obuja m napredek naroda! |J ^inosti in slogi do cilja! | #&&#&**** VESTNIK NATIONAL HERALD. S3222SI H Največji slovensk # v Zedinjenih d j| The Largest SemiA ^SgSfB-EHISTv^g^ »g the United States of ^r^ ^COUNCIL i* fA* *VU\k • DNOGLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BEN’T SOCIETY ST. BARBARA, FOREST Cii V, PA. Po s Štev. 31. DULUTH, MINN., THURSDAY, APRIL 16, 1914. — ČETRTEK, 16. APRILA 1914. Volume IV.—Letnik IV. . > - n »a. javka NA MICHIGAN KONČANA. nELJSKO SPLOŠNO GLASOVANJE STAVKARJEV NA- jrAVI KONEC DOLGI BORBI. — POŽRTVOVALNOST 1NIJ0NAŠEV DOSEGLA VSE IZVEN PRIPOZNANJA N1J&. - STAVKARJI SE VRAČAJO NA DELO. jenem okrožju, se je razmotri- -n če se s štrajkom nadaljuje, J.Q0 ’j,ode treba znižati podporo jaiumet, Mich., 13 aprila - seji okrajne unije, dne 8. t. m., ,,4+pri so bile zastopane vse “e unije W. F. of M. na reba bo poskrbeti podstrešje za lH ' n Air% Lrske družine, katere bo C. % družba spodila iz hiš, ker 29 VSe • ijo na njenem zemljišču. — 'I e( j teh ovir se je sklenilo, da ' 0(1 Slo, sujejo stavkarji potom refe - duma, če naj se s stavko nnda- j e a li ne. Volitev se je vršila ledeljo, in stavkarji so glaso- . , m ' i1 ; i,i, es , p,Ii ( [ da se s tavko preneha. ANS ' '“»Ki )ejstvo pri tej stavki je, da so apanije priznale vse zahteve u- 1 mašev, izven pripoznanje unije. KAMR p as P r ° tiiem tab ° ru se b ° m ° a v i)č Shebojm ti sakovrst« instM (vat-il »a Bii? drugače zavijalo; vendar pri¬ mora vsak nepristransko so¬ človek, da so stavkarji s svojo udovanja vredno požrtvoval - [jo prisilili kompanije, da so s med rudarji na michigan - bakrenem okrožju vse dru¬ ge razmere, kot so bile pred stav¬ ko. Če bodo te razmere obstale, je pač vprašanje časa; vsekakor so dobile pa kompanije tak rešpekt do delavcev, da je upati, da se ne bodo sedanje razmere poslabšale, da bo ostala minimalna plača $3.00 in osemurno delo, in da se bo vpo- rabljalo vrtalne stroje kol sedaj, če bi ne bilo na Michigan nič sli - sati o delavski organizaciji, delali bi bakreni tirani z delavstvom še mnogo slabše kot so d,dali pred stavko. Nikdo torej ne more spod- biti resnice, da je organizacija ista moč, ki je prisilila kapitaliste, da so dali delavstvu one pravice, ka¬ tere uživajo danes, četudi ni mo¬ gla organizacija v tej borbi vsled množine stavkolomcev doseči vse¬ ga. Žrtve so bile velikanske; a te žrtve oelavstva niso bile žrtvovane za preteklost, ki je mrtva, za seda¬ njost, ki umira, ampak za jutri, za dolgo bodočnost, ki živi pred nami in prod našimi potomci. (Nadaljvanje na četrti strani. ČKA SE ZADUŠITA V VOZU ZA SELITEV. Slivovec, Tif j, w York, 10. aprila — Tri ma- : e Bitters. Ti ečki so se splazili v stari voz e seljenje pohištva, ki je stal že i časa na prazni loti, zapazili ,j razpoke, da bi ne vhajal v voz iz in potem so se vlegli okoli J« ija, katerega so napravili sre- voza v starem pelu. Patrick | ony, oče enega fantov, je po Mal v stari voz, kjer je našel 'j 'jega sina onesvešeenega. John tlon, 15 let star je bil mrtev in ji deček je umiral. Zadušil jih Plin ognja. I dN' (N* ^UKOPLOVEC IN POTNIK USMRČENA. bondon, 11, aprila — Nemški s ^ abb Reichelt OKOSTJE KITA TUJE ZNANSTVENIKOM. New Haven, Conn., 11. aprila — Y Peabddy muzej yale-skeg« . vseučilišča je ravno došlo okostje kita iz paeifičnega obrežja, ki je uganjka znanstvenikom. Kit spa¬ da v razred dolfinov, in je dobil ime “Delphinavus newhalli.” Okostje je bilo najdeno med skalovjem iz tercijarne dobe v San Luis Obispo county v Califor- niji, kjer je plaval kit v vodi pred 'kakimi 300,000 leti. Zemljišče je danes 700 čevljev nad morsko le¬ dino in 30 milj daleč od Pacifič- nega ocejana, in ker spada to zem¬ ljišče Newhall kompaniji, je do¬ bilo okostje ime newhalli.” Jot’ »NE ^cT m njegova pnljevalka sta bila usmrčena, T je nadrl zrakoplov radi eks- N e motorja z vhočine 20(' če v fna zemljo. Re:cUe't s.- je že preje komaj rešil smrti. pU L ZA A V0ZABELOSUŽNJEV eksportiranih. ^nlo, N. Y. 10. aprila — Si- Je bilo od tukaj odposlanih P Po na železniška, voza belosu- dru 8^ os; eb. ki so s-? v- i e ‘! ' Združeno države. Pi¬ le z,! eUSk d: ’ možkih, kate- slijjj - Zn ?. ' dada polovila po re i 0 , ln J lb pošilja nazaj v Ev- DPa RSKI POSKUS Na VLAK SPODLETI. r 0 ^ eans ’ 11 aprila bike r, ^ a Tl f ta sb;u šala oropati a Ilinois Central vlaku [ Ho d ,h Pah ° a 0b belem dlie - ia L ko -v S * a s ^ 0 P d a na vlak ' Pila "stav Zapustil Postajo. U !°>4 idvi “čil ' V - 0Z ia zab tevala sta ^žilee 41, A 'gnejo roke kvišku proti S Zamorske krvi > je ' er v rok' S ar;|U ’ ka ! e “ m el re jeN es >J' , par g a je vstrelil ^menl Padel ’ stadala ' av i vi„r str °jevodju, da naj ropar w u xr.bm.AiTT ^ u ' v lak »i sta »V d, Je zace I v ,L Sko f da z vlaka i Je. Dobila nista niče HABSBURŠKI DEDIČI ZA RAZDELBO BOGASTVA Genf, Švica, 4. aprila — Člani habsburške hiše bi radi, da bi se razdelilo bogastvo Ivan Ort'h-a, dolgo pogrešanega nadvojvode avstrijskega Ivana Salvadorja. Leopold AVoelfling, ki je tudi prej šnji nadvojvoda avstrijski, je vo¬ dja agitaciji za razdelitev premo¬ ženja. Woelfling. kateri je pripro- ■sti podanik republike Švice odkar je odstopil iz habsburške hiše ra¬ di ženitve z Marijo Ritter, pripro- sto hčerjo Germanije, se pogaja s Frač Jožefom glede razdelitve premoženja zginolega nadvojvode Ivana 'Salvatorja, vendar dvom- je pred večimi leti določil; da se ljivo je če bo dosegel uspeh. Cesar bode razpolagalo s premoženjem zginolega nadvojvode leta 1917. Ceni se, da je bilo vredno premo¬ ženje nadvojvode Ivana, ko je za¬ pustil Avstrijo pred 24 leti ko je pobegnil z gledališko igralko Lud- milo >Strubel na ladji St. Marga¬ ret, okoli $10,000,000. O Ivan Or- thu se je večkrat pozneje očitalo dejstveno pa ni bilo o njem niti o ladiji St. Margaret nikdar več sli¬ šati. Obresti in obrestni obresti so dvignile premoženje zginolega nadvojvode Ivana Salvatorja na okoli $30,000.000. TRAČNICA PREDERE TELO DELAVCA, Pittsburg, Pa., 11 aprila — De¬ vih deset čevljev dolga žareča že- ieznična tračnica je šla skozi telo delavca Charles Miller-ja iz P.rad- dcck, Pa., pri delu v Edgar Tliom son-ovi jeklarni. Miller je pol ure po nesreči. • živel ZGINOLA DEDINJA SE DVA UMIRATA VSED PRAZGODOVINSKO OKOSTJE NAJDENO. Los Angeles, Cal., 14. aprila — V La Brea okostnih poljih so na¬ šli okostje velikanskega slona, ki je živel na zemlji pred prilieno četrt miljoni let. Žival je bila oko¬ li 16 čevljev dolga in 14 čevljev visoka. Čekani so 16 čevljev dolgi in v dobrem stanu. TRIJE VTONEJO V RAINY REKI. International Falls, Minn. 14. aprila — V poskušnji prepeljati se v malem čolničku čez Rainy ri- ver so vtonili tukaj Albert Weeks poznani “eruiser” International Lumber kompanije in dva drvarja ko j ih imena so neznana. Četrti mož, kateri je bil v čol¬ nu, se je rešil. SLEDI DO BOLNIŠNICE. Piitsburški zdravnik meni, Doro - thy Arnold je umrla v zdrav¬ nikovem zavetišču. Obla¬ sti preiščejo prostor, v ko jem je bilo sežganih 20 trupel. Pittsburg, Pa., 11. aprila — Taj nostno zginjenje bogate new yor- ške dedinje Dorotije Arnold, ka¬ tera je zginila pred sko'ro štirimi leti, je najbrže oeito. Oblasti so preiskale Bellevue 'bolnišnico, vje- čile so lastnika Dr. C. C. Meredith in njegove sodruge in so mnenja, da bodo razkrile skrivnostno zgi¬ njenje dvajsettih deklet. Po izpovedbi Dr. H. E. Lutc-a, kateri je ordiiniral v Bellevue bol¬ nišnici, je umrla v tej bolnišnici Doroti j a A r nold in več drugih hčera bogatašev, kateri so se pod¬ vrgle v tej bolnišnici kriminalni operaciji, da bi skrile posledice občevanja z moškimi. Trupla teh nesrečnic so sežgali zdravniki v ve likem kurišču v kleti bolnišnice. Okrajni zdravnik Jackson se je izjavil, da je zdravnik Lutz vse izdal, in da ima v rokah spričbo, da je prišla Dorothy Arnold v pi¬ sarno lastnika Bellevue bolnišni¬ ce, Dr. C. C. Meredith-a, katera ni bila v bolnišnici, ampak v glav¬ nem delu mesta. Jackson pravi, da je izsledil že dovolj, da lahko reče, da je razgnal najslabejše skrivališče nesrečnih deklet v A- meriki. Bellevue bolnišnica stoji na sa¬ moti zunaj mesta na ,bregu reke Ohio. V to samotno'InfiniŠnico šo pošiljali zdravniki mesta Pit- tšburg in tudi drugih mest dekle¬ ta, katera so hotla skriti nezakon- materinstvo. Po izpovedbi Dr Lutz-a je kakih dvajset deklet ra¬ di te zločinske operacije umrlo, in med temi nesrečnicami je bila tudi mlada in lepa Dorotija Ar¬ nold, hči miljonarja v New York, katera je skrivnostno zginila le¬ ta 1910. Da so se zdravniki ognili zapora vsled zločinske operacije, so kratkomalo sežgali v velikem kurišču v kleti trupla onih žensk, NAPADA NA VLAK. Seattle, Wash., 14. aprila — Dva moža umirata kot posledica neuspešnega napada dveh bandi¬ tov na vlak, ki vozi med Seattle in Tacoma. Clarence Trew, 28 let star, si je prebil črepinjo ko je bežal z vlaka ker *se je napad izjalovil. Cb. S. Schivartz, 33 let, potnik na vlaku, je pa dobil kroglo iz 'revolverja blizu srca. Drugega bandita, Viljema Sears, so potniki tako pretepli, da je ves zbit v bolnišnici. t JACK JOHNSON DOSEŽE NOVO OBRAVNAVO. Chicago, 14. aprila — Najvišje sodišče je dovolilo Jack Johnson- nu, znanemu negerškemu rokobor cu, novo obravnavo. Johnson je bil obsojen v enoletno ječo in v globo $1000, radi kršenja Mann postave, ki prepoveduje jemati mladoletna dekleta iz ene države v drugo. Johnson je pobegnil v Evropo. Pri novi obravnavi mora biti priso ten, drugače zapade njegova var¬ ščina. BOJNE LADJE NA POTU V MEKSIKO. WILSON ZAHTEVA SKAZANJE ČASTI AMERIŠKI ZASTA¬ VI, SICER ZASEDEJO ZDRUŽENE DRŽAVE TAMPICO IN VERA CRUZ. — HUERTA SOVRAŽEN NAPRAM ZDRUŽENIM DRŽAVAM. — VILLA ZOPET NAKLESTIL HUERTOVO VOJSKO. SPI V HLEVU DA ČUVA MULO. Rim, 11. aprila — Mihael Ricco, bogati kmet blizu Palerme, se je tako 'bal, da bi mn roparji vkradli —dragoceno mulo iz hleva, da ni spal v hiši pri ženi, ampak v hlevu pri muli. Ko je včeraj zjutraj vstal in je šel v hišo, je našel, da so ponoči roparji vlomili v hišo, usmrtili ženo in odnesli so ves denar in dragocenosti. ki so podlegle operaciji, in živa duša ni vedela kam so te osebe zgi nile. Po izpovedi Dr. Lutza je Dr. Meredith, lastnik bolnišnice, tak krutež, da mu ni nič, če podleže dekle ali žena operaciji, samo, da dobi on denar. Z nesrečnimi žen- e skaini je ravnal surovo in nečlove¬ ško. Washington, D. C., 15. aprila. — PredsednikWilson se je izrazil pro¬ ti voditeljem kongresa, da mora Iluerta salutirati ameriški zastavi, sicer bodo Združene države okupi¬ rale obmorski mesti Tampieo in Vera Cruz. Huertova vlada ni zaprla le a- meriške mornarje v Tampieo, am¬ pak kazala se je splošno sovražna napram Združenim državam, ka¬ tere so po mnenju AVilsona prezrle marsikaj, kar bi ne prezrle, če bi to storila katerikoli druga velesila. Pri Tampieo sta bila vzeta dva ameriška mornarjo iz čolna bojne ladje Dolphin, in meksikanske ob¬ lasti so ju zaprle. Meksikanska vlada je pridržala uradne brzoja- ve, kateri so bili poslani na ameri¬ škega poslanika v mestu Meksiki, in oddala jih je njemu še le na strogo zahtevo, potem ko so šli ti brzojavi skozi meksikansko cenzu¬ ro. V Vera Cruz so meksikanske oblasti prijele in zaprle ordinanca iz bojne ladje Združenih držav, ki je imel na hrbtu poštno Vrečo in je. šel službenim potom na pošto po- pisma. Vsled teh in drugih žaljenj in prestopkov je AVilson odredil,, da odplujejo ameriške bojne ladje s. polno paro v meksikansko vodov¬ je. Iz Hampton Roads, kjer je zbi¬ rališče atlantiške bojne mornarice, so odplule v polni bojni opravi boj¬ ne ladje Arkansas, Vermont, New Hampshire in New Jersey in brzo¬ javni čoln Yankton. V Philadel- phiji so delali mornarji vso noč na bojni ladji Michigan, da jo opre¬ mijo s potrebnim za vojsko. Dread- nought Michigan bo odplul jutri s 850 mornarjev na krovu. Križarka Tacoma, ki je v Boston, je dobila povelje, odpljuti nemudoma v Tampieo. Isto povelje je dobila HUDOURJE SE BLIŽA ZA HUERTA-JA. Iz prijaznosti ‘Duluth News Tribune”. ZAKLENETA URADNIKA OPLENITA EKSPR. VOZ Little Rock, Ark., 10. anrda — Železničarji so našli zadnjo noč ekspresnga uradnika Viljem Ahringa v železničnem ekspres¬ nem vozu Ch. R. I. & P. vlaka za¬ klenjenega in zvezanega v skri¬ nji. Vlak je prišel iz Hot Springs v Little Rock ob 10. uri zveer. Ahring je povedal, da sta ga napadla blizu Haske!, Ark., dva moža v ekspresnem vozu in sta ga zvezala ter stlačila v skri¬ njo. Roparja sta oplenila ekspresni voz ter sta odnesla od $2000. — do $3000. v gotovini. ln ko J e začel počasi Si-movi, "A ! laka in se z g u MRAZ POMORI BRESKVE NA JUGU. Springfield, Mo., 10. aprila — Mraz je napravil mnogo škode po breskvinih vrtovih po jugu. Tem¬ peratura je padla v večih krajih juga pod zmrzlišče. V državi Mis souri se ceni škoda pri breskvah na četrt miljona dolarjev. bojna ladja Luoisiana, M je v pri¬ stanišču New York. Dreadnought New York, ena največjih bojnih ladij, ki stoji v Brooklyn, N. Y., je dobila povelje, da se pripravi za odpotovanje pred.Tampieo. Ko je došlo povelje, so razobesili zasta¬ ve in parniška godba je zaigrala “The Star Spangled Banner”. Vse je bilo navdušeno za boj. V Brook- lynu so še bojne ladje Texas, AVyo- ming, North Dakota in Ohio, ter križarka AVashington, katere la¬ hko odplujejo v par urah. Iz New Orleansa v Tampieo je odplul tran športni parnik Hancock z 950 mor¬ narji. Ves kongres podpira predsedni¬ ka, da se prisili Huerta-ja, da sa¬ lutira ameriški zastavi, in tako za¬ dosti Združenim državam, katere je razžalila meksikanska vlada,, ker je zaprla ameriške mornarje. Juarez, Meksika, 15. aprila. — Bitka pri Torreon se je zopet vne¬ la in končala še je s popolno zma¬ go vstašev pod generalom Vi-lia. Bitka se je bila pri San Pedro de las Colonias v državi Coahuila, kjer je padlo okoli 2800 Huertovih vojakov in 700 je bilo vjetih. Villa je izgubil na mrtvih in ranjenih o koli 7.00 mož. Generalu Velasco, ki je zbežal s svojo posadko iz Torreona se je pridružilo vojaštvo generalov Ja- vier de Moure, Benjamin Argu - mendo, Emilio P. Čampa, Mariano Ruiz, Carlos Garcia Hidalgo in Jacquin Maas, ki so imeli skupno okoli 14,000 vojakov. Bitka je tr¬ pela šest dni. Bojna črta je bila 20 milj dolga, in po ljutem boju so zbežali Hnertovi vojaki v popolni zmešnjavi. Villa je brzojavil Carr-anza-tu po dva milijona patron. TOVARNE ZAHTEVAJO VLJUDNOST. Pittsburg, Pa., 11. aprila — Ve¬ čina tukajšnjih tvornic je zavka- zalo moškim uljudnost napram ženskim uslužbencem. 'Delavec Fr. Alartin, kateri je šel za neko de¬ lavko ko so šli delavci zvečer do¬ mu, je bilo delo odvzeto in p'red- stvaljen je bil sodišču. TRIJE USMRČENI V POŽARU. Da\vson, Minn., 13. aprila — Ogenj je vničil včeraj tukaj šest poslopij. Pri* gašenju so našli tri gasilci smrt. Ogenj je nastal vsled eksplozije v ' restavraciji, in med gašenjem se je pripetila druga ek- -splozicija, vsled katere so bili tri gasilci usmrčeni šest pa poškodo¬ vanih. Škoda zndša blizu $100,000. $15.000 ZA ZAKRPANJE ŽELODCA. Se\viekley, Pa., 14. aprila — Šestletni Robert Hofman zamere sedaj jesti kot drugi ljudje. Ko je bil star tri leta je spil nekaj luži- ne (lye;) katera je prejedla poži¬ ralnik blizu želodca, in od tistih- mal do danes je imel v požiralni¬ ku cevko iz kavčuga, po kateri je dobival živež, v želodec. Sedaj se je rana zacelila, cevko so vzeli iz želodca in dečko uživa jed kot dru gi ljudje. Zdravniški stroški zakr panje želodca so stali $15,000. Pri konvenciji zdravnikov in ranocelcev v Atlantic City je bil Robert predstavljen in zdravniki so občudovali njegovo ozdravlje¬ nje. 4. MAJA ZAČNE OBRAVNAVA BECKER-JA New York, 13. aprila — Dne 4. maja prične nova obravnava za Charles S. Becker-ja, prejšnjega policijskega • lajtnanta, kateri je bil obsojen krivde umora Rosen- thala, za katerega so bili usmrčni na električnem stolu štiri gunine- ni. OGENJ RAZRUŠI VELIK HOTEL St. Andrews, N. B., Can., 11. aprila — Velikanski 'hotel Algon- puin, last Canadian Pacific žele¬ znice, je pogorel. Škoda znaša čez pol miljona dolarjev. ZMAGE SUHAČEV RASTEJO. Chicago, 111., 9. aprila — Na¬ tančna volilna poročila iz države Illinois kažejo, da so temperen- clarji osušili pri zadnjih volitvah 21 county-jev. Država Illinois ima 102 eounty, ker je pa ibilo že prej 30 coun'ty-jev suhih, je sedaj po¬ lovica države Illinois suhe. V su¬ ho vrsto je stopilo v državi Illi¬ nois 114 mest in vasi. Subači so zmagali tudi v mno¬ gih krajih v Michigan, Wiscon- sin in Nebraska. Siromašni kardinal. Iz Rima po¬ ročajo, da so zaključili inventuro po kardinalu Rampolli. V -blagaj- nici kardinalovi so našli gotovine in vrednostnih papirjev za 425 tisoč frankov. X«;'' HRPfSSRsrar SsgOTfflf SLOVENSKO KATOLIŠKO f i PODP. DRUŠTVO SVETE BARBARE ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporlrano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box^95, Willocli, Pa. X. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Gor. 3rd St., Rock Springs, \Vyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II Tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORN1Č, Box 622, Forest City, Pa. n’ nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. I porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. II porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik- ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box liy 2 , Bridgeport, O. I upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK’’. IZ URADA PREDSEDNIKA UPRAVNEGA ODBORA S. K. P. D. SV. BARBARE. Členjenim glavnim uradnikom, elanom in članicam S K. P. D. Sv. Barbare tem potom naznanjam, da,sem prejel naznanilo od tiskarne, da bodo v teku tedna razpošiljali knjige, listine in pisalni papir na postaje, ter upam, da bodo cenjeni postajni tajniki pazljiv.« pregledali zaboj v katerim se bode isto nahajalo, kajti vsaka postaja .ima za pre¬ jeti direktno iz tiskarne 1 knjigo “Imenik in Zapisnik Oporok’ , 1 Po- !bralna knjiga za mesečnimi, 1 (knjigo mesečnih poročil za I 'razred, in 1 ; a III razred, 1 knjigo potnih listov, 1 knjigo odstopnih listov, 1 knji- r o suspendovalnih listov, 1 knjigo črtanih listov, 1 odstopnih listov, 1 1 njigo plačilnih nakaznic, 1 knjigo naznanilnih računov oddaljenim i : anom(icam);, in poleg tega tudi prejme vsaka postaja 100 listov pi- : dnega, papirja, ter 100 malih in 100 velikih kuvert. Ostale listine, 1 akor prošnje za vsprejem, bolniške nakaznice, ter obiskovalni li- : ti se bodo poslali na glavnega tajnika, od koder se -bodo razposlale ka¬ kor se potrebuje pri postajah. Poleg te pošiljatve se bode tudi poslalo vse ostale naročnine na glavni urad. V slučaju, da katera postaja potrebuje ene ali druge ■stvari od prej imenovanih, se naj to naznani glavnemu tajniku. Upam, da bodo knjige in listine v zadovoljstvo vsem članom naše slavne or¬ ganizacije. Znano mi je, da je bilo težko poslovanje za cenjene postaj¬ ne tajnike kakor tudi za glavnega tajnika v zadnih treh mesecih, ker ni bilo pravih knjig in listin, toda upam, 'da se bode delo olajšalo pri sprejetju istih sedaj, ter se lepo zahvalim za potrpljenje, in za brat¬ sko slogo. V nadalje tudi upam, da so cenjeni člani (ice) prejeli nova pra¬ vila in iste prečitali, in izprevideli sklepe oziroma premembe IV, glav¬ nega zborovanja, po katerim se ima članstvo S. K. 'P. D. Sv. Barbare ravnati do prihodne .konvencije. Želim, da bo to cenjeno članstvo u- poštevalo in odobravalo ob raznih prilikah, kajti delegatje so se tru¬ dili, da so sestavili in uredili najboljši napredek organizaciji kolikor jim je bilo mogoče. Dokaz temu je'sprejem N. F. C. lestvice, ker ni bilo niti enega glasu zoper; tudi upam, da se bode pokazal vspeh pri letnih računih, ne samo pri številu finančnega stanja, temveč tudi pri številu članstva, kajti slavno društvo Sv. Barbare je sprejelo prosto¬ voljno lestvico, katero predpisujejo državni zakoni, in je PRVA SLO¬ VENSKA organizacija, katera je sprejela ta sistem. ‘Poleg tega so bi¬ le tudi sprejete razne druge koristne točke, katere upam, kakor sem že prej omenil bodo cenjeni' člani odobravali ob raznih prilikah, ter tudi podpirali sklepe, (kateri včasih izidejo ob raznih prilikah iz glav¬ nega urada. Stopimo skupaj kakor en mož, ter delujmo za napredek in procvit naše slavne organizacije. Bratski pozdrav vsem članom in članicam 'S. K. P. D. Sv. Barbare. Anton Hočevar, predsednik uprav, odbora. lu z ženo svojega brata, (katero je vstrelil, kot mož in žena. V ječi je o mrtvi ženski nesramno govoril in je njo dolžil, da je začel pijanče- vati. Tudi ona je bila po njegovi in po izpovedi drugih grda šnop- sariea, kakor so večinoma vsi ir¬ ski preprosti ljudje, ki ne veruje¬ jo v drugega kot v šnops in du¬ hovne. On si je tudi sebi pognal kro¬ gi j o v glavo iz samomorilnega na¬ mena, a rana ni nevarna. On je star 54 let, ona je pa bila 43 let stara. — Carl Theil, 30 let star, čuvaj na parniku W. II. Gratvvick, se je obesil. Našli so ga viseti na stebru y parniku že trdega. Vzrok samo¬ mora je neznan. Theil je bil usluž- ben kot čuvaj vso zimo. — Plovba po jezeri! Superior je otvorjena. Parniki so se začeli oglašati, kar pomeni, da se bliža konec dolge brezdelnosti na Ran- ge-u. Nekaj rude je bilo že posla¬ ne iz železnega okraja in stoji na postaji Proctor blizu Duluth-a. —- Glavni stan prohibicije v Minneapolis-u, je vstanovil med drugimi tudi - svojo podružnico v Duluth-u. Prohibicijonisti imajo v načrtu, da se vržejo z vsemi sila¬ mi na Minnesoto, da spravijo v državno zakonodajo koliko'r mo¬ goče več svojih pristašev. Njih na¬ men je, doseči v zakonodaji veči¬ no in osušiti vso državo Minne¬ soto. Tretjina je že suha danes in če pridobijo le še devet svojih za¬ stopnikov v zakonodajsko zborni¬ co, imeli bodo večino in bodočnost salonov v Minnesoti je potem jako vagana stvar. Za prohibicijo name ravajo delati vse raznobarvne in raznoverske eprkve. — V našem uradu so se zgla¬ sili: Rojak Jožef Francel, gostil¬ ničar, Eveleth, Minn. — Rojak Anton Sigmund, McKinley, Minn., na potu v staro domovino v Lož na Kranjskem. — Rojakinje Mrs. Logar in Mrs. Delach, na potu iz Ely, Minn., v Wardner, Idaho. Rojak Frank Orček, brivec, Eiy, Minn., in rojaJk John Smrekar od istotam. .fhrila ■ čevljarno (Shoemaker shop) ^ od John Zalarja, in se priporočam vsem rojakom za prijazno naklo¬ njenost. Skušal bom vselej naj¬ boljše postreči z dobrim delom in dobrim blagom. Z uljudnim po¬ zdravom Frank Gruden, box 286 Ely, Minn. (Advr.) Pozdrav- je v najlepšem cvetju, ljam vse rojake, posebno pa Eve- lethčane. Jos. Drager. KIP SLOVENSKEGA PE¬ SNIKA. Buhi — Rojalk Viljem Kajfež, samski, 30 let star, je bil usmrčen v Whiteside, rudniku, ki spada Shenango Fu'rnace kompaniji. Umrl je grozne smrti. Počila je cev za paro, vsled česar je potegnil plaz in nesrečnež je bil zasut in skuhan. Truplo so kmalu dobili ven. Viljem Kajfež je doma iz Belokranjske. Tukaj zapušča bra¬ ta Matit Kajfeža, kateri ima mesa¬ rijo. Eveleth — Tukaj je umrla Jože fina Hegler, 10 letna hči starišev John Hegler. Umrla je za srčno hibo, na kateri je trpela tri leta. — Mazač Louis Sapko, kateri je zdravil ljudi z alkoholom, raznimi kislinami in barvili je bil uječen, ker nima dovoljenja za zdraviti ljudi. Sapko je dal nekemu Zozul- ka-tu, kateri je trpel v želodcu, tako huda zdravila, da je trpel grozne muke, in poklicati so mora li zdravnika, da je zdravnik želo¬ dec s sesalko izpraznil. Sapko je raeunil za njegovo de¬ lo $15. Rojake in rojakinje ne d^ajte se sleparit] od Židov. Glejte na do bro pošteno delo, ki pride iz rok krojača. Židovska obleka je slabo sešita; pri meni dobite močno, trpežno obleko za manjši denar kot pri Židih. Za delo jamčim. Kdor ni zadovoljen se mu denar vrne. Jakob Ambrožič, krojač. — Govori se, da bode odprla John Savage kompanija nov od¬ prti rudnik, ki bo na zemljišču med mestom in Adams rudnikom Preslkušnje so pokazale, da je tu jako bogat zaklad Bessemer rude. Z odkrivanjem rudnika se bo pri¬ čelo v kratkem. — “Naznanilo”. Vsem članom društva “Složni Bratje,” Samo¬ stojno Slov. Hrv. Pod. društvo, se naznanja, da bode redna mesečna seja dne 19. tega aprila ali na tre¬ tjo nedeljo 'kakor po navadi ob 2. uri popoldan in sicer odsedaj zanaprej v Maks Stipetičeyej dvo rani. Ob jednem se vabijo vsi čla¬ ni, da se polno številno vdeleže. Minulo je meseca sušca leto kar je bilo društvo vstanovljeno, zato- raj ob jednem tudi razglasim ra¬ čun skupni dohodki so: $1645.97. ■Skupni stroški so: $514.00 Ostanek v blagajni meseca su¬ šca $1131.97. Frank Peterlin tajnik. Od gospoda Anton Prešern-a 2128 W. 21. Pl. Chicago, IH, smo prejeli krasen kip največjega slo¬ venskega pesnika doktorja hr- Prešerna. Kip je iz mavca, fino iz delan ter je kras vsake slovenske hiše. Zatorej priporočamo našim rojakom, da posežejo po teni u- motvoru, ki ne bode samo kras v hiši, temveč bode obenem vsake¬ ga spominjal na domačo grudo in na. ljubezen in prostost, katero je pesnik toliko opeval v svojih pre¬ lepih pesmih. Narodni Vestnik. DOLGA POT IZ DTJLHTHA V JOLIET. A. 'S. je prinesel v št. 38 na pr¬ vi strani pod naslovom “Rt. Rev. Jos. F. Buli’ opis delovanja tega pijonirja rimskega katolicizma v severni Minnesoti. Opomnjeno je, da je povzel spis iz ljubljanskega Slovenca. Dejstvo pa je, da se strinja dotični spis dobesedno s spisom o tej zadevi, ki je bil pri¬ občen v Narodnem Vestniku št 21. A. S., je toraj povzel spis iz Narod¬ nega Vestnika, ali je pa čakal, da je bila ta novica posvečena po lju¬ bljanskem Slovencu predno je bi¬ la zrela za “bravee” in bravke” A. S. To je pač dolga pot novice iz Dulutlia v Ljubljano in iz Ljubija J oliet. ne v VPRAŠANJA IN ODGOVORI. I. E., .Springfield, 111. —■ Naslov je — “Družba Slavia, P. O. L. B. 255, Mihvaukee, Wis. A. B., Murray, Utah — Naslov je — “Imperial and Royal Austro Hungfarian Consulate, Denver, Colo. ILLINOIS. South Chicago. — Tukaj je u- mrla rojakinja Marija Černe v 38. letu svoje starosti radi operacije. KANSAS. Kansas City. — Tukaj sta umr¬ la pred kratkim rojaka Ivan Jan¬ žekovič in Marko Janžekovič, bra¬ ta, rodom iz Radoviče pri Metliki. Ivan je bil star 48 let in Marko 56 let. Ivan zapušča tukaj ženo, Mačko pa ženo dva sina in hčer. Oba sta bila člana Vitezi sv. Jur- ja št. 49, J. S. K. J. MINNESOTA. Duluth. — Po tukajšnem okraj¬ nem sodišču se vlačila tedne tož¬ ba Victor H. Grana, tukajšnega odvetnika, zoper njegovo ženo, Ol¬ ga Oran, katero je dolžil mož za- konolornstva z bivšim Gran-ovim partnerjem, John R. Heino, ki je tudi tukajšni odvetnik. Na dan so prišle tako čudne skrivnosti, ka tere se dogajajo med višjo “gospo do”, da je sodnik izključil ženske med poslušalci. Mož je s pomočjo dedektivov dokazal nezvestobo že¬ ne, naravnost je pa dokazal zako- nolomstvo, ki se je pripetilo dne 31. januarja 1914 na tleh v pisar¬ ni odvetnika John R. Heino v Selhvood poslopju. Gran je vzel seboj ta 'dan dva detektiva kot priči, šel je likoma pred Vrata pi¬ sarne, poslušal je en čas, telebnil je potem po šipi na vratah in po¬ kazal se je zakonolom. Gran je dosegel razporoko. Pla¬ čati mora ženi $7.00 na teden. Sedaj pride pred sodišče Heino radi motenja zakona. — Charles Lawler je vstrelil v- sobi v Astoria hotelu, 102 East Superior Street, svojo svakinjo, Mrs. Mary Laivler, dn potem je ho¬ tel storiti samomor. Krogla je za¬ dela žensko v možgane in po par urah je umrla ne da bi prišla k zavesti. Morilec je pijančeval več časa in je tako prepojen z alkoholnim strupom, da se je tresel v ječi še drugi dan in je prosil za božjo voljo za žganje, katerega zahteva njegoV zastruplen sistem. Charles Lavvler je živel Chisholm — Kakor znano smo imeli tukaj vaške volitve dne 10. marca. Borba bila je jako huda, ker sta kandidirala tudi dva soci- jalista, in sta dobila lepo število glasov za p'rvič. Nikdar prej se ni obljubljalo mestnim delavcem a- semurno delo in deset urna plača. Ta obljuba je 'bila le, ker so soci- jalisti kandidirali. Novi odbor imel je sejo, a o osemurnem delu ni bilo govora. Se pač pozna, da ni socijalistov v odboru. — Frank Žagar, slovenski kro¬ jač, v Chisholm, Minn., priporoča se vsem-rojakom, kateri hočejo imeti po meri izdelano obleko. Y delavnici imam tri krojače ter iz¬ delujem obleke po najnovejšem kroju. Čistim in gladim moške in ženske obleke po nizki ceni. V pro dajalni imam veliko zalogo vsako¬ vrstnih moških oprav. Svoji k svo¬ jim. Podpirajte svoje! Zakaj? Zato 'ker v všaki 'sili ali zadregi se najprvo obrnemo k svojim prijateljem za pomoč, ne pa k tujcu. Tora j kupujte vaše grocerijsko blago pri Pesavento & Stonič. Zakaj ? Zato ker to je ena najboljših in največjih slovenskih trgovin tu¬ kaj na Chisholm. Zakaj ? Zato ker vedno držimo sveže blago po kolikor mogoče nizkih cenah. Pridite in prepričajte se. Mi bo¬ mo vedno skušali postreči vam ko- ; kor najbolj mogoče dobro in za¬ dovoljno. Pesevanto & Stonieh 114 Glav¬ na cesta na spodnjem delu mesta. Hibbing Automobil je povo¬ zil in usmrtil štiriletnega fantička starišev Štefana Maraš, tukaj šne hrvaške rodbine. Nesreča se je pri petila na križišču Third Avenue in Pine Street. Automobil je spa¬ dal AVhiteside rudniku. Mali de¬ ček se je igral s svojimi tovariši. Naenkrat je stekel na ulico in je padel pred automobilom, kateri je šel čez njegovo telo. To je tretja automobilska nesreča na Hibbing letos, in stariše se ne more dovolj opozarjati, da pazijo na svoje o- troke z vso skrbjo, da se ognejo taki nesreči in žalosti. ZAHVALA. Poslovimo se še enkrat od na¬ ših prijateljev in prijateljic mi Ely, predno se odpeljemo prot* za padu v državo Idaho. Ob enem ■se zahvaljujemo vsem, ki so nam skazali kako prijaznost; posebno vsej hiši rojaka Frank Petka, po¬ tem 'rodbini Matt Pavliča in redbi John 'Petrič-a. Kličemo vsem — “Srečni.” Jožef Logar Anton Delateh Keewatin — Bray rudnik bo pričel najbrž z delovanjem oko¬ li 20. aprila. Bray je podzemski rudnik in lansko leto so napravili nov “šaft,” nove poslopja za par¬ ne kotle in nov dimnik. Virginia — Anton Erjavec se je hotel sodnijskim potom ločiti od svoje žene Angele, in je pri tožbi navedel, da je žena pijamka. Er¬ javec ima na Sparti salun vkalte- rem je njegova žena stregla go stom in se navadila pijače. Sod nik vsled tega ni dovolil ločitve. Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Dr^,, Složni Bratje Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth, ^ Društveni odbor: Predsednik: John Intihar, Box 123. Podpredsednik Pr. Okoe e tajnik: Frank PeterUn, Rox 706. II. tajnik: Anton Lavri* 11 ' • Blagajnik: Josip PranoelJ, Grand Av. \Kp 'P jv<, lel ' jiv 'Ossto. Bolniški odbor: Frank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat z a Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Frank Platnar. Nadzorniki: John Tanko. Frank Strnkelj, John Kapus. Društveni zdravnik: Dr. Johnson. Bedne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvora Francelj. 81 Dragi rojaki Slovenci in Hrvatil Zanimajte se za naše štvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni. pod Po: 11 r V''n ‘ 1( ! •>' P, rfori \ti\f ^ J 1 I let- i$'‘! , $ gta P M. J. MUEPHY, predsednik. GEO. L. BROZICH M THE ’ FIRST STATE BANK OF ELY ' li) let- jk. 25 151 pošlo'-' PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN. se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošiljanje h na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obrestu!^ 3° n Od sto po Uti od dneva vloge. Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod strogim niin nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občeznano Union C dri, ment Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesirani glavni hi iz Chicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas absolutno varne. DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan in naše, vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalno družbe proti' is.totako izvršujemo vsa notarska dela. Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dnevih. — z posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi delničari cene ■ r ^ V ’ Sa i» e -1 z rri ‘"frU" ra® 1 ; V. 1 tal# 11160 ' . I je v ' 27in K arollH l luni. Po** , da .1 Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket” za Baltimore and Ohio železnii CHICAGO do NEW Y0RKA ipn t Pišite : R. C. HAASE, Northvvestem Passenger Agent, ST. PAUL, po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnice parnika. vam z družino, z družino. Duluth. POLITIČEN OGLAS priobčen po naročilu Jas. W. Osborne. Jas. W. Osborne ELY, MINN. kandidat Vermillion okraja za dr¬ žavnega poslanca 61. distrikta. OHIO. East Palestine — Vmrla je ro¬ jakinja Mafija Jurjaveič, 28 let stara, žena Frank Jurjavčič-a. Bolehala je več tednov. Zapušča žalujočega moža in sedemletno hčerko. Ranjka Jurjavčič bila je ■članica društva sv. Barbare po¬ staja št. 119 in društva sv. Jože¬ fa št. 41 J. S. K. J. Pogreba se je vdeležilo mnogo občinstva in čla¬ nov drugih društev in U. M. W. of A., je položilo (krasen venec na njen grob. Pokojnica je bila roje¬ na v Škofji Loki na Kranjskem. Cleveland — Umrl je rojak Fr. Rojič star 35 let, rodom iz Prebo- lja na Štajerskem. Bil je član dru¬ štva Clev, Slov. št. 14, S. D. Z. Primarne volitve dne 16. ju¬ nija 1914. E!y — Nova mestna administra¬ cija je uslužbila dva Slovenca za policaja, namreč rojaka Matt Kapsch in rojaka John Somrak. NAZNANILO. cenjenim rojakom Slovencem in hote-1 Hrvatom na Ely, da sem prevzel WASHINGTON. Seatlle — Boslovivši se v vašem uredništvu ustavil sem se v Seatt¬ le, Wash. Brezdelnih ljudi je tu¬ kaj jako mnogo in delo je težko dobiti. Vreme je tukaj toplo; toplomer se suče okoli 70 stopinj in drevje Mr. Osborne živi v tem okraju nad 12 let in so mu potrebe tega okraja dobro znane. Če bode izvo¬ ljen, obljublja zastopati svoj okraj v naprednem smislu. V založbi Narodnega Vestnika je d DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZAKON i> tvU ’ , 0 , ; e nastal of (se zlo'bua ;enako «' Tako smo obli itnico. jnor mladega ' jbSavi: Dne 23 je izvršila sam dekle Cecilija St Zagorju. Sj v sence z re juhinji in bik la ni slišal mili toat ne, ki je kuhinje. Ko se j 1 io» 11. ure dopc v sobi eži, vsled čei šel v kuhinje, čemu je prižg pa je našel sest mlaki krvi s »b? nje pa n «nesrečnico gi ve. Govori se JJ ' Ia n t: ttUl ,'^ereg . JovaSok Xo'> POZOR MLADENIČI! Zaradi premočnega glasu pro - dam prave kranjake harmonike. Harmonike imajo tri vrste, lepo izdelane, iz orehovega lesa, 16 col visoke, 8 široke ter jih imam šele pet mesecev. Harmonike so jako lahke za igrati, imajo -lep glas in močne base. Cena $50.00. Kdor si želi kupiti harmonike, pošljem mu lahko tudi sliko od. njih._ Math n a ?uni B ° X 1121) Soudan ’ Mirnu (Ixt-30-6) siri »ai KbH N X > So Vš; Fitger Brevving Co- Duluth - Minn. ■ jpjfl Vrtina slovenskih gostilničarjev toži Fitger pivo, v sodčkih I” s,s cah varjeno iz pristnih snovij. b'K> ti ivN. ,,a ' Josip Geržin zastopnik za ELY, 1, '«o - V. 0 iti r 1)0 S] ni aprila 19% narodni vestnik Iz stare domovine. Umrli so kranjsko. v Ljubljani: Ola Fon, • V a hči, 12 let. — Sestra rofeS %a Hočevar, usmiljenka, 'T- Karel Wolf, hiralec, 47 gestra Ivana 'Trebeč,'u- ■t- ^ 2ff let. — Valentin Kral ^ 7 \ t — Marija Krmec, n ,„ let ' Gata r iiel ^ CS SiČ rejenec 10 ur. — Gre- Hrovat, sedlarski pomočnik, Ivanka Šušteršič, tovar¬ ni, 2 let. Neža Sop o lelavka, 18 let r železniškega kotlarja, 48 Marija Toniti, tovarniška jg j e p — Josip Theuer- železniskega vratarja, pridolin Štauter, posest- 15 let. -— Ivan Golob, Iški pomočnik, 25 let. — Iva " .v X..™ -rvr\G chuh, »n [leta. 'H jkov s ’ n > po; ne. 'užbe p. io žel«! ’ Y0RKA tSE, ST. PAJ] •*ti te žel« tnika je KI ; A^) ■ v hči trg. poslovodje, 5 let. 'iiritai poito. 25. mar dopoldne se je v samomorilnem L ustrelil z revolverjem JO toT knjigovodja pri Maks Zalo- Želko Garantič, stanujoč v triovski ulici št. 20 v Ljubljani. 7 del se je v levo stran prsi m zelo levarno ranil. Prepeljali so ga v leželno bolnišnico. . Ogenj v Studenem pri Postojni gorelo je v noči 24. marca vse nsDodarsko poslopje Janezu Mi- a Ve c št. 27 in Karolini Turk št. 30 jev in skedenj. Posrečilo se je ga¬ jskemu društvu, da je ubranil še ,išo. Kako je nastal ogenj, ni zna- ,o sumi pa se zlobna roka. Lani tudi imeli enako nesrečo pa 21. marca. Tako smo obhajali žalost- io obletnico. Samomor mladega dekleta. Za- : orje ob Savi: Dne 23. marca do¬ poldne je izvršila samomor 17 let taro dekle Cecilija Sajovec v To¬ rticah pri Zagorju. Sajovec se je ist.relila v sence z revolverjem v iomači 'kuhinji in bila takoj mrt- a. Strela ni slišal nihče, niti njen rejši brat ne, ki je spal v sobi rteg kuhinje. Ko se je brat neka- to okrog 11. ure dopoldne prebu- jl, je zagledal v sobi na mizi dve [oreči sveči, vsled česar je takoj stal in šel v kuhinjo, da bi sestro 'prašal, čemu je prižgala sveče. V i pa je našel sestro mrtvo na leh. v mlaki krvi s prestreljeno [lavo, poleg nje pa revolver. Kaj e mlado nesrečnico gnalo v smrt, «še ne ve. Govori se da je bila ze- o pijači vdana, Mati ji je že pred reč leti umrla. Oče je uslužben pri ukajšnem rudniku, je priden in do na dobrem glasu. Toda, ker le vdovec in ima več otrok, so se- reda isti bolj prepuščeni sami se- >i. Dekle, ki si je končalo življem- ■ mu je sedaj že gospodinjila. Umrla je 23. marca Mici Ada- dč, rojena Bukovnik, rojena v avlah na Gorenjskem. Uk e gli prisiljenci. Iz ljubljan 'k“ prisilne delavnice so pobegnili prisiljenci Matevž Arhar, rojen le- ' a v stari Lobi, po poklicu f nar; Karol Špies, rojen leta 1891 [ Vdanih in tjakaj pristojen, 0 Poklicu delavec in Fran Sa- ^atnik, rojen 1894. v Podgori na pfoskem, po poklicu pekovski otnoenik. Vsi so j 0 p. 0 piliali v pri- “ tnis *i obleki. ’ , Nesr ^. 21 letni ključavni- r S } P°močnik v Žabkar je vi to- lak' i L;iuW i ani Jnuko Lužar je j Dal neko železno konstrukci- ; l a[ j. n Cl " mur se mu je odkrušilo Ur 1 ', 0 ’ , a 'terega drobec je odsko t 0 r «' u v desno oko ter ga tež- |dravM C ° Vak i e mora ' iskati ais ° pomoč v deželni bol- cul° na i. se razširi Nemčija na ?a j aVs ^ ri i ske države. Nedavno k,.,: . 1Zs a na Pruskem mapa, na ' l L SP0 j ena z Nemčijo cela in tešinska in Mo- a ,j )a ’ opavska __ oreško d ° Štern ' berka - — Cakaj °’ kak ° bi Pru- svo- Žalosten protislovanske po¬ pi*«- ' s no*H' .. razkosali. tik avstr 1Jske Med v v • iar ca ri ° i ° V bo i n i co umrl. 26 . *a» v ]°S dne se d e Peljal z vla- ridoli/V Jansko 'bolnico 15 letni t% a sv rf nte ® Dobrleše vasi i je bil j, eter v Savinski dolini, * ie * P /° mak : pa že tako slab > ' Je goy 0 trn' ? zn ^'° v 'Vlaku umrl. ’ a ®Lce i P ^° 80 Prepeljali v mr- v«2. po Viutljani. njem r, i’ . name ravata v le- ^' a Qa ^va ljubljanska av Ue mala parnika za vožnje 'Mko in P° Ljubljanici Ljubljano. Nesreča. 27. marca je v Trnjem na Notranjskem posestnik Janez Zorman sekal smreke, pri čemur mu je ena padla na desno nogo ter mu jo zlomila. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico v Ljubljano. Mlad volovski tat. Iz Vinj poro¬ čajo: Ferdinand Belicijan je 18. marca ponoči ukradel vola Janezu Kokalj iz Goropeč. A sreče ni i- mel; komaj ga je v Trzinu prodal je že padel orožnikom v roke. Fer¬ dinand Belicijan je star še le 18 let. Mlad defravdant. 19 letni po¬ slovodja mlekarske zadruge v Krašnji je poneveril več nego ti¬ soč kron. Napravil je več slepars¬ kih dolgov, nakar je 17. marca iz. ginil. Isto noč je ukradel svojemu stricu v Ihanu vola, cenjenega na 400 kron, ter ga je hotel 18. marca prodati na semnju v Trzinu. Ker pa ni imel živinskega potnega lis¬ ta, ga je orožništvo prijelo. Odda¬ li so ga okrajnemu sodišču v Kam niku. Kazenske obravnave pri dežel¬ nem sodišču. Dva nezadovoljna prisiljenca. Guido Prezzi, 29 let star, iz Lizzane, in Giaeinto To mis, 20 let star, iz Bludenca, oba iz Južnega Tirolskega 'doma, sedaj prisiljenca v ljubljanski prisilni delavnici, sta oba zrela ptička. Pr vi je že zaradi žaljenja cesarja in cesarske rodbine kakor tudi golju fije predkaznovan in zaradi tega pri okrožnem sodišču v Tridentu obsojen na dve leti težke ječe. Ti¬ me vno je da jima v tem novem za¬ vetišču pi posebno ugajalo, zlasti ker sta bila tu prisiljena delati, kar pa delamržnežema ni Ugajalo. Vedno sta tuhtala, s kakšnimi pri¬ pomočki bi se zamogla rešiti te ga jarma, končno sta jo le ugani¬ la. Prezzi je s sporazumljenjem svojega tovariša Tomisa pisal na Okrožno sodišče v Trident plismo, v katerem ostro in na žaljiv način kritikuje Avstrijo in njene oblas¬ ti, žali osebo cesarja in člane ce¬ sarske hiše' in zasramuje duhovš¬ čino. Tomis je preskrbel Prezziju znamko, nakar sta pismo odpos¬ lala. Prezzi se zagovarja s tem, Ga sta bila on kot njegov tovariš pri¬ morana vedno težka dela odpravlja ti, kar pa njih telesne moči niso zamogle, in da šta si na ta način hotela pomagati, da prideta v ka¬ zenske zapore. No, njunim željam je bilo vstreženo, kajti Guido Prez¬ zi je bil obsojen na štiri leta. To¬ mis pa na dve leti, oba v težko je¬ čo. Nasilen mutec. France Benedik, oženjen čevljar v Škofji Loki, je gluhonem ter stanuje s svojim o- četom Šimnom in svojo mačeho v skupnem gospodarstvu. Odkar je oče svoji ženi izročil posestvo, ka¬ terega je upal dobiti gluhonemi sin, sovraži mačeho. Opetovano ji je grozil, da jo zadavi ali z no žem poškoduje, in ji pri tem ka zal noš. Mačeha se ga je tako ba¬ la, da si celo ni upala sama spati v hiši, če ni bilo moža doma. Dne 25. svečana je obdolženec iz sa¬ me hudobije razrezal očetu par škornjev, katere mu je dal v po¬ pravilo, in mu napravil 12 kron škode. Oče, boječ se, da bi mu sin tudi podplate razrezal, je šel v si¬ novo zaklenjeno stanovanje ter s sekiro duri odprl, sekiro pa posta¬ vil na tla. Ko je sinu očital, zakaj mu je škornje razrezal, je ta po¬ grabil nož ter ga očetu trikrat v hrbet zasadil. Sunki so bili priza¬ deti s tako silo, da je očetu ranil pljuča in je bila poškodba smrtno nevarna. Sodišče mu je za kazen prisodilo 14 mesecev težke ječe. Mlad svinjar. Janez Erbežnik, 15 let star, posestnika sin na Loč¬ nici, je bil zaradi oskrumbe neke 10 let stare deklice obsojen na 10 tednov težke ječe. .. Zaradi grožnje požiga mlad kvartopirec obsojen. Ruparjevi iz Dol. Radovlj pri Bučki so pred 10 leti prevzeli mlado siroto Janeza Urigla, katerega oče in mati sta jo popihala v Ameriko. Ruparji so mladega Janeza imeli za svojega rejenčka. Preveč dobri so bili z njim. Fant je vzrasel kot samo- glavec in dasi ni še 17 let star, je le začel tudi vasovati, ob enem pa je postali tudi strasten kvartopi¬ rec. Ko so 8. marca t. 1. zopet i- grali kvarte in se je Janez začel kregati, mu je eden Ruparjevih vrgel kvarte stran. To je fanta ta¬ ko"’ razkačilo,-da je izustil grož¬ njo : Prmejkr... .duš, vse bom za¬ žgal ! Vprašan, če to resno misli, je dejal: Z menoj se ni nič za špilat”. Na to je izginil. Rupar¬ jevi so se seveda take grožnje zba¬ li in so ves čas stražili poslopje. Janez se je okrog 9. zvečer spla¬ zil na pod ter ondi res prižgal vži¬ galico. Na straži stoječi Rupar je to pravočasno opazil in skočil k fantu, ki je imel 5 škatljic vžiga¬ lic pri sebi. Fant odkrito prizna, izgovarja se pa, da ko je na podu vžgal, je hotel le Ruparja zastra- šiti. Za to svojo grožnjo je dobil dva meseca ječe in svarilen nauk, da se v Ljubljani, kamor ga pošlje jo poboljša. ŠTAJERSKO. Nezgoda. 3 letni Edvard Pesnic, železničarjev sinček v Ret j ah pri Trbovljah, je padel z drugega nad¬ stropja raz okno na ulico kakih dvanajst metrov globoko. Zelo po¬ škodovanega otroka so prepeljali v deželno bolnišnico. Obešenega so našli v Podložah pri Ptujski gori kočarja Erbusa. Iz št. Pavla pri Preboldu. An tonija Zaveršnilk je pustila svoje¬ ga 22 mesecev starega otroka na peči m šla krmit živino. Otrok je našel na peči vžigalice in si je njimi zažgal obleko. Dobil je take opekline, da je na njih umrl. Nepotrebna tiskarna. C. kr. na- mestnija v Gradcu je ustanovila svojo tiskarno, v kateri tiska vse vladne razglase, oznanila itd. Da bi tiskarno lažje-vzdrževala je za č-la izdajati za občine, orade in oblasti posebni “Naredbeni list' tor jih sili, de s: ga morajo naroči¬ li. četudi tega niso dolžni storiti. Tako si misli zagotoviti mnogo ti¬ soč kron dohod v o 7 in torej vpreči davkoplačnik) za izda vanje obeh listov in posredno za vzdrževanje sv ( je tiskarne. Zraven hoče s to svojo tiskarno .m! vzeti zasebnim ti¬ skarnam zaslužek s tem, da hoče izb.vati za sedaj za občine, a po- : za šole in druge urade, tis¬ kovine. Ta trditev izhaja iz 8. šte¬ vilke “Nared op nega lista’’, kjer ooziva občine, naj si naročijo tis¬ kovino v domovinsko - pravnih za¬ dev ali potom c. kr. glavarstev o- oma politične ekspoziture. Db- n so avtonomne t. j. one si sme¬ jo tiskovine nar miti, kjer si jili same hočejo. Slovenske občine s : retočajo san: o slo venske tiskovine v slovenskih tiskarnah, kjer dobe zaslužek Slovenci. V nainestniški tiskarni pa so nastavljeni sami Nemci ter tiskajo za Slovence dvo¬ jezične tiskovine, la bi jih sčasoma odvadili na slovenske tiskovine ter končno morebiti čez 20 —• 30 let vpeljali samonemške. Slovenska zaslepljenost. V Koz¬ jem 'se je pred več leti naselil nem¬ ški Odvetnik, ki sliši' na ime Zirm- gast ter je Slovencem tako. naspro ten, da se mu ne zdi vredno jim do pisovati v slovenskem jeziku. Na¬ mesto, da bi se nam kazal pravi¬ čnega, nam kaže svoje nemške no¬ ge ter se dela objestnega, kakor da bi se morali Slovenci po njim ravnati. Le velika naša nezaved¬ nost in zaslepljenost je kriva, da tujec z nami tako ravna. Ako bi se njegova nemška pisma ne sjreje mala ter 'se odločno zavračala bi se kmalu spreobrnil ter bi moral nam in slovenskemu jeziku kazati svoje spoštovanje. železniški tir razdejan. — Vlak v nevarnosti. Na železniški progi je bilo dne 25 m. m., od Sevnice proti Zidanemu mostu pet trač¬ nic odvitih in razpokanih. Vlak ki je vozil proti Zidanemu mostu, je na nevarnem mestu sumljiovo poskakoval, vsled česar so ga ustavili. Železničarji so se na licu mesta prepričali, da so 'bile tračni¬ ce razdejane. Čudno je le, da ni vlalli skočil 's tira in da se ni zgo¬ dila kaka večja nesreča. PRIMORSKO. Tržaška porota. 20. m. m. se je vršila porotna obravnava proti 40 letnemu Franu ‘Prelcu in njegovi 311etni soprogi Amaliji rojeni Ro¬ ta!. Obtožena sta hudodelstva po¬ žiga, mož pa še zraven hudodel¬ stva goljufije. Prelc je imel v Por- torose znani hotel Bristol. Njego¬ va 'žena je imela solastninsko pra¬ vico. Dne 27. septembra 1. L, je iz¬ bruhnil v tem hotelu ogenj, ki je napravil kljub takojšnji pomoči veliko škode. Ker so našli gasil¬ ci hotel zaprt in ker je preiskava dognala, da je začelo na treh kra¬ jih goreti so, osumili obtoženca, da je zanetil ogenj, da bi dobil za¬ varovalnino. Sprazumljen je bil tu'di z ženo, ki je to _ odobravala in možu pomagala pri izvršitvi na¬ črta. Obenem se očita obtožencu Prelcu, da je prodal nekemu Iva¬ nu Kresu za 2000 K avtomobil, ki pa ni 'bil. njegov. Obtoženca kriv¬ do zanikata. Prelc prizna, da je bil pač res v denarnih stiskali m to zato, ker mu je odnesel bivši nota! v Piranu dr. Lorenzini, ki je kakor znano neznano kam po¬ begnil. 11.500 K. Porotniki so vsa vprašanja glede krivde zanikali, nakar sta bila oba obtoženca opro¬ ščena. Med ženskim prepirom je vrgla v 201etno Ivano Zupančičevo nje¬ na soseda cel lonec kropa. Zupan¬ čičeva je zelo poškodovana in so jo morali odpeljati v bolnišnico. Tržaška porota. Uboj. 23. m. m. se je vršila obravnava proti Mati¬ ji Gorenjcu, 291etnemu delavcu, doma iz Kostanjevice na Kranj¬ skem. Gorenje je obtožen, da je dne 9. novembra 1913 v gostilni Urše Kavalieeve v Skednju pri Tr stu zaklal nekega Antona Nahodo ki je par dni po pretepu umrl. Go rec se je zagovarjal, da ga je Na- doh napadel z bme!janjem in ga nato udaril s pestjo po glavi. To ga je razjezilo in v svoji pijanosti spil je 'baje 8 litrov vina, je po¬ tegnil nož. Sodišče e stavilo po tnikom eno glavno vprašanje gle¬ de uboja in 5 razbremenilnih vpra sanj glede pijanosti in glede silo¬ brana. Porotniki so potrdili glav¬ no vprašanje z 11 glasovi in zani¬ kali vsa razbremenilna vprašanja. Gorenje je bil obsojen na dve leti in pol težke ječe. Poneverba na pošti v Nabreži¬ ni, Kampjut oproščen. V torek pa pa se je vršila zanimiva obravna- proti 371etnemu poštarju v Nabre¬ žini Leopoldu Kampjetu zaradi poneverbe. Kampjut je doma iz Mirna pri Gorici in je Slovenec Obravnava se je vršila v sloven¬ skem jeziku, porotniki so: bili sa¬ mi Slovenci. Kampjut je obtožen, da je poneveril 6857 K zaupanega denarja. Poneverbi je prisl na sled poštni komisar dr. Anton Va gaja, ki je prišel_ nepričakovano nadzorovat pošto. Kampjut pone verbo prizna, trdi pa, da je storil to iz potrebe, ker je bil vedno silnih stiskah. Ima ženo in 6 otrok in mora podpirati še druge soro dnike. Mož je bil res vedno na do 'brem glasu, izvrsten delavec in res ni nikdar razmetaval denarja Tudi njegova uradna spričevala so zelo ‘lepa in ugodna. Pohotni kom je stavilo sodišče eno upraša nje in sicer glede poneverbe. Po rotniki so vprašanje soglasno za¬ nikali, nato je bil Kampjut opro¬ ščen. Zopetni odhod slovenskih voja¬ kov v Albanijo. Dne 25. m. m. je odšlo zopet okrog 100 mož močan oddelek slovenskega pešpolka št. 97 iz Trsta v Albanijo k medna¬ rodni komisiji za določevanje albanske meje. V Albaniji dobi vsak prostak 5 K 8 vinarjev na dan in menažo. — Člani prejšnje¬ ga zimskega detašmana pripove¬ dujejo, da so morali po zimi p!e- stati velikanske telesne napore, po več noči so morali spati na pro stem v hudem mrazu pod šotori. Samoumor. Ustrelil se je na gr o bii svojega očeta na pokopališču pri Sv. Ani 271etni Alojzij Križ¬ man. Težko ranjenega je pripeljal rešilni voz v bolnišnico,, kje! je kmalu izdihnil. Vzrok samoumo- ra so družinske neprijetnosti. .. Samoumor na železniški progi. Vlegel se je blizu Galežana pod vlak, ki prihaja dopoldan v Pulj 251etni Anton Demarin. Kot vzrok somumora se navaja 'bolezen, je¬ tika, in pa žalost nad očetovim 'zlo činom. Njegov oče mu je pred mnogi leti ubil s sekiro mater, za kar se pokori še sedaj v ječi, v ka tero je bil svojčas obsojen do smr¬ ti. Nesrečnež je 'bil na dobrem gla¬ su in se mu je riajbrže omračil um, da je izvršil samoumor. Prismojena ljubezen. Petnajst¬ letna Angela Trdoslavič se je hote la radi nesrečne ljubezni zastrupi¬ ti. Pila je neki strup. Ko se je po¬ kazal učinek, je začela klicati na pomoč. Poklicali so rešilni voz in jo prepeljali v deželno bolnišni¬ co. Poneverjenje denarja ubogih. V V Kopru rojeni, v Trst pristojni oženjeni 52 let stari Peter Fonda, bivši nadzornik tržaške mestne u- božnice “Pia časa” in tajnik jav¬ ne dobrodelnosti, je stal pred trza škimi porotniki, obtožen, da je po neveril 11.504 K denarja ubogih. Jemal je tudi razne depozite iz mestnih ustanov. Obsojen je bil v štirimesečno ječo. Kazen je ob¬ toženec prestal v preiskovalnem zaporu. Samomor vojaka. V zaporu voj¬ ne mornarice v Pulju se je obesil 221etni pomorščak Martin G'ro- 'ban. Vzrok samomora še ni znan. KOROŠKO. Predrzen vlom. V noči od 18. na 19. marca se je izvršil pri trgovcu Taurerju v Doberlivesi predrzen vlom. Do sedaj še neznani vlomil¬ ci so vlomili v stanovanje usluž¬ bencev v prvem nadstropju. Od¬ nesli so več novih oblek, več ur in verižic in 720 kron denarja. Vlo¬ milci so splezali po žlebih do okna vlomili okno in šli v stanovanje. Nato so šli po stopnjicah v vežo in s silo odprli vežna vrata. Drugi dan so. klicali žendarmerijo, ki je pripeljala s sabo tudi policijskega cucka “Ralfa’, ki pani dosegel nobenega uspeha in ni našel niti najmanjšega sledu. Vlomilci mora¬ jo krajevne ‘razmere prav dobro znati, ali pa imajo kakega sokriv¬ ca domačina, ki jih je o krajevnih razmerah natančno poučil. Ponesrečen železničar. Na kolo¬ dvoru v Beljaku so našli blizu skla dišea mrtvega 47 letnega delavca Rettenegerja. Mož je imel na gla¬ vi težko poškodbo, ki je povzroči¬ la takojšno smrt. Zadel ga je brž- kotne ponoči kaki vlak. Poboj v Pliberku. V Tschaboni- jevi gostilni je prodajal neki Boš¬ njak svoje 'blago. Padel mu je na tla kos mila. Neki mesarski pomoč nik je milo pobral in ga hotel u- krasti. Bošnjak je to videl in je zahteval 'milo nazaj. Nastal je pre¬ pir, v katerega so se vtaknili vsi navzoči v prilog mesarja. Ko je Bošnjak uvidel, da so vsi proti nje¬ mu, je potegnil nož in ga zasadil mesarju v prša. Mož je obležal na mestu mrtev. Bošnjak je nato po¬ begnil, toda že drugi dan so ga prijeli. Pri Šmartnem poleg Celovca je padel pod težek voz gramoza neki voznik iz Celovca. Dobil je tako težke poškodbe, da je obležal na mestu mrtev. Svinjar. V Milstatu so aretirali 44 let starega Laha Val. Mikoliča, ker je zlorabil več šolarjev in šo- laric. POZOR? PLAČAJTE ZEMLJIŠKI DAVEK ZA 1913 NA Miner’s State Bank Chisholm, Minn. BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK’ “Cowboy-F zraka se podprejo s Peerless KADAR ZABITA ČLOVEK NETE PETSTO ČEVLJEV VISOKO V ZRA¬ KU, TAKRAT OBČUTI, DA IMA ŽIVLJENJE POLNO LEPIH STVARI PRED SEBOJ. TU JE TREBA RABITI SRČNOST “COWBOY-I” ZRAKA SO IME NOVANI TI PREDRZNI, OPREZNI GRADBENI DELAVCI. IN KADAR SE HOEIO MALO OSRČITI — VZAMEJO DOBRI, POLNI, BOGATI PEER LOOGOO Long Cuf Tobacco Denite PEERLESS v fajfo in občutili boste pravi tobak. Cikaj¬ te ga in vi boste dosegli najboljše tobakove občutke. PEERLESS je napravljen nalašč za močne može, kateri hočejo naravni, polni tobak za kadenje, ali pa naravni zadovoljiv čik. PEERLESS je bil skozi 50 let vedno isti zadovo¬ ljivi tobak. Izdeluje se danes ravno tako kot pred Dolstoletjem, iz tobaka, ki je bil staran tri do pet let, ikar ga vmladi in ga napravi gladkega. Ta tobak je vedno enak zato, ker se ga drži vedno mnogo v zalogi : obdrži vedno ista kakovost. Denite PEERLESS v povrbne hlače in poskusite cozi en teden — potem se ne boste ločili od nje- 3 roda j a se povsod v zavojih po 5c. Druge velikosti, lOc, 20c in 40c v zavojih, in 45c v kositerni škatlji. THE AiiAERICAtM TOBACCO COK3PASVIV 4 “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenlc Saml-Weekly. Owned and published by the Slovenian Prlntfng & Publlshlng Company a Corporation. Hace ot Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. _ National Herald Itsued every M onday and Thursday; subscrlptlon yearly $2.00 _ Tke best Acvertlsmg medte among Slovenians In the Northwest Rates on appllcation tntered as second-class matter May ii. 1911 ni Ihn P° s 1 _ Duluth, Mlnn., under the Act Marcli 3,1879.“ _ »NARODNI VESTNIK" Izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn. -«..|a vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko In Ganado za celo leto . $2.00 za pol leta . . $1.00 Za Evropo za celo leto . . _• • $3.00 _ Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemalo. Denarne poslljatve In dopisi se naj pošiljalo na naslov: ••Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth, Mlnn. Telephone, Melrose 1113. KONEC INDUSTRIJSKE BORBE NA MICHIGAN. Stavka na Michigan je končana. Končali so jo stavkarji potom splošnega glasovanja. Borba delavca zoper takega financijelnega e‘- klopa, kakor je Calumet & Heela kompanije in zoper enake financijelne velikane, je skraj¬ no težavna brez dovolj kompaktne organiza¬ cije in brez dovoljnih financijelnih moči. Žr¬ tve so bile -nep-reračunljive, žrtve v zgubi člo¬ veških življenj in tudi financijelne žrtve. Iz¬ koriščano delavstvo je napolnilo denarne skri¬ nje C. & H. kompanije, kateri se malo pozna, če je vrgla ven za uničenje delavske organi¬ zacije dva do tri milijone dolarjev. Rudarji so spravili v štiridesetih letih za C. & H. kom- panijo globoko izpod zemlje dvesto milijonov ,tolarjev dobička. Delali so kot črni sužnji enajst ur na dan za nizko plačo, in bili so v vseh ozirih v jarmu bakrenih mogotcev, kajti ('alumet z okoli 60,000 prebivalci, je brez vsake samostojne občinske organizacije, ker je glas¬ ni oskrbnik G. & H. kompanije 1 obenem tudi glavni oskrbnik tovvnshipa Calumet. Poleg tega lasti C. & H. kompanija največ zemljišč okoli rudnikov, na katerih stoji večina hiš de¬ lavcev, in delavci imajo ta zemljišča v najemu za kratke dobe. Lastnik hiše ne sme prodati hiše brez dovoljenja kompanije, če pa neha delati za kompanijo, zgubi pravico do najete zemlje, in če ne spravi hiše iz zemlje v pol leta, zgubi posestno pravico do nje. C. & H. kompanija je prispevala k zgradbi cerkev, ka¬ tere stojijo večinoma na kompanijski zemlji, in zgradila je šole in orožarno, katere je dala državi v najem. Iz vsega tega se more sklepati, da ima ta velikanski financijelni ciklon vso moč nad življenjem posameznega, neorganiziranega de¬ lavca. C. & H. kompanija odmerja njegovo plačo, ona stavi pogoje za delo, ona ga lahko Vrže po zimi na sneg in mu vzame zadnjo skor¬ jo kruha, ona mu zamore vzeti streho, ona la¬ hko določuje v trgovinah in bankah njegov kredit, ona lahko zaukazuj-e šolam kako po¬ učevati delavski naraščaj, in ona lahko za¬ ukazuje cerkvam kako pridigovati ljudstvu, ki obstoji večinoma liz delavstva. Vse socijalno, izobraževalno in religiozno življenje na ba¬ krenem okrožju je pod kontrolo Calumet & Heela kompanije, in to je moč, s katero še je težavno boriti. Hočemo biti nepristranski, zato priznamo, da je C. & H.'kompanija zgradila za ljudstvo čitalnico, kopališče, drsališče, da se gradi bol¬ nišnica, itd.; vendar dejstvo je, da so vse te inštitucije v rokah C. & II. kompanije in so namenjene držati delavstvo na takem stališču, da je za C. & H. kompanijo bolj prav. Na hrbet delavca še je nalagalo zadnja leta vedno te¬ žje breme; z vsakim letom se je zahtevalo od delavskih žuljev več dobička; tremarji so bili trpinčeni hujše kot nema živina, pri kon- traktnem delu se je povprečno vedno slabejše zaslužilo, svedre za dva moža je operiral en mož, in če se je kdo pritožil, je bil vržen na cesto, ali pa prestavljen globeje v rudnik, kjer vlada peklenska vročina. Niti cerkve, niti trgovski klub, niti šole, niti čitalnica, niti dru¬ ge inštitucije niso ganile prsta, da bi se raz¬ mere zasužnjenih trpinov izboljšale, in vsled neznosnih razmer je zadnja leta polagoma za¬ pustilo bakreno okrožje okoli 3000 najboljših majnerjev s svojimi družinami vred. Nezado¬ voljnost delavcev vsled nizke plače, dolgega dnevnika, avtokratičnega bosizma in skraj¬ nega trpljenja je rastlo z vsakim dnem, z vsa¬ ko uro. Kompanija je zaduše vala nezado¬ voljnost med delavstvom s svojo ogromno kon¬ trolo čez vse kar živi na bakrenem okrožju. Banke, trgovstvo, časnikarstvo, cerkve, šole, razne druge inštitucije, vse je bilo na kompa- nijsko stranka nezadovoljnost med trpinčenim in slabo plačanim delavstvom je rastla v glo¬ bokih jamah, kar svedočijo lokalne unije, v k at er di so se združili skrajno izkoriščani de¬ lavci v nadi, da se rešijo sužnosti s pomočjo tovarišev organizacije Western Fed-eration of Miner s. Spomladi leta 1913 se je govorilo splošno n strajku. Glavni uradniki W. F. of M so sku šali na vse načine preprečiti stavko, a unijonaši na Michiganu so postali razbeljeni in eksplo¬ zija je bila neizogibna. Pet krajevnih unij se je združilo v okrajno unijo, koje predsednik je bil Irc Dan Sulli- van in tajnik Finec C. E. Hietala. Prvi teden julija se je vršilo tajno glasovanje glede stav¬ ke. V organizaciji je bilo 9394 mož in 98 od¬ stotkov jih je glasovalo za stavko. Pri tem glasovanju se je vsekakor premalo vpošteva- lo, da je delavski trg preplovljen s stanov¬ sko nezavednim ljudstvom, da organizacija na 'bakrenem okrožju ni dovolj kompaktna, ker je bilo okoli 6000 delavcev neorganiziranih da manjka denarja za stavko in da so s kom¬ panijo denar, cerkev, trgovstvo, država, vse. Tri tedne pred izbruhom stavke je razprav¬ ljal Narodni Vestnik v članku o žrtvah stavk tam, kjer ni delavstvo dovolj organizirano in kjer nima na svoji strani politične moči, in na Calumet-u se je žalibog pokazalo mnogo pre¬ več žrtev na strani delavstva. Djj.§. 14. julija 1913 je poslala okrajna organizacija rudarjev na michiganskem bakrenem okrožju bakre¬ nim družbam okolice pismo, v katerem je bil med drugimi sledeči odstavek: “Delavci, ki delajo v in okoli vaših rudni¬ kov, so nezadovoljni s plačo, z delavnim ča¬ som in z drugimi razmerami. Zavedajoč se, da nimajo v posameznosti moči olajšati tovor, ki je na nje naložen, so se organizirali v kraj¬ ne unije ~W. F. of M., in hočejo od sedaj na¬ prej prodati svojo delavno moč v združenju, v boljši prid njih samih in tudi njih deloda¬ jalcev”. Dolgo pismo se je končalo z beseda¬ mi : “Ako ne boste odgovorili tega pisma, bo to dokaz, da se ne marate pogajati z nami mirnim potom”. Konec prihodnjič. RUSIJA SE PRIPRAVLJA. Ruski knez Vladimir Meščerski, izdajatelj konservativnega po srednjeevropskih nazorih reakcionarnega lista “Graždanin” v Peterbur gu spada med pne osebe, ki imajo nesporne zveze z odločujočimi ruskimi faktorji, s sa¬ mim ruskim dvorom. Kot odličen član ruske družbe je Meščerski seveda strog antisemit, s svojimi visokimi prijatelji vred smatra ži- dovstvo za najhujšo pokoro vsakega naroda ter odobrava najostrejše ruske protižidovske akcije na Ruskem. Na Dunaju pa postaja isti knez Meščerski zvest sotrudnik in prisrčen prijatelj gospodina Benedikta, izdajatelja or¬ gana “Alliance Israelite” — “Neue Freie Prsse” piše mu članke in posoja si očali av¬ strijskega nadzida, gleda enkrat skozi nje na avstrijske Slovane, drugič zopet rohni pro¬ ti panslavizmu in zasmehuje 'balkanske pri¬ tlikavce. “Znameniti Rus”, katerega vodi “N. Fr. Pr.” po svojih stolpcih, da ga urbi in orbi prikaže kot dobro dresiranega medveda je to¬ rej silno malo simpatična osebnost. Navzlic temu se mora marsikatera njego¬ vih besed uvaževati in zlasti zasluži njegov članek v -N. Fr. Presse posebno pozornost. Knez Meščerski pravi tam, da sme po infor¬ macijah, ki jih je dobil iz neposredne okolice carjeve trditi, da car na vojno niti ne misli in da se mu zdijo dobri odnošaji med Rusijo ter Nemčijo in Avstrijo potrebni in ljubi. Knez Meščerski morda nekoliko pretirava. On sam mora priznati, da je v kolikor se tiče zunanje politike na Ruskem car edini odloču¬ joči faktor. Brez njegove vednosti in izrečne¬ ga privoljenja ne pade takorekoč niti vrabec z ruske diplomatične strehe. Najnovejša politika Rusije pa nikakor ne kaže one tendence, ki bi pričala, da car “na vojno niti ne misli”. Narobe, Rusija napenja danes vse svoje ogromne sile, da se na vojno primerno pripravi. Mogoče je to natezovanje mišic ogromnega slovanskega kolosa. Bogato založene, skoraj neizčrpljive ruske državne blagajne sipljejo milijarde za strategnične železnice, nove utrd¬ be na zahodni meji, novi topovi, in sanitetne priprave. Do jeseni bodo zgradili ruski inže¬ nirji celo zračno armado, več kakor pol tisoča aeroplanov, celo vrsto zračnih dreadnoughtov, ogromnih zrakoplovov, kakršnih nima nobena evropejska država, v ruskih ladjedelnicah vstajejo cela brodovja. In ta neskončni člo¬ veški rezervoar, s katerim razpolaga vojna u- prava! Treba je le kratkega ukaza in stoti-soči novih • rekrutov pribite k armadi,, in ako je res, da se namerava podaljšati triletna vojaš¬ ka služba celo na štiri leta, potem bo 'rilska armada že v mirovnem stanju štela preko 2,000.000 mož! To je strašna masa. V notran¬ ji politiki^ se je na Ruskem baš v zadnjem ča¬ su mnogo spremenilo. Vlada se ogiba po mož¬ nosti vsakega konflikta s širšimi narodnimi krogi ter deluje z veliko vnemo in ltolosalni- mi sredstvi za povzdigo ekonomskega položa¬ ja ljudstva. Že par let je notranja gospodar¬ ska politika Rusije velikopotezna in krize pre¬ teklega leta na Ruskm sploh mnogo občutili niso. Ali torej hoče Rusija vojno? Morda se sme reči, da je danes še noče. Zdi se ji prehitro. Njene priprave še niso izvršene, zlasti njene meje proti Nemčiji in Avstriji še niso dovolj utrjene, dovolj preprežene z železnicami, ki edino omogočajo naglo in uspešno mobiliza¬ cijo, oziroma zbiranje in prodiranje armade. Strokovnjaki pravijo, da bo Rusija še le čez 4 ali 6 let “gotova”. In takrat? Ali tudi takrat ne jbo hotela vojske? Na to vprašanje tudi Meščerski ne more odgovoriti. Toda kdor le količkaj zasleduje razvoj političnih dogodkov v Evropi, kdor vidi, kako se posamezni inter¬ nacionalni konflikti ne likvidirajo, temveč le nekakor provizorično rešujejo, pri tem pa NARODNI VESTNIK poglabljajo — ta mora priznati, da se gordij¬ ski vozel vedno bolj zapleta in da mora pri¬ ti trenutek — ko ga bo Evropa razsekala s mečem. Takrat se bodeta prvič in morda od¬ ločilno merila Slovanstvo in Germanstvo. Avstrijska država je po svojih zvezah naj¬ bolj usužnjena germanski ideji, m od tod ne¬ varnost. Avstrija je po svoji večini slovanska. Pripraviti bi se morala na težke čase, ki ča¬ kajo Evropo na popolnoma drugačen način, kakor pa da proti volji svojega parlamenta Avstrija zvišuje število svojih rekrutov. Tu¬ di za avstrijsko državo velja pravilo, si vis pacem para bellum, toda te priprave na boj, bi se morale v Avstriji vršiti na popolnoma drugem polju, kakor drugod, na polju notran¬ je politike! Avstrija s tako nezadovoljnimi narodi,-s tako krivičnimi uredbami, kakor jih ima danes, bo imela silno težko stališče pri evropejskem potresu, katerega napovedujejo politični seismografi. Dokler Avstrija svojega razmerja napram slovanskim državljanom ne preuredi, tako dolgo ostanejo, po našem is¬ krenem prepričanju, take želje onih, ki pravi¬ jo, da bi bilo mogoče- uzpostaviti med Avstrijo in Rusijo ter ostalimi slovanskimi državami, boljše in sigurnejše odnošaje — brez vsake¬ ga odziva. STAVKA NA MICHIGAN KONČANA. (Nadaljevanje prve strani.) Ako bi ne 'bilo na Michigan organizacije, delali 'bi še danes od enajst do trinajst ur na dan v vročih jamah eno miljo pod površjem zemlje, za plačo, ob kateri je bilo treba več¬ krat stradati, in v trpljenju ter zaničevanju, katero ne more prenašati noben možak. Stav¬ karji se lahko vračajo na delo v trdni zavesti in s ponosom, da njih žrtve niso bile zastonj, ampak da so priborili z možko vstrajnostjo za nezveste tovariše njih sloja in za sehe udob¬ nosti, katerih bi kompanije nikdar ne privolile 'brez hude borbe. Vsa čast vam, delavski mo¬ žje, ki ste vstrajno držali obljubo, katero ste dali organiziranim 'bratom. Vsa hvala pa tudi onim vašim bratom in sestram, kateri so vam pomagali v borbi s kapitalizmom s tem, da so vas podpirali z denar j hm in so skrbeli za hra¬ no in obleko za vas in vaše družine . Skoro pol milijona dolarjev je prišlo na bakreni okraj iz rok vaših bratov križem Amerike. Kapitalizem ni prispeval k tej svoti ne en cent. Zapomnite si to delavci po vsej Ameriki. Ka¬ pitalizem še ni nikdar občutil napram delav¬ cu samritansko usmiljenje, katero je Bog zapo¬ vedal za človeštvo; zatorej, če je delavec to¬ liko neveden in brezbrižen, da bo še v bodoče volil kapitalistične hlapce v javne Urade, po¬ tem zasluži jarem, katerega je nataknil kapi¬ talizem na vrat delavca. Ta slika kaže tretji navpični rov, kateri se gradi sedaj na Bar- rows, Minn., in je eden izmed naj večjih rovov na Cuyuna Range. Kadar bo ta rov gotov, vposlenili bo mnogo rudarjev. Družba nam-- rava pridobivati rudo za sedaj v ostalih dveh rovih, kjer je nalo¬ žene že mnogo rude. Ruda se počne v kratkem odpošiljati. 4 jihj OBJAVA. Rojakom naznanjam, da sem zo- Torej štrajk na Michigan je uradno kon¬ čan. Kompanije bodo sprejele nazaj stare de¬ lavce, zahtevajo pa, da oddajo ti delavci kom- panijam svoje unij-ske karte. Sramota za iste, ki silijo delavca, da izstopi iz organizacije v katero spada. Vendar “union karta” ni no¬ ben porok, da je delavec zvest unijonaš, go¬ tovo pa je, da ogenj unijomizma, ki je v prsih mož, ki so vstrajali v tej dolgi borbi devet me¬ secev, ni zadušen, ampak bo tlel neprenehoma, in potreba organizacije, ki raste z naraščajem, bo pomagla, da bo usplamtela iz src napred¬ nega delavstva na Michigan v teku časa -zo¬ pet revolucija zoper piutokratizem,'katera -bo toliko uspešna, da bo žavihrala tudi nad 'rud¬ niki v Michigan zastava organiziranega delav¬ stva. Rudarji na Michigan so vzeli kapitali¬ zmu postojanke, katerih ne dobi kapitalizem nikdar več v roke. Ti junaki so priborili za vse delavstvo več kot si marsikateri misli; ti junaki o-stali bodo tudi v -bodoče- zvesti pristaši -svojega sloja in svoje stranke in bodo stali do smrti v Vrstah istih bratov, ki se bojujejo za emancipacijo vsega delavstva. Posamezni delavec ne more doseči ničesar, zato je pa tre¬ ba- kompaktne strokovne in politične organi¬ zacije, da se pošlje moč kapitalizma v tisti grob, kjer počivajo duhovska in grofovska sužnost, fevdalizem, -tlaka in desetina. Kot v vsaki borbi, tako so sledilfe in bodo sledile tudi v delavskem gibanju, zmage porazom in po¬ razi zmagam, vendar, če se delavstvo -združi, bo ta pest tako močna, da ne 'bodo ječe-, milica in vislice nobena zapreka, da bi delavec ne užival iste pozemske udobnosti, katere nrn kot človeku po vsej pravici pripadajo. Delavstvo izobražuj -se, delavstvo druži se, kajti izobrazba in združenje te bosta pripe¬ ljala na isto stališče, -da ne boš skušalo krva¬ vim potom s kroglo in z mečem rešiti se verig, v katere si vklenjeno, ampak stopilo boš sku¬ pno na dan volitev in osvojilo si''boš z volilnim glasom vse, kar ti gre po pravici kot delavne¬ mu človeku. pet začel razprodajati zemljo v slo¬ venski farmerski naselbini v Wau- saukee, Wis., kjer je kupilo zem¬ ljo že nad -sto rojakov in se jih tu¬ di že mnogo naselilo ter si posta¬ vilo svoja domovja. V prvi vrsti povdarjam, da se prodaja ta zemlja izključno le Slo¬ vencem, da dobi tedaj vsak kupec rojaka za soseda. Jaz sam sem tu¬ kaj naseljen s svojo družino, tako da morem vsakteremu v vseh mož¬ nih ozirih pomagati in mu na roko iti. Svet, katerega prodajam, je v splošnem jako rodoviten, ter se pridela na njem vsakovrstne pri¬ delke kot v starem kraju. Pod¬ nebje je ugodno, voda zdrava in -dobra, ravno tako imamo tukaj ve¬ dno dober trg za vse pridelke, ki se prav lahko in dobro prodajo. Kraj, ki je jako prijazen in zdrav, nudi tudi vse -ugodnosti, kot po večjih mestih. Tu imamo -med dru¬ gim -dobre šole, cerkve, mlekarno kmetijske družbe, banko, različne trgovine, -dobra pota. in jako ugo¬ dne železniške zveze z vsemi dr¬ žavami Unije itd. Postrežba je poštena in solidna. Vsakdo, ki svet -kupi, dobi čiste lastninske papirje brez vseh ob¬ veznosti, kakor Deed in Abstract, in to brez odlašanja ali kakih po¬ sebnih stroškov. Tu se ni bati, da bi bil kdo goljufan, ali da bi izgu¬ bil denar ali zemljo, ker garantira za to Grimmer Land Co., ena naj večjih zemljiških družb, ki lastuje na stotisoče akrov zemljišča. Da je vse to resnica, Vam lahko doka¬ že veliko število rojakov, -ki so tu¬ kaj kupili -zemljo, in številna za¬ hvalna pisma, ki s-o v uradu vsa¬ komur na razpolago. Povsod tu naokoli je cena zem¬ lji že poskočila, a jaz prodajam rojakom še po isti ceni kot lani, to je od $15.00 do $20.00 na aker. Tu¬ di povrnem vožnjo vsakomur, ki kupi najmanj 40 akrov zemlje. Po¬ goji so jako lahki in ugodni. Za natančnejša pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na A. MANTEL, Wausaukee, Wis. Vrvi življenje po cestah in se smeje iz oči in vre iz besed in zvoni in prepeva pod vsem širokim nebom. Ljudje, obsojeni na smrt, se plazijo -ob zidu in gledajo -s strahom izpod čela in se' sramujejo. Čutijo namreč, da nimajo ničesar opraviti na svetu, da je njih življenje samo pusto pričakovanje in da so drugim lju¬ dem v nadlego in pohujšanje. Lepa cvetica si materina ljubezen. Kadar je srce prazno in pusto, je duša potrta in od blagih čutov zapuščena, tedaj se zateče vselej k tebi, vzorna ljubezen! In ti jo napolniš z ne¬ beškimi darovi in kakor mavrica zlata se raz- pneš čez njo. Ali kdor te ne pozna, temu je hotel Bog hudo že pri zibeli in peklenskim erinijam je prišel v žrtev. Old— aged until every drop is rare and mellow. That’s what gives the flavor to Old I.W. Harper Whiskey. For fifty years that flavor has been the favorite. It’s velvety richness never varies. Your Grandfather chose Old I. W. HARPER because he knew it was the best. Today you can find no finer WHISKEY No prodaj pri John Gouže, Frank Veranth, Louis Larson, Ely, Minn. No, Nace, kje si pa bil? L pri Antonu Babiču. Prav imaš; tudi jaz vedno tja z jam ker tam sem vedno najboljše strjen s svežo pivo in Za obilen poset se priporoča Anton Babič hotel VANDLING, pa. zaha- po- smod- NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZEDINJENIH DRSA VAH SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V i. •% ■PL-člej '"P 0S . kf *** m .« Ona ve, kako moko on ljubi. lahki in okn- To je vrsta moke iz katere se napravi lepi kruh sni keki. Toše zamore doseči samo če se rabi. ((-odstotnega dl r- Duluth Universai moka (Najboljša moka za kruh) N ? I Ne pozabite prašati vašega gror-erja za našo moko. Ista je naj¬ boljša na trgu. Poskusite moko, ki je zmleta skup — najblojša Mljeta <>ri DULUTH UNIVERSAL MILLING C0MPANY ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM,DEU SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV ! lenarja že samo iz zemlje stane i denarja, da pridi ge gozda v polje jat računil svoj Ejjoje, konjsko moč orodje, investir pie. itd. Zato je tret fcnju zemlje vpo; lidjanje štorov, -ko i debel in dragih iz ju njih sežiganje, t ako znebi, da malo stalo. NAZNANILO vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni prodajalec zem¬ ljišč, lotov, pri Steel Plant, Gary in New Duluth, ter glavni za¬ stopnik štirih največjih Insurance Company. Zavarujem k-* in pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem prepise zemlji "j vršujem dolžna pisma in pooblastila za Ameriko ia Evropa- sploh vsa notarska opravila. Max Volčanšek Telephone 104 509 Grant Ave; Eveleth, Min« ,Jmov J e je bolje zlož 't vrste, če je voj 1« veliko m ce -je 1 •°P'- Um, ?a f eT Ja vmes, na ,™ ka kopica iz < w Postavi p 0 kom :oee Popolno z m drevesa, , za napravo , ft'? 56 zleže sl Mr , D0 Pokuri ^ in na j ■ Kopic e "» kjer j e naj Na!, n. ra " “»JV E-i.] 4 . 11 * treba „ lac >ti. p ri SIROTIŠNICE IN ZAVETIŠČA SO ZAVODI Sfl RITANSKEGA USMILJENJA; CE SMO KRISTJANI'*- CU, VSTANOVLJAMO JIH. J K k”’ 0 za a na, i Se h J Vače n ji P ki »S NT khsti k 111 obt * 2e mi ^ik z, k Prvi in centralni oddelek Garij stori": Ve ' sta iraj jeklarne v Minnesoti, sta edina kraja, ki se dr*HSiipoo? , ■=■ ,. tvormce MINNESOTA STEEL KOMPANIJE, ki stane b>, 'e OKr^flR D O IH lfi VTCJ+ntiATril a +4c*aaa -iaVIo velriTi rl^lavcev SV V J ■, I . TaC.%, Od ^ ' okraju bo in je že vstanovilo tisoče jeklarskih delavcev Izvrstne prilike za vsakovrstno trgovino. oi «5® Stanovanjske lote merijo 30 in 33 x 100 čevljev in stanej.^ na lu e J -P 1 sicer $25.00 do $100.00 naplačnine, ostanek v mes po $10.00 do $15.00. — Trgovske lote od $ 700.00 naprej, ttP*-fC ostanek^$25.00 na mesec. Cene so take, da sedaj labko se » 7500 - 10 , konec tega leta sVelo , c , po # 1 % v, n« t 1 Prebivalstvo šteje že danes 2000 ,_ aerna izboljšanja, tako da lahko sami Kolikor se tiče zvišanja cene; zato kupite sedaj In Za popolne podatke pišite ali se pa zglasite na Gary Land Company 202 Palladio Building Duluth ^onSummej \ -V -S -- /h- —- —(r J 4 J -/o A _ 610-611 AHVOI'11' ste se že poslužili prilike, katero Vam nudi LAK® yE n— ~~ F - imenom is s® Ali _ _ SITMMEB HOME nuj«, CO. ua zemljišču, znano pod in«#""-. r G ROVE, okoli petnajst milj od mesta TONVEll na jezeru pRV/ -ia naselbina ima veliko bodočnost. — Pišite po podroo p. uaseiuma ima veliko bodočnost. — .Pišite po P U . UJ cene zvišajo. — Poslali Vam bomo popis in zemljevid e LAKE VERMILLION SUMMER HOME - Duluth, Mm®' 610-611 Alvvorth Building, V NAROD NI VES m ® ® ® ® ® poljedelstvo in gospodinjstvo. & JUl jt j* j* glSTENJE zemlje. (Dalje.) • vgvnju zemljišč je p-t tudi T ir štorov -grmovja in sta- L.-'važuo delo. Ce milimo !Lo s stumpvulkrjem dr- lr6 s bo mnogo zemlje okoli ko- Velike štore, ki so polni ie težko preipikati in zla- 7- in težko jih je sežgati. Zato v!’ ii e da se vporablja tudi di- ki bo odbil žemljo od sto¬ te d) a m ® m & ® • stroje in jim pripisujejo čudodel¬ no moč; vendar mi svarimo naše rojake, da naj ne verujejo vsega kar je opisano v lepili cenikih. Veliko taeih strojev je naravnost za nič. Stroji pa, ki so res dobri, so navadno jako dragi, težki in okorni, da jih je težko premikati. Nekateri novejši stroji delujejo zadovoljno dokler se nič ne zlomi in če se pravilno postavijo; .ven¬ dar je premikanje teh strojev ta¬ ko težavno in njih cena je tako visoka, da naj bi jih nikdar ne ku¬ pil posameznik in tndi naselbine naj premislijo predno kupijo tak stroj. Če so štori tako debeli, da heh od 80 -odstotnega dinamita na ilovnati zemlji. Eksplozija j napravila \e “ liko jamo in stlačila ’ zemljo. sal i Krun UNG C jecel denarja že samo spravljanje >rov iz zemlje stane toliko trn- moii« denarja, da pride prevstvar- Lje gozda v polje jako drago, če človek računil svoj čas, svoje oko Ista* fe en 3 e J konjsko moč, dinamit, . _ m :; ‘oje, orodje, investiran kapital, ' vke, itd. Zato je treba, da se pri itenju zemlje vpošteva tudi ravljanje štorov, korenin sta- i debel in drugih iztrebkov na p in njih sežiganje, ter da se teh ’ fari tako znebi, da bo kolikor oni rMFl ? <■* ..a* 1 !««* ,»> i« u KcU , ./J adno, hvalijo svoje bi bilo treba stump-puller-ja je najbolje, da se zemlja sploh ne či¬ sti'in pretvarja v polje, ker bi bi¬ lo to tako drago, da se tako delo ne izplača., izven, če se namerava zmljišee uporabljati za kak pose¬ bno dobičkanosni pridelek. Ven¬ dar priznati se mora, da je zemlja, ki se je čistila s stroji, tudi pov¬ sem očiščena vseh korenin in je v dobrem stanju za obdelovanje. Če se vporablja. stump-puller, naj se grmovje poseka, da se pride stump-puller-jem lažje do što¬ rov. — Drevo naj se od seka toliko visoko, da se zamore zadrgniti verigo okoli štora, ker na ta način bo ložje spuliti štor kakor če bi se pripelo verige za korenine. iStump-puller je vporab- ljati najbolje po dežju, če je zem lja suha in trda ho v speli slab. Vendar, kakor rečeno, če so štori tako debeli, da bi bilo treba stump pullerja, je največkrat najbolje, da se zemlja ne čisti. Dinamit je najpripobočlivejše sredstvo za pu ljenje večjih štorov, in, če jih ne vrže povsem ven, se potegnejo ven konji in verigo. Tudi vihar in dež sta včasih do¬ bra pomočnika za odstranjevanje velikih dreves in štorov. V to svr- ho je skopati tik okoli drevesa jamo in posekati je glavne kore¬ nine. Dež bo zmehčal zemljo, ker se bo nabrai v jami in vihar bo kmalu podrl drevo. Spomladi, ko je z ml j a mehka in viharji močni bo narava na ta način izvrsten pomočnik pri čistenju zemlje. Pri sekanju grmovja in kore¬ nin naj se pa vporablja le ojstro orodje. Delo čistenja zemlje je talko težavno, da je nespametne štediti čas, ki se porabi za bruše¬ nje orodja. S topim in skrhanim orodjem bo človek zbil več življe¬ nja iz sam sebe kot pa iz grmov¬ ja. Razno drevje ima razne koreni ne. Ameriško drevje, znano pod imeni “hickory, black gum, -vbi¬ te oak” ima povsem navpične ko¬ renine, in se prav lahko orje tik do štora. Te štore je težko odstra¬ niti, zato ker je težko priti do glavne korenine. “Pines, uoplars, chestnuts” imajo bolj razprostr¬ te korenine, okoli katerih je težje orati, in katere je ložje spravili iz zemlje kot štore prvo omenjenih dreves, ki imajo glavno korenino povsem navpik. v zemljo. Vendar je pa tudi spravljanje teh štorov iz zemlje jako težavno in nehvale¬ žno delo. Tretje Vrste dreves ima pa korenine, ki gredo plitko pod površjem zemlje na vse strani. Tu sem spadajo “elm, soft maple, loeust, dogvvood, alder”. Ta dre¬ vesa navadno niso velika in imajo korenine jako plitko pod zemljo. Orati se okoli teh štorov ne more, vendar ker so korenine na vrhu, jih ni tako težko odstraniti kot one dreves prej imenovanih vrst. Tudi kar se tiče odganjanja mladih je stvar pri različnih dre¬ vesih različna. Drevo znano pod imenom “sassafras’ ni za vničiti, če je le ostala ena korenina v zem¬ lji. Množi se kot hren iu treba bo vstrajnega večletnega treblenja predno ibo ta grm povsem vničen. Persimmon” in loeust'’ sta tudi težko iztrebiti ker j alko rada od¬ ganjata. Sploh je nekatere koreni¬ ne jako težko vničiti, med tem ko druge hitro strohnijo. Štore, ki hitro trohnijo, je boljše pustiti v zemlji, kakor pa imeti stroške in topljenje z ruvanjem. Če so pa što ri take narave, da ne strhnijo le¬ ta in leta, bo boljše, da se jih spravi iz zemlje, kakor pa, da bi se imelo vsako leto težkoče pri o- ranju. “Loeust” in “cedar” sta dve vrsti dreves, pri katerih je zastonj čakati, da bi štori strohne¬ li. Tudi “chestnut” in vvhite “oak” ste dve vrsti dreves, kate rili štori ne segnijejo po dvajset let in dalje. Druge vrste hrašina, potem “yellon poplar” in večina vrst “pine”, izven “vvhite pine pa hitro strohni. (Dalje prihodnjič.) katere se pozneje razvijejo v noge in perute. Šesti dan se opazijo, je¬ tra, sedmi dan se opazijo pljuča ■želodec in možgani. Deseti dan se najdejo oči, in dvanajsti dan za¬ vrne rasti perje. Kljunček se za¬ čne odpirati in zapirati petnajsti dan, in osemnajsti dan se čuje čiv kanje piščanca. Kmalu potem bo piščanec predrl zračno celico v jajcu, in začne dihati s pljuči. Od tega časa naprej se pišče hitro razvija in kmalu predre lupino. Kurjerejcu se ni treba brigati za te podrobnosti, vendar pa mora preskusiti jajca dvakrat, to je sedmi in petnajsti dan. Sedmi dan bo opazil katera jajca so oplo dena in katera ne, in neoplodena naj se ne denejo v valilnik, ampak naj se spravijo in naj se skuhajo za piščance kadar se izvalijo. Preskušanje jajc gre 'hitro iz¬ pod rok kadar se kurjerejec tega dela malo privadi. Jajce se presku ša s tem, da se drži pred lučjo in se gleda vanj. Prostor, kjer se preskuša jajca, naj bo temen. Pre- skušalnik in navodila za. vporabo njega se pošljejo vselej z inkuba- torem. Jajce še drži pred luknjo preskušalnika in skozi prozorno lupino se vidi proti luči njega no- trina. Predno se vzamejo jajca iz valilnika za preskušanje je tre¬ ba imeti vse pripravljeno, da gre preskušanje naglo izpod rok. Jaj¬ ca se preskušajo eno za drugim. O plemen j ena se devajo nazaj na izpraznjeno rešeto, katero se po¬ tem porine v valilnik, neopleme njena se pa devajo posebej. Kakor hitro so preskušena vsa jajca, jih je djati nazaj v valilnik. Skušnja bo kmalu naučila človeka, da bo razločil slaba jajca od dobrih. 0- plemenjeno jajce ima neko pajku podobno črno piko, katera plava v jajcu in se premika, če obrnemo jajce. Taka jajca so dobra in sad je živ. Če se ta črna pika ne spre¬ minja, je jace sicer oplemenjeno, a sad je mrtev, in jajce naj se de¬ ne na stran, ker bi sicer okuževa- lo zrak v valilniku. Če je jace či¬ sto in nima črne pike, je neopleme njeno in porabi se lahko za piščan ga linimenta takojšnjo olajšanje. Ako je premočno, razredči ga s čistim olivnim oljem. (Adv.) Sedaj je pravi čas. Spomlad je tu — čas, ko se pre¬ buja vsa narava v, novo življenje. Tudi človek, del narave, se skuša otresti nenaravnih verig, ki ga pri¬ klepajo na zaduhlo, nezdravo me¬ stno tovarno, ter beži ven na pro¬ sto, na kmete, v zdrav, sveži zrak. Naši rojaki so se v zadnjem času začeli precej zanimati za farme. Kdor le more, otrese se spon indu¬ strijskega sužnja, kupi si farmo ter postane sam svoj gospodar, ka¬ teremu nima nikdo ukazovati, ki ne pozna ne kriz in ne napornega dela v slabem, nezdravem zraku. Res je sicer, da mota tudi kmeto¬ valec, vsaj v začetku, trdo delati; toda on se trudi za sebe, za svojo lepšo bodočnost, — dočim mora in¬ dustrijski delavec vse svoje življe¬ nje garati le za nenasitnega ka¬ pitalista. Važno za vsakega, ki si hoče ku¬ piti farmo, je to, da si svet prej ogleda, ‘predno kupi, ker se mu drugače lahko pripeti, da kupi ma¬ čko v Žaklju! Naj bi se torej vsa¬ kdo na lastne oči prej prepričal, kakšna je zemlja, kakšna je oko¬ lica, in kakšni so tudi drugi pogo¬ ji za uspešno kmetovanje. Mi prodajamo zemljo ,v enem najrodovitnejšili krajev države Wisconsm, in sicer pod pogoji, ka- koršnih Vam ne more ponuditi no¬ beden drugi prodajalec zemljišč. Dva rojaka iz države 'Pennsylva- nia, ki sta si v zadnjem času naš svet ogledala ter tudi kupila, sta polna hvale o dobroti zemlje, kra¬ sni okolici in drugih prednostih, ki se nudijo kupcu našega zem¬ ljišča. Pišite nam še danes za natančen opis zemlje, ki jo prodajamo, in mi Vam istega pošljemo z obratno po¬ što brezplačno. Rojaki, vabimo Vas, da si ogle¬ date naš svet, predno kje kupite, in mi smo prepričani, da boste ku¬ pili od nas! — Kupcem povrnemo celo vožnjo. Sedaj je pravi čas, da si .svet o- gledate. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA 198 First Ave., Milwaukee, Wis. Zeleni Stori trdega lesa in velik smrekov štor. Pri čistenju takega zemljišča je potreba dinamita in stump-pullerja. ‘' 0 CO o > c/a SVOJI K SVOJIM ! SLOVENSKO - HRVATSKI SALOON Range Hotel Vila Velebit JOSEPH TALKOVICH, lastnik 627 W. SUPERIOR ST., DULUTH, MINN. (BLIZU SOO LINE KOLODVORA) TOČIMO SVEŽE PIVO. FINO VINO IN RAZNE LIKERJE. PRIPOROČA SE SLOVENCEM IN HRVATOM V OBISK. SVOJI K SVOJIM ! c« < O C/a < O ffiffiffitfitfiffiifiififfiffiifiSfiifilfiffiffiaiHRifiUitfiffiffiffiHiifi m s Efi £fi m s £ S S Hi Svoji k svojim! Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure¬ jeno in bogato založeno groceri|sko trgovino. V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro¬ daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬ jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Za mnogohrofen poset in naklonjenost se uljudno priporočat M A T H. V I D A S, slovenska trgovina BIVVABIK, MINN. Telefon 63. £ ffii K HFš tR £ hfi X m Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠIRNOVA ULICA ŠTEV. 3 - KRANJSKO NAJVEČJA IN NAJVARNEJŠA SLOVENSKA HRANILNICA. Prometa 'koncem leta 1912 700.5 milijonov kron. — Stanje hranilnih vlog 43.5 milijonov kron. — zervni zaklad hranilnice 1,330.000 kron. — obrestuje po \\% brez odbitka. ===== Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna oeina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada kranjska^ Denar polil jaj-te po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se. Vam pošlje denar le na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo manj varno “šparkaso” Nam takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov pišite razločno in natančno Izključena je vsaka špekulacijam izguba vloženega denarja. pa narodni vestnik 16. a Pril a (<|1> I Dopisi. Gilbert, Minn. Uredništvu Narodni Vestnik: Že dolgo se nisem oglasil, vsaj tako se zdi nekaterim rojakom, zatorej evo me. Posebnega sicer nimam kaj po¬ ročati. Naša naselbina Gilbert je sedaj od volitve nekako mrtva, vendar se še sem in tja sliši nepri¬ jetna beseda nasprotujočih si strank. Slovenski kandidatje so vsi čast no propadli in sedaj se je sovra¬ štvo poostrilo; kriv tega noče biti nobeden. Po mojem -mnenju -kri¬ vi smo vsi,'zato ker nismo politi¬ čno organizirani: vsak dela na svojo roko, in iz tega pride poraz povsod. Pred nekaj leti, imeli smo poli¬ tični klub, z nekaj nad štirideset člani. Obstal je 3 cele mesece, namreč do volitve; ker pa -niso bi¬ li gotovi ljudje izvoljeni v mestni urad, mi-slili so si, kaj nam tre¬ ba političnega kluba. In v resnici je isti tudi polagoma za sušico umrl, tako, da še prič ni mogel do¬ biti, da bi naredil poslednjo opo¬ roko, ter uredil svoje veliko pre¬ moženje $7.00, kateri še sedaj ča¬ kajo rešitve iz blagajne. Rad bi videl, da se kateri član tega rajncega kluba oglasi v N. V., in predlaga kaj bočem-o nare¬ diti z tistimi $7.00. Dela se tudi bolj slabo v Gil- bertski okolici, in še tisti, kate¬ rim je kapital toliko milosrčen, da jih izkorišča po svojih rovih, se pritožujejo, ker trpe kakor ‘živi¬ na. Dragi rojaki, delati v rovih sko¬ zi celo življenje je žalostno. Naj¬ boljši čas našega življenja pusti¬ mo v rovih za nenasiten kapital. Ali bi ne bilo bolje da posnemamo Čehe in Poljake, ter se zložimo skupaj po deset, dvanajst in več, ter gremo iskati si prostosti pod milo nebo v farmske okraje bodi¬ si v Združenih državah ali Cana- di? Najbolje bi bilo iti v tak kraj kjer se dobe še homesteadi, da človek obrne mesto da bi zemljo plačeval, da tisti denar v poslop¬ je, živino, seme orodje in tako da¬ lje. Tudi bi rad videl, da se naši ro¬ ki farmerji v Canadi in drugod večkrat -oglasijo v N. V., ter opi¬ šejo kako so oni dobili zemljo, če je v njih bližini še kaj vredne zemlje za homestead, ter koliko de narja mora človek imeti predno zamore iti iskati sreče in svobode v njih obliž je. Vendar naj opišejo le resnico, ker večjega zla ni, kakor če se človek poda v svet za trdno pre¬ pričan, da se bo rešil sužnosti, ko pa tja pride vidi, da je bil varan. Pred nekaj meseci se je dogo¬ dil na Gilberto slučaj, kateri bi moral delavcem oči odpreti, po¬ sebno pa Slovencem in Hrvatem. Stvar je bila ta. Naši ljudje, ka¬ kor je njih navada, hodijo najra¬ je kupovati svoje potrebščine k Judom, bodisi za gotovo ali na u- panje. Tako je tudi tukaj eden rojakov kupil od tukajšnega Ju¬ da blaga v znesku za okoli $6., na upanje. Delo v tukajšnjih rudni kili, se mu ni dopadlo, zato je pu- stil, ter šel k omenjenemu Judu kot pošten človek povedati, da je delo pustil, in da ‘bo popoldan uzel plačo ter mu prinesel kar mu dol Proč ž njimi, pa rojake na njih mesto! Če ne bo druzega dobička pri tem, vsaj nekoliko več veljave bo dobil naš narod med domačini. Slovenski trgovci, vi pa bodite prijazni z delavci, stojte -delavcem ha strani, ker vi ste od njih odvi¬ sni, in ne delavec od vas. Ne poza¬ bite, da ste tudi vi Slovani, in de¬ lujte na to, da kompanije od kate¬ rih kupujete blago dobijo Sloven¬ ske agente, in da oglašajo v slo¬ venskih listih. Tako vrnejo naše¬ mu narodu vsaj nekaj denarja, katerega so potom vas, slovanski trgovci, dobili od poštenega Slo¬ venskega delavca. H koncu pozdravljam vse Slo¬ vence in Slovenke širom Amerike, tebi Narodni Vestnik pa želim, da bi zahajal v vsako Slovensko hišo v Ameriki, ter tudi postal v krat¬ kem dnevnik. Vaš udani Ironpen. Ironton, Minn. Dragi urednik Narodnega Vest¬ nika: Priobčite te vrste v nam preljubljeni list, da bo še iz Cu- vuna Range kaj slišati v javno¬ sti. Dopise berem iz vseh krajev Amerike, le od tega novega rudar¬ skega okraja ni nič slišati. Tukaj je malo Slovencev, a še nas je pre¬ več in smo na poti Švedom, Bo¬ šnjakom in Črnogorcem, katerih je tukaj največ. -Z -delom je zadnje tedne jako slabo in skoro vsi do zadnjega smo doma brez zaslužka Delo se tukaj kupuje; zastonj se ne more dobiti. Čul sem na svoja ušesa ko je delodajalec zahteval od nekega Črnogorca $50. za “job”. (Zakaj ga niste naznani¬ li Labor Commissioner-ji, da bo šel v luknjo drugim za zgled. Na¬ rodni Vestnik.) Tako so naučili tukaj 'bose in keptne Črnogorci in Bošnjaki, ki se izdajajo povsod Austrians,” kar spravlja nas za Slovence v slabo luč, zatoraj naj se noben rojak ne izdaja za “Au¬ strians” ampak za “Slovenian”. Ti ljudje so velika zapreka delav¬ skemu napredku in pripravljeni so hlapčevati in skebati pod vsa¬ kimi pogoji. Rojake opazarjam, da za delom ni treba sem hoditi; kadar se bo kaj na boljše obrnilo bom poročal v listu. K sklepu pozdravljam vse naro¬ čnike in naročnice in želim, da bi zahajal Narodni Vestnik v vsako slovensko hišo. Tony Prosen. guje. “Šini” pa, modra glava, ga pogladi in mu še na prej ponuja nekoliko stvari, katere je tudi ku¬ pil na upanje do popoldan, ter šel veselo domu. Ko pride popoldan na Mine office po svoj zaslužek mu pa re¬ čejo, da ne dobi, da je prepove dal dotični žid izplačilo svote.nad $10. Reve je moral plačati robo in stroške, okoli $17. Tukaj vidite, dragi rojaki, da jud ni vaš prijatelj. Zakaj ga .pod pirate, ter kupujete njegovo sta ro robo. Res je, da tudi naši roja ki v trgovini niso povsem kakor bi morali biti, vendar kaj takšne ga Slovenec ne bo naredil, in če bi, bili polni vsi listi tega. Če pa Jud to stori se nobeden nič ne zme ni; edino kar vsak reče je _ “Jud je Jud’, ter še nadalje pri njemu kupujejo. Kar je pa naj¬ bolj slabo v -tisti stvari je to, da kjer je slovenski in hrvatski na¬ rod naseljen neseli se tudi Jud, kot trot med čebele, ter uživa med Slovenskega proletarijata. Chisholm, Miinn. ker si se začel zavedati svojih pra¬ vic,” to je deviza združenega ka¬ pitala in njegovih hlapcev, kate¬ rih edini bog je moloh. Naznanim naj tudi žalostno vest, katera nas je zadela, četudi ni bilo to nepričakovano. Dne 28. marca nam je kruta smrt vzela iz naše srede brata Mihaela Om'rza, kateri je bil rojen leta 1881 v Žu- peči vasi na Dolenjskem, kjer za¬ pušča stariše, enega brata in štiri sestre, tukaj pa žalujočo soprogo s štirimi nepreskrbljenimi otroki, ter dva brata. Ran j ki Omerza je bival tukaj 15 let in mučil se je s trdim delom za svoj in svojih dragih obstanek dokler mu je to prepustila neiz¬ prosna bolezen jetika. Pokopali smo ga 30. marca v La Salle, 111. Sodrug Filip Godina: je prišel k pogrebu iz Ohicage in govoril je ginljivo ob mrtvem tovarišu. Iz¬ rekam mu na tem mestu najiskre¬ nejšo zahvalo. Pogreba so se ude¬ ležila društvo št. 3, S. S. P. Z., št. 59, -S. N. P. J., J. »S. S. klub št. 106 in J. S. ‘S., klub št. 4 iz La Salle, 111., kateri je položil na njegovo krsto lep venec, kakor sta storila tudi J. 'S. S. klub št. 106 in društvo št. 3, S. S. P. Z. Vsem tem se is¬ kreno zahvaljujem za izkazano lju bav napram mrtvemu rojaku, in istotako- se zahvaljujem Mr. Aloj¬ ziju Maček ter Mr in Mrs. Pirnat iz La Salle, 111., kateri so mrtve¬ mu rojaku poklonili vence. Pokojni Mihael je bil član dru¬ štva št. 3, ! S. S. P. Z.,i katero je blažilo njemu in njegovi družini v njegovi sedemmesečni bolezni trpleje. Tudi društvo št. 59 S. N. P. J. mu je prihitelo na pomoč z denarjem. Bil je tudi član angleš¬ kega društva, katero ga tudi ni pozabilo in mu je pripravilo lepe božične praznike v obliki jestvin in obleke. Tako, rojaki, so društva vseka¬ kor koristna, 'kadar pride čez člo¬ veka nesreča. Vendar se pa še naj¬ dejo rojaki, ki pravijo, kaj mi če društvo, ker samo denar stran me¬ čem. Naj si vsak vzame za vzgled ta žalostni slučaj. Kako bi živela njegova družina v dolgi bolezni ranjkega, a'ko bi ne 'bil on član društva, kojega brati so mu poma¬ gali in ga niso pustili v brezupnem položaju. Ranjki bil je ustanovi¬ telj J. S. S. kluba št. 106 in zves¬ ti boritelj v delavskih vrstah. Nje¬ gova. izguba je občutna,’posebno za ženo otroke in nas sorodnike. Žalujoči brat Jožef Omerza. rudeči napis pravilen, da ni tebi po volji, in da je črn napis 'bol; modern. Ti pač veš, kaj je moder¬ nizem, reva. Janez, saj menda ni¬ si anarhist, da se ti črna barva ta¬ ko dopade. Dragi rojak, jako si v zmoti, če misliš, da so tvoji dopisi zanimivi, razburljivi .ali pa podučljivi. Ni¬ kakor ne. Tvoji dopisi so v zasmeh tebi samemu. Ti se zaganjaš v so- cijalizem, brez da bi vedel, kaj je soeijalizem. Janez, (bodi uverjen, da mi socijalisti smo vedno pripra¬ vljeni odgovarjati in tebi bomo vselej vrnili zob za zob. Ne da mi miru, da bi ne omenil tudi mesečnika A. M. Zakrajšek je vedno povdarjal, da je rudeča barva nevarna. Lansko leto mese¬ ca septembra ca decembra je še pisal, preč rude¬ či signal. Letos pa hodi njegov listič A. M. rudeč. No, Zakrajšek, ti si profesor, ki sam sebe po zo- 'bilh biješ. Taki ljudje kot je Za¬ krajšek, naš Janez in še nekaj dru gih, ti bi hoteli nas ozobraževati ? Pojte se solit vi in vaša izobrazba! Pojte v staro Meksiko, v Brazilijo ald pa v Afriko; k nam ste pre¬ pozno prišli 'Svetoval bi vam pa iz srca v Meksiko, ker za .“kano- nenfuter” ste najboljši. Zakrajšek je poslal svojega slu¬ žabnika sem v Minnesoto, da bi kaj nalovil, a Zakrajšek, ti ne po znaš Minnesote! Tu je res veliko jezer, a voda je že precej čista, v čisti vodi se pa slabo ribari. Bojim se, da bo Zakrajšek-ov ribar lah¬ ko odnesel svoj plen. Pa brez zamere Janez in ti Za krajšek. Pozdrav vsem čitateljem naprednega časopisja, tebi Narod¬ ni Vestnik pa toliko naročnikov, da nas boš že skoraj obiskal vsa ki drugi dan. Frank Potrpin. Huntington, Ark. Zelo sem se začudil, ko sem či- tal v Narodnem Vestniku, da pla¬ ča rojak Martin 'Panjan iz Evele- tha $25.00 dopisniku, ki je pokr- tačil v svojem dopisu 'Glas Naro¬ da. Prvotno sem mislil, da je to šala in potem še le po nasvetu mo je “rožce”, da naj vendar pišem radodarnemu rojaku po obljubijo niih $25.00, sem vzel v roko pero in zahteval obljubljeno nagrado. Upal sem, da dobim denar takoj drugi dan, pa sem se zmotil; do¬ bil sem ga pa v 5 dneh, ker naj- brže se je rojak informeral pri Narodnm Vestniku, če sem res pravi. (Da pogodili ste, res je ta¬ ko bilo. Narodni Vestnik) Roja¬ ku Martin Panjanu se najprisr- čnejše zahvaljujem za njegovo mo žatost, ker je držal besedo in za to lepo svoto, ki mi je prišla kakor nalašč, ker odkrito moram prizna¬ ti, da si že več mesecev nisem pri¬ voščil nič ječmenovca, ker nimam dela ter sem bil vsled tega zelo “suh.” .Jaz sem menda prvi slovenski dopisnik v Ameriki, ki je dobil za svoj dopis tako lepo nagrado, ki me je navdušila, da bi najraje po¬ stal 'kak “redahter” za krtačiti. Sploh pa, kar sem pisal, to odgo¬ varja čisti resnici. Tudi jaz si že¬ lim, da bi meni kdo poslal za pra¬ znike piruhe, kakor jih pošiljajo nevedni rojaki njegovi presvetlo- sti Fr. Sakser-ju, s tem, da mu da¬ jejo za praznike posebni zaslužek. Ob priliki se še oglasim. \ Ante Mapnar. Chisholm, Minn. Dragi urednik:- Ker nas brez¬ poselnost še ni zapustila, imam do¬ volj časa za čitanje raznih časopi¬ sov. Med sedmimi slovenskimi ča¬ sopisi, katere čitam, mi najbolje ugajajo dopisi v A. S., in sicer iz Chisholm-a. Tu na ChiSholm-u i- mamo dva rojaka, ki hočeta biti na vsak način filozofa ali modri¬ jana, dasi se ta rojaka razumeta na filozofijo kot gorski pastir na elektriko, katere še nikdar videl ni. La Salle, Dl. Cenjeno uredništvo; Precej je že minulo odkar sem zadnjič poročal naš položaj v nam priljubljenem listu Narodni Vest¬ nik. Kar se dela tiče se ne (morem nič pohvaliti, dasiravno delamo vsaki dan po 12 ur. Brezposelnih je mnogo, in dela ni mogoče najti za nje, ker smo mi tako nespame¬ tni, da delamo po 12 ur in se pe¬ hamo za drobtinice, ki padajo raz kapitalističnih miz. “Pogin trpin, Našemu znanemu potniku Du luth - Chiisholm nikakor ni po vo iji, da ga je neki naš rojak šaljivo opisal v Narodnem Vestniku pod imenom cunjar. Dragi moj Janez, ti daješ s svojimi dopisi v A. S. sam povod, da te malo poštriglja- mo. V A. S. št. 28 si ti Janez zopet prišel na svetlo s tvojim smešnim dopisom, kateremu pripisuješ po¬ sebno razburljivo moč. Vendar me ni se tvoja pisarija ne zdi prav nič razburljiva, saj ni bilo nič po¬ sebnega, kar bi zamoglo razbur¬ jati. Ti -Janez najbrže še ne veš, kaj je razburjanje. Razburljiv bi bil dopis, ki bii odkril skritega mo rilca, prikrito sleparijo, bankerot kake znane slovenske tvrdke ali kaj sličnega. Tvoji dopisi, dragi Janez, pa so za navadni posmeh. Ti Janez praviš, da si za izobraz bo naroda. Jadna ti majka, koja te rodila! Kaj pa misliš, da je iz¬ obrazba, Janez? Ali misliš, da je izobrazba steklenica pive ali kos- klobase? Kaj boš širil izobrazbo, 'ko še ne znaš ločiti župne cerkve od katedrale! Nekaj se ti blodi o generalih. Ko bi ti vedel kaj pomeni beseda “general”, gotovo ne bi blodil ta¬ ko neslano. Ti praviš, da še niste generali. Jaz pa ti rečem, da na Chisholm-u je dosti generalov, ker general je vsak čez svoje. Na Chis- holm-u je dovolj hišnih posestni¬ kov in družinskih očetov, in dru¬ žinski oče, ki oskrbuje in vodi svo¬ jo družino je tudi nekak general čez svojo družino. Nadalje ti Janez sanjariš, da ni Prosim mali kotiček v našem listu Narodni Vestnik, da se tudi iz našega kraja kaj sliši v sloven skem svetu. Zdelom gre pri nas prav slabo, ker je polovica rovov zaprtih, v drugih rovih se pa dela le polovi¬ co časa. Nas Slovencev je skoro polovica brez dela, a isto je z dru¬ gimi narodnostmi, zato ne svetu¬ jem nikomur sem hoditi za delom. Moram tudi omeniti, da smo i- meli dne 6. aprila veliki shod U. M. W. of A. Zbralo se nas je iz Huntington-a, Arkalo in okolice o- koli 750 premogarjev in smo kora¬ kali z godbo na čelu sedem milj da leč do nekega skebskega rova. O- koli 400 unijonašev je prikoraka¬ lo iz Hartford-a, tako da nas je bilo blizu 1200 mož. Ob 1 uri po¬ poldne smo korakali skupno k ro¬ vu. Zbrali smo odbor, ki je šel u- prašati, če prenehajo skebati. A deputiji jih niso spustili do rova in so kričali nad nami nazaj iz kompanijske zemlje. A mi jih nis¬ mo poslušali, kaj oni kričijo. Mi smo se počasi bližali okoli in okoli da smo prišli blizu, brez da bi streljali na nas. Poteki smo jih za¬ grabili, vzeli smo jim strelno o- rožje in smo jih tako neusmiljeno pretepli kot Judje Kristusa. Po¬ tem smo nesli na vrh rova ameri- kamsko zastavo in napis “United Mine Workers of Huntington”. Štiri osebe so bile ranjene, da so jali morali peljati v bolnišnico v Fort Smith, Ark. Eden deputi, ki je že 25 »let 'kompanijski hlapec, je prosil, naj ga pustimo, da ne Iz slovanskega sveta. Umor na Hrvatskem zasleden po 30 letih. V Karlobagu je živela svojčas zelo bogata Nina Pavelič, vdova po trgovcu Francu Paveli¬ ču. Pred tridesetimi leti so jo naš¬ li v kuhinji umorjeno. Morilec je truplo prislonil k ognjišču, da se je ožgalo, da bi speljal ljudi na na¬ pačno sled. Vrata je od znotraj za¬ klenil, po činu pa zbežal skozi ok¬ no. Obenem je izginilo premožen¬ je vdove, ki se je cenilo nad stoti- soč goldinarjev. Oblast je veliko ljudi zaprla, med njim tudi poslo¬ vodjo vdove Nikolo Paveliča, ki je pa dokazal svoj alibi. Ljudski glas ga je pa vseeno označil kot morilca. Čudno je pa bilo, da je Nikola kmalu poročil sosedo umor- jenke, začel imovitO' živeti in da je izginila z umorjenko vred neka 9 letna deklica, ki je pri njej žive¬ la. Te dni pa se je ta oseba, ki je zdaj v Obrovcu omožena, gnana od glasu vesti, oglasila in povedala da je Nikola Pavelič ranjko res umoril in se pri tem maskiral. De¬ klica pa je skozi okno zbežala, in sicer v morilčevo hišo. Tu so jo pre govorili, da je molčala, in jo odpra vili iz mesta. Orožniki so šli sedaj v Obrovac ženo zaslišat in je na¬ sproti njim isto izpovedala. Afera vzbuja veliko senzacijo, ke'r je Ni kola ugleden meščan, ki drži ved no z vlado in je tudi zdaj pri voli¬ tvah korteširal za koalicijo, ozi¬ roma vlado. S sekiro ubil dva človeka. Logar Mladen šipišič v Cepinu pri Osje- ku je že dalj časa živel v sovrašt¬ vi! s kmetoma Čedom Rušičem in Uijom Benovrikičem. Nedeljo zve¬ čer ju je logar zapazil, ko sta ste se opita vračala domu. Vzel je se¬ kiro in ju iz zasede napadel. Rušič je ostal na mestu mrtev, Benovri kič se je še pa privlekel do doma, a takoj nato umrl. Ubijalca so za¬ prli. Avstrijski častniki v ruski voj¬ ski. Po daljšem odmoru je skleni¬ la zopet avstrijska vojna uprava, da bo redno pošiljala dva častni¬ ka generalnega štaba na Rusko, da se priučita ruskega jezika. Ruska vlada je za sedaj odkazala tema častnikoma bivališče v Moskvi. rt Dululii Breming & Mailing mu DULUTH .MINNESOTA. ' Vari najboljše in rojakom dobro znano Piv 0 v steklenicah poh imenom “R E X”, Ul tudi pivo v sodčkih. ,° r Math. Kostainshek upravitelj za Mesaba Range. Virginia OVALL&SON, elv GROCERIJSKA j N , 1 id*?, V 1 je tr Pirit 0,1 'n' 1 ,poj a 'v 'In V f ■jtf': iv!’ F W .plillF . .. MANUFAKTURNA TRGOVI Ma Tem potom naznanjamo cen j. občinstvu, da ima v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsa£° vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za žen s k obleke. Cen j. odjemalcem se vljudno priporočamo za obilen poset pri nakupovanju. V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN. ii NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZANJEGr N E W DULUTH JEKLARSKO MESTO MINNESOTE je prostor, kjer bo v poldrugem letu naseljenih na tisoče delavcev T prilika za investirati denar.. Dolina okoli jeklarne, ki bo stala * $ 30 , 000 , 000.00 in okoli cementne tvornice, ki bo stala $ 2 , 000 , 000.00 se bo napolnila z raznimi drugimi tvoruieami, s podjetji, trgovinami domovi. ■—• Danes je NEW DULUTH še vas, čez dve ali tri leta bo m* P Zemljišča se dražijo rapiuno. — Poslužite se te redke prilike, in bul deležni velikega dobička. — Rojaki, investirajte denar blizu rastoči!» ■ dustrijskili mest, dokler so cene nizke in odplačila lahka. —Jeklarab P-"' v tiru leta 1915. Požurite se, pišite po podrobnosti, pridite in oglejta] pl vso okolico in priznali boste, da ima NEW DULUTH najboljšo bodi * Cena lot je danes še od $375.00 naprej, na lahka mesečna odplačila, bo zvišala poeetkom drugega meseca. I ,na> E '" *S »or, Sr > Pri lebu Privre u '■Oj V^ 0l j “Poči Pt etl( 3nj SNer,, ltle hjj i ■ M jSs. Do ri>o loNlH ''Sol' VSN , ‘ v fc .OokV.) i-* M \ te ^)(, KriO r: 1914. N A RO D N I VESTNI K Z A SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. (Dalje.) > boš položil svoje roke na mladenko, ki si jo privlekel 1» U ' r sVO jih naslad: strah 'bo stal med vama! Mlada košuta ' • Gorela tvoje trhle ude v njih prezgodnjem starševstvu... Daj ' bl s ■ - oia! Moja, nioja " k«»«i j- ***■?. roko 1 - l _ • nniema. noč in zahropel strastno, kakor da - Maj sladkost objema. . 1 ge mu je pridružilo iz mraka troje postav: bili so nje- 8 ,'”i Skipetari. poveljnik!’ je rekel eden izmed njih z zamolklim gla- nasše potrebuješ, ali se želiš vrniti sam?” ‘A* 1 j e ukazal Ali Kemal in položil prst na celo, kakor . 811 svetila nenadna misel. “Za Ilalilovim domom je vrt — ob- ) e P s n ibr0 Pojdite za mano in pazite na vse strani!” je ve- m i mo hiš in vrtov, obračaje se zdaj na desno, zdaj na le- 'T 1 nien p ,ja je zmešal morebitnemu opazovalcu sled, je krenil na fcst ® azaj proti Halilovi hiši, toda z druge strani. Dospel je pod i -u.ffe' t obdajalo bejev vrt ; brez premišlja«ja se je okrenil k svo samo suho zlato razgrnjeno na plašču, latu in les \ga ni tako presenetil, kakor tri osebe, ki so sedele a batn ,^ a P re števale. In vsi ti so bili njegovi znanci. Tu je 'bil^žid ’ 111 oi ^ a “ panterja” pokojnega Abubekra, njegovi mucite- Žid Abraham si ni dal dvakrat reči, naj pobo£ ge in zginil v temni noči. Strezinja pa vrže raz sebe masko in se pripogne k zlatu. Bil bi bogat, ako bi bili ti denarji moji. Ali ta denar ni pošten Ko se vrnem, postavim z njim cerkvico na najlepšem mestu svoje do¬ movine. Morda mi bo Bog dobrotljiv, da mi dodeli Fatimo. XXV. Ko se je Strezinja drugo jutro vzbudil, se mu je zdelo vse to, kar se je dogodilo, kakor sen. A hitro se je spomnil vsega. Izmolivši svojo jutranjo molitev je zajahal konja in odjezdil v smeri proti Kordovi. Tokrat ni slišal nobenega bojnega hrupa, nobenega vpitja v šotorth, (Dalje prihodnjič.) Naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da sem zopet otvoril S ALO O N VIRGINIA, IV1INN. 207 Chestnut Street. Na razpolago vsakovrstne pija¬ če in smodke. — Jamčim dobro postrežbo ter se priporočam za obilen poset. MATT. PRI J ANOVIGH. Slovenska gostilna St. Praprotnik Chisholm, Minn. Telefone 27.1 — V. O. Box 152 Priporoča se cenjenim rojakom v obilen poset. Najboljša postrežba s pristnimi pijačami. SVOJI K SVOJIM! Izšel je III zvezek romana JOHANCA Z 9 velikimi originalnimi slikami. Cena 25c. DRAM. KNJIGARNA 535 Washington St., MILWAUKEE. WIS PRAVA RDEČA ŠKOFOVA BROŠURA je prišla iz Ljubljane. — Cena 40c. ZDRAVILNA KNJIGA NAŠA ZDRAVILA je ravnokar dotiskana; prekoristna knjiga za vsakoar, gposebno za žen¬ ske. — Cena 50 centov. Kdor pa naroči en zvezek Johance in označeni dve knjigi, pošljemo za JEDEN DOLAR. Razglednice Johance je dobiti po 5c, 6 komadov za 25 centov. Dramatična društva opozarjamo na igro JOHANCA tragikomedija v treh dejanjih. — Cena 50c. Katero društvo pa naroči 12 izvodov, jih pošljejno za $5.00. Svojcem v stari domovini napravite veselje, če jim pošljete roman Jo- Hance. Mi ga pošljemo brez vsakega doplačila. DRAM. KNJIGARNA 535 Washington St., Milwaukee, Wis SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phono 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. Za oglase tujih in nepoznanih tvrd ne prevzame ne uredništvo ne upravništvo nobene odgovorno¬ sti. Nekatere stvari so dobre, ven¬ dar je boljši:drži, nego lovi. USi p roda j Grocerijska trgovina v kraju, kjer dela v oko¬ lici nad 500 Slovencev m Hrvatov. Prilika za Slovenca ali Hrvata je jako dobra. Prodam zaradi slabega zdravja. Kdor želi kupiti naj se zglasi pri MATT. VIDAS, Box 107, Bšwabik, Minnesota. Miners National Bank, EVELETH, MINN. Kk SIS- Kapital, preostanek lit delniška odgovornost $ 74 . 000.00 Q «15 Pošiljam denar in prodajamo parebrotine listo na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - MINN. Glavnica. $500.000. Preostanek In nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. ROJAKI? Ako želite kupiti gramofon, uro, verižico, britev, raz¬ novrstne stvari za smeh itd., pišite po slovenski cenik- BENKO RUS & CO. 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. BOARDING=HOUSE na prodaj ali v najem. 25 sob, prostora za 60 oseb. Hiša je na dveh lotih 50xl 75. Hlev za 4 krave in 3 konje. Vse v lepem redu _A4M. Turnquist 413 MONROE ST., EVELETH, MINN. 8 /---—-"N Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. (Dalje.) Hm! Poredni Jurček Ilaker je sedaj junak 'dneva. Celo pmedi- kant imi je stisnil roko; vsi mešča¬ ni so namreč silno veseli, da so nevarni roparji ujeti in da tičijo pod ključem. Po raznih krajih so oropali že čez 20 hiš. Polno srebr¬ nih predmetov in ranih dragoce¬ nosti so našli v votlem drevesu na mestu, kjer smo prejšnji večer le¬ žali; bil sem kažipot. Sedaj ti pa moram vse natančno razložiti, dra gi dnevnik. Ko sem prižgal drugo vžigalico in se nekoliko ogledal, zapazil sem, da se nahajam v naši lastni jedilni shrambi; na žreblju je vi¬ sel kuharičin predpasnik in na krožniku so bili še ostanki večer¬ je. Srce mi je razbijalo v prsih kot kovaško kladivo in tema je bila, vendar sem se dobro spoznal, ker sem bil v domači hiši. “Oh, papa,” tem vpil, “prosim te, vstani in postreli jih, da tvoje¬ mu Jurčku ne bodo mogli zaviti vratu!” Kak prizor! V začetku me ni nihče razumel. Pritekel je Montag in posli so prilezli iz pod¬ strešja. Oboroženi so bili z dvema samokresoma in puško, ko so na¬ skočili sovražnika. Najprej niso nikogar našli, a potem so poklicali policijo in pripeljali tudi nekaj konj. Med tem časom se je že zdanilo in vzeli so me s seboj, da jim kažem pot. Ujeli so vseh pet in jaz sem skle¬ nil, da v bodoče ne grem več med potepuhe, ampak da ostanem raje doma in se lepo vedem. Pretekel je že cel teden, odkar sem zadnjič pisal v dnevnik. Božič je blizu. Dva dni po zahvalni ne¬ delji sem se peljal z Lili, da osta¬ nem nekaj dni pri njej. Sama še nimata stanovanja in bivata v ho¬ telu. “ Vedi se na vso moč lepo in spo dobno!” me je prosila Lili. “Veli¬ ko imenitnih ljudi je v hiši in jaz ne želim, da bi se morala sramova ti svojega malega bratca.”. “Ali ve kdo, kako poreden da sem?” sem vprašal. “Nikdo in nihče tudi zvedel ne bo, ako se sam ne izdaš!” Bil je ravno čas obeda, ko smo se pripeljali. Kosilo je bilo izbor¬ no — cela množica dobrih reči ir nazadnje sladoled; najbolj mi ji pa ugajalo, da so mi natakarji ravnotako točno postregli kot o- draščenim ljudem. Pri sosednji mizi je sedela mala deklica v svi¬ leni obleki, belih rokavicah — sploh zelo lepa in elegantna. Jaz sem se neprestano oziral nanjo in ona name. Montag mi je pripove¬ doval, da bodo po kosilu otroci v salonu plesali in mi obljubil, da me pelje tja, če hočem tudi jaz plesati. Deklici je bilo ime Mina. Izvrstno sem se zabaval. Zelo je bi la zgovorna in večkrat sem se za¬ vrtel z njo. Mislil sem si, da se vse eno ne oženim z Beti, in naj bo še tako dobra z menoj. Če jo njen prekasto gledajoči ženin ne vza¬ me, ostati bo morala najbrže ve¬ dno sama. Povedal sem Mini, da se ne mi¬ slim nikoli z Beti poročiti. Glede- dala je na tla, menda na svoj čre- veljček, toda rekla ni nič. Ta dan nisem prav nič posebnega napra¬ vil, samo nogo sem pri plesu nepri čakovano iztegnil, tako da se je neki deček spotaknil in pauel, — toda to je bila le šala. Spal sem na divanu v Lilini so bi, ker so bile vse sobe oddane. Ko sem se zbudil, jc bilo že svetlo ju¬ tro ; tiho sem vstal, se oblekel in smuknil iz sobe, da se nekoliko o- gledam po mestu. Kraj je velik, veliko večji kot naše mesto. Videl sem pred seboj veliko vodo, kateri se je zibalo brez števila la¬ dij. Neki mož, katerega sem vpr i- šal, mi je povedal, da je to reka Hudzon. Sel sem k vodi, da bi po¬ gledal, kaj ljudje na ladjah dela¬ jo. Pri obrežju je stal mal parnik, ki je z naj večjo naglico puhal par iz svojega dimnika. Mnogo ljudi je šlo na ladjo in zato sem šel jaz, tudi da parnik pogledam in moža pri kolesih nekaj vprašam. “Kdaj se pa odpeljete?” sem ga vprašal. “Smo se že,“ je odgovoril. In res. Kolo se je že vrtelo z vso naglico in mostička ni bilo več ob strani. “Prosim Vas, počakajte, da iz¬ stopim” sem ga prosil. Smejal se mi je in rekel: “To pa ne gre; boš inor'al že ti počaka¬ ti!” “Ali je mogoče, da svoji sestri brzojavim? Revica bo mislila, da sem se izgubil.” Bil je popolnoma neolikan člo¬ vek, kajti ves njegov odgovor se je glasil: “Ne moti me!” in potem se je režal, kakor bi ga kaj žgačkalo. Čutil sem, kako mi solze silijo v oči, toda tej surovini nisem hotel pokazati, da se mi dela na jok, in zato sem pričel žvižgati. Bilo mi je mraz in zajtrkoval tudi še ni¬ sem. Denarja za vožnjo nisem imel in vrhutega me je še mučilo domotožje. Gotovo sem postal že čisto višnjev v obraz, ker me je črez nekaj časa vprašal, če nočem iti v kabino, kjer je zakurjeno. Notri je bilo veliko gospodov in gospa. Precej me'niso oparili, po¬ lagoma so me pa pričeli vpraševa¬ ti, čigav da sem pravzaprav. Pove¬ dal sem, da so me pomotoma vze¬ li s seboj; pričeli so skrbeti zame in me tako dolgo povpraševali po imenu in bivališču, da sem pove¬ dal vse, pravil sem jim, da pri¬ dem v zadrego, ker kaj slabega še nikdar nisem nameraval; rekel sem Lili bo gotovo zopet mislila, kako strašno poreden da sean, ker bo prepričana, da sme nalašč ušel, in v resnici sem hotel vendar iti samo k vodi in pogledati zakaj se kolesa pri ladjah tako urno suče¬ jo. Neka gospa je poklicala nata¬ karja in mu ukazala, da mi prine¬ se nekoliko zajtrka. Prijazen go¬ spod me je zopet pozval, da naj napišem brzojavko, katero hoče sam oddati, ko pridemo v mesto. Podal mi je osminko papirja ter svinčnik in napisal sem: “Ljuba Lili, nisem nalašč sto¬ ril. Ladja je kriva. Ne boj se. Ma¬ li Jurček se počuti pravdobro. Zvečer se z ladjo zopet pripeljem. Prosim povej v kuhinji, da z obe¬ dom počakajo dokler ne pridem!” Gospod je podaril natakarju cel goldinar, da pazi name, meni pa naročil, da naj ves dan sedim mili¬ no v kabini, ker potem bom zve¬ čer gotovo doma. Vsak mi je po¬ dal roko, ko je zapustil ladjo. Ta¬ ke množice ladij pa še nisem vi¬ del! Bilo je ravno poldan in ladja se je imela vrniti ob treh. Bilo je dolgočasno, ker se nismo več pre¬ mikali. Pojedel sem par jabolk, katere so mi podarili prijazni ljudje še pred odhodom. Naenkrat sem se pa spomnil na gospoda Je- nerja. “Upam, da imam še dovolj ča¬ sa, da ga obiščem, preden ladja odplove” sem si rekel in smuknil na obrežje; natakarju nisem hotel povedati, kam da grem. ker bi me bržkone ne (bil izpustil. Za božjo voljo! Ko sem stopil na cesto, sem mislil, da mora ne¬ kje goreti —■ taka gnječa je bila. Šel sem črez cesto in sem iskal na napisnih tablah ime g. Jenerja, toda ni ga bilo; prosil sem torej prvega, ki me je srečal, da naj bo tako dober in mi pove, kje da sta¬ nuje gospod Jener. “Ne vem, dragi dečko,” mi je odgovoril; “ vprašaj policista. ’ ’ Šel sem počasi naprej in ko za¬ gledam pekarno, sem stopil skozi vrata in zahteval par žemelj. “Koliko jih hočeš? me je vpra¬ šala žena. “Prosim devet,” sem odvrnil. Potem sem se lepo zahvalil ter hotel oditi, toda ora j§ začela vpi¬ ti in razgrajati, da bi bil še lev skočil iz kože. “Kje imaš pa denar, mali pote¬ puh ? ’ ’ Povedal sem ji torej, da sem se izgubil in položil žemlje na mizo nazaj ter žalostno odšel. Kdor me je hotel poslušati, sem ga vpra¬ šal, kje da je ladja in kje stanu¬ je gospod Jener. Tako neolikanih ljudi še nisem videl! Nihče mi ni hotel povedati. Ura v cerkvenem stolpu je odbila že štiri in pričel sem jokati, ker so me noge strašno bolele. Velik debel možak v višnjevi suknji me je prijel za ramo. “Zakaj jokaš, dečko?” “Oh gospod,” sem rekel, “ke¬ sam se, da sem šel na ladjo in zo¬ pet, da sem jo zapustil; tudi me boli, ker so v tem mestu tako be¬ dasti ljudje. Niti tega ne zna nih¬ če povedati malemu izgubljenemu dečku, kje da stanuje gospod Je¬ ner. Jaz sem mali Jurček Haker, kateremu se vedno kaj pripeti, to da kaj morem zato. Ako bi ladja ne bila tako nenadoma odplula, bi se tudi izgubil ne bil. Gotovo nisem imel nikdar hudobnega na¬ mena. * \ v Smešnice. Ona: Joško, kako se imenuje ta gora ? Mož: Ne vem, Žena: Že vidim, da me več ne ljubiš! Ko sva bila na ženitovanj- skem potovanju, si vse vedel. # # # Gost: Slišite, gospod krčmar, vaše klobasice so pa tanke ... Krčmar: Kaj mislite, da bodo pri tej draginji take, kakor Zeppe linovi baloni? Žena (na Triglavu:) Glej — tam doli — ali vidiš? — Sava teče tam! Mož: Ah, kaj, to sem že zdolaj vide 1 . Učitelj: V zadnji uri sem vam pripovedoval, kake navade so se med našim narodom ohranile izza paganskih časov. Povej — katera navada se je najbolje ohranila. Pepca: Piruhi so edini in naj¬ bolje ohranjeni ostanki starih Slo vanov. ^ # # # Župnik Jaka zapazi začet¬ kom šolskega leta, da ima mali Joško vedno svoje poglede uprte na veliko bradavico na njegovem nosu. Ta pozornost mu je sčasoma postala naffežna in nekega dne pokliče Joška pred sebe. — Kaj pa vedno gledaš na moj nois — je vprašal fajmošter. — Prosim, je z otročjo nedolžno stjo odgovoril Joško, ali kaj zvo¬ ni, če se pritisne na ta knoi, ki ga imajo na nosu? Župnik Jaka se je peljal na politično posvetovanje v Ljublja¬ no. V vagonu je začel kašljati in je končno pričo sprevodnika vrgel debel pljunek na Pa. Sprevodnik: Ja, slišite, gospod župnik — kaj ne znate brati — tu je vendar zapisano: Na tla pljuva¬ ti je prepovedano. Fajmošter: Naj se vrag ravna po tem, kar je pri vas zapisano. Tamle berem: “Pijte Hunyadi Janoš!” Kako morate zahtevati, naj se kdo ravna po vseh vaših predpisih. — Na svetu pa res ni nobena reč pravično razdeljena. Eden ima sveta, da ga ne more obdela¬ ti, drugi nič; eden ima denarja, da se ga Bog usmili... — - Samo pamet je pravično raz¬ deljena. Vsak misli, da je ima ve¬ liko več, kakor drugi. Matevž Štrukelj je imel sitno nevesto in da bi se je iznebil, je šel v Ameriko. Ker pa se je bal, da bi prišla za njim, ji je pisal raz¬ glednico sledeče vsebine: Ljuba nevesta! Naša ladja je sredi morja počila in mi vsi smo utonili. Zadnji pozdrav! Matevž Štrukelj. * * * Z lova. — Lovec Jaka pripove - duje strašen dogodek z lova. Lo¬ vec Prhne e zmaje z glavo in reče: “Kako se je mogoče tako strašno lagati?” -— Jaka: “Gospod, kako se predrznete_?” — France: “Mislim namreč mojega prijate¬ lja. Včeraj mi je pripovedoval isti dogodek, kakor vi, kakor bi ga on doživel” NAŠI ZASTOPNIKI. ..Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp. društva sv. Barbare je pooblaščen po¬ birati naročnino za “Narodni Vestnik’’ ter nas zastopati za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. MINNESOTA: Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn, John Pogačnik, Eveleth, Minn. Max Volcanshek, Eveleth, Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina, New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Frank Kochevar. Chis holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. Anton Prosen, Crosby, Minn. Frank Hochevar, McKinley, Minn. John Dragovan, Soudan. Minn. MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Mich. WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Brence, Waukegan, 111. Frank IClanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milwaukee, Wis. John Stampfel, Grafton, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. Josip Zupančič, Milwaukee, Wis. ILLINOIS: John Libernik, Joliet, Illinois. Simon Jesenšek, La Salle, 111. Joseph Blish, Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. Frank Mally, Joliet, 111. Frank Goličnik, Panama, 111. INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. PENNSYLVANIA: Matt. Kamin, Forest City, Pa. Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Alojz Tollar, Iifcperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Anton Klančar, Arona, Pa. Joseph Yamc, Garret, Pa. Martin Klinar, Johnstown, Pa. John Pajk, Conemaugh, Pa. John Lamuth, Marianna, Pa. Frank Miblaucich, McDonald, Pa. Martin Koroshec, Italpliton, Pa. T t ■“fiiovrb Broughton, Pa. John Mlakar, Claridge, Pa. OHIO: Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve land, Ohio. Ignac Prel gar, Collinwood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, O Anton Kikel, Ycungston, Ohio. Frank Guna, Bradley, Ohio. COLORADO: naj Zena: Kaj praviš — ali grem dekoltirana na ples? Mož: Nikar! Če boš ti deko ! ti- rana, se boš res do kosti blamira¬ la. Iz šolske naloge: “Kraj potoka je sedela deklica in je molzla kravo; v vodi se je vi delo ravno nasprotno.” 1 — Kaj — vi zdaj sama kuha¬ te... a — a — a — in nič vam ni žal, da ste brez kuharice? — Prav nič! Odkar sama ku¬ ham, je moj mož kar polovico manj kot prej! Podčastnik: Vi prostovoljec — kaj je temu konju? Prostovoljec : Nič mu ni! Podčastnik: In vi študirate me¬ dicino. Slišite, vi boste pa daleč prišb. Ta človek študira medicino in, ne vidi, da je konj izgubil pod¬ kev ! Zdravnik (bolniku): “Torej ta¬ ko ! Sedaj se pa najbolj vatujte velikega vznemirjenja! ” Bolnik (smehljaje): “Dobro. In Vi, gospod doktor, boste gotovo tudi tako prijazni, da boste mislili na to — ko boste delali račun.” Otroci! — Blaže: “Kaj ne, Fra¬ nica, na mojih kolenih je prijetno jezditi!” Fanica: “ V zoologičnem vrtu je 'bilo še bolj prijetno. Tam sem jez¬ dila na resničnem oslu.” John Janežič, Leadville, Colo. Frank skrabec, Denver, Colo. Mihael Krivec, Primero, Colo. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. Simon Repovš, Columbus, Kans. Jacob Cukljati, Pittsburg, Kans. WYOMING: F. S. Tauchar, Rock Spring, Wyo. John Globochnik, Diamondville, Wyo. VARNOST! Skrb, s katero se vodi Bank of Slieboygan, jam¬ či trdnost in moč Koristi vlagate¬ ljev in varnost njih vlog je pr¬ va skrb naših ravnateljev in u- radnikov. Mi Vas vabi¬ mo, da zberete našo banko za Vaše vloge. _ Premoženje 3,000,000 BANKof SHEBOYGAN . A ROLL OF HONOR BANK. ** 3 % INTEREST PA1D ON SAVINGS J 'o Tnhtt Pu7 ; '-b. VnrdO'— Tdntjo Kajetan Erznožnik, Red Lodge, Mont. Peter B. Barich, Walkerville, Mont. Mike Krivec, Klein, Mont. Frank Malavašič, Little Falls, N. Y. □ □ □ □ Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki POLITIČEN OGJLAS priobčen po naročilu Grand McMahan. GRAND M C MAHAN je eden najstarejših meščanov mesta Ely, Minn., kandidira za mesto. okrajnega komisarja (COUNTY COMMISIONER) Mr. MeMahan uraduje v tem u- radu že štiri leta, in pod njegovim nadzorstvom se je zgradilo več po¬ tov v našem okraju, kakor kedaj poprej, zatorej zasluži naklonje¬ nost volilcev. Priporoča se slovenskim volilcem da glasujejo pri primarnih volit- dne 16. junija 1914 za njega. Grand MeMahan. POZOR, ROJAKI! Dobil sem iz Washingtona za svoja zdravila serialno številko, da so zdravila prava in koristna. Po dolgem čakanju se mi je posre¬ čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Po¬ mado proti izpadanju las, kakoršne še dosedaj ni bilo na svetu, od katere mo¬ škim in ženskam gosti in dolgi lasje res¬ nično popolno zrastejo, n« bodo več iz¬ padali in ne osiveli. — Ravno tako zra¬ stejo moškim v šstih tednih krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah ter križicah v 8. dneh popol¬ noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬ ce, potne noge in ozebline se popolno¬ ma odstranijo. Da je to resnica, jam¬ čim s $500. Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. — JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio. ge si Žalosten ali otožen p os e ti naš Ely Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Eveleth in okolici naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO na 202 Grand Ave., kjer bom ro¬ jakom postregel vedno z najbolj¬ šimi pijačami. Točim sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. V zalogi imam tudi lepo dišeče smodke. Za obilen obisk se priporoča JOHN KUZMA 202 Grand Avenue Eveleth, Minn. American Exchange Bank' VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mestu, Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vozne liste. 31o obresti od vlog. Tiskarna Narodni Vestni^ K< ; ( \oP 4^ 405 West Michigan Str., Dulath, 4 ,cU Izdelujmo vse v tiskarsko stroko spadajoč stvari lično, ceno in točno. Tisko [ ]°če \i)l &• ----- v — uvin e društva v eni ali več barvah naša posebn 0s Pismeni papir in kuverte izdela' r ismeni papir m Kuverte izdelujemo okusno. Poskusite naše delo. Mi i am “ ° zadovoljnost. '*° Unijska tiskarna. fes 5 Kr “ iSld Brinje,ec ' Suv °™. ftopta pijač In te so Grenko Vino in Highlife Bitters. Vsak stilničhr, kateri hoče napredovati ■°vec ;>JAV' S> pl -' mora Po¬ skušati in kateri ne poskuša tudi - - ■ U1 naprj. duje s svojo trgovino. Prava pristna pi j a - se zamore' kupiti le pri A. Horwat-u p • I portira naravnost iz Kranjskega Brin' 1 Slivovec in TroDinovec: tudi Slivovec in Tropinovec; tudi izdeluje 1 zdravilno Grenko vino in Highlife ] P " l * Naročite si en zaboj te ali°one pij a č e poskušnjo; samo da bo eden zaboj 12 .+ i klenic. Prodajam samo na debelo. Pišj te | cenik. A. HORWAT, bc N. CHICAGO ST., JOLIET. III Colo- 10 '' *Ž’w Jone v rlnuerfano c ? fit Jones je 1 r ** Trini^ K, „a ukaz mili F 1 tle« okra .1 •SV««* 1 L nne 09 marca sc M sirsko ok Aretirana na vlaki , Colo-, in dejana CENTRALNA LEGA. CISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAV TOPLO IN MRZLO VOD UREJENE PO NAJBOLJ DERNEM NACIli Park ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET ffasbingi®, 16 - a P r kefeller, ml" 'kat« a pred preiskoval rie stavke, je poka »kosmato vest.. priznal, da so stavi rev za njih svobodo govi tovariši rajse j 2 delavstvom in ) vse milijone, k .. tirane v premoge »pa, da M delavstvo edo moč, da bi se ' t pogajati z zdi ram, mesto s posa '' j smo pa TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET, CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. HI Tf J POGLEJ! POGLEJ! ^7»^ blco Iheatre *s ^ * V Hrvatom naznanjam, d» L M, W, of A. nin Prav, ker organi ' r Mijo, da prodi proizvajalno moč "^cija nima p ra Rbckefellerjevirr, fcfPanijam, ki i ..^odstotkov divi ala boljše raz m 8 ^lavstvo. R c ELY, MINN.! hbVl v lir vatom naznanj«»i SaBl0 da bi del zalogi veliko kabfo®, ^ VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE, aše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. vma. Staro belo po 7^ j VSTOPNINA VEDNO SAMO lOc. novo belo po 65c črno o posodo in voznino po Rangu. Manj kot 2 r se ne more naročiti. Se toplo priporočam» naročila Anton Fox, b x Virginia, ’ kak a dobi jevi jd e : P^v Vt; ara °stn ( . hk, 2 |° Pn Kl bl iih Pri t, d° Pra^ Rafale J ' h Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik * izvini u U u Je •C?««, ” s ZNAK DOBRE OBLEKE CloUung Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena ja vse enaka. — Obleka sa možke In fante; najboljge blago po primernih in poštenih cenah. Veliki Slovensko-Angleški Tol¬ mač, obsega slov. - angl. slovnico, razgovore pisma in navodilo ka¬ ko postati državljan poleg največ' jega slov.-angl. in angl. slov slo¬ varja. Knjiga je nujno potrebna vsim onim, ki se res želijo nauči¬ ti angleščine. Cena v platnu trdo vezana(430 strani) je $2. ter se do¬ bi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St. New York, N. Y. Pišite po cenik knjig. lvK!'- 1 V. A IX VJ C ivV» V-n