Novice.
Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gJd., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-yrsto 8 kr. J. Krajec v Novem meslu, dopise pa nredništvo. _za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Vinogradska dela po trgatTÍ.
Po Dolenjskem je žalibog navada, »tara navada, da se po trgatvi do prihodnje spomladi v vinogradu nii ne dela. To je bilo do novejšega èasa, ko trtne uŠi áe poznali nismo, áe opravičeno. Po-fitorilo se je namreë Še lahko vse na spomlad. Â sedaj, ko imAmo s cepljenimi ameriškimi trtami opraviti, pa temu ni tako. Pri teh nastanejo pa že po trgatvi dela, katera so neobhodno potrebna. Taka dela so pa sledeča: Vse trte, katere so bile, kakor cepljene bilfe, letos posajene, mora se po trgatvi, prej ko ojstra zima nastopi, s zemljo obsuti, ogrniti. Vsako pa se mora toliko z zemljo obsuti, da pride mesto, kjer je trta cepljena, popolnoma pod zemljo. To iivrsiti ti kaže tudi pri vseh tistih trtah, katere so bile prošlo spomlad nizko pri tleh cepljene, bodisi na suho ali na zeleno. In zakaj kaže to izvrèiti? Zato, ker je jako mogože.
GermOTa razstara t IJubljani.
PiSe I. V-č.
Na vseh kuiturnih poljih giblje ae naš narod; da, povspel se je celo na teh in onih do višine, v katerej uspelno lahko tekmuje z mogočnim našim sosedom.
Da pa se je povspel do takih viáin, oinogo-Èilo je le vzajemno postopanje naSih voditeljev, talentov — prvakov z narodom Politik, pisatelj, učenjak i umetnik probujevali so naroď, kojega sinovi flo bili ; narod izvrševal pa je napram njim oèetovflke dolžnosti ljubezni. — Toda brez pasterk« nihil; za obraiovalne umetnosti (slikarstvo, kiparstvo, arhitekturo i umetniško obrt) se je naš narod sploh malo, ali pa prav nič brigal, izvzemSi posameznike, ki so zanimajoč se la stvar, po možnosti gmotno i moralno podpirali mlade umetnike v dolgotrajnih i težavnih njih Študijah. A posa. „ Opomba nradiuitT«. Kakor ravnokar Eojemo, otroijena je Q ermova razetava samo Se do 1.1, m. in je prilel dotiiSni poziv T podlistku preposno.
da trte v hudi, osobito suhi zimi pozebejo. Najraje pozebejo pa ravno na mestu požlahtaitve, kajti ravno na tem mestu je trtni les najnežnejŠi.
Vse trte, katere ao bile v tekočem letu visoko cepljene, bodisi na suho s zamaiki, ali pa na zeleno, treba je po trgatvi pred nastopom zime pogrubati ali pa vsaj na tla položiti in s zemljo zasuti. To delo je pa veliko potrebnejii, kakor pa osipanje nisko cepljenih trt, kajti visoko v zraka veliko ložje poiebejo, kakor pa nizko pri Ueh. Kdor le utegne, naj svoje visoko cepljene trte §e pred zimo kar pogruba Pogrubana trta obvarvana je popolnoma pred pozebenjem in pred polomlenjem po snegu in vetru. Ako se pogiubane trte koj tudi pravilno obřeže, kar je Čisto pravilno in toraj jako priporočljivo, rasto sledečo spomlad odločno čvrstejěe, kakor pa Sele na spomlad gruhane. Zagrubane trte obsnti, tako visoko obsuti, da pride poŽlahtnitev pod zemljo, je pa zopet prav priporočljivo in sicer zato, da bi ne pozeble. Kdor ima trtnico ter v njej cepljene trte, naj nikar ne
mezniki, — dočlm je narod le malo, ali pa sploh ničesar ni storil, — niso mogli zapreČiti dušnega, da v slučajih celo iiziČnflga pogina mladih talentov, ki so bili prisiljeni prekiniti svoje študije jih obesiti celo na kol, zagrehsti svoje zmožnosti' aH pa poiskati si borni kruhek v zavistni tujini, kakor slavna naša brata Šuhica,
Žalibože živimo še danes v teh žalostnih razmerah. Hladim umetnikom nedostaje dovoljne spođ-buje, živahnega, medsebojnega tekmovanja, kar vse bi omogočile letne ali slične perijodične razstave domačih umetniôkih proizvodov, razpisovanje kon-kureno za umetniške načrte ob prilikah, v katerih nas narod le prerad poveri tujcu to ali ono umet-nièko naročilo, — i slednjič ne v sadnji vrsti deželne i drug» štipendije za ta ali oni umetniški institut.
Gospod Josip Germ, akad. slikar i učitelj risanja na grofovsko Strakoyski akademiji v Pragi, nam Novomeěčanom posebno dobro znan — vsaj je prebil mladostna svoja leta v naSej sredini, v Btavil je iz lastne inicijative i na lastne stroike katerej si je pridobil i sploánih simpatij, — raz-
pozabi tudi v tej ree trte tako risoko obsuti aH oceniti, da pridejo požlahtaitve pod zemljo. Na jesen Že cepljeae trte iz trtnice jemati in jih za spomladojo porabo v kleti prisipati ali pa v jame zakopati ni nikdar tako priporodljiro, kakor pa paáčaDje istih t trtnlci.
Kedor ima že od spomladi ali âe celo od prošle zime ž« prekopan (prerig;olan) pa ne tudi zasajen svet, ker zciabiti trt ni mogel dobiti, zasadi naj g-a tudi koj letos ie pred limo. Na jesen že posajene trte poprimejo in rasto navadno boljše, kakor pa Sele na spomlad posajene. Samo o sebi razumljivo pa je seveda, da morajo na jesen posajene trle èez zimo prav dobro s zemljo osute biti.
Se neko delo bi naĚim vinogradnikom jako jako priporočali, da se ga se pred zimo lotijo, in to je — naprava komposta. Ameriška podloga, ako hoèemo da nam bode našo na njo cepljeno evropsko trto dobro redila ter pri vstrajni rodovitnosti vzdržala, potrebuje obilo hrane, gnojiti jej je treba izdatno, obilno. Hlevskega gnoja navadno za poljedelstvo pomanj-kuje, tako da ga za vinogradstvo niiS ne preostaja. Umetna gnojila kupovati zamore le tisti, kateri ima denar za to, izdajo pa tudi le za kratek čas. Zakaj bi se toraj, kjer gnojila za vinogradstvo ne dostaja, kompost ne napravljal? To je gnojilo, katero najmanj, takorekoč nié ne stane, izda pa toliko, kakor najboljši hlevski gnoj. Posestniki vinogradov, uredite si vaša stranišča tako, da bodete zamogli vse blato nabirati in za zabelo komposta rabiti. Storite to tudi z vašimi gnojiSèî; uredite tudi te tako, da se vam gnojnica brez haaka ne bode v sosedni potok odtekala, nabirajte jo marveô
v kako jamo, v kako v zemljo zakopano kad, in kadar je polna, polivajte, zabelujte z njo kompost. Na kompost znašajte vso le mogočo šaro, kakor cestno blato, dvorišno žaganje, smeti, plevel, zemljo, obrezke repe, pese itd. Vso to laro zabelite večkrat v letu s stranilnim blatom in gnojnico. V teku leta prekopljite vso šaro vsaj dvakrat in po preteku leta zamogli bodete reči: v kompostu imam doma na dvoriáču hranilnico, v katero nič ne ulagam, iz nje pa prav obilni kapital t Tisočimi obresti vredvlečem.
Navada res ni pri nas, da bi se kompost napravljal, ali te navade se je treba ravno lotiti, upeljati se jo mora, ker jo duh Časa zahteva. Kdor se bode naprave komposta lotil, opustil je ne bode sigurno nikdar več. Pač ponašal se bode pa àe vsak tak gospodar s svojim kompostom. Kazal ga bode svojim sosedom, prijateljem in znancem Češ: glej mojo domaČo hranilnico, t katero nič ne vlagam, donaSa pa mi nel« obilne obresti, marveč še celo kapital.
32 slik T ljubljanskem Rudolfinumu, večinoma izborno in vestno slikane portrete, ki se skoro vsi odlikujejo po elegantnem vkusu, prozornih, resničnih barvah in korektni risbi.
Posebno krasne so študije ženskih glav, slikane v takozvanem „plein-air-u", t. j. na prostem v polnej soinčnej svetlobi, gledanej zkozi zračno plast, metajoči od raznobarvene obleke, solnčnikov, poslopij, krajinskega zelenja i cvetja sličnobojne reflekse po osenčenih in osvetljenih delih slikanega predmeta. Takoj v teh slikah stavi se nam v Germu nasproti za:itopnik moderne realistične šole, kakor so jo vstvarili novodobni francoski i nizozemski umetniki. Razstavil pa je tudi razne žaner-ake slike, ki nikakor ne zaostajajo v umetniŠkej vrednosti za portreti; da, celo z malo krajinko predstavil se nam je Germ kot vsestranski umetnik, kojemu je razkrila narava vse svoje čare.
Žal, da v očigled mlajšemu občinstvu naš umetnik ni mogel razstaviti prekrasnih aktov, t. j. plastično anatomično natančnih posnetkov človeškega telesa v raznih pogibih, slikanih v slavni
Letošna sadna kupčija.
Letos smo pridelali precej sadja na Dolei«-skem, ali kaj pomaga, ko nimamo kupca zanj. Kedar ni sadne letine, je slabo, a kedar je, pa tudi, ker ne moremo sadja prodati. Potem naj se pa vnemamo za sadjerejo in naj zasajamo sadno drevje! Čemu neki? Tako tožijo naši gospodarji tudi letos. Marsikdo bo na prvi hip sodil, da imajo prav, a v resnici je vendarle drugače. Potrebno, najno potrebno bi bilo, da bi gospodarji prodajali sadje v dobrih letinah in spravi i zanj
goli Broži ko vi, čegar ljubljeni učenec je bil nas Germ; ti akti Se le kažejo slednjega v právej Inči mojsterske dovršenosti, kakor sem imel priliko prepričati se o tem v lastnem atelier-ju umetnikovem v Pragi.
Prostor ne dovoljuje, spuSČati se v podrobnosti ; pa vsaj eo poročali o Grmovej razstavi skoro da vsi slovenski listi; pač pa sem hotel spominjati se odličnega nagega umetnika v listu, ki zastopa interese Dolenjske i nje metropole, koji se smeta ponaSati 8 tako vrlim sinom, kakorsen je naš ožji rojak Germ.
Zato pa rojaki, — da odlikujete domačega umetnika, — poselite Germo v o razatavo, vsaj ne žrtvujete več kakor borih 20 krajcaijev. Ne zahtevam, da pohitite nalašč v to v Ljubljano, toda spomnite se vsaj, meikajoč v stolnem našem mesta Ger m o ve razstave v Rudolfinum u, oglejte si jo; vsaj je vže davno čas, da ne izobražujemo samo naSega posluha po glasbenikih, marveč negujemo tudi najdražji biser, ki nam ga je dal Stvarnik, — neprecenljivi dar vidai
nekaj denaija. To bi jih bolj naudotevalo za sadje-Tejo kakor fie tako dobri nasveti in vplivalo bi na povidigo aadjireie, da bi bilo veselje gledati v bodo^DOst. Ker pa l^tos ni prilike, da bi Badje dobro prodajali, »ato pa vendar le oe emeino izgubiti veselja do sadjereje in zanemarjati to važno stroko knoetijako. Nasprotno! Saj nam sadje veliko zaleže v gospodarstvu, ako ga stoIŽemo v mošt, ako ga sueiino itd., kakor delajo tudi po drugih dei^,elah, kjer imajo èe vač sadja kakor ga imamo pri nas. Res je, da smo denarja potrebni in bi nam deuar ve6 zalegel kakor moát, ali kaj B« hoče. Letos je predobra letina in prevei sadja po drugih krajih, da bi bilo misliti na dobro sadno kupčijo po naših krajih. V takih okolâèinah bi nam tudi zadružno prodajanje sadja dosti ne pomagalo, ker bi ga morali v oëigled visokim želez-uiiinim tarifom dajati za slepo ceno, ako bi ga hoteli nazven prodati. Sicer pa se moramo — da govorim odkritosrčno — za tako zadružno prodajanje iie le pripraviti, kajti istina je, da nam treba v ta namen mnogo več sadja, kakor ga imamo sedaj po Dolenjskem. Dobre vrste sadja bo treba pridno zasajati, ako ho^/emo zasnovati take vspeiSno delujoče sadjarske zadruge, kakor jih imajo n. pr. na Neměkem. V pridelovanju sadja posnemati moramo najprej sosedne Štajarce. Ti so zaradi svoje bogate in vspeáite ladjereje tako na glasu, da lahko prodajajo sadje tudi v takih letih, ko je povsod dosti sadja, to pa brez posebne organizacije. Povzdignimo tudi mi naâo sadjerejo do take stopinje in ako se bodemo potem se združili in skupno prodajali sadje, gotovo se bo tudi ta stroka popela pri nas do tiste veljave, ki ji pristoja po nai^ih vinorodnih in dmzih dolenjskih krajih.
Na povzdigi sadne kupifije je veliko ležeče ysem inerodnjnim krogom in posebno tudi vladi, ker je prepričana, ds bi se z dobro kupčijo najbolj pospeèeyala sadjereja po naâih krsjib. Zaradi tega je vlada na predlog grofa Attemsa, predsednika avstrijskega sadjarskega društva po-prijela letos sama za inicijativo in se sama potegovala za to, da bi se napravile po raznih krajih nase države sadjarske zadruge s tem namenom, bi se lařje prodajalo domače sadje in zabranilo inozemsko konkurenco, katero bo delali zlasti Amerikanci v zadnjih letih. Tiidi novomeiko okr. glavarstvo povabilo je nekatere većČake in se posvetovalo o tej zadevi. Sklenilo se je napraviti prTi poskus s tako zadružno prodajo sadja v vasi %or. Orehovci pri St, Jerneju in v bližnjih vaseh. V tej okolici pridela se namreč Še največ sadja (kar je novomeškega okraj^^ in če najlaže bi se ondotnim gospodaijem pripoiroglo k vspešneji pro-<J»ji sadja. V to svrho bil je tudi pristav g. V. ^ohrman na binkoMno nedeljo popoludue doli T Orehovci in se razgovaijal z gospodarji o usta-
novitvi take zadruge. Gospodaiji so bili takoj pridobljeni za to podjetje. Nekatere neugodne okol-Sčine pa so xabranile, da bi se bila že letoi izvela dobra misel m zasnovah taka zadruga. S tem pa vsa zadeva ni pokopana. Pravila za uita-novitev take zadruge so v delu pri c, kr. okrajnem glavarstvu, in če Bog da, ustanovila se bode taka sadjarska zadruga zanaprej, če tudi àe nimamo tako ugodnih pogojev za vspešno nje delovanja kakor jih imajo na Nemákem. Vsekako je pa za-biležiti z veseljem, da se je pričelo iivahneje gibanje pri nas tuđi na tem polju.
Ker je želeti, da se proda z naáih krajev letos saj ňno namizno sadje, potrudile so se že razne osebe, da bi dobile kupcev. Posebno deluje sedaj vodstvo kmetijske iole na Grmu, ki ima tudi dokaj lepega ia skrbno obranega sadja, da bi se naêli kupci. Žalibog pa, da ni pravega vspeha, ker je sadja povsod dosti. V Trstu in Reki hočejo sadje dobiti po tako nizki ceni, da je boljše, ako ga stolčemo v moiit.
Zaradi tega nam kaže, da porabimo navadne vrste jabolk sploh za mošt. Kdor ima pa fine vrste jabolk d. pr. voščenke, toteljčke i. dr. ta naj jih shrani, ker jih bo pozneje gotovo lažje prodal. Po zimi je skrbno obrano in lepo sadje tuđi v dobrih letinah drago in se lahko proda. Kmetijska družba kranjska poskusila bo letos prirediti mesca novembra sadni trg v Ljubljani. Njej je veliko na tem, da bi se gospodarji navadili sadje skrbno obirati z drevja in po dlje Časa hraniti, ker se da lepo sadje pozneje boljše prodati kakor pa zgodaj jeseni. Potrgajmo tudi pri nas iîna zimska jabolk» z roko in o pravem ča^u in shranimo jih dobro, da ostanejo zdrava. Gotovo jih bodemo pozneje lažje prodali kakor sedaj.	R.
Kaj je novega po avBtrjjskem cesarstTn?
Državni zbor se je seâel v pondeljek 26. septembra. Vlada bi rada dognala nagodbo z Ogereko, zato ga je sklicala. Ali kakor vse kaže, bo Âlo težko. — Nemáki levičarji bodo po stari navadi rogovilili in ropotali naprej. Na desnici pa tudi ni vse v lepem redu in slogi. In da ni vse lepo složno, moramo sedaj reči, je prav. Mini-sterski predsednik grof Th un seje namreč izjavil, da se bo opiral na desnico. Vse lepo. Ali zakaj se je hoče opirati? Da bi z njeno pomočjo dognal nagodbo z Ogersko. Slovanski poslanci naj tvorijo potrebno večino, naj kroté levičarje in naj potrdijo nagodbene predloge ylade, pa so storili svojo dolžnost. Tako misli grof Thun. Slovanski poslanci pa niso vsi take misli o svojih dolžnostih. Slovenski celo ne. Naši katoliško - narodni poslanci so sklenili preteČeni teden v Ljubljani, da izstopijo
iz vladne večine in potem postopajo popolnoma neodyisni na vse strani, popolnoma po svojem prepričanju. Sklenili so to, ker sedanja vlada, oii-roma vladni organi, t političaem, narodnem in gospodarskem oziru slovenski narod potiska v kot. Tega sklepa se je pa malo zbal grof Thun, vzlasti, ker tudi več drugih poslancev „slovansko-krsČanske narodne zreze" isto misli kakor naši poslanci. Grof Tbun jih sedaj na Dunaju pogovarja s sladkimi besedami in z obljubami. Ali naši poslanci hočejo videti dejanja, očitna dejanja. Do sedaj še oe Tsmo, ali se je posrečilo Thunu ali ne jih pridobiti xa vladno večino. To pa moramo reči, da 80 naši poslanci nastopili možato.
Kaj je novega po Širokem svetn?
Francoska republika je zadnji čas pred vsem svetom potrdila, da je resničen stari pregovor, ki pravi: denar je sveta vladar. Znano je, da je bil francoski častnik Dreyfus obsojen pred nekaj leti, ker je izdajal skrivne načrte francoskega vojnega ministerstva neki tuji vladi. Moral je iti v zapor na „hudičev otok". Ali ker j« Dreyfus žid, so iidje zagnali strasen krik in vik, trdeč v čiaopisih svojih, da je nedolžen. Dolgo so silili vlado, naj še enkrat preiskuje Dreyfasovo zadevo. Slednjič so zmagali. Francoski ministri 80 ta teden soglasno sklenili, da se preišče še enkrat Dreyfusova pravda. Pa naj kdo poreče, da ni res denar sveta vladar.
Kreta j« še vedno tisti otok, ki evropskim velesilam beli glavo. Zadnji Čas so mohamedani počenjali krutosti in se znašali nad kristijani. Štiri evropske velesile so poslale sultanu tako sporočiloj naj odzove vse svoje vojake in uradnike z otoka, 6e ne; poSljejo svoja brodovja pred Carigrad. No, sultan se gotovo ni preveč prestrašil tega poročila. Takih poročil je dobil že dosti v zadnjih dveh letih, pa še zmeraj lepo mirno živi v svoji palači in se smeje evropskim „velesilam", ki so toli lilne, toli močne, da Še do danes niso ukrotile peáČice Turkov na otoku Kreti.
Piše se nam: Iz Dobrove. — (Konec.)
8. Slovo in odhod.
Ca« loèitve je bil le prehitro tu. Kmalu po 4. uri popoludne priêeli so nekateri prefiaetiti jubilanti odhajati, da ne lamnde većernih vlakov, odhajajočih iz Ljubljane. Nekaj minut pred 5. uro zapustili so pre-vzviáeni z ostalimi p. n. gospođi jubilanti župniáíe ter ao se podali obiskat preblag, g^ospo Poklnkar-j e T o in njeno družino. Med tem zbrala se je doli pod župniičem na cesti naša požarna bramba polno-Stevilno v lep spalir, množica drugega ljudstva in del občinskega zastopa z očetom žnpanom na ćelu. Na tem mestu pričakovala je prevzvišenega tudi njihova kočija. Oče Župan, Peter S e 1 a n, se je tukaj pre-
Bvîtlemu kneza in Škofu v priprostih a srčnih besedah zahvalil v imenu občine za veliko radost in Čast, katero so bili tega dné sè svojimi p. n. Rospodi sojabilanti Dobro?! izkazali, želeč jim blagoslova in pomoči božje tudi za prihodnjost. PrevzviŠeni imeli so tn za vsakega, ki je bil v njihovej bližini, prijaznih očetovskih besedi, ki so prihajale iz srca in segala navzočim v srce. Slednjič podelili so nam vsem skupaj âe apostolski blagoslov, na kar so se odpeljali tja v Razore. Tiikaj so zopet izitopili, da so blagoslovili novo znamenje Križanega. Po blagoslovu znamenja imeli so do zbranih kratek in ginljiv ogovor. Od tod podali HO se peS tja ikoz Draževnik, kjer so ob cesti pod Komanijo blagasloyili drugo novo znamenje: Kristusa na Križu.
Od tod so šli gori v Komanijo, ter so počastili dom vrlegi g. dr. Jos. Marinko-ta, c kr, gimnazijskega profesorja novomeSkega, Po kratkem odmoru tukaj, odpeljali so se z nekaterimi p n. soslavljenci med pokanjem topičev in slovesnim zvonenjem tja skoz vas Podsmreko na državno cesto in po tej v Ljubljano. Nekaj p, n. gospodov jubilantov povrnilo se je pa nazaj na Dobrovo, da ao tukaj prenočili.
v predvečer slavnostnega dne se je o mraku zažigal doli na mlaki pod farovžem v proslavje umetni ogenj onim p. n. gospodom slavljencem, ki so bili že tega večera tukaj.
Vso slavnost poveličevalo je poleg drugega ves čas tudi kaj krasno in ugodno vreme; res, bil je to dan, ki ga je naredil sam Gospod. — Ta prelepi dan petindvajsetletnega jubileja prevzviš. gospoda knezo-ákofa in prečaatitih gospodov sololcev ostal bode zapisan v tukajánji kroniki poznim potomcem r trajni spomin; Dobroviani pa, kateri smo ga doživeli, ga pa itak nikdar pozabili ne bodemo.
Upamo pa tudi, da se ga bodo prevzviseni in prečastiti gospodje slavljenci vedno radostno nazaj spominjali, ter da bo vzeli is Dobrove sè seboj na svoja domovja najboljše utise. Bog daj, da se ob svoji štiridesatletnici vsi čvrsti in krepki zopet pri naŠi dobri Mamki Božji zbero slaviti svoj imenitni zgodovinski dani
Vrli Dobrovčani so pa tudi dejansko pokazali, kako cenijo in ljubijo svojca prevzvišenega knezo-ikofa in ž njim vred ves duhovski stan. Slava jim vsakemu posebej in vsem skupaj preiskrena! Duh krivih prerokov, dokler iako trdno in živoverni ostanejo, pri njih nič opravil ne bode. In v tem naj jim bode tudi za vse prihodnje čase največji ponos, največja ćast!
Presvitiemu knezoSkofn in polnonaslovljenim gospodom slavljencem pa za slovo ie enkrat navdnseno zakličemo: „Bog, in pomoč njegova bodi a Vami vedno in povsod t Marija dobrovska čuvaj, vodi in varuj Vas do najskrajnejših dni iloveškega življenja! Živeli 1
Iz Dobrove, dne 20. septembra. — Lepa pobožnost „Imarnih maš" se je tukaj ob najlepšem vremenu vriila; romarjev je prihajalo obilno. Vseh obhajancev v farni cerkvi bilo je med tem časom nekaj nad 4000. Sklep te božjepotne slovesnosti bil je letos v resnici veličasten. V saboto pred „Marijinim imenom" prišel je na Dobrovo presvitli gospod knezoškof Dr. Anton Bonaventura Jeglič. Pomagal je spovedovati domačim in drugim gospodom spovednikom pobožne romarje v saboto zvečer in v nedeljo zjutraj skozi celih 11 ur. Potem.je imel v nedeljo „Marijinega imena" (dne 11. t. m.) ob 10. nri dopoludne izborno 50 minut trajajočo pridigo, katerej je sledila slovesna pontiíí-
P. n.
Preéastiti duhovičmi, gospodoi» nradni kom in bUt. občinstva naznanjam Ur ee priporočam, da imam
veliko zalogo v sukneoem blagu.
Tudi nepiemočljive lodne iz kameltiih dlak za havflloke ponudim po najnižji ceni. Ravno tako izvrlulem obleke po najnovejSem kroju in nizki ceni, po dogovoru tudi na obroke. Ustreči tiočem vsaki želji cenjenih gg naročnikov. Za. okusno delo jamčim,
Z odlićnim spoštovanjem
(122-10)	Jakob Mikoli6.
„Slovarček", ,204-2)
jako pripravna knjiga, se nemščine, in
„Anglež",
i« angleščine za potrebo naglu in brez uiitelja priučiti. Dobi Be po 55 kr. pri izdajntelju Jos. Paulln-u v Ljubljani, Marijin trg št I., kakor tndi v muogiL drugiti knjigarnah, poštnine povsod prosto. Plačilo naročilu v pismenih markah pridjati, je naj pri prav ueje.
sredne velikosti, ošpičene vrste, čiBto nov in v prav dobrem stanu je po usodni ceni na prodaj pri Aug. Žabkar-]u v LJubljani, Marije Terezije cesta. (S05—2
Ženitna ponudba.
6000 gld. gotovine, žtli se poročiti z dekletom ali vdovo v primerni starosti, katera ima približno toliko premoženja kot on. Isti hoče v lepem in prijaznem trgu na Kranjskem otvoriti svojo trgovino iu gostilmt. Ponudbe sprejema A. Kalil, posredovalni zavod v Ljubljani.	{194-3)
Naročila na
Toniasoïo žlindro in iajnit
sprejema za novomeški okraj tudi
kmetijska podružnica v Novem mestu
in sicer pri g. î'r. Perko-tu.
Kovaški meh,
Za vsa mizarska dela,
za stavbe, cerkveno in sobno opravo, po najnovejšem »logu
(105- 11)	se prtporofta
i^Iojaxj Soba,
nizirski noJstRr v Metliki, z dovrieno pr««kuln|o ns o. kr. tetiBologlânen obrtnim muztiu m Dunaju.

j!
i
i I
Karol Flaniusek
Ljubljana, Stari trg fiO
priporoča ob čijSk vinske trgatve groidni sladkor (Traubenzucker), nadalje veliko zalogo špecerijskega in kolonijalne ga blaga, kakor tudi špirita, fintigs pristnega sllvovca, drožnlka in ruma
na debelo in drobno.
Frav dober glasovir
je na prodaj. — Več se lahko poizvé v Toplicah stev. 39.	(:i06-2)
Posestvo mi prodaj.
Isto obstoji iz zidane hiše, iz gospodarskih poslopij in orodja; k temu pripada veliki sadni vrt, njiva za 11 raermkov posetve in hosta. Vse je v dobrem stann. Polovica cene lahko na posestvu ostane. — Več pové lastnica Marija Gorenc, Brezovo pri Studencu št, 2. p. Raka.	(311-2)
liniTlÎlf^îî*! ^^ ^ najem ali proda; ista l/UIlluiLilJUt ubstoji iz hiae in vsth gospodarskih
poslopij, njive za l:i mernikov posetve ter iz vino-
f^rfda. — Veft se izvé pri Antonu Kline, posestnik v
St. Jurju, p. Mlrnapeč.	(210-2)
-V
lastno	^ zaiiitivajo in^
ijemjjejn kupcvatci le teke izvtrr»»^zav^j^

NoTouMtei UdfOToni «ndiik. iadajatalj, Mlai^ is tiikar 1. KrajH.
mu

P, T.
Podpisani se priporoÉain prečast. dahov-šífíií ia slavnemu občinstvu za vsakovrstna
podobarska naročila,
katera bodem lično, točno ter po dela primernih cenah izvršil,
Narisek predložim že preje, predno ae prićne kaj delati, da v sluôajn, ako bi prvi ne ugajal, lahko z drugim postrežem.
Velespoátovanjem
Franc Viher^
(gl8-l)	podobar.
A'bco mesta, Ljuliljatiskrt cesin Si. 41,


J.J.lA<li zemlje, hlevom in kletjo je ns prodaj v Žabji vasi nad studencom. Vse
je se novo, — Veô se izvé ravno tam.
Za vinograd na Trski gori nad Novim mestom iščem poštenega, pridnega ter izurjenega

p
ki mora biti oženjen, brez otrok ali z majhno drožinico. Službo ima nastopiti z novim letom. — Več se izve pismeno pri g. Fran DIdič-u v Idriji, (S28)
TT Î i ^	gospodarskim po-
Jl-lAiA alopjem in tremi njivami Be edda v najem ali proda po ugodni ceni. V hiši je dosedaj trgovina z mešanim blagom, gostilna in tobačna trafika, — Več se izTé pri Janez Bukovc-u na Vel. Loki.
Razglas !
l. s.
(201-3)
Syndikát n. v. t. na Dunaju,
daê 26. arista 1898.
Moric pl. Weittenhiller s. r.,
dvorni Bvètnik,
n Zahvala.
Od syndikata nemško-vi težkega reda v BeĆa, kot zapuščinske oblasti, se vsi oni upniki, koji imajo do zapuščine po doé 12. avgusta 1898 v Črnomlju na Kranjskem brez oporoke zamrlem gospodu Viljemu Vesel, duhovniku n. v, r. balaje v Avstriji in vpo-kojenem župniku ondi kake terjatve staviti, pozivljejo, da taiste pri syndikátu Wien I., Singerstrasse 7, ali pa pri od tega pooblaščenem oskrbništva n. v> r. komendi v Metliki na Kranj.skem naznanijo in podprejo ustmeno do 30, septembra 1898 ob 10. url dopoldne, ali pa do tega časa pismeno prijavijo.
Na kasneje pr^avljene terjatve do zapuščine, če po plačilu naznanjenih terjatev doide, se ne bode oziralo, kakor če so zadobili upniki zastavno pravico.
Javna dražba, ^
Za obzidanje novega pokopališča pri Šmihelskem pokopališču vršila se bode v pondeljek dne 3, okt. 1898 ob 3. uri popoludne na lici mesta javna zmanjltevalna dražba. Obzidanje znaša 121 kurentnih metrov, ktero je prroačnnjeno na 726 gld., to je 6 gld. en kurentni meter. Varščine (vadium) je vložiti 10%. — Na-tančneji pogoji se zvedó pri županu Josip Zurc-u v Kandijl in pa pred dražbo.
Županstvo Šinihel-lStopiče,
dné 30. septembra 1898.
Žnpan :
(2^5)	Josip Zurc.
util lát rkl*<r1ÍA spetimi spremeni, v dobiem Hiail^ Ul^lJL- „tanu, kakor tudi en klavir
(kratki) dobro ohranjen, je na prodaj po nizki ceni v
hiši št. 82 v Novem mestu.	(U6-H)
blizu farne cerkve in kolodvora, v kateri 11 ISil je Je jet_ gostilna, oddti se v nfljem s 1. januarjem 1899. — Več se izvé pri Franc Zurc-u v Trebnjem.	(203
Podpisani se najprisrčneje zahvaiyuje slavnemu občinstvu in prijateljem za dosedanji obisk v gostilni pri „Stari pošti" t Mokronogu ter se oprošča, da se ni mogel zaradi obilega posla osebno zahvaliti in posloviti, Priporoeaje se Še za nadaljni obisk v Celji v gostilni „Narodnega doma," ostanem
z velespoštovanjem
Ignac Majcen,
(221)	goitilničai.
OrajáČina Plotcrje,
ki ima 2100 oralov hoste, sprejme takoj
lovca (logarja) '^trSÍ
isti mora biti neoženjen, zvest in dobir strelec. Prosilci za to službo, ki naj bi bili vsaj trideset ali veČ let stari in imajo dobra spričevala, naj pošljejo syoje ponudbe grajskemu oskrbnistvu v Pleterjah. kjer se izvejo vsi nadaljni pogoji.	(224j
V najem.
čisto novo predelana Barborlč-eva hiša v Novem mestu št. 227., v bližini pošte in davkarije, se odda takoj v najem. Hiša obstoji iz štirih sob in kuhinje, k hiši pripada tudi vrt. — Več se izvé ravno tam.
Bukvovezna dela
napravi
lepo in točno po primerno nizki ceni
Kra Im iiDlvovEznica t Novem mestu.
Posestvo (domačija)
na Brezovici pri Sv. Ani pol ure od Mokronog« oddaljeno se odda v najem ali prod«. lito obstoji iz dvfh hiš in vath gospodarskih poslopij ter orodja, 6 oralov njiv, pašnikov in travnikov, močno doraslega gozda in iz več sadnih vrtov. Vse je v prav dobrem stanu. — Več ae izvé pri Franc-u Penca v Mokronogu.
kalna sy. mala, katero je daroTal prevzvišeni ob aai-«tenci ISterih dragih p. n. gospodov duhovnikov.
Popoludne ob 3. nri opravil je prevzviSeni sè ^oraj omenjenimi gospodi duhovniki slovesne pete litanije s zahvaljeno pesmijo. Po dokončanem svetem opravilu 7 cerkvi, blagoslovil je prevzviSeai gospod knezoSkof z vso slovesnostjo tam na pripravnem prostoru med cerkvijo ia iolo zvunaj pod milim nebom gasilno orodje tukajinje „prostovoljne požarne brambe" ob navzočnosti vseh ostalih p. n. gospodov duhovnikov in vpriSo na stotine zbranega ljudstva — domaćega in tujega. Moštvo proitovoljnih gasilnih druStev iz Dobrove, Polhovega gradca, Viča in zastopnik enakega društva iz Šentvida nad Ljubljano bilo je v svoji uniformi opravi in je delalo pri tem Častni spalir. Po dovršenem slovesnem tem blagoslovu imel je prevzviSeni do zbranih gaiiieev precej dolg, jedernat in ginljiv ogovor, v katerem jim je priporočal, da pribite ob iasu nesreče iz ljubezni do Boga bližnjemu na pomoč. Varujejo naj pa tudi sebe in druge pred večnim ognjem. Želel jim je, da bi jim ravnokar blagoslovljenega gasilnega orodja ne bilo treba nikdar rabiti; Če bi pa le nesreča požara nastala, naj jim vrlo služi v čast Bogu in bližnjemu v pomoč.
Presvitli gospod knezoškof podal se je nato z drugimi p. n. gospođi duhovniki v župniáče, kjer se mu je g. načelnik preiskreno zahvalil za tako veliko milost in visoko čast, ki jo je izkazal prevzviseni v avojej oćetovskej naklonjenosti tukajàiyemu prostovoljnemu gasilnemu druStvu.
Na to je sledila javna tombola na korist drui-tvenej blagajni. Obnesla se je prav pošteno in vršila le v najlepšem reda. Vseh dobitkov bilo je 126. Vse te dobitke darovali so vrli ljubljanski dobrotniki, deloma enaki dobrotniki iz spodnje in zgornje Šiške ter iz Dolttic, Viča kakor tudi zavedni domači občani in gg. Eant in Hribar iz Polhovega Gradca, gosp. dr. Joa. Marinko in domaSi kaplan g. Iv. Meršolj. Pokazali so s tem svoja blaga in zlata srca. Tudi so ob tem nekateri pripomogli z gmotnimi prispevki društvenej blagajni. Tombola bila je dobro obiskana; a še veliko bolje bila bi se obnesla, da ni zločmska roka peklenskega hudodelca bila kruto umorila naše mile državna matere presvitle cesarice Elizabete. Vsled tega izostalo je več povabljenih prostovoljnih gasilnih društev, katera bi se bila sicer poinoštevilno naSe slavnosti in javne tombole udeležila.
Vsem udeleženim prosto vodnim gasilnim društvom, katera so nas tega dne osebno počastila, vsem darovalcem obilih dobitkov in onim, ki «o ob tem več ali manj globoko posegali v žep za gmotno podporo aruitvu ter ostalemu občinstvu navzočemu pri tej slavnosti, osobito pa še gospođu knezoškofu dr. Ant. Bonaventuri Jegliču in ostalim p. n. gospodom duhovnikom za tako slovesne obrede blagoslovljenja našega gasilnega orodja, bodi s tem preiskrena javna zahvala izrečena z usklikom: Bog plačaj in povrni vsem skupaj in vsakemu posebej milijonkrat! Bog in pomoč njegova bodi vedno in povsod ž njimi I
Presvitli gospod knezoikof odpeljal se je iz Dobrove slavnostnega dné popoludne malo pred 6. uro med navdušenimi „živijo" in „slava" klici, zvonenjem ia med veličastnim gromenjem topičev. Živel blagi in mili vladika 1
Včeraj, dné 19. t. m. bilo je v našej farnej cerkvi mrtvaško opravilo po presvitlej cesarici Elizabeti, katerega se je naše prostovoljno ^'aailno druStvo v svoji uniformi-opravi korporativno vdeležilo. Sveto opravilo
izvršil je nai uzomi in blagi gospod žnpnik Anton "ivo.
Lovšin kaj ginl Vse tukajšn svitlo cesarico El: avitrijskili narodov, tem rajn!
e prebivalstvo britko togtye za pre-za^to, to milo in prebbigo materjo Naj vživa večno radost v ive-
UomaCe vestL
(Cesarjeva zahvala.) Žnpan Hribar je prejel od c. kr. deželnega predsedstva za Kranjsko nastopno naznanilo: Njegovo c. in kr, apostolsko Veličanstvo je vsled razpisa Nj. Ekscelence c. kr. mini-sterskega predsednika, kot ministra notranjih stvari, ddo. 1. septembra letos Št. 6927 blagovolilo najmilost-neje dovoliti, da se 473. na županskem shoda zbranim slovenskim občinskim predstojnikom za poslano udanosttio brzojavko sporoči Najvišja zahvala.
(V npravništvo „Glasbene Mat i ce" v Novem mestu) so bili pri obinem zboru 17. sepL 1.1. izvoljeni naslednji gg.: dr. P. Defranceicfai, dr. Fr. Detela, Job. Medved, O. Skale, Milan Skerlj, dr. J. Schegnla in dr. E. Volčič. — Pouk v glasbeni šoli za igranje na klavir, gosli in cello se je uže pričel, pouk v petju i drugih predmetih se prične ta teden; vpisuje se ie pri gospođu Josipa Medvedu, trgovcu na mestnem trgu. Tudi to zimo se priredi več koncertov, pri jednem bode vodil sam Matej Hubad petje nekaterih po njem harmonizova-nih narodnih peanij.
(Sadjarska razstava v Ljubljani) je odpovedana, na Dunaju pa ne. Na Danaju se bo vršila razstava sadja mesca novembra namesto od 1. do 9. oktobra, kakor je bilo prvotno doloieno. Cas dunajske razstave se bode pozneje natančneje določil
(Dolenjska železnica.) Občina Trebenj prosila je, da bi se napravila postaja za osebe med Mirnopečjo in Trebnjem, in sicer pri stražnici št. 13 na Ponikvah. Načrt je na merodajnem mestu načeloma sprejet. Politični ogled vršil se bo prihodnje dni.
(Deželni odbor kranjski) bo oddajal meseca oktobra 1.1. bike plemenjake belanske-pincgavske (cikaste) pasme, kakor tudi nekaj sive pasme proti povračilu polovice nakupnih stroškov in sicer v prvi občinam, v dragi vrsti pa tudi zasebnim živinorejcem. Prošnje za bike naj se pošljejo do 6. oktobra t. t. deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani. Vsakteri prošnji je priložiti tndi 10 gld. predplačila, kateri znesek se pa dotičnemu vrne. Če se mu bik ne podeli.
(V bolnišnico U s milj. bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca avgusta 68 bolnikov, koncem julija jih je ostalo 27, skupaj 96, Od teh se jih je ozdravilo 39, zboljialo 16, neozdrav-Ijeni bili so 3. Umrli so trije in sicer prvi vsled kostne gnjilobe, eden vsled legarja in eden vsled jetike. V oskrbovanji ostalo jih je 34. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 10S9.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu sept. 1898 je 165 strank vložilo 46.309 K 2 A, 111 strank vzdignilo 43.292 ^ 17 k, toraj več vložilo 3,016 K 85 k, 16 strankam se je posojil izplačalo 17.300 K, stanje vlog 1,093.047 K 10 h, denarni promet 195.206 K 10 k.
(Most čez Krko) bo skorej gotov, le malo stvari je še za napraviti, kar bo do srede oktobia gotovo. Ali le bo odprtje slovesno vršilo ia kedaj, ne vemo povedati. Nekaj podatkov o mosta navedemo
takaj, kteri ntegnejo bralce „Dol. Notic" lanimati. Meat B&tn, brez dozidaoja, tedaj samo železni dél, je dolg 75 metrov, ilrok 7 metrov, od tega srednji tir sa Toiove 4 metre 60 cm.^ ob obeh straneh pa za peáce po 1 met. 20 cm. Vaa železnina tebta 341.330 in pol kilogramov, to je nad 6000 starih centov ter itane 79.932 gld. 46 kr. Tisoćina nad vodo znaâa 12 metrov. S tem mostom spolni! se je n&£rt, kterega 80 že Francoïje pred skoro 100 leti nameravali izvesti. Tndi pokojni n&dinženir Leinmuller je pri preložitvi karlováke ceste se na to ozira), ter z novo cesto krenil od Zegatove biáe proti VindiSarju, to je na isto todko, kjer danes novi most gloji. Z odprtjem novega mosta bo tndi stara in velika nepravilnost od;^>rarlj6Da, in to je mitnica, ktera bo na Slatnik prestavljena.
(„Dolenjsko pevsko društvo") napravi v nedeljo 2. oktobra 1898 ob 1. isri popolndne izlet v Belo cerkev. Sodelnje slavna meičanska godba. Vozovi na mestnem trgn-	Odbor.
(Nova občina.) Od občine Brusnice odločila se je Orebovca ter postala lastna občina. Prri župan je Franc Potocar iz Stare vasi.
(Ljubljanska efektna loterija.) Javno žrebanje sre^^k loterije, katero je Njegovo Veličanstvo presvitli cesar dežejn^mu stolntiru aesta Ljubljani NajnjiU'Stneje dovoliti blagovclil, vršilo se bode nepreklicno dne 4. oktcbra letos ob iestib zvečer ob inter-venriji občinskega s^èta v mestni dvorani. Ker se bode to žrebanje že v nekoliko dneh višilo, utfgne nakupovanje srečk sedaj tem živabneje postati, ker je ta loterija, ki ima 2700 glavnih in pri&transkih dobitkov v vredncsti 100.000 liron, nenavadno bogato opravljena in se glavni dobitek na željo onega, ki ga bode zadel, tndi v gotovini izplača, řírečke po kroni dobiti je v vseh ces. kr. tabačnih trsflkah, loterijskih kolekturfth in menjalnicah.
(V Brusnicah) se bo 9. oktobra t. j. 19. nedeljo po binkostih slovesno blagoslovila prenovljena cerkev sv. Družine, ki je bila 60 let opuščena. Več o tem povemo prilično.
(Pasji kontumac) je npíljan vsled pasje ■tekliiie do 90 decembra 1.1. v črnomaljskem okraji T vsi občini Metlika, potem v vaeeh Bcidraž in Slamna vas T občini Eadovica ; v Čnrilah, EoaalDici, Radovici in Želebej v občini Podzemelj ter Giabrovec. Gorenja in Dolenja Lckvica in Trnovec v občini Lokyica. Vsi psi v tem ozemlji, ki niso na verigi ali ne nosijo tidne in zitnfsljive torbe iz kovine, zapadejo v pokončanje kcnjedercu, njih lastniki pa cjstri kizni.
(Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov) s sedežem v Celji je razposlalo vabila za pristop k dinštvu vsem gg, cdvet-oikom, mtarjem in njih uradnikom širne Slovenije. Ti se oglašiijo dan na dan, ter \raČajo pristopne izjave; do aedij oglašenih je bilo 80 rednih članov. Kot nstsnovnik je na novo pristopil gosp. dr. Fran Mayer, odvetnik v Šoilanji, najmlajái odvetnik na štajerskem, kar je za društvo veselo znamenje, Isto iteje sedaj štiri natanovnike: gg. dr. Jerneja Glanč-nik-íL, odv, v Maribora, Antona Svetinu, c. kr. not. v Pliberku na Korcskem in dr. Fran Mayer, cdv. v Sdtsnjn. — Kot pcdpcrnika «ta pri&topila gg. dr. lyan Dečk», odvetnik y Celju in Kazimir Br« t-kovič, C. kr. notar v Gorenjem gradu. — Da se bodti kiralo zamoglo prilično določiti število članov, probi se uljudno, da blagovolijo vsi tisti gg. stil in uradniki, kteri iz katerih koli vzrokov ne nameravajo t diuštvu pristopiti, vabila kratkim potom vrniti.
Druátvo ima velevažen namen vzgajati in podpirati slovenske odvetniške in notarske nradnike, posebno pa gojiti tesuopis, kojega potreba se je zadnji čas tako živo pokazala, ter osnovati si lastno bolniško blagajno. Valed tega je pa tndi tisto vredno vsestranske podpore, d» bode potem svoji nalogi kos. Sicer je Kanimanje za to društvo postalo živahneje, odkar je svoj delokrog razširilo, ter se postavilo na odločno narodno stališče, kar kaže že to, da so se javili uradniki od vseb strani širne Slovenije, da se udeležijo občnega zbora.
(Dirka „kluba dolenjskih biciklistov" Novo mesto) bode dne 9. oktobra 1898. Vspored dirke: 1. Dirka priredi se od Krške vasi do Novega mesta — 40 Am ; start pri kn I1I/2 blizo Krške vasi. cilj pri hm. 71/2 v Kandiji. 2, Dirkati smejo vsi klubovi člani s kolesi, ki so najmanj 12 kg težka in imajo zavore. Vodiči so izključeni. 3, Prvi na cilj dospeli dirkač dobi naslov „Prvak dolenjskih biciklistor za leto 1898/99" dobitek v vrednosti 80 kron in častno svetinjo; drugi in tretji dobita daril» v vrednosti 60 in 40 kron. Vsaki dirkač, ki prevozi progo v 90*, dobi tndi častno svetinjo. 4. Vloga 5 kron plača se na startu. Prijave sprejmejo se le do 7. oktobra 1898. Vrsta se žreba na startu. 5. Prepire mej dirkači reši neovržno startna oziroma ciljna komisija 6. Dirkači zbirajo se dne 9. oktobra t. 1, v „Nar, domu" v Brežicah ob 10. uri dopoldne. Odbod iz Novega mesta ob 7. uri zjutaj. Skupni obed v Brežicah, Pricetek dirke točno ob 3. uri popoldne. 7. Na cilju igra si. novomeška gcdba. 8. Ob 6. nri zvečer zbiranje t gostilni g. Pin t ar-ja v Kandiji, kjer igra novomeška gcdbaÎ naznanitev rezultata in razdelitev dobitkov; prosta zabava. Za prenočevanja tujih kolesarjev skrbi klub. 9 V slučaji aeugcdnega vremena bo dirka z istim vsporedom dre 16. oktolra 1898. Prosi se obilna vdeležbe. Gostje dobro doili!
ODBOR.
(Požar.) V četrtek 20. septembra ob 8. uri zvečer nastal je ogenj v hiši Milie 2uliča v Oatrcu, občine Kostanjevica. Nihče ni bil doma, torej niso čisto nič rešili. Pogorelo je pa Še enajst posestnikov. Badi pomanjkanja vode je bilo težko gasiti, hiie pa so bile vše lesene. Vca Ikoda je cenjena na 13.200 gld., zavarovanega pa je le za 3.900 gld. Nastal je ogenj, ker je gořptdinja neprevidno s pepelom ra\nala. Ptgorelci bo res ut<miljenja vieđni, ker nimajo niti hiše, niti kruha. Zato pa prosimo, naj se v»mili kedo tth siromakov.
(Rop. ) Dne 21. septembra ulomila sta neznana roparja v zaprto hišo 731etnega Jakob Kotarja, po dcma''« Anže na Frimskovem, litijskega sodn. okraja. Prtrfzili So ahimnato etrtho, in eden roparjev je tako skozi streho v hišo zlezel in zapahnjena hišna vrata odprl. Z opaženima obrazoma in okroglo svetilnico stopila sta k postelji, kjer je Kctnr spal, nastavila knhinjake nože nanj in zahtevala denar, sicer ga koj zabcdeta. Eotsr se je izgovarjal, da ima denar v hranilnici; ko pa le bolj grozita, in ga manjši p pestjo po glavi udari, je vstal iz postelje ter hotel iz shrambe denar dati, Roparja mu potegneta ključ iz rok in sama iz cmare vzameta listnico s 35 gld. Potem stopita z žnganjem k postelji Kotarjeve žene, preiičeta posteljo in ker ničesar ne najdeta, zahode jeden Kotarja za vrst, vendar ne nevarno, ker je z roko odmahnil. Ko vidita Eutarja krvaveti, in ugledata, da je njegova hči iz sesedne sobe skozi kuhinjsko okno nšla ter znnaj kričala in piihitivši i^en brat s puško
vatrelil, eta pobegnilEi, Kotar je Tsleđ zgabe krvi in groznega straha reino bolan.
(Današnji list) obseg« deset strani.
Domaća banka.
Kreditna îa eskomptna banka — akcijska dražba — V Ljubljani.
Pod tem imenom lioie „Splošno kreditno draštvo" T Ljubljani ustanoviti banko za vae naae pokrajine, t j. za Kraujiko, Južno Štajersko, Slovensko Koroško, Goriâko, Istro in Trat.
Sploíno kreditno draàtïo — registrovaná zadrnga z omejeno zavezo — zaâne poslovati s 1. oktobrom 1.1. V upravnem, odnosno v nadziralnem odboru so naslednji gg.: Filip Supanćić, stavbenik in hišni posestnik, pradsednik; Ferdinand Staré, c. kr. okrajni sodnik T pokoju in posestnik, podpredsednik; Jan. Dejak, c. kr. pomorski častnik v pokoju, tovarnar in posestnik; Josip Lenarčič, deželni poslanec, tovarnar ÍQ posestnik; Dr, Danilo Majaron, odvetnik in deželni pualanec; Anton Putrili, hiSni posestnik in trgovec; Viktor Rohrmann, hišni posestnik in trgovec; F. M. Schmitt, hiini posestnik in trgovec; Kornelij Gornp, podjetnik; Fr. E o 11 m an n, hišni posestnik in trgovec; A. Klein, deželni poslanec, podpredsednik trgovinske zbornice, Hišni posestnik in lastnik tiskarne; Ivan Llninger, hišni posestnik in trgovec. Vrhu teh ao pa društvu pristopile že najboljše in najuglednejâit domače Arme.
„Splošno kreditno društvo" delalo bode z vsemi močmi na to, da se prej ko mogoče nstvari bančna akcijska družba, a zato potrebni kapital naj se ravno potem „Sploùnega kredit^iega društva" takorekoč kristalizira, a da bode banka uspevala, da postane mogočna, iu da bode ustrezala vsem potrebam zlasti slovenskih pokrajin, zato je potrebno, da se je oklenejo vsi rojaki.
Ne da B6 tajiti, da smo v naših pokrajinah v narodno-gospodarskem oziru že veliko dosegli. Za hi-potečni in za kmetijski kredit je t vseh pokrajinah, izvzemši Primorje, že dobro preskrbljeno. To je dejstvo, katero ni le resnično in veselo, ampak katero nas mora tudi vzpodbujati k nadaljevanju začetega dela in nas napotiti, da popolnimo še obstoječe praznote na pol.ju narodno-gospodarske organizacije.
Prva naloga naša v tem oiirn je, da si uredimo trgovske kreditne razmere, ker le tako oživimo industrijo in pospešujemo domaČo trgovino in obrtnijo.
Vse to more storiti samo banka, katera nas zveže s avetovnim tržiSčem in z avstro-ogersko banko.
Tako, kakor se je tekom desetletij posrečilo, iztrgati iz tiyih rok naš kapital za kmetski stan, tako bi banka poskrbela domačemu trgovstvn potrebni denar in pripomogla domači kupčiji, obrtniji in industriji do samostalnosti, do uspeha ia do veljave.
Cim mogočneja bode banka, čim večjo zaslombo najde v aaŠih pokrajinah, tem sigurnejši In večji bodo i^eni uspehi, in že sedaj smo prepričani, da bode naša bodoča domača banka Euamenitega gospodarskega pomena za ves narod in naše dežele.
Qlayni delež — pozneje delnica — zuasa 100 gld. (§ 28, pravil določuje, dà zamorejo biti izvoljeni upravnim svetnikom le tisti členi, ki so vplačali najmanje 10 glavnih deležev po 100 gld.) Delež naj se vplača takoj ali pa naj se vplača takoj vsaj 20%, osûnek pa osem dni po pozivu; vplača se po položnici ali osebno v pisarni na Dvornem trgu h. It. 3, v Ljubljani.
Proâiga.
z novim šolskim letom j« odprla zópet djjaíka kuhinja ubogim dijakom svoja vrata tor podpisanemu prinesla novih skrbi.
Letiaja je sicer dosti bolja mimo linske, živila bodo ceneja, ali gladko vendar se bode šlo kuhinjskemu vodstvu, ako ga ne bi zdatno podpirali mladino-Ijubi slovenski, kájti preveliko je število, ki se dan za dnevom useda k mizi. Opoldne je treba položiti na mizo 56, zvečer pa 40 žlic. Krivi temu so dobrotniki sami, ker so mi zadnji čas, deloma vže po pri-četku šole vsilili nekatere dijake, kojih bi nikakor nc bil sprejel, da mi jih niso ravno oni poslali. Nadejam se pa, da sedaj tudi kuhinje ne bodo pozabili 8 svojimi darovi. Nekateri dijaki nekoliko plačujejo — skupno 25 gld, mesečno, nekaterih očetje pa bodo pripeljali nekaj živil, vendar pa bode treba poglavitno le izprositi.
Zato prosim v imenu siromašnih dijakov : dobrotniki, ostanite mi zvesti — pristopite Še djugi, četudi le z malimi mesečnimi darovi. Bog Vam bode velik plačnik I Neizrečeno pa se mi vstreže, ako mi se dO' pošlje živil, kaicoršaih koli, ker vse potrebujem, líe-šćani, okoličani, usmilite se revnih dijakov, pa tudi podpisanega !
Dr. Jas. Marinko.
V Novo Mesto vračujoča se pisma:
Scliwarzenberg'sche Branerej, Badweis — K, Z., Himberg — Canastreli Teresija, Isolla della Scalla — Golob Franz, Fiume — Jazbec Franz, Leoben — Moritz Lauh, Wien — Stupica Franca, Bibnica — Popovič Fran, Beeskerek — Komor Janko, loco — Bralno družtvo, Kostanjevica — Zarettî, Voloasa — Smjlj&nič Janko, Cleveland — Hribar Majk, Calomet — G-azvoda Franz, Calomet — KČevr Jože, Calomet — Murn Jože, Calomet — Sibic Josefa, Indiana — Derganc Andrej, S, Francisko — F. B, v, B., Wien VIIJf/1 — Srebernak Jože, Laurium — Stnbler Jože, Great Falls — Levakovič Mica, Dntovlje — Ogrinc Franc, Donavitz — Kobas Johann, loco — Tribnik Amalia, Zreče — Kreae Martin, uernembl — Hrovat F,, loco — Kovačič Jože, loco — Smiljanič Franz, Augsburg — Danijanovič Daniel, Neumarkt — Pecnik Ljudevit, Rîdoljica — Papež Johanna, Kočevja — Cupringarca, Ljubljana — Turk Fani, Ljubljana — Hrovat Maria, Moreland — Drenik Jože, Lipik — Mntezan Anton, Karlovac — FerŠčinaz Neža, Ljubljana — Radman Jernej, Servola — PintJir Frant, Lipik — Skufca Jakob, Wassington — Sajovic Joh., Calomet — Murgelj Josefa, Zagreb — Močan Johana, Trifail — Piškur Maria, Obermosel — Gitšper Franc, Celovec — Poletti Gina, Zara — Prime M^ria, Lei>ben
— Zmagofllav, Landstrass ..... Zupančič Finnz, Videm
~ Salohar Franz, Laoben — Predovič Marta, Lead-ville — Reba Gaorg, Williamsburg ~ Ziutermančič Anton, Hongh.
Stanfl Aloisia, Ljubljana — Kubenik Jura, Samobor — Dauernd 23053, Eadolfsheim Juiaa Joharin, Št. Jernej — Spatzek Maria, Lisbe-iiftu — típatzek Maria, Liebenan — Hočevar Fani, St Pavlo — SeSek Alojzi, Kadolca — Paulič Anton, Veliki Olej — Bajuk Anna, Fužina — Mihalovič Ednard, Velde» — Dollenc Ludvik, Ljubljana — Koritnik Anton, Ljubljana — Simc France, Leoben — Jazbec France, Leoben — PetriČ Anton, Triest — Dragelj Josef, Ried — Pleskovic Franc, Zagreb — Spurgar Antonija, Graz — Rohaček Martin, Giirz — Murn J:)8e^
Lourjem — Bolte Franca, Laibaeh — Karplus Albertu«, Wifln — GrandoTC Maria, Tnt — Goijup Joiefa, Trebelno — Golob, Laibach — Janžekovič Jernej, Chicago — JuriĆ Marko, Chicago — ViđetiČ Jakob, Lanoaon — Bobnar Karl, Cleveland — Golobiá Janez, Leoben — Badovinac Maks, St. Piilten — Hildebrand Kari, Wien Drsgelj Niko, Bayern — Brezovar Anca, Fiume (dva) — Kral Anion, Eleo Juran Lakas, Walton.
Darov) la novomflško dijaško kuhinjo.
Od 15, julija dalje ao darovali: Goip, kaplan J. DoUnar
3	gld.; gosp župnik Jnrij Eilnig 4 gld. i gosp. »upnik Jan. Qolob
4	gld, ; goip. župnik Mat, Kralj 5 gld. ; goap. žojinik Ant. Golobiî
5	gill. ; goip. župnik A. Kukelj 6 gld., gospodje zbrani ua Dobrovi 6 gld.; gosp. župnik Mat. Kolar 5 gld.; goip. B7í;tnik J. Kiniky 6 gJđ, ; gosp, župnik J. Paylin 5 gld. ; gosp. dr. K. Slanc 60 gld.; gop. Mih. Saje, žapnik 2 gld.; goap. župnik Jan. Rsbnik 10 gld. — Proseč, naj le kubiiye spominjajo še drugi dobrotniki, í6 toplo BfthTaljuje
Dr Joe. Marinko,
Loterijske itevilke.
Gradec 17. aeptejiibra 85 26 10 82 47 Trat 24. „ 71 1 6 20 11
Izjava!
Dofoljujem si izrekati slavnemu občinstvu za toliko in tako odkritosrčno izraženo mi sočutje v dolgo-trajnej mojej bolezni, za pojave tako iskrenih in splošnih iimpatij najtoplej^ zahvalo.
Dr. Janez Vaupotić,
{217)	o, kr. okr, adiavnik v Novem meotu.
Zahvala.
Dne 4. in 14. avgoata je nama podpisanima valed strele pogorelo najino poslopje. Zavarovana sva bila pri banki „Slaviji", katera je dala škodo takoj ceniti, ter je zavarovalnino popolnoma izplačala. Jaz, Franc Kirar v Germuljah nižem Je nobenkrat plačal zavarovalnine; šele nekaj dni pred požarom sem se dal zavarovati pri banki „Slaviji", katera mi je pa vse eno škodo plačala.
Zatoraj se toplo zahvaljujeva in banko „Slavijo" TMkterenm najtopiejSe priporočava.
V ŠKOCIJANU, dne 16. avgnata 1898.
Martin Rohrmann,	Franc KIrar I. r..
priK.
Potrjuje:
Občinski urad v âkocjanu,
dne 16. septembra 1898,
Kopina.
(332)	župan,
® ^^ ^ go podaiskim ^tîUUJlMvt! poslopjem je na prodaj v Ždinji Tasi št. 3. Vse je še v dobrem stanu. — Več se izve pri lastniku Franc u Saje, posestnik v Ždinji vasi it 3. p. Št. Peter pri Novem mestu.	(2,i;b-i)
z vaem gospodarskim poslopjem odda se t nisd) najem sama za se ali pa z lyivami. Ista je oddaljena V* are od Mokronoga. — Natančnej« se ixvè pri lastnika Ignac-u Majcen v Mokronogu.
Popisani izjavim, da besede, katere sem proti Jožefu T i so ve C, posestnik na Gorenjem Polju izrekel^ prekličem.
Gorenje Polje, dne 15. septembra 1898. (230)	Anton Uvrič, m. p.
Zahviila.
V soboto 24. sept, nastal je na Gor. Polju ogenj. Vnel se je iz neznanega vzroka pôd Martina Špelko in bil na mah ves v plamenu. Nevarnost je bila za vso vas grozno velika. Pridni vaščani, posebno pa prav dobro izvežbani topliški gasilci pod vodstvom naćelniko-vťga namestnika gosp. Janez Sitarja, ki so bili silno hitro na mestu in z vsem naporom prav spretno delali, so vas, ki je bila zgubljena videti, reiili.
Zahvaljujem se toraj poleg Bogu pridnim sosedom in slavnemu „Topliškemu gasilnemu društvu" za vei trud in požrtvovalnost.
GOBENJE POLJE, 26. sept. 1898. (219)	JoîÉof Klíne.
Dražbeni olflic.
C. kr. okrajna sodnija v Trebnjem naznanja, da ae je na prošnjo c. kr. finančne prokurature v Ljubljani v imenu Mih« Šivac mašne oziroma ubožne ustanove dovolila prostovoljna javna dražba imenovane uslanove lastnih sodno na 490 gld. in 3100 gld. cenjenih posestev vlož, štev. 1B. in 16. kat. občine Velika Loka, ter se v to svrho odredil edini narók na II. oktobra t. L ob 9. uri dopcldne na licu mesta, eventnelno tndi na prihodnje dneve s tem pristavkom, da se bodo omenjeni posestvi oziroma deli istih le za ali nad cenilno vrednost največ ponujajogemu proti takojšnemu plačilu oddali.
Varščine je pred ponudbo položili 107o na roke C. kr. sodnega komisarja, ktera le vračnni dostalcn v skupilo.
Zemljeknjižni izvleček, cenilni zapisnik in draž-beni pogoji se lahko pogledajo v tukajšnji piEtarni t navadnih uradnih urah.
C. kr. okr. sodišíe t Trebnjem, oddelek L,
dná li7. septembra 1898.	(220)
XfíXa r prav dobrem stanu, z dvema sobama, M I. i noi isietjo in vrtom, v katerem se pridela čez 5 mernikov krompirja, je na prodaj v Šmibelu. — Več se izvé pri Valentin-u Žura v ámihelu. (žea-i)
T^nWPS'fvn prodaj v Svihnem blizo farne XUOcftLTU cerkve. Hiša z gospodarskim poslopjem v dobrem stanu, njive, travniki, bukov, kostanjev in smrekov gozd vsega skupaj 30 oralov, se iz proBte roke za 2700 g d. proda. Denar je pecej ali pa po dogovoru tudi na letne obroke plačati. Posestvo je posebno ugodno za živinorejo ali kupčijo z lesom. Ponudbe sprejema OpravnIStvo „Dol. Novic" v Kovom mestu.	{226-1)
Uj^o 8 celo kmetijo se prostovoljno proda. AUi'Mli Kmetija obstoji iz hiše, štale, poda, lepega sadnega vrta, lepe pjive, gozda in vinograda s zidanico. Vse je v prav dobrem stanu, meri 35 johov, je cenjeno na 3300 gld. ter se nahaja v davčni občini Vinica, vas Drežnik h. št. 3. Kupec naj se zglaai pri Martin Malneriču v Črnomlju.	(227)