti, je nekoč pri ognju skušal uporabiti neki »žepen« s tem, da, je po nasvetu jahal okoli požarišča in izgovarjal neke kozje molitvice.
Ce je bilo v najvišjih krogih tako, si lahko mislimo, kakšne prazne vere so bile v navadi šele pri preprostem ljudstvul
(Dalje prihodnjič)
FRANC ŠETINC:
slišati, izvrstno prespali zimo.
Naj navedem en račun: V • Krškem pri stadionu je šlo, kot pravijo, 300 hroščev prezimovat. Pomnožimo 150 (približno polovica od teh je samic) z 800. Dobimo 120.000 hroščev. Da je od teh spet polovica samic, torej 60.000 z 800 — dobimo 48 milijonov hroščev v okolici stadiona.
Vse to nam narekuje, da se bomo morali začeti temeljito boriti proti »božčkom«, da bo treba upoštevati vse uredbe in odloke, ki bod0 prišli od okraja ali občin.
K organizaciji se bomo spet povrnili v eni prihodnjih številk — za zdaj pa je dolžnost vseh pridelovalcev, da se pokorijo predpisom in da bodo vse prijave občinskih vodij za zatiranje koloradskega hrošča vzete kot argument za kaznovanje.
Ker je letošnja mokra pomlad zavrla delo na polju in s tem saditev krompirja smo preložili množični pregled krom-pirišč od 23. maja na 30. maj.
Vsi kmetovalci in prideloval-ei krompirja morajo v nedeljo, 30. maja, pregledati svoje krompirjeve nasade in o pojavu hrošča javiti občinskemu vodji.
V prihodnji številki boste lahko prebrali navodila za uničevanje koloradskega hrošča in krompirjeve plesni. Saj je mokro leto primemo za razvoj plesni in uničenje krompirja.
Monice in dopisi iz
našiti
kraiev
Nni it bo rahlo zemljica
Po težki in dolgotrajni bolezni nas je za vedno zapustila učenka 2. razreda osnovne šole v Globokem Pepca Slovenc. Meseca avgusta bi bila dopolnila deveto leto. Pepca je bila stara komaj šest let, pa je že znala pisati Bila je zelo bistre glave. Ko je začela hoditi v šolo, ji je bila šola največja skrb. Domače haloge je redno delala doma. Naj je bil dež ali sneg, ona je prišla v šolo. In iz vsega tega izvira njena prezgodnja smrt.
Pepca se je zel0 prehladila in končno zbolela. Tako je ležala na bolniški postelji več mesecev. Večkrat je vprašala mamico, kdaj bo ozdravela. Mamica ji je odgovarjala, da takrat, ko pride pomlad meseca maja. Tako zelo se je Pepca veselila pomladi. Mislila je. kako lepo se bo igrala s svojimi sošclci na cvetočih travnikih ...
V najlepšem času, ko je vse cvetelo, je umrla 11 t. m Sošolci in sošolke so ji prinašali cvetja okrog njene krste.
Na njen pogreb smo se pripravili tudi mi dijaki. Naučili smo se pesmi: »Pomladi vse se veseli«. Pri odprtem grobu se je njena prijateljica tov. Marina Vučajnk poslednjikrat poslovila od nje. Nato smo zapeli še
Ameriški sedlarski strokovnjak
v Mariboru
Strokovnjak za sadjarstvo iz ZDA prof. Thies, ki je bil pri nas že v januarju 1953, nas je v preteklem tednu zopet obiskal ter imel razgovore s slovenskimi sadjarji na Primorskem, v Ljubljani in Mariboru. Zanimal se je za način uničevanja ameriškega kaparja in drugih škodljivcev in bolezni pri nas, obenem pa tudi, kako je z obnovo sadjarstva.
Govoril je o kaparju v Ameriki in med drugim poudaril, da je uničevanje škodljivcev in bolezni zelo intenzivno in kljub temu da imajo kaparja že nad štirideset let, pridelajo na 1 ha povprečno 20 do 30 tisoč kg sadja. Od tega je v najslabšem primeru 10 odst. neprimernega za trg kot prvovrstno, zato se uporabi za industrijsko predelavo, ki pa ima zelo slabo ceno.
Kmetijska pospeševalna služba je tako organizirana, da lahko dobi vsak sadjar, če se zanima, s pomočjo letakov, radia, sestankov in posebnih navodil odgovor na vsako vprašanje glede uspešnega sadjarjenja. Glede nastopa posameznih bolezni in škodljivcev s0 sadjarji redno obveščeni, in ko je objavljeno n. pr v radiu, da se je pojavila v tem pogledu neka nevarnost, da naj poškropijo drevje v dveh ali treh dneh, pričnejo takoj z delom, ker so na osnevi izkušenj prepričani v uspeh. Vsa navodila dajejo strokovnjaki, ki so plačani od države m imajo stalno povezavo s terenom in sadjarji, ki so zopet združeni v raznih klubih, kjer nesebično razpravljajo o vedn0 novih izkušnjah.
Za uničevanje kaparja so strokovnjaki ugotovili in odbrali šest vrst parazitov — za-todalcev, ki jim na drevju uni-
»Vigred se povrne«; sleherno se je oko orosilo.
Naj ji b0 rahla domača zemljica in žvrgolenje ptic naj ji vsak dan prinaša tople pozdrave od šole, učiteljev, sošolcev in sošolk.
Silvana Kržan, dijakinja.
Globoke
IZ KRŠKEGA
Na večer pred rojstnim vom maršala Tita se je v dvorani v Krškem vršila
demija, ki jo je priredilo TVD Partizan Krško.
Uvodoma je tov. Zupančičeva v lepih besedah na kratko opisala življenjsko pot našega maršala Tita, nato pa so sledile fizkulturne točke. Nastopili so cicibani, pionirji, mladinci in mladinke, člani in članice v raznih prostih, zletnih in simboličnih vajah ter vajah na orodju.
Akademija je dobro uspela in tudj obisk je bil zadovoljiv, saj je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička.
Mladina iz Podbočja
V nedeljo popoldne, 23. maja, je v dvorani KZ v Podbočju pod vodstvom učiteljice tov. Helene, mladina iz Podbočja priredila veseloigro »Svojeglavček«.
Vlogo gostilničarja je imel tov. Kodrič, njegove hčerke Polonce tov. Colaričeva, služkinje Čile tov. Zugičeva, hlapca Jožeta tov. Hribar, turista Kohna iz Zagreba učiteljica tov. Majda in vodiča Toneta pa tov. Zugič.
Vsi so svoje vloge prav dobro odigrali, posebno odlično pa je tov. Majda podala Kohna, vodiča Toneta in hčerko Polonco.
Tov. Heleni in tov Polakovi se zahvaljujemo za trud in ju prosimo, da nadaljujeta s prireditvami, kajti mladina je sposobna marsikaj koristnega nuditi narodu pod dobrim vodstvom učiteljstva, ki naj jim bo v spodbudo in veselje polna dvorana.
Publiko pa prosimo, da bo v bodoče med dejanji mirna, ker sicer moti prireditev.	P-.
dne-
kino
aka-
Bozpis šflpendii Sveta m zdravstvo m soc. politiko pri 0L0 Krško
či 90 odst. i kaparjev, seveda popolnoma pa ne in je škropljenje še vedno potrebno. Tudi v Nemčiji preizkušajo ta način uničevanja, v najkrajšem času pa bo pričel tudi inštitut v Zemunu, kjer preizkušajo že parazite zelo škodljivega ameriškega ali murvinega prelca, ki objeda na vsakovrstnem gozdnem in sadnem drevju listje ter dela s tem veliko škodo.
Škropljenje se izplača povsod, kjer se za sadjarstvo resno zanimajo, in površnost, kot nikjer, tudi tukaj ni dobra. Seveda, samo škropljenje tudi ni dovolj, potrebna je še splošna oskrba, predvsem pa gnojenje. Na tak način bomo lahko tudi pri nas dosegli visoke pridelke, predvsem pa še lahko to pričakujemo od novih sadovnjakov. pri katerih se uporabljajo sadike sort, ki so cepljene na šibke vegetativne podlage, kakršnih imajo nekaj tudi že v krškem okraju,	P
Pri Okrajnem Ljudskem odboru pri Svetu za zdravstvo in socialno politiko za okraj Krško je osnovan fond za šolanje otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Da bi se višina štipendij pravilno razdelila na vsakega učenoa-dijaka, je potrebno, da le-ti dostavijo tajništvu za Soc. politiko in zdravstvo pri OLO do 15. junija naslednje dokumente:
1.	potrdilo, da so starši padli v NOV ali da so žrtev faš. nasilja ali da so prosilci sami sodelovali v NOV.
2.	potrdilo o imovinskem stanju prosilca in ostale družine, ki ga vzdržuje.
3.	potrdilo o višini prejemanja pokojnine oziroma invalidnine ali otroškega dodatka, ki ga družina, katera prosilca vzdržuje, že prejema.
4.	potrdilo o obiskovanju šole ter zadnji učni uspeh.
5.	mišljenje in predlog občinske Zveze borcev o dodelitvi in višini štipendije,
6.	kratek prosilčev življenjepis.
Višina štipendij - se bo dolo-
Selekcijska postaja za perutnino v pri Dobovi
Selah
Selekcijska postaja za perutnino v Selah pri Dobovi, ki prejme od OLO Krško 800.000 din kredita in zaposluje dva uslužbenca, ima trenutno 730 piščancev jerebičarske štajerske pasme; namerava pa imeti v bodoče vsaj 400 kokoši-jaj-čaric. Jajca bo selekcijska postaja imela v glavnem za valilnico, iz katere bo potem prodajala enodnevne piščance. V letu 1951 so postavili dva kokošnjaka, ki so ju preuredili v notranjosti v letošnjem letu, iz okrajnega kredita pa bodo
čala z ozirom na vrsto šole, v kateri se otrok šola, in to:
1.	Za učence v osnovnih šolah do 2000 din mesečno.
2.	za učence srednjih in strokovnih šol do 3000 din mesečno,
3.	za študente na univerzah, visokih šolah in akademijah do 4000 din mesečno.
Štipendija se poveča za 1000 din mesečno, če se učenec šola izven mesta, kjer prebivajo starši oziroma izven gospodinjstva, ki mu pripada.
Prošnje, opremljene z gornjimi prilogami brez taks, naj prosilci do gornjega roka dostavijo tajništvu za zdravstvo in soc. politiko pri OLO v Krškem. O gornjem seznanite starše, rednike oz. skrbnika teh otrok in poskrbite, da bodo prošnje pravočasno vložene in da ne bo izostal nobeden otrok.
Iz pisarne
OO ZB NOV KriSko
Hrepenenje
nabavili valilnik, naredili okoli farme ograjo, prav tako pa tudi preuredili notranjost kokošnjakov: postavili bodo umetne koklje, naredili v njih grede, popravili strehe. Kar pa so kreditov že črpali, pa so jih porabili za krmo za piščance to razni droben inventar.
Tako selekcijska postaja s pomočjo družbe vrši svojo nalogo v splošno zadovoljstvo: Širi donosno čisto pasmo jerebičaste Štajerke, ki se je v Posavju po osvoboditvi skoraj popolnoma opustila.	D. V.
iiiiiiiiinininnninmiiniiniiininniiniiimnniiiimniinHininniiiiinniiiiniiiiinniiiiiiiiiinniiniiiniinninmiiiiinnnniiiiniiiiinnmnniiniiiiirrniniinnuiiniiiitimiinfninniiiiiiiiitiiiiiniiiniiifiiiiiiuiniiiiniiiirniniiffiiHniiiniimfi
zu. In vesel je bil zdravja, ki je razveselila prijetne utrujenosti, kipelo iz njenih prsi.	ki je sledila prijetnemu telesne-
BSZELJSK0
Tretja izmena taborjenja obveznikov pred vojaške vzgoje je bila v torek končana, četrta pa je te dni v Sevnici.
Obvezniki predvojaške vzgoje so se pokazali kot vzorni, discipliniran; mladinci, kar niso potrdili le predstavniki ljudske oblasti krškega okraja, temveč tudi višji oficirji JLA, tako tov. polkovnik Vodopivec iz Beograda, tov. major Pavičič iz Zemuna in "Kocjančič iz Ljubljane.
Lepo urejena gradova v Kostanjevici in pa Orešju pa boste še dolgo pričala o njihovem bivanju, prav tako pa tudi o vodstvu taborjenja, za kar moramo še prav posebno pohvaliti kapetana tov. Dušana Opačiča, tov. Ica Filipiča ter vse komandirje vodov. D. V.
(Nadaljevanje in konec)
Čez minuto ali dve je zagledal zasledovalca, ki si je s težavo utiral pot skozi grmovje. Ko je prišel do drevesa, na katerem se je skrival Franc, je za hip obstal in si z robcem obrisal poten obraz. Nato je tekel dalje in kdaj pa kdaj ustrelil Iz brzostrelke. Ko je prišel na kraj gozda, se je pognal v bližnjo koruzo, misleč, da je ubežnik po njej nadaljeval pot. Čez čas je bilo slišati streljanje že daleč stran od gozda.
Franc je na drevesu počakal noči. Šele ko je legel siv mrak v dolino, je zlezel na tla. Previdno se je splazil proti koruzi, od tam pa po polju dalje proti hribu ...
Pot ga je peljala mimo doma. Za trenutek je obstal, kakor bi pomišljal, če sme kar tako mimo žene. Odločil se je nadaljevati pot. Nekaj korakov od poslopja pa je zopet obstal.
»To noč lahko prebijem pri njej,« je pomislil. »Nemci ne vedo, kdo sem ..« Kot že tolikokrat se je spomnil ženinih besed: »Nemci še vedno mislijo, da si na delu v Nemčiji ...«
Sedaj je po tolikem času zopet doma. Kakor v potrdilo te njegove ugotovitve, je žena zaropotala z lonci, ki jih je predevala na štedilniku.
Bolno se je nasmehnil. Kako brezskrbna je? je Domislil. Če bi ji zaupal resnico, bj bila drugačna ,.,
Nekaj težkega Je čutil v sebi. Nekaj ga je dušilo. Tudi srce je bilo močno, v presledkih, kakor da bo zdaj zdaj prenehalo biti. Hkrati pa so se mu vsiljevala vprašanja: Kaj če ti bodo sledili s psi? Ali se ti ne zdi, da tvegaš njeno in svoje življenje? Kaj pa dolžnost, ali si nanjo pozabil? Tovariši mislijo, da si jih morda že izdal ... Premisli ...
One druge misli so bile bolj bodrilne: Nemci mislijo, da si zbežal v hribe. Ne bodo ti sledili. Tudi ne vedo. kdo si in kje živi tvoja žena. Na Reziko ne bodo pomislili. Saj vedo, da je njen mož v Nemčiji...
Zena, ki se je prikazala na pragu, je prekinila njegove misli. Na mizo je položila domače klobase, kruh in čaj. Nato je prišla k njemu in ga prijela za roko.
»Pridi, Franci Lačen si ...«
Potegnil jo je k sebi in strastno poljubil.
Ona se mu je izvila iz objema. »Celo noč bom tvoja, ljubi ... Sedaj se pa lepo vsedi za mizo in pojej vse, kar sem ti pripravila ...«
Te njene besede so ga vzrado-stile. Spomnile so ga na čase, ko še ni bilo vojne in je ona kakor ' danes skrbela zanj.
Vtem ko je jedel klobase in prigrizoval kruh, je pogledoval na ženo, ki mu je sedela nasproti. Nič se ni spremenila, si je mislil. Zadovoljen je bil nad rdečico, ki se je zrcalila na njenem obra-
Kakor bi uganila njegove misli, mu je rekla:
»Franc, ali kaj misliš na življenje, k; ga bova živela po vojni? Veš, večkrat se ukvarjam z mislijo na nove čase, ki prihajajo? Prvo, kar si bom želela, bo otrok ...«
Ob teh njenih besedah se je nehote nasmehnil. Spomnil se je njunega življenja pred vojno.
Takrat sta, še preden sta se poročila, sklenila, da ne bosta imela otroka, dokler si ne bosta priskrbela vse potrebno za življenje. Hišo je sicer podedoval, toda potrebovala sta še toliko drugih stvari. Sklenila sta, da se bosta oba zaposlila v mestu. Ostala sta samo pri sklepu, kajti niti eden niti drugi ni dobil zaposlitve. Šele nekaj tednov pred prihodom Nemcev se je on zaposlil na žagi v sosednji vasi. In tako sta ostala brez otroka ...
»Prav gotovo bo drugače, Rezika,« ji je odgovoril.
Prinesla mu je sveže perilo, v katerega se je preoblekel. Kakor bi se rešil težkega bremena, se mu je zdelo, ko je odvrgel umazane cunje, ki jih je prej imel na sebi.
Ko je legel v posteljo, mu je bilo, kakor bi se prerodil. Mehkoba in vonj posteljnega perila sta ga omamila, da je nehote zaprl trudne veke. Vzdramil se je i
šele, ko je začutil ženo, ki je po- j Prej vedno opozarjale, tem, ko je ugasnila luč, legla po- j Na sebi je čutil drgetajoče leg njega.
Šele čez čas • sta se zavedala.
Kakor vselej, sta se tudi to pot »Rezika, najin položaj je brez-
mu uživanju. Ležala sta vznak in se vdajala sanjskim mislim na bodočnost.
Toda Franca so kmalu zapustile prijetne sanje. Misel na preživeto, mu n; dala miru. Kaj če mi bodo sledili s psi? se je vdrugič strahoma vprašal. Ni se bal toliko zaradi sebe, kolikor se je bal zaradi žene, -ki je ležala poleg njega tako spokojno in mirno, kakor da se ni nič zgodilo in da jima ne preti nobena nevarnost.
Še je čas! ga je nekaj v notranjost; opozarjalo, naj se poslovi in nemudoma odide ...
Morda bi bil prisluhnil temu notranjemu glasu, da se ni tisti trenutek prižela k njemu in se zagrizla v njegove ustnice. Vdal se je navalu njene strasti in pozabil na vse — tucli na nevarnost ...
Nato sta oba hkrati planila pokonci in prisluhnila laježu psov.
Nemci so mi na sledi! je presunilo njegovo notranjost.
2ena se ga je krčevito oklenila:
»Franc, Nemci so .,.«
Ali je kakšen izhod? Seveda ga nj ... Okna gledajo na dvorišče, a tam so že Nemci ... Ali je bilo tega treba? Uničil si sebe in ženo ... Kaj si bodo mislili tovariši o tebi, ko bodo zvedeli, kako klavrno si Jkončal? ... so ga kljuvale tiste misli, ki so ga
te, imej sebi! ,..
upenl ... Toda rotim vsaj malo poguma i Branila Se bova! ...«
Na vežna vrata je začel nekdo udarjati s pestmi. Ropotanje po vratih je spremljal lajež psov, ki so se zaganjali proti oknom. Razločno je bilo slišati prasketanje njihovih tac po oknih.
Postavila sta se k vratom. On je imel v roki sekiro. Ko je privil k sebi ženo, da bi jo zadnjič poljubil, je rekla:
»Morda še ni vse končano?... Izgovoriva se, da si prišel iz Nemčije na dopust ...«
S poljubom ji je zadušil besede. Rekel ji je:
»Rezika, oprosti mi! Hrepenenje bo krivo najine smrti .. Pobegnil sem iz zapora ... Zato ne pričakuj usmiljenja ...«
Odpahnil je zapah na vratih in zamahnil s sekiro po prvem, ki je z električno svetilko v roki planil v vežo. Strel iz brzostrelke drugega ga je podrl na tla. Zgrudil se je pod noge svoji ženi.
»Morilci!« je zakričala in se pognala proti ubijalcu svojega moža. S prsti, k; so ojekleneli v siv; grozi, se je zarila v njegov obraz, v tem, ko so ji krogle iz njegove brzostrelke parale prsi...
Kmalu potem je partizanska patrola, ki se je mudila na bližnjem hribu, zagledala ognjene zublje, ki so prodrli skozi streho Francetovega doma.
»To delajo iz maščevanja, ker ,	.	..	n; nikdar izdal!« je reke! vod-
ic sv°je žene. Trdno jo je prijel ; njk, |q ni niti malo slutil, kako in stresel.	—»-»■	» ....
blizu svobodi tovariš
je že bi; njegov
FIZMJITURA IN ŠPORT
Veliki uspehi društva TVO „Partizan" na Senovem
V	počastitev rojstnega dne predsednika Jugoslavije maršala Tita je Društvo TVD »Partizan« na Senovem priredilo 22. t. m. zvečer slavnostno akademijo z izbranim in bogatim sporedom, ki je obsegal 17 točk ter je pri njem sodelovalo nad 100 članov. Nastopili so cicibančki, pionirji ter starejši mladinci in mladinke. Vse točke, ki so se prednašale, so bile dobro izvedene. Dvorana je bila polna Vsi, ki so prisostvovali tej prireditvi, so lahko spoznati, koliko truda, požrtvovalnosti in ljubezni do dela za našo mladino je bilo vloženega v to stvar. Cicibančki so prav lepo odigrali svoj ringaraja, nato se je pa od točke do točke stopnjevalo. Pionirke v nastopu s krogi, pionirji s palicami in zopet pionirke z venčki itd. V drugem delu programa so pa mladinci in mladinke na orodju pokazali skoraj neverjetne akrobacije. Vrhunec vsega je bil pa nastop folklorne skupine, kar je občinstvo tako navdušilo, da so morali točko ponoviti.
V	nedeljo dopoldne je bilo lahkoatletsko tekmovanje, kjer je nastopilo 45 tekmovalcev. Popoldne se je pa vršila prvenstvena nogometna tekma med nogometaši »Partizana« in društvom »Partizan« iz Rogatca. Med odmorom so zmagovalcem-atletom bile podeljene lične diplome in nagrade, katere je prispeval rudnik in drž. trgovsko podjetje »Preskrba«.
Društvo bo prihodnje leto s »Svobodo« slavilo desetletnico svojega obstoja. Predsednik društva je Ante Horjak, ki neutrudljivo dela za uspeh in napredek. Vseh pripadnikov
iz Vidma
V	nedeljo dopoldne so se začeli zbirati ljubitelji vodnega športa okrog olimpijskega bazena na Vidmu in čakali slavnostne prireditve. Pred tem se je v sindikalni dvorani Tovarne celuloze in papirja zbralo okrog 200 ljudi, ki so prisostvovali slavnostni podelitvi 18 zlatih kolajn najboljšim vaterpolistom Jugoslavije. Podelil jih je zastopnik Plavalne zveze Hrvaške ter jim iskreno čestital; čestitali so jim tudi zastopniki OLO Krško in občine. Kolajne so lične, tetovirane z imenom in letnico 1953 ter z geslom Trofeja — Italija — Ny-megen.
V	imenu nagrajencev se je Zvezi zahvalil tov. Ciro Kovačič, kapetan moštva, ki je dejal, da se bodo tudi v bodoče športno borili in gledali, da ne bodo zatemneli slavnih dni.
Po zaključeni svečanosti so se pričele najprej plavalne tekme, nato Pa še v vaterpolu.
Rezultati najboljših plavalcev so bili:
50 m hrbtno: Skanata 32,4.
50 metuljček:	Trojanovič
32.fi’.
50 m prosto: Jegep 27.4’.
50 m prsno klasično: Pandur 35.5’.
Za tem je sledila vaterpolo tekma med A in B reprezentanco. Igrali so dvakrat po 15 minut. Končni rezultat je bil 5:3
društva je nad 250, telovadečih 182. To število bi se lahko mnogo povečalo, če bi imeli za to primerno dvorano in več sodobnega vadbenega orodja. Da je mogoče doseči take uspehe, je največja zasluga načelnika tov. Slava Urbančiča in načelnice prof. Darinke Kolarjeve. Poleg teh tudi z vnemo sode-lujeio prof. Habihtova, Knezova in Kavčičeva kakor tudi Voduškova. Vsi si prizadevajo, da bi se v društvo vključilo čimveč delavske mladine. Gmotno jih še največ podpira rudnik, sindikalna podružnica rudarjev in krajevni sindikalni svet Od občine ali od okrajnih
V	nedeljo, 23. maja, je bila odigrana prvenstvena nogometna tekma v Krškem. Na igrišču se je zbralo lepo, število gledalcev, ki so bili priča slabi igri gostov. Igralce je motil spolzki teren, ker je pred tekmo deževalo. Gostje so v začetku začeli z napadi, Id pa niso prinesli nikakih uspehov.
Domačini so se otresli začetnega pritiska in začeli s protinapadi ter pritisnili nasprotnika v obrambo.
V	17. min. potrese Bizjak iz lepega predložka Potočana mrežo gostov. V kratkem presledku v 25. in 26. min. zabije Mlakar dva gola. Že v 31. min. Ti-hole z bombo postavi rezultat polčasa.
V	39. min. zastrelja Laško 11-metrovko, ki se odbije od prečke.
Po odmoru že v 2. min. Laško zniža rezultat zaradi nezanesljive obrambe. V protinapadu v 6. min. Bizjak poviša na 5:1, ter v 7. min. Krško zabije lasten gol.
V	11. min. duhovita kombinacija, ki se konča z bombo Tiholeta tik nad prečko. V 13. min. uide Škafar, ki sname žogo nasprotnemu igralcu z glavo in v solo akciji postavi na 6:2. Ta igralec se od igre do igre boljša in je odlično desno krilo. V 15. min. Mlakar zabije efekten gol. Vratar gostov je nemogoč pred razigranim napadom domačinov. V 17. min. Potočan po levem krilu in v solo teku potisne usnje mimo nemočnega vratarja. V 26. min. dosodi sodnik zaradi prekrška prosti strel iz 16 m, žoga se odbije od živega zida domače obrambe. Iz gneče in čistega of-
in republiških forumov še do sedaj niso dobili nobene pomoči, kakor da se le-teh mladina nič ne tiče. Niti moralne podpore niso deležni ne od lokalnih, še manj pa od okrajnih faktorjev. Če bi okrajni odbor »Partizana« v Krškem videl vsaj nekoliko dalje kakor do konca svojega nosa, ne bi poslal tak jf.' zapisnika svoje seje, kjer je dobesedno zapisano, da je društvo »Partizan« na Senovepi nedelavno, da se predsednik in nekateri funkcionarji bolj zanimajo za nogomet ko pa za druga dela v društvu. Prav ti funkcionarji pa pravijo: Kljub temu, da nimamo ne gmotne ne moralne podpore, bomo šli po začrtani poti naprej z namenom: vzgajati mladino v zdrave in predane ljudi socialistični Jugoslaviji.	F. A.
si da je sodnik priznal gol, ker žoga spich ni prešla gol črte. V 27. min. iz gneče pred vrati gostov Bizjak zabije gol. V 38. min. ponoven pobeg Potočana, ki postavi končni rezultat tekme. Vrstijo se še ugodne priložnosti za zvišanje rezultata. Tudi gostje poskušajo znižati rezultat, ko sodnik odžvižga konec tekme.
Sodnik Ivan Puntar iz Trbovelj je sodil v splošnem dobro, zamerimo mu pa priznanje problematičnega gola.
Pohvaliti je napad in krilsko vrsto, ki je pokazala dobro povezavo in kombinatorno igro. Obramba je bila na momente negotova.
Pri gostih je bil levi branilec dober in srednji napadalec.
TVD Partizan : Internat (Krško) 0:2 — pionirji
V	predtekmi so prvič nastopili pionirji Partizana in internata 2:0. V dokaj živi igri so pionirji predvedli doka, dober nogomet. Nekaj. posameznikov je bilo prav dobrih, obetajo biti dobri nogometaši. Vsako društvo bi moralo imeti pionirje in mladince.
TVD Partizan (Krško) mlad. : TVD Partizan (Sevnica) mlad.
1:5 (1:1)
V	drugi predtekmi mladincev Krškega in Sevnica so po boljši igri zmagali mladinci iz Sevnice.
Ostale prvenstvene tekme II. podzvezne skupine:
Partizan (Senovo) : Partizan (Rogatec) 2:2
Partizan (Brežice) : Svoboda (Kisovec) 2:2
Sami bomo krivi, Če bomo brez kurjave, ne pa rudarji in trgovska podjetja s kurivom
V pretekli zimi je nastala velika škoda v industriji, ker sd gospodinje z naročili kurjave odlašale na zimo, čeprav so jih trgovska podjetja pravočasno opozarjala, da jeseni in pozimi rado primanjkuje premoga. Kajti v jesenskem času nastanejo težave pri dobavi in dostavi, ker so v tem času vsi razpoložljivi vagoni potrebni za prevoz žita, sladkorne pese, krmil itd. Tudi sneg in mraz povečata težave; predvsem pri rudnikih z dnevnimi kopi, istočasno pa tudi pri prevozu na železnici. Na podlagi vseh teh izkušenj minule zime svetujemo zato vsem naj naročajo in vskladiščajo kurjavo (zlasti premog) že v poletnih mesecih.
Gospodinje, pozor! Trgovsko podjetje »Potrošnja«, poslovalnica z železnino, sprejema naročila za premog vsak dan od 7,—12. in od 14.—17. ure. Tudi vsa navodila o cenah, dobavah in naročilih dobite pri: trgovskem podjetju »Potrošnja« Krško, poslovalnici št. 7.
SEJMI
v okraju Krško:
31. maja v Boštanju. 5. junija v Podsredi.
v okraju Klanjec:
1. junija v Velikem Trgo-višču.
v okraju Celje-okoUca:
1. junija v Lembergu. 4 junija V Pristavi
Kino Brežice
28.	—30. maja: premiera franc,
filma:	»ZGODOVINA ENE
LJUBEZNI« FN 14. Louis Jouvet, Danny Robin.
1.	—3. junija: premiera jugosl.
filma:	»STOJAN MUTIKA-
ŠA« FN JNA
4.—6. junija; premiera amerišk. filma: »OZLOGLAŠENA« FN 15. Gary Grant, Ingrid Berg-mann.
Kino Krško
29.	—30. maja: ameriški barvni film: »VELIKI CARUSO«.
2.	—3. junija: angleški pustolovski film:	»IZOBČENEC Z
OTOKA«.
Kino Sevnica
29.—30. maja, avstrijski film: »STREL SKOZI OKNO«
Kino Kostanjevica
29.—30. maja: mehiška revolucionarna drama:	»EN DAN
ŽIVLJENJA«.
Kino Dobova
29.—30. maja: slovenski umet. film: »JARA GOSPODA«.
ZAHVALA
Podpisani Polovic Ivan, Kostanjevica 49, se zahvaljujem Državnemu zavarovalnemu zavodu v Krškem, ki mi je iz naslova gasilskega zavarovanja za utrpelo nezgodo z dne 17. decembra 1953 zelo ažurno in ku-lant.no priznal in izplačal odškodnino.
Vsem članom gasilcem pa toplo priporočam, da se dosledno zavarujejo Pri DOZ
Ivan Polovic
PREKLIC
Romih Jakob iz Žagaj a št. 5, občina Bistrica ob Sotli, se naj-lepše zahvaljujem tovarišem: Ferdu Kuneju iz Trebč št. 15, Jožetu Osojniku iz Trebč št 6 in Francu Uršiču iz Zagaja 36, da so odstopili od zasebne tožbe. Ugotovilo se je, da niso bili krivi, česar sem jih dolžil, krivi so bili drugi, ki so me na ta dejstva pripravili.
Romih Jakob
Razpis
za sprejem slušateljev v Politično šolo pri CK ZKS
Uprava Politične šole pri CK ZKS razpisuje sprejem slušateljev v redni petmesečni tečaj, ki se prične 1. septembra t. 1. Sola je namenjena predvsem delavcem in delavkam, zaposlenim v industrijski proizvodnji, in tudi politično aktivnim članom vseh množičnih organizacij.
Interesenti naj do 15. junija 1954 pošljejo prijave na upravo Politične šole pri CK ZKS — Ljubljana, Parmova št. 37, telefon 23-981 int. 206
V prijavah naj prosilci navedejo: osebne podatke, katere šole in tečaje so obiskovali, staž in funkcije v političnih organizacijah, osnovni poklic in zaposlitev, višino mesečnih prejemkov.
Gojencem izven Ljubljane je zagotovljeno bivanje v Internatu Politične šole. Vse podrobnejše informacije lahko dobijo interesenti pri Upravi Politične šole in na Okrajnih komitejih svojega okraja.	UPRAVA SOLE
Bogat športni spored v Krškem
TVD Partizan (Krško) : Laško 10:3 (4:0)

pripoveduje...
Bliža se poletni čas. Ker nam je doslei vreme tako nagajalo, da o kaki pomladi sploh govora ni. upajmo, da bomo vsaj v poletju preživljal* pomlad Zaradi te vremenske muhavosti je tudi priroda iztirila in je v najmanj enomesečnem zaostanku. V zaostanku smo seveda tudi s pričetkom kopalne sezone, razen na Vidmu kjer naša državna reprezentanca waterpola že pridno trenira
Te dni so imeli waterpolisti na videmskem bazenu oek0 svečanost. Razumljivo je, da je svečanost privabila nešteto gledalcev med katerimi je bil posebno zastopan nežni spol. ki je občudoval stasita in mišič-nata telssa državnih 'avoritov. Ako občudujemo nekaj lepega, razumem- da pa se človek zamakne v nekaj in pri tem pozabi na svoje dnevne posle, ni mogel razumeti možiček. ki je zaman čakal doma na svojo že-ničico, da bi mu postavila obed na mizo. Ljuba ženičica ni imela seveda časa ker je bila vse dopoldne v neki zamaknjenosti, obudujoč waterpoliste.
Gnojnica je v kmetijstvu važno gnojilo, statistiki so ugotovili, da se zaradi neurejenih gnojišč izgubi letno za tri milijarde dinarjev tega važnega gnojila. Kakor je gnojnica zelo koristna rastlinam, tako je zelo škodljiva avtomobilu, če se zapelje vanjo. Posebno slabo učinkuje na modeme čevlje in lepo zlikane hlače, ak0 mora človek do kolen no njei gaziti Zato
VABILO
Glasbena šola v Brežicah bo priredila 2. junija ob 20. uri v domu JLA javno produkcijo gojencev klavirskega in violinskega oddelka šole.
Ker bo s tem šola prikazala uspehe v zadnjem šolskem letu, vabimo starše gojencev kakor tudi ljubitelji glasbe, da se produkcije udeleže.
ODDOLŽITEV
Namesto venca blagopokoj-nemu tov. Ludviku Mikoliču, ravnatelju bivše meščanske šole v Brežicah, so zbrale gimnazija, osnovna šola in vajenska šola trgovskih strok v Brežicah za partizanske sirote Dijaškega doma 2900 dinarjev.
Mali oglasi
Upraviteljstvo osnovne šole na Blanci razpisuje mizarska in zidarska popravila na šoli v znesku din 80.000.—.
Mizarji in zidarji naj se javijo pri upraviteljstvu šole 6. junija t L zaradi sklepanje pogodb,
KUPIMO vsako količino rezanega suhega hrastovega lesa, dobre kvalitete, od 7 do 10 cm debeline.
debeline. Navedbo cene in mere pošljite na Sodarstvo Homan, Škofja Loka. UGODNO PRODAM kompletno spalnico iz trdega lesa. Bregar, Savska pot 2, Videm. PRODAM HlSO, gospodarsko poslopje in nekaj zemlje. Prodaja 6. junija ob 10. uri. Za-kot 26 pri Brežicah.
priporočam tovarišem, ki so preteklo nedeljo v okolici Sevnice z avtomobilom zagazili v gnojnico, da si za preprečenje kske take ponovne nesreče predelajo avto v avtoanfibijo, ki bo .ahko nemoteno zaplaval tudi po gnojnici, ne da bi škodovala avtomobilu ali pa tovarišem, ki sedijo v avtomobilu.
Svinjsko meso imamo zelo radi, posebno segedinski golaž. Zato me je zadnjikrat naprosila namestnica moje Kundikundice, da prinesem iz Brežic svinjsko meso, če že tako rad jem ta golaž. V Brežicah sem res stopil v mestno mesnico in prav ponižno vprašal: »Tovariš mesar, ali imate kaj svinjskega,« nakar mi dostojanstveno odgovori: »Da. imam svinjsko glavo, svinjska jetra in svinjsko hrbtenico.« Po daljšem pomenku sva se zedinila, da bi meso svinjske glave tudi ustrezalo za segedinski golaž. Naročil sem 1 kg tega mesa, a sem se nemalo začudil, ko sem moral za svinjsko glavo plačati isto ceno kakor za karmenateljce, ali kake druge dobrote svinjskega telesa.
Ko sem hodil tako po brežiških ulicah in razmišljal o enotnih cenah svinjskega mesa oziroma delov svinjskega ,telesa v mestni mesnici, me iz te zamišljenosti prebudi mimoidoči fantek, ki se je pretresljivo in neusmiljeno jokal. Zasmilil se mi je in .vprašal sem ga, za-| kaj se joče in kaj se mu je vendar zgodilo. Fantiček mi z jokajočim glasom zajeclja: »Nabiral šem polže, nabral sem jih precej in prodal po 30 dm kg, a ves denar mi je vzel atek.« Prizoru je prisostvovala tudi zgovorna ženica, ki mi je takoj pojasnila: »Veš, Pepče, fantičkov oče zelo rad pije, baje trpi na suhem grlu in zato ga mora vedno močiti Ker pa njegov zaslužek ne zadostuje za nabavo tekočin, s katerimi namaka grlo, je pač fantičku odvzel denar, ki ga je dobil za polže.«
Na Titov rojstni dan je bHa v Krškem res krasno uspela akademija, ki je bila rekordno obiskana. Zanima me samo to: Alj je bil ta obisk tako rekorden zaradi vstopnine, ki se je pobirala za proslavo Titovega rojstnega dne?
KZ Studenec namerava odpreti poslovalnico na Velikem Trnu — tako je namreč sklenil upravni odbor KZ. Vendar ta sklep verjetno ne gre v račun nekemu članu nadzornega odbora KZ Studenec, ki dela na vse pretege in baje celo zbira podpise da naj bi se upravni odbor ponovno sestal ter preklical sklep o otvoritvi poslovalnice na Velikem Trnu. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kakšen interes ima tisti tovariš nadzornega odbora, da se ne bi odprla poslovalnica na Velikem Trnu. O tem naj razmišljajo prebivalci občine Studenec in Veliki Trn.
Pozdravlja Vas Pepče.
Dobriča Cosič:
DALEČ JE SONCE...
»Vesta kaj, fanta,« je nadaljeval Djurdje, »šalo v kraj, prav močno me skrbi, da bi ji nocoj potrkal na okno.«
Nikola se je zasmejal.
Hrastovo listje je šumelo v vetru in dežju. Nikola in Djurdje sta se pogovarjala o vdovi, o gospodarjih, o vajenski dobi. Pavleta to ni zanimalo, vstal je in sedel nekoliko proč od njiju pod drugo drevo. Potegnil je uro in s cigareto posvetil. ,Se eno uro. Kdo bo to vzdržal! Ko se bo to končalo .. se mi bo življenje znova pričelo," je sam pri sebi dejal Pavle in dalje razmišljal o prehodu skozj mestece. Pavie je vedel, da je najhujša m najvažnejša stvar v tej težavni in usodni nalogi: naglo uničiti posadko j v betonskem bunkerju na bregu, j ki jo je bil s te strani podnevi opazoval, .Vodil bom skupino nad bunker ... Da, to je najbolj zanesljivo," je sklenil Pavle. Ta sklep ga je nekoliko pomiril. Vase je najbolj verjel in bil je najbolj prepričan, da bo akcija pod njegovim vodstvom najuspešneje izvedena. Vstajal je, se skušal sprehajati in obračal j obraz proti vetru, da bi se ohla- 1
dih hladno božanje velikih snežnih kosmov po licih mu je bilo prijetno.
Brka, ki je bil ves dan prebil v razgovoru z Vukom in ga je postavil za komandanta odreda, je poklical Pavleta, da se znova dokončno dogovorijo o pohodu. Pavie jima je rekel, da bo on vodil udarno skupino za napad na bunker.
»O tem sploh ni govora! Komisar odreda vodi ves odred, ne pa skupino petih ljudi. Ne boš menda nocoj dokazoval svoje hrabrosti,« je dejal Brka.
»Ce mora kdo od nas iti naprej, potem bom šel jaz. Ti — nikakor ne!« je bil Vuk istega mnenja.
»Ne, jaz bom šel. Od tega je odvisna celotna akcija, ki jo hočem sam osebno izvesti. Čutim se zanjo najbolj odgovoren. Nocoj nočem ničesar tvegati.«
Pavle je vztrajal in Brka je popustil. Pavle je ukazal, naj skličejo borce; ko so ti prišli vkup, jim je na kratko razložil nalogo. Namenoma je ni prikazal tako težavne in hude, kakor je sam mislil o njej. Brku se je zazdelo, da jo je prikazal celo preveč površno, in je še sam
spregovoril nekaj stavkov, pri čemer je posebej poudarjal naglico in odločnost.
»Naj izstopi Stanko in trije prostovoljci!« je dejal Pavle, ko je Brka končal.
Predenj so stopili Bojana m še dva stara partizana.
»Naj vzamem mitraljez?« je vprašal Stanko, ki je bij postal vodnik v Nikolovi četi in je bil mitraljez izročil svojemu pomočniku.
»Vzemi ti, Bojana, m vidva, tovariša, vzemita po tri defenzivne bombe«.
Sepetaje so se partizani razvrstili po desetinah in četah. Pavle je s skupino odšel naprej, za njim pa je v kratki razdalji odrinila kolona.
Kmalu so se spustili v gozd, prekoračili cesto in se čez njive ob Moravi odpravili k moštu. Noge so se pogrezale v južni sneg, ob bregu Morave je veter še močneje vlekel, tako, da ni bilo slišati hoje kolone; vse glasove je veter odnašal proč od mostu. Kadar je kdo z nogo zadel ob koruzni štekelj, je Pavle vzdrhtel od jeze in opominjal, j naj hodijo previdneje. Dogajalo i se je, da je prav tedaj sam I
tresknil ob štekelj. Zaradi tega 60 se ga lotevale praznoverne slutnje in strah. Kolikor bliže so prihajali k mostu in bunkerju, ki se je v njegovi bližini zibala luč, toliko bolj je Pavle drhtel. Sto metrov pred bunkerjem se je ustavil in javi] koloni, naj obstane. Kolona mora počakati, dokler ne bodo oni uničili posadke v bunkerju, nato pa mora v teku planiti za njimi čez most. Zazdelo se mu je, da v bližini nekdo kašlja. Hitro je legel v sneg in napeto prisluhnil. Veter je žvižgal skozi gole vrbove veje na rečnem bregu in igral na ločju kakor na ohlapni strun] ciganskega basa; po reki je plaval led ter šumel in pokal, ko se je česal ob breg. Pavletu je srce blazno razbijalo v prsih, zato se je še močneje pritisnil k snegu.
»Občutek imam, kakor da me onstran mosta pričakuje Učal. .« mu je na uho šepnila Bojana, ki je ležala ob njem.
,Saj je mrtev' bi ji kmalu povedal. Misel, da je Uča mrtev, da ga ni več, je prinesla vanj občutek smrti in ga vsega prevzela. .Morda bom nocoj padel? Naj padem sedaj na koncu... In še kot krivec? Strašno! Samo zdaj ne! Ne! V tem trgu! Naj padem jutri, ko bom zmagal... jutri! Tam na Jastrebcu, vseeno kje ... Nocoj bom padel. Sedaj... prav gotovo*. Pavle je nekaj časa ležal in ni imel moči. da bi se dvign’1. ,Kaj mi je nocoj? Kaj se dogaja z menoj? Ne morem vsta-
ti* Pavle je skočil in naglo planil naprej; drugi «o ga komaj dohajali. V neposredni bližini bunkerja je Pavle nenadoma obstal in legel. Bunker je bil črn, njegova streha v oblik.] krogle je bila komaj vidna v svetlobi svetilke na mostu. Od tod je bilo treba teči. Pavie je ležal. .Prav gotovo bom padel... Padel bom...*
»Daj, kaj čakaš?« mu je šepnila Bojana.
,Ona vidi, da sem se zbal! Prezirala me bo! Ne morem... Stražar nekaj kriči! Začutil nas je. Škrta z zapiračem. Morami*
»Pripravite bombe,« je šepnil glasneje, kakor bi smel, in začel naglo lesti prot; bunkerju. Sam ni vedel, kako je prilezel. Iz mitraljeza v bunkerju je nenadoma švignil ogenj. Pavle je nagonsko vrgel dve bombi drugo za drugo na ognjeni curek v odprtino bunkerja. Isto so storili tudi ostali. Eksplozije so razklale bučanje vetra in temačno noč, zasuto z mokrim snegom Mitraljez je umolknil. Stražar na drugi Stranj mosta je ustrelil iz puške. Pavle ki ie bil malo užaljen, ker je bilo z bunkerjem tako naglo in nenevarno opravljeno, je vstal in na vso moč kriknil:
»Na-prej!«
Nato je stekel čez most. Za njim je stekla petorica, nekaj kasneje pa so lesena tla na mostu zabobnela pod korakj kolone V zmedenem mestecu so še oglas.le puške pri železniški po-
staji mitraljez. Pavle je sklonjen tekel naprej, ne da bi čutil žvižganje svinčenk, ki so sikale okrog njega. Naglo je pretekel most in stekel v ulico. Stanko je z dolgim rafalom razgnal patruljo in straže. Svetilke so ugasnile;# nenadoma je nastala takšna tema, da Pavle ni vedel, kam naj gre dalje. Kmalu je prispela kolona in nekdo je zakričal:
»Naprej! Levo!«
Pavle se je pridružil tistim, ki so zavil] po ulici na levo, jih prehitel in tekel dalje pred ostalimi.
V središču mesteca so zareg-ljalj mitraljezi. Presenečeni in osupli Nemci in žandarji so streljali, kakor je naneslo in metali rdeče rakete v nebo. Kmalu so okrog partizanov žvižgale svinčenke in tolkle po stenah hiš in okenskih steklih. Partizani so teki čez ulico, ki so jo obstreljevali z mitraljezom.
»Levo! Levo!« se je za Pavletom oglasil Nikola.
Pavle ni takoj zavil; počakal je, da je šla vsa kolona mimo, in se namenoma izpostavljal nevarnosti, kakor da sam sebe :zziva. šli so čez dvorišča in vrtove, lomili ograje jn plotove ter dirjali k železniškemu nas pu* na polju. Pavle je znova prehitel kolono. Lomljenje in tresk an je vrtnih ograj je odkrilo smer njihove poti in Nemci so začeli z gost m ognjem tolči za njimi.
(Dalje prihodnjič)