Politični ogled. Avstrijske dežele. Aprila 5. dan so svitli cesar pripotovali v Benetke. Lahi so njih povaod sijajno sprejeli. Drugi dan so s kraljem ogledovali 12.000 vojakov, ki so bili pri VigoDzi blizo Padove zbrani. Na večer bila je v Benetkah velika gostija. Kralj je napil cesarju na zdravj.e, na areco in na vedno zvezo Avstrije in Italije. Naš ce«ar je odzdravil na zdravje kralju in njegovi rodovini, pa na srečo in blagostan Italije. Te besede so, brž ko so se po časnikib razglasile, povsod napravile veliko radost. Oboji miuistri so se pogosto pogovarjali. Grof Andrasay se je celo uro mudil pri kralju, kar je piusake nekoliko osupnilo. Tretji dan, 7. aprila so ceaar zapustili Benetke in se ob 5. uri popoldau pripeljali črez morje v Pulj. Vedeti pa je našim bralcem, daje Pulj zdaj glavna poetaja in srce našernu vojnemu brodovju, ki jako napieduje sem od srečue bitke pri Višu, kder je slavni Tegetbof razbil laško bro- dovje. Čeravno bilo je elabo vreme, je vendar brodovje pred cesarjem napravilo nekoliko vojnih vaj natančno in izvrstno. Cesar so se tega veselili in poveljnika Bourgignona imenovali za admirala. Do te časti še pri naa ni prisel noben mornarsk oficir. Admiral je na morji to, kar na kopnem mar.sal. Vojaki dobili so enkrat 5 dnevno dnino. Iz Pulja 80 se cesar 10. t. m. odpeljali v Zadar, ki je glavno mesto Dalmacije. Ministri so te dni izdali določbe k postavi, ki bo od duhovniških dobodkov pobirala novo dačo, in ki bo plačo nekaterih fajmoatiov itd. jako zmanjsala. Redne dobodke župnikov pa namerjavajo nastaviti na 600, 700, 800 fl.; vendar vračunjevale se bodo vse štiftane meae, štolini in drugi dobodki. Vse to kaže za dubovne jako slabo. K r a n j 8 k i Slovenci so v Ljubljani pi i volilvab za mestno starešinsivo zmagali .saino v 3. razredn, vprvem pa z malimi glasi piopadli. To pa zato, ker tisti k volitvi niso hotli iti, ki Slovencem sicer radi svojo robo prodajajo, za nje pa ničeaar storiti nečejo. V zgornje-avstrijskem zboru je dekan PflUgl nasvetoval, naj ae prenaredi volilni red, da bodo kmeti dobili enake pravice z liberalnimi mestjani in velikimi posestniki. Ali za take reči so liberalci popolnem glubi. Predlog so vrgli pod klop. — V koroškem zboru je po8lanec Petrič vlado vprašal, ali nebi voljna bila hude eksekucije zaradi zaostale dače ustaviti do žetve? Radovedni smo, kaj bo vlada odgovorila? Na Ogerskem sov državnem zboru Srbi in Romuni ugovarjali Madžarom. Rekli so tem, naj svoj madžareki teater v Buda-peštu sami plačnjejo, pa ne vsa dežela. To je Madžare sila razljntilo in minister Tisza se je slavjanskim Darodnjakom prav po madžarski pogrozil. Vnanje države. Pruski ministii so te dni nagloma poslali ceaarjeviča in generala Moltke na Laako vohat, kake nasledke je imela pot našega cesarja. Bismark isče povsod zaveznikov zoper sv. Cerkvo. Ravno zdaj je od Belgije zahteval, naj tudi ta poskrbi za postave z o p e r Katoličane. Ali tn se je ukanil. Belgijani so mu — odrekli, R u s k i cesar pride 9. maja v Berolin obiskovat nemškega cesarja. Turški sultan je odposlal posebnega poslanca, da pozdravi našega ceaarja v Dalmaciji. Crnogor8ki knez pa nameni sarn priti v Kotor.