i i “1631-Juznic-Kopernikova” — 2010/8/31 — 12:55 — page 1 — #1 i i i i i i List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 33 (2005/2006) Številka 5 Strani 27–29 Stanislav Južnič: KOPERNIKOVA KNJIGA V LJUBLJANI Ključne besede: astronomija, zgodovina astronomije, heliocentrǐcni sistem, Nikolaj Kopernik. Elektronska verzija: http://www.presek.si/33/1631-Juznic.pdf c© 2006 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c© 2010 DMFA – založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez po- prejšnjega dovoljenja založnika ni dovoljeno.  Kopernikova knjiga v Ljubljani Stanislav Južnič Nedavno smo v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici našli zna- menito Kopernikovo knjigo Kroženje nebesnih teles iz leta 1566, v kateri so podane osnove heliocentričnega sistema. Knjiga, ki pripoveduje tudi o kroženju Zemlje okrog Sonca, se je stoletja skrivala očem slovenskih naravoslovcev. Nihče ni vedel zanjo. To pa zato, ker je sicer prvovrstni in natančni knjižničar Matija Čop pred stoletji zagrešil napako. Ni dobro prebral rimskih letnic. Namesto M.D.LXVI je prebral M.D.CCLXVI. Napaka je bila huda in usoda ljubljanske Ko- pernikove knjige nadvse nenavadna. Pred štiristo leti je ta knjiga prišla na katoliški indeks prepovedanih knjig, »dokler se napa- Slika 1. Jožef Kalasanc Likawec, predstojnik ljubljanske li- cejske knjižnice, je po smr- ti Matije Čopa (1835) takole vpisal Kopernikovo knjigo na osnovi Čopovih katalo- žnih listkov. Letnico izdaje 1566 sta pomotoma zame- njala s 1766. Tiskarski škrat ali zagata pri branju rim- skih številk? Za koliko se je vrli Čop zmotil? Račun za bralke in bralce Preseka seveda ni težek! ke v njej ne popravijo«. Domnevna »napaka« je bila predvsem glede razlage gibanja Zemlje. To seveda ne pomeni, da Koper- nikovega sistema tedanji profesorji niso uporabljali pri računih. Le študentom so morali zabičati, da gre zgolj za priročen mate- matični postopek, resničnost pa je drugačna. Presek 33 (2005/2006) 5, strani 27–29 ASTRONOMIJA Presek 5-koncna.indd 27 28.3.2006 12:06:53  ASTRONOMIJA Večina mislecev se je s takšnim postopkom strinja- la. V katoliških deželah z našo vred je prevladoval sistem Tycha Braheja. V njem se vsi planeti razen Zemlje gibljejo okrog Sonca, Sonce pa kroži okoli nepremične Zemlje. O premikanju Zemlje po Koper- nikovem sistemu je v prvih šestih desetletjih po prvi objavi Kopernikove knjige leta 1543 pisalo le kakšnih deset znanstvenikov. Kepler je bil Brahejev pomočnik v Pragi, vendar se je globoko zavezal kopernikanstvu. Še več. Iz Braheje- vih meritev planeta Marsa je izpeljal, da se planeti gibljejo po elipsah in ne po krožnicah, kakor se je dozdevalo Koperniku. Keplerjeve knjige so prodajali tudi v Ljubljani, čeprav morda ne tiste najbolj spotakljive, ki so skupaj s Ko- pernikovo tudi romale na indeks. Zelo verjetno so ljubljanski jezuiti nabavili Kopernikovo knjigo (1566) že kmalu po natisu, vendar so jo morali zaznamovati kot prepovedano in je niso kazali svojim študentom. Razmere so se spremenile pred poldrugim stole- tjem, ko so ljubljanski jezuitje zvedeli, da bo papež kmalu umaknil prepoved »vseh knjig, ki opisujejo gi- banje Zemlje kot fizikalno resničnost«. Prepoved je bila v resnici uradno umaknjena šele leta 1768, ven- dar so ljubljanski jezuiti zapisali svoj lastniški vpis v Kopernikovo knjigo že leta 1754 in, domnevno, z de- snega spodnjega roba izrezali zaznamek o papeževi prepovedi tega dela. Leta 1760 sta dva študenta v Ljubljani na javnem izpitu pri jezuitih že slavnostno branila Kopernikov nauk. Jezuitski poročevalec je pozorno opisal dogo- dek: »V tem letu smo priredili deset javnih razprav o fiziki z velikim izpitom, kjer so študentje pred avdito- rijem branili veliko fizikalnih teorij skupaj s poskusi … Sodelovali so slušatelji prvega in zadnjega letnika filozofije ter poznavalsko odgovarjali na zapletena matematična vprašanja, na vprašanja iz logike in metafizike. Javnemu zagovoru je prisostvovalo več kot ducat filozofov, trije kleriki in štirje cerkveni ura- Slika 2. Zapis o izdajatelju in letu izdaje na predzadnjem listu Ko- pernikove knjige iz leta 1566. Slika 3. Naslovnica končnega izpita iz posebne fizike, ki sta ga študenta Ljubljančan Lojze in Tone iz Škofje Loke opravila leta 1760 pri lju- bljanskem jezuitskem profesorju baronu Ino- cencu Tauffererju iz Višnje Gore poleti 1760. Presek 5-koncna.indd 28 28.3.2006 12:06:55  ASTRONOMIJA dniki, med njimi trije plemiči.« To je bil prvi ljubljan- ski izpit, ki so ga javno naslovili s Kopernikovim ime- nom, in nedvomno priložnost, ki je ni smel zamuditi noben mestni matematik, fizik ali astronom, vreden tega imena. Ljubljanski profesor fizike Janez Schöttl je leta 1761 zelo uspešno opazoval navidezni prehod Venere čez ploskev Sonca. Njegove meritve je pohvalila celo pariška akademija. Gabrijel Gruber pa je pri svojem pouku navigacije in orientacije med plovbo študente učil tudi praktične astronomije z uporabo teleskopa in seveda z uporabo Kopernikovih, Keplerjevih in no- vejših knjig. Med njegovimi najboljšimi dijaki je bil Jurij Vega, ki je pozneje tudi sam veliko raziskoval in pisal o astronomiji, kot nam je nedavno razkril pro- fesor Marijan Prosen. Tako je bil prav v Vegovem rojstnem letu (1754) v njegovi poznejši jezuitski šoli vpisan ekslibris v drugo izdajo Kopernikove knjige. Za knjigo je skrbel Vegov poznejši ljubljanski spovednik, matematik in fizik baron Bernard Ferdinand Erberg (1718 Ljubljana–1773 Krems), ki je po ukazih Marije Terezije vodil reformo ljubljanskih študijev. Tako je danes pred nami kot na dlani skoraj pol ti- sočletna usoda te znamenite Kopernikove knjige v Ljubljani. Odkritje meče še boljšo luč na Vegovo šola- nje v Ljubljani, hkrati pa pomeni prvovrstno odkritje enega doslej najdražjih knjižnih zakladov Slovenije. Objava tega odkritja bo nedvomno imela velik od- mev pri nas in po svetu. Prva in druga izdaja Koper- nikove knjige sta namreč izredna redkost, ljubljan- ska pa je bila zaradi nenavadnega spleta okoliščin doslej spregledana. In koliko stane takšna knjiga, bi gotovo zanimalo mlade bralke in bralce Preseka. Odgovor ni preprost. Knjig teh vrst namreč ne prodajajo po določenih cenah v trgovinah, temveč predvsem na dražbah v Londonu ali v ZDA. Za precej slabše ohranjeni izvod Kopernikove knjige (1566) je prodajalec nedavno iz- tržil 125 000 ameriških dolarjev. Končna cena knjige je seveda v veliki meri odvisna od spretnosti proda- jalca in od premožnosti večine anonimnih kupcev, ki med seboj tekmujejo z višanjem ponudb na takšnih dražbah. Zagotovo pa ljubljanski »Kopernik« ne bo šel zlepa v prodajo, saj gre za slovenski nacionalni zaklad neprecenljive vrednosti. Slika 4. Naslovnica Kopernikove izdaje iz leta 1566, v katero so ljubljanski jezuiti leta 1754 zapisali svoj lastniški vpis, prav v rojstnem letu Jurija Vege. \ Rebus Marko Bokalič Presek 5-koncna.indd 29 28.3.2006 12:06:56