Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2008 370(497.12 Ilirska Bistrica) HN 1318-3656 200 203,218 Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 1 8 robert.dodic® porsche, si C0BISS Ilirska Bistrica, letnik XVII - št. 218. - november 2008 - cena 1,50 € TISKOVINA MIKLAVŽEV KONCERT Klub harmonika vabi v petek 05.12.20-08 ob 19.00 na tradicionalni 4. Miklavžev koncert-festival harmonika v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici. Z nami bodo med ostalimi tudi svetovni prvak Denis Novato, svetovni mladinski prvak Niko Poles, evropska prvaka Matic Štavar in Kristina Pahor, zmagovalec zlate harmonike Ljubečne Matjaž Poljanšek, Navihani Lisjaki, pevski zbor Avgusta Šuligoja, vrtčevski zbor najmlajših. Pričakujemo tudi goste iz Hrvaške, v naš kraj pa letos tudi prvič prihajajo citre. KLUB HARMOHIKA Ne pozabite v petek, 05.12.2008 ob 19 uri, vstop je prost. VABLJENI VABI brezplačen -12 urni tečaj osnove računalništva ©šola V GIMNAZIJI ILIRSKA BISTRICA PRITLIČJE, UČILNICA št. 5 TEČAJ JE NAMENJEN ZAČETNIKOM prijave so možne vsak dan razen sobote od 15h do 19h Tel.: 711-11-14 Glede na zanimanje, bomo termine prilagodili po dogovoru OBMOČNOZDRUŽENJi r+\ ILIRSKA BISTRICA VAS VABI NA IIIIIIIIISII enem V PETEK, 5. DECEMBRA 2008 0D7.D013.URE V GIMNAZIJI ILIRSKA RISTRICA SKUPAJ REŠUJEMO ŽIVLJENJA! GSM CENTER ♦ PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ J ‘NOVI PAKET-ITAK" - ZA VSE MLADE OD 15 DO 30 LET ‘VIKEND REVOLUCIJA- KLICI NA VSE MOBITELOVE ŠTEVILKE ZA 1 CENT ‘Možna vezava družinskih bonusov na Penzion paket *S0S ali SOS plus za rse zaposleni v Policiji in Slovenski vojski PONEDELJEK- PETEK 8°°-12™ in 15™ -19™ SOBOTA 8”- 12™ VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV vMmm.muri POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO Še je čas, da postorimo kaj pred iztekom leta, zato Vas vabimo na DOAVHICO ki bo potekala v četrtek, 18. decembra 2008, v ŠC Postojna, s pričetkom ob 9. uri. Teme: - Davčni vidik nepremičnin (Iztok Mohorič, univ. dipl. prav.) - Koliko nas stanejo davčne napake ? ( Janja Perme, univ. dipl. ekon., spec. rev.) - Kako se pripraviti na obisk davčnega inšpektorja ? ( Janja Perme, univ. dipl. ekon., spec. rev.) Prijave in dodatne informacije: Območno obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica, tel. 05/71 01 366, e-mail: alenka.volk@ozs.si Delavnica je za člane OOPZ Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna brezplačna! Vabljeni! V vf mezi* PREZRITE:: DELA DRUŠTEV, NOVIC IZ ŠOL, POLITIKE, KULTURE, RAZPISOV CERKVENIK IMA PLAČU * sveže ribe * zamrznj * školjk * n karjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 VABILO v Vabimo vas, da skupaj počastimo Dan samostojnosti in enotnosti. V petek, 26. decembra 2008 vas pričakujemo v Harijah. Program: cerkev sv. Štefana 9. uri sveta maša 9.45 uri Božični koncert parkirišče KS Harije 10.30 uri proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti Štefanovo: blagoslov konj in konjenikov 10. obletnica Harijskih novic kulturni program Veselimo se srečanja z Vami! Projekt sofinancira Občina Ilirska Bistrica ! r OO SD II. Bistrica obvešča občane, da je odprta poslanska pisarna Brede Pečan vsak tretji ponedeljek v mesecu od 17. do 19. ure v prostorih občine II. Bistrica. Obisk je možno najaviti v občinskem tajništvu. KAKOVOST JE PRVA Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat Vprašajte nas: tel:02/7200 330 fax:02/7200 340 www.interles.si info@interles.si gi ■ Pl UPE"' interles ji ■ Slovenija / ■ HI-TECH BLEIFREI PROFIL OKNA 7 - komorni system ELEGANCE MD 8.0 *** VRATA m SENČILA m ZIMSKI VRTOVI Interles d.o.o. Kraigherjeva 19a SI-2230 Lenart >va *» PVC *** LES *** fejj ALU graHmES© za BajksJšs šražki nntoOrtn Celoviti Izvajalski Inženiring DANA BESEDA OBVEZUJE DAVČNO VsIČNO SVETOVANJE. D.O.O. TEL/FAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in dmštva. VOJKOV DREVORED 2, 6250 ILIRSKA BISTRICA m KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK 8.00 -18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto uvodne besede UŽIVAJMO V ŽIVLJENJU Tiste luknje v asfaltu smo zaflikali, a kaj, ko ostanejo tiste v glavah tistih, v katerih ne bi smele biti. Nekaj dni nazaj sem bila na okrogli mizi o j razvoju podjetništva. Zanimiva druščina - ena petina tistih, ki so po uradni dolžnosti, ena petina tistih, ki pridejo na vse ne glede kaj je, ena petina tistih po politični liniji, ena petina tistih, ki so v službi in ena petina firbcev v kombinaciji s tistimi, kijih obravnavana tematika zanima. Sogovorniki so ugotovili, da nas bližajoča recesija ne more prizadeti, saj smo prizadeti j že do te mere, da se več ne da. No, končno ena optimistična napoved, po dolgih letih suše. Se pa človek res vpraša kaj je z nami narobe. Kako to, da vsi okrog nas rastejo in se razvijajo. Verjetno so na pravi politični ali pa kakšni drugi strani, mogoče imajo pa ljudi, ki znajo in zmorejo prisluhniti potrebam kraja in to svojo idejo preriniti v ospredje, mogoče je kombinacija vsega : naštetega, a dejstvo je, da riba smrdi pri glavi in verjetno to drži tudi za nas. Mi imamo navado, da govorimo o neki kolektivni krivdi, o nekem sosledju dogodkov, ki so nam pokvarili načrte in nas pripeljali tam kjer smo in to je tudi najlažje, najtežje je pokazati na nekoga in reči ti si kriv. Normalno, daje krivcev več - vedno je nekdo nad nekom, a na vse te bo prej ali slej potrebno pokazati in poklicati na odgovornost. A zavedati se je treba, da ; so to igre brez meja, zaključen krog, ko vsak ščiti drugega in ko je vsak ; vpleten v vse. Če prekineš verigo, sprožiš plaz, ko sprožiš plaz povzročiš razsulo in pogum je potrebno imeti začeti z nova. Pred nami je Božič - čas za spravo in mir, čas za poračun za nazaj in čas za načrte za naprej. Najdite v sebi modrost in mir, pozabite na grdo J in spomnite se le lepih trenutkov, saj vam na koncu ostanejo le ti, ki vas držijo pri življenju. Najdite veselje v majhnih stvareh, saj tiste velike nikoli ne pridejo, pa naj jih mi vsi, še s tako z veliko željo pričakovali. mag. Milena Urh KONZORCIJ GOJUP Konzorcij Gojup je bil ustanovljen z namenom, da se poišče in uredi najboljši način ravnanja z odpadki, ter v končni fazi tudi najde najbolj primerno območje za ureditev sodobnega odlagališča odpadkov. V od-padkovno regijo je vključenih osem občin in pet komunalnih podjetij, število prebivalcev v tej regiji je 116.000. Naloga konzorcija Gojup je, da za to odpad kovno regijo pripravi ustrezne študije ravnanja z odpadki, opredelitev ciljev, ter ekonomsko in investicijsko analizo obratovalnih stroškov. Gojup predvideva dva regijska centra - odlagališča odpadkov. Prvi je v Mestni Občini Koper; na Serminu, najboljše območje za drugo odlagališče odpadkov pa se še išče. Rok za izgradnjo drugega odlagališča odpadkov je leto 2012- takrat se odpadkov v organski obliki namreč ne bo smelo več odlagati. V regiji je potrebno čim prej skleniti dogovor o ustrezni lokaciji za izgradnjo regijskega CERO, ki pa mora biti izbrana ob aktivnem vključevanju prebivalcev v vse postopke načrtovanja in izgradnje. Na regionalnem nivoju bi bilo treba oblikovati alternativne rešitve za ravnanje z odpadki ter opraviti primerjalne analize. Pri tem je izrednega pomena medobčinsko sodelovanje. Kakšna je vloga in naloga MOPa pri urejanju regijskih centrov ravnanja z odpadki: ali da soglasje za tak center ali le posreduje v zvezi s pridobivanjem sredstev iz kohezijskega sklada? V primeru zbiranja in prevoza ter odlaganja preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov gre za obvezno občinsko gospodarsko javno službo varstva okolja. Vloga MOP je zagotovitvi, da so projekti lokalnih skupnosti skladni s sprejeto slovensko in evropsko zakonodajo in da sledijo zastavljenim ciljem v zvezi z odstranjevanjem odpadkov in zmanjšanjem količin biološko razgradljivih odpadkov v odloženih komunalnih odpadkih. Ko občine dosežejo konsenz glede lokacije regijskih centrov ravnanja z odpadki in uredijo občinske prostorske akte, MOP posreduje pri pridobivanju EU sredstev in potrdi namensko porabo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov za investicije v objekte, ki so namenjeni skupnemu reševanju problematike komunalnih odpadkov na medobčinskem, regijskem ali medregijskem nivoju. Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnični urednik: Rajmond Fabijanič Tisk: »GA Commerce« d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki Izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1,5 EUR / 360,00 SIT Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Tel.05/71-00-320, fax 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: »GA Commerce« d.o.o., Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica ŽUPANI ŠE VEDNO NISO NAŠLI LOKACIJE ZA REGIJSKO ODLAGALIŠČE GOJUP - AZBEST ZATO NA JELŠANSKEM ODLAGALIŠČU SETA GO.TUP-A - Pne 06. 11. 2008 - m novinarje 1. Vsi župani smo enotni, da konzorcij GOJUP deluje naprej, da na skupnem območju — 8 občin, v skladu s skupnimi izhodišči, usmeritvami, strokovnimi podlagami in projekti, uspemo poiskati regijsko odlagališče odpadkov. 2. Naprej proučujemo potencialne lokacije za ustrezno predelavo in odlagališče predelanih odpadkov. 3. Predstavljena je bila nova, najnovejša tehnologija zbiranja, predelave in deponiranja ostankov odpadkov. 4. GOJUP je bil iz prve roke seznanjen s strani MO P-a o natančnih postopkih za določitev optimalnih variant in natančnih pogojih in postopkih financiranja tega tako potrebnega projekta — podrobnosti ga. Podlipnikova. 5. Odločili smo se, da do konca tega leta izpeljemo prekinjeno 13. sejo GOJUP A. To pomeni, da izvolimo predsednika GOJU P-a in formiramo nov projektni svet. SKLEP KOORDINACIJE ŽUPANOV: 1. Obalni občini (brez Izole) sta se obvezali, da poiščeta družbeno sprejemljivo lokacijo za regijsko deponijo. 2. Tista občina, ki bo uspela pridobiti lokacijo za regijsko deponijo bo predlagala predsednika konzorcija GOJUP-a. 3. Občina, ki bo pridobila lokacijo regijske deponije, bo predlagala upravljalca regijske deponije. Enega glavnih problemov v občinah predstavlja zapolnjenost odlagališč odpadkov. V vseh občinah Južno Primorke regije so uvedli sistem ločenega zbiranja odpadkov, vendar glede na pridobljene podatke ta ni najbolj uspešen. Pogosto se pojavlja mešanje frakcij ne glede na gosto postavitev ekoloških otokov. Nelegalna odlagališča odpadkov, ki predstavljajo točkovne vire onesnaževanja v občinah ne predstavljajo resnejšega problema, saj jih je vse manj. Večinoma za sanacijo odkritih nelegalnih odlagališč poskrbi izvajalec gospodarske javne službe Občine regije so pristopile k projektu GOJUP - projektu urejanja regijskega odlagališča in centra za ravnanje z odpadki. Center za ravnanje z odpadki naj bi bil urejen ob koprskem odlagališču, predlagana lokacija regijskega odlagališča v občini Sežana pa se je zaradi kraške podlage izkazala za neustrezno, zato sedaj poteka iskanje nove lokacije. Posledično sedaj občine pripravljajo širitev obstoječih odlagališč. Izzivi, ki zato še vedno ostajajo, so vzpostavitev novega zbirnega centra za Južno primorsko regijo v katero spada osem občin (Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Piran, Sežana in Mestna občina Koper) in ki v skladu s strateškimi državnimi usmeritvami podpirajo regionalni pristop ravnanja z odpadki. V letu 2002 so omenjene občine podpisale konzorcialno pogodbo za skupno, regijsko ravnanje z odpadki in tako ustanovile Konzorcij GOJUP. Z opredelitvijo za regionalno ravnanje z odpadki je država konzorciju GOJUP omogočila koriščenje okoljskih dajatev za regijske investicije in lokalno urejenje zbirnih centrov in obstoječih odlagališč. Po spremenjenih razmerah na področju ravnanja z odpadki se je konzorcij odločil, da bodo za vse občine zgradili dva regionalna centra za ravnanje z odpadki, ki bosta imela vsak drugačni funkciji. 1. Regijski CERO KOPER, v katerem bo potekala obdelava ločeno zbranih frakcij z naslednjimi objekti: sortirnica, kompostarna, demontaža kosovnih odpadkov in bele tehnike ter zbirni center in pretovorna postaja. 2. Regijski CERO, kjer bo potekala mehanska biološka obdelava preostanka odpadkov in njihovo odlaganje na površini s 500.000 m3 prostornine. V okviru drugega regijskega centra je zaključena študija »Izbor in ocena primernosti potencialnih lokacij za regijsko odlagališče komunalnih odpadkov« , ki jo je izdelal Geološki zavod Slovenije. Namen študije je bil iskanje najprimernejšega območja znotraj omenjenih osmih občin za umestitev regionalnega centra, ki vključuje mehansko biološko obdelavo preostanka odpadkov in odlaganje preostanka po mehansko-biološki obdelavi. Teh lokacij je šestnajst, ki pa so bile po predstavitvah na lokacijah občanom nesprejemljive. Zadnja seja GOJUP-a je bila 6. novembra in odločili so sledeče: Koliko odpadkov proizvedemo Slovenci? Povprečni prebivalec RS ne povzroči več odpadkov, kot prebivalci v drugih EU državah (največ Norveška, Irska, Ciper, Danska- več kot 700 kg/preb. letno in najmanj Slovaška, Češka in Poljska- letno pod 300 kg/ preb.). Težava je v količini končno odloženih odpadkov, kjer pa zaradi nedovoljenega ločenega zbiranja na izvoru, pomanjkljive infrastrukture za obdelavo komunalnih odpadkov in nepopolnega povezovanja v regijske centre ne dosegamo zadovoljivih rezultatov. Tako je v letu 2006 npr. vsak Slovenec proizvedel 431 kg komunalnih odpadkov, od teh pa jih je bilo kar 361 kg odloženih na odlagališčih (cilj do leta 2013: samo še 150 kg/preb.). Kateri so cilji ravnanja z odpadki v Sloveniji? Glede na dejstvo, da se v RS odpadki (tudi komunalni) še vedno predvsem odlagajo, je potrebno storiti vse, da se tako ravnanje ustavi in odpadke preusmeri z odlagališč v druge postopke, prednostno v recikliranje kot postopek predelave. Doseči je potrebno, da bodo upravljavci odlagališč zavestno sprejeli dejstvo, da mora biti odlaganje odpadkov izhod v sili in le skrajni ukrep glede ravnanja z odpadki. Osnovna usmeritev mora biti čim večji delež ponovne uporabe in predelave odpadkov ter ločeno zbiranje na izvoru, seveda ob upoštevanju realnih omejitev in zagotavljanju učinkovite predelave ločeno zbranih frakcij. Kakšen je koncept celostnega gospodarjenja z odpadki v Sloveniji? Že v Operativnem načrtu ravnanja z odpadki do 2008, v katerem smo povzeli EU zakonodajo, smo glede na število prebivalcev v Sloveniji predvideli do 14 centrov za ravnanje z odpadki: 8 prvega reda za več kot 90 000 prebivalcev in 6 drugega, za območja, ki pokrivajo 55000 do 90 000 prebivalcev. Opredeljuje Celovit regijski koncept ravnanja z odpadki in rešitve za celotno področje celotne RS, opredeljuje tudi letos noveliran Operativni programa odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov. Odlaganje azbestnih odpadkov Uredba o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja, Uradni list RS 97/2007, določa za posamezno odlagališče komunalnih odpadkov območje, s katerega mora upravljavec odlagališča komunalnih odpadkov prevzemati odpadne fasadne obloge in strešne azbestcementne kritine, ki se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki in najvišjo ceno odlaganja odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov. Upravljavec odlagališča komunalnih odpadkov mora prevzeti v odlaganje odpadne azbestcementne gradbene izdelke, če so nastali na območju občine Odlagališču komunalnih odpadkov, ki leži tik ob državni meji s Hrvaško, blizu mednarodnega mejnega prehoda Jelšane, je, tako kot številnim drugim v Sloveniji, Agencija RS za okolje podaljšala obratovanje do 15. julija 2009. Po poletni hudi toči se je v naši občini pričelo intenzivno obnavljati strehe in nastala je ogromna količina salonitne kritine, ki jo je bilo potrebno uskladiščiti. Na našo deponijo so tako, na podlagi dovoljenja, uskladiščili že 702 ton od 900 dovoljenih. Ker pa je kritine še vedno veliko, so ponovno zaprosili za dovoljenje za povečanje količine, ki bo omogočila deponirati vso nastalo odpadno kritino iz naše občine. Ker je azbest nevaren in ga je potrebno skladiščiti na predpisan način so se zato sestali tudi krajani Jelšan in razpravljali o tem. Vsi so mnenja, daje potrebno skladiščenje azbestne kritine ustaviti in celotno deponijo zapreti, kakor je bilo že velikokrat napovedano. Krajani so v strahu, saj je azbest izredno strupen in nevaren za ljudi. Na sestanku z občinskim vodstvom jim je bilo tudi rečeno, da če bo potrebno kritino voziti na druga odlagališča, bo to zelo drago in denarja za investicijo v Jelšansko telovadnico lahko zmanjka. Krajani so bili tako postavljeni pred dejstvo ali tako ali pa nič. Odlaganje azbesta ob meji pa buri duhove tudi s Hrvaške strain zato objavljamo prispevek, ki je bil objavljen v Novem listu. •j.-,j -.Novosn Utorak, 11. studenoga 2008. 5 EKOBOMBA U BLIŽINI SLOVENSKO-HRVATSKE G RANICE - NA KOMUNALNOM ODLAGALIŠTU ZALESIČINA U JELŠANAMA DEPONIRANE OPASNE TVARI Primorju prijeti azbest iz Slovenije SS Davor™ U pretekle dvije s&rr imamo l velik broj oboljelih Mještani opčine Matulji zabrinuti su zbog slovenskog deponija jer se radi o krškom terenu prošaranom podzemnim vodama kojima se azbestni otpad može proširiti do mora. Otpad je deponiran nakon Ijetne oluje koja je nosila salonitne ploče s krovova u Ilirskoj Bistrici, a iako je postojala dozvola za 250 tona, deponirano je četiri puta više azbestnog otpada Azbestne ploče odbačene na deponlju Piše Davor ZIC MATULJI - U sjeni bilateralnih prepucavanja izmedu hrvatske i slovenske vlade, u bližini graničnog prijelaza Rupa otkucava potencijalna ekološka bomba. Naime, na odlagalištu komunalnog otpada Zalesičina u JelŠanama, u opčini Ilirska Bistrica, od sredine do. kraja proteklog mjeseca deponirano je gotovo tisuču tona azbestnog materi-jala. Osim azbesta, na Zale-sičini se nalaze i pepeo nastao tijekom industrijske proizvodnje te druge vrste industrijsko g otpada. Iako se deponij nalazi na području Republike Slovenije, činjenica da je naša granica udaljena svega nekoliko desetaka metara; i da se radi o krškom terenu, daje razloga za zabrinutost mjestima na gornjem matuljskom području, ali i uzobalu Kvarner-skog zaljeva. Naime, ispreple-tenost podzemnih voda znači da če otrovi koje upije zemlja na sjeveru opčine, vrlo brzo stiči do mora. Potvrduju to i mještani Rupe, koji se sječaju »pokuša« u kojem je boja izli-vena u lokalni potok Brusan, a več sutradan izišla je kroz vrulje na prelučkoj obali. - Mještani su veoma zabri-nuti zbog ovakve situacije, tražimo da se ona čim prije ri-ješi i da se u to uključe opčin- Frlan: Deponij suprotan Sporazumu o pograničnoj suradnji Načelnik Opčine Matulji Bruno Frian ističe da Opčina smatra da se prema Sporazumu o pograničnoj suradnji treba suz-državati od skladistenja, obrade iii deponiranja opasnog otpada u pograničnoj zoni. - Prema zadnjim informacijama, Opčina Ilirska Bistrica odustala je od daljnjeg deponiranja azbestnog otpada na de-poniju Zalesičina. Vjerujemo da če za neko vrijem e doči do sanacije i zatvaranja ovog komunalnog deponija čime bi se unaprijedila kvaliteta življenja gornjeg liburnijskog Krasa, ka-zao je Frian. Šenkinc bez komentara Središnja figura u poli- -tičko] igri s azbestom je župan Ilirske Bistrice Anton Šenkinc. On je direktno na-diežan tvrtki Komunalno podjetje Ilirska Bistrica koje ima koncesiju na deponiju Zalesičina. Medutim, Šenkinc nije imao previse sluha za naše upite. Kad je nakon tri dana pokušaja napokon odgovorio na naš poziv, ka-zao je samo kako »neče komentirati, jer nije doma« i zaklopio slušalicu. Slovenski kolege kažu da je to uo-bičajen način njegova op-hodenja s novinarima. Deponij Zalesičina u Slovenili, u bližini je graničnl prijelaz Rup: Šapjanama, što označava blizinu naseljenih področja a i crkva u ske, županijske, a i državne institucije. Znam i da su naši sus-jedi iz »dežele« ogorčeni jer ih župan ucjenjuje, kazao je pred-sjednik MO Rupa Davorin Mrvčič, koji je dodao i da se stanovnici toga kraja nalaze izmedu »dvije vatre« -^odlaga-lišta Ecooperative u Šapjanama i ovog slovenskog deponija. - Ib ima izuzetno negati-van utjecaj na kvalitetu našeg života. U protekle dvije godi-ne sedam mladih ljudi umrlo je od raka i različitih bolesti, a imamo još i velik broj oboljelili, zaključio je Mrvčič. Iznenadno deponiranje Otpad je nastao nakon oluje koja je sredinom ljeta učinila popriličnu štetu po svim kota-rima. Ilirske Bistrice. Tada je porušen velik broj krovova koji su gradeni tijekom prošlog stolječa, kada su glavni materi-jal za pokrivanje bile salonitke - ploče u kojima je u večoj m j eri kao materijal prisutan azbest. Iako na odlagalištu stOr ji natpis »Zabranjeno odlaganje opasnog otpada«, posebnem državnom odlukom do-pušteno je da se azbestne ploče spreme na ovo, kao i ne-kolicinu drugih odlagališta di-Ijem Slovenije. Medutim, dozvola se odnosila na 250 tona otpada koji je trebao biti deponiran na odgovarajuči način, zaštičen i stavljen u inertno stanje. Prema riječima rnješta-na Jelšana, ništa od toga nije ispoštovano - odloženo je čak četiri puta više tog materijala. koji se bacao na svakakve načine, pri čemu su sigurnosne mjere bile manj a briga od želje da se otpad čim prije skloni daleko od očiju javnosti. - Nismo uopče bili obavi-ješteni da če se obavljati deponiranje, sasvim smo slučajno vidjeli kamione nakrcane otpadom. Otišli smo provjeri-ti situaciju na deponij, i saz-nali da se radi o 250 tona azbesta, kazao je Joško Štemberger koji je i slikao otpad prije zatrpavanja zemljo m. Njegove fotografije pokazuju da se nije vodilo računa o si-gurnosnim propisima. TVeba napomenuti i da deponij okružuju livade na kojima pasu ovce lokalnih uzgajivača. - Nakon što su zatrpali prvih 250 tona, tražena je dozvola za deponiranje još 650 tona. Tada su mještani otišli na sastanak u Županiju Ilirske Bistrice, razgovarali sa županom Antonom Šcnkincem i direktorom komunalnog po-duzeča Igorom Maljevcem. Dogovoreno je da se neče više ništa odlagati bez naše soglasnost, kazao je Štemberger. No, prešlo se preko toga dogovora i azbest je deponiran sve do kraja listopada, uz što su krenuli i politički priti-sci. Na Vatrogasnom domu u JelŠanama osvanuo je dopis u kojem. stoji da je župan uv-jetovao obnovu osnovne ško-le dopuštenjem da se taj otpad o d laze na Zalesičini. Zatvaranje u srpnju 2009. - Nije to bio baš ultimatom, kazali su da premješta-nje otpada na Logotec ili neki drugi deponij košta, te da če'to uvjetovati i odustajanje ili pomicanje nekih kapitalnih projekata koji su za-početi na području Jelšana, kazao je predsjednik mjes-nog odbora Roman Brozina. - Prema posljednjoj odluci, deponij se zatvara u srpnju iduče godine, ali sumnjamo u lakvo što. Iako je tamo zabranjeno odlagati bilo kakav otpad osim komunalnog, tamo ima svega - od pepela industrijskog otpada tvornice Lesonit. Treba znati i daje ova dozvola za deponiranje izdana samo za go-dišnje kvote, pa možemo očekivati da iduče godine još azbesta, koji je pakiran i spremljan u hangarima u Ilirskoj Bistrici, stigne na Zalesičinu, zaključio je Štemberger. Zapovjednik opatijske javne vatrogasne postrojbe Mladen Ščulac upozorava da je azbest opasan u obliku sitne prašine, ali i da se kod pravilnog odlaganja ta opasnost neutralizira. - Dok se god azbest nalazi u čvrstom obliku i prekriven je debljim slojem zemlje, nema razloga za zabrinutost, kazao je Ščulac. Izuzetno kancerogena materija Slične reakcije dolaze i iz slručnih krugova pulmologa koji su se posvetili istraživanju plučnih bolesti, a koji upozo-ravaju da se azbestna vlakna prenose zrakom u krugu od Dnevno prekrivanje zemljom Ministrica zaštite okoliša, prostornog uredenja i graditeljstva Marina Matulovič Dro-pulič izdala je u srpnju pose-ban prepis u kojem stoji da se azbestni otpad mora odvojiti od svih drugih oblika otpada, skladištiti isključivo u čvrstom betonskem obliku te prije za-kapanja preliti vodom. Ta-koder, »područje s odloženim otpadom koji sadrži azbest mora se dnevno prekrivati da se spriječi oslobadanje azbestnih vlakana u okoliš«. Bu-duči da EU ima stroži odnos prema azbestu nego Hrvat-ska, za očekivati je da su i slovenski propisi čak rigorozniji. Zalesičina treba biti samo komunalni deponij nekoliko stotina metara. Docentka Zlata Zec Beg Kopani, pulmologinja u mirovini, jedna je od najznačajnijih domačih stručnjaka za pitanja plučnih bolesti, i u svojoj karijeri često je dolazila u doticaj sa slučaje-vima oboljenja od azbestoze. * - U svakom slučaju, azbest je izrazito kancerogena materija koja izaziva maligne promjene u obliku raka pluča i poplučni-ce. Problematične su te čestice prašine ili azbestna vlakna ko- -ja, kad ih čovjek udahne, na plučima dovode do upalnih reakcija. Potrebna je vrlo mala doza, a radi se o oko 10 mililita-ra što.ovisi od osobe do osobc. Vrijeme latencije može biti od 1 do 50 godina, pa ljudi pone-kad produ čitav život bez da saznaju da su opasno zaraženi, kazala je docentica Kopani, i dodala kako treba biti oprezan s odlaganjem tog materijala. Ovce na Ispašl u neposredno] bližini deponija s tisuču tona azbesta STAROST IN STARANJE V torek, 11. novembra je v Domu starejših občanov v II. Bistrici potekalo predavanje z naslovom Starost in staranje. Predavanje je vodila ga. Brigita Novak-Šarotar dr. med.spec.psih. s Psihiatrične klinike Ljubljana, kije obenem tudi domska psihiatrinja. Po uvodnem nagovoru direktorice Doma je sledila zanimiva predstavitev in razlaga bolezenskih težav, ki na stara leta strmo naraščajo. Kot razlaga dr. Novakova so v porastu predvsem psihične motnje kot sta demenca in depresija in po zadnjih podatkih naj bi imelo te vrste težav že 10% ljudi po 65 letu starosti. Opozori, da so na voljo zdravila, ki uspešno omilijo težave pri demenci, same bolezni pa ne preprečijo. Pri depresiji pa imajo na voljo več vrst antidepresivov, ki uspešno zdravijo bolezen. Predstavi tudi društvo Spominčica, kjer se srečujejo ljudje ki imajo težave z demenco. V nadaljevanju razlaga, da imajo svojci, ki živijo s starejšo osebo veliko vlogo pri zdravljenju in preprečevanju bolezni. So namreč prvi, ki zaznajo da se človek drugače obnaša. Lahko gre za motnje čustvovanja, motnje spanja, postanejo tesnobni, depresivni, pozabljajo stvari. Ob takem stanju je pametno priti na pogovor k psihiatru, razlaga dr. Novakova in navaja, da so psihične motnje kot vse druge bolezni v večini primerov uspešno obvladane in zdravljene, če so pravočasno odkrite. Opaža pa tudi da je v družbi še vedno prisotna stigmatizacija oseb, ki imajo duševne težave. Pogovor pri psihiatru tako ostane le kot skrajni izhod v sili, ljudje se tega namreč še vedno sramujejo Tako čakajo doma, da motnja mogoče preneha in s tem zgubijo veliko dragocenega časa, ki bi ga bolnik lahko kvalitetno preživel. V BELTINCIH SMO DOŽIVELI PRISRČEN SPREJEM Lansko pomlad so na povabilo kluba Bas šport obiskali Ilirsko Bistrico gostje iz Beltincev. Bogato folklorno, glasbeno in pevsko izročilo ter kulinariko so Bistričanom predstavili na Prekmurskem večeru. Že pred tem pa je bila odprta razstava dvokoles v Okrepčevalnici Trnovo. Povabilu Aleša Zi- darja ki je vodil ak V Beltincih smo se predstavili z domačimi jedmi, tivnosti, so se odzvali pi'ačami’ ProPa^ndnim materialom, predstavit-tudi naši gostinci in venimPan°iem, podgrajskimiškoromatiin dvema ... . lepima gostinkama. pred srečanjem pri- y pravili teden prekmurske kuhinje, na dan prireditve pašo Beltinčanom postregli z našimi tipičnimi jedmi in pijačami. Po letu in pol trajajočem premoru so Bistričani vrnili obisk in se v Beltincih predstavili na prireditvi Ilirska Bistrica se predstavi. K sodelovanju so bili ponovno povabljeni tudi naši gostinci, ki so ob tej priložnosti postregli z nekaterimi našimi domačimi jedmi: brkinskimi štruklji, poljnto sz mlejkom, poljnto sz rodičom, štrudlom, kolinami, jurčki , domačo potico, siri, suhimi mesninami in divjačinskimi specialitetami. S pripravo jedi so se potrudili v Gostilni Potok iz Dolenj, Gostilni Pod Gradom iz Gornje Bitnje, Gostilni Škorpion iz Rečice, Okrepčevalnici Trnovo iz Ilirske Bistrice, Okrepčevalnici Zemonska vaga z Dolnjega Zemona, Gostišču Mašun in Pizzeriji Coccolo iz Podgrada. Ker pa je bil to ravno čas okrog sv. Martina, se seveda vsi gostinci niso mogli odzvati beltinškemu vabilu. Njihove barve sta v Beltincih zastopali Emilija Deželak in Silva Vičič-Renko. Bili sta toplo sprejeti, kajti v Beltincih živijo prijazni ljudje, širokega srca in odprtih dlani. Ob tej priložnosti se prijateljem iz Beltincev zahvaljujemo za prisrčen sprejem, posebej pa g. Zidarju, ki nas je povabil k sodelovanju. Alenka Penko PRI SLOVENSKI MATICI 0 CERKNIŠKEM JEZERU O enem najzanimivejših naravnih znamenitosti Slovenije, o Cerkniškem jezeru je bilo že veliko povedanega in napisanega. Menda nikoli ne bomo končali tega, saj še marsikaj ni do kraja pojasnjeno in znano. Po eni strani je to naravni pojav, po drugi pa je tesno povezan z življenjem in z ljudmi okrog jezera. Eden največjih poznavalcev jezera Pavel Kunaverje napisal, da dvomi, če bo kdaj izšel obsežen zbornik vsega, kar zadeva človeka, živali in rastline v tej lepi in svojstveni kotlini. 16. oktobra je Naravoslovno tehniški odsek pri Slovenski matici pripravil okroglo mizo o Cerkniškem jezeru. Dopoldne so v Ljubljani govorili o Valvasorjevih pismih z znamenito angleško Royal Society, katere član je bil (Branko Reisp). Razmišljali so o načrtih in problemih Notranjskega regijskega parka (Tine Schein) in o zanimivostih ter novih ugotovitvah ptičje favne tega področja (Slavko Polak). To je bil majhen izsek vsega, kar je mogoče povedati o Direktor Notranjskega regijskega parka Tine Schein ob Cerkniškem jezeru. Cerkniškem jezeru. Vendar so (fot. Ervin Kralj) na okogli mizi nanizali marsikaj, na kar bo treba paziti pri načrtih okog jezera. Zlasti preveč množičen turizem brez občutka za naravo je silno nevarna stvar. Povsem nesprejemljiva so še vedno tleča razmišljanja o hidroenergetskih posegih v ta prostor. Ob vsem tem je treba misliti tudi na domačine in njihovo življenje, ki nikakor ne sme biti okrnjeno in prizadeto. Popoldne so se udeleženci okrogle mize podali k jezeru, kjer so neposredno občutili stvari, o katerih so govorili in razpravljali dopoldne v Ljubljani. Za zaključek so se ustavili pri Kebetu v Dolenjem jezeru, kjer so ob modelu jezera, izbranih slikah in duhovitem pripovedovanju Kebeta sklenili celodnevno razmišljanje o Cerkniškem jezeru. Rajko Pavlovec JOSIP POTEPAN - SKRLJOV 25. oktobra je bilo slovesno ob odkritju spominske plošče ob 160 letnici rojstva Josipa Potepana Škrljovega v dvorani zemonskega gradu. Josip Potepan je bil nad-župan občine Jablanica - Dolnji Zemon, napredni posestnik, sadjar, čebelar, kronist in pionir raziskovanja arheološke in zgodovinske dediščine pri nas. Ploščo sta odkrila Potepanov vnuk Ivan Škrlj in pra pravnuk Vilijem Gombač. Na slovesnosti je bila predstavljena tudi peta številka zbirke Ilirske teme - posvečena Josipu Potepanu, na ogled je bila priložnostna razstava dokumentov o njegovem življenju in delu ter predstavljena poštna znamka z njegovim likom. Josip (Nadoslav) Potepan - Šktljov z Dolnjega Zemona 1848- 1893 Družinske skupine AL-ANON Skupnost svojcev in prijateljev alkoholikov Je pri vas doma problem alkohol in potrebujete anonimno in brezplačno pomoč? Pokličite avtomatski odzivnik 01 251 3000, GSM 041 590 789. Lahko obiščete tudi našo spletno stran: http:// al-anon-drustvo.si ali nam pišete na e-naslov: alano-n@email.si AVTOTRADE, d.o.o., VRHNIKA Sinja Gorica 11, 1360 Vrhnika www.fiatprofessional.si IpROfESSfOHAU GRANDE PUNTO VAN FI0RIN0 DOBLO ČARGO SCUDO OUCATO Široka paleta gospodarskih vozil Fiat Professional ponuja več, kot pričakujete. Vse modele odlikujejo izjemni Fiatovi motorji, prostornost, vsestranska uporabnost in okretnost v vsaki situaciji. BONUS DO 6.000 EUR Pogovor s predsednikom Društva diabetikov Ilirska Bistrica SVETOVNI DAN SLADKORNE BOLEZNI Ko smo zdravi in nimamo nikakršnih težav, se pomena in vloge zdravja v našem življenju premalo zavedamo in prevečkrat ga jemljemo kot samoumevnega. A naša brezskrbnost in sreča se lahko kaj kmalu končata. Le trenutek je potreben in vse se lahko spremeni. Tega se zelo dobro zavedajo tudi sladkorni bolniki, katerih glavna naloga je, spopasti se s svojo boleznijo in z njo živeti. V tednu, ko smo beležili svetovni dan diabetesa, smo se pogovarjali s predsednikom Društva diabetikov Ilirska Bistrica, Ivanom Bergočem, ki nas je seznanil z vsemi pomembnejšimi pojmi ter dejstvo o tej bolezni. Čeprav se o diabetesu veliko govori in je na to temo veliko napisanega, je vsekakor smiselno opredeliti to bolezensko stanje in njegovo pojavnost. Sladkorna bolezen ali diabetes je največkrat opredeljen kot stanje kronično zvečanega krvnega sladkorja (glukoze), ki nastane zaradi pomanjkanja inzulina, ki ga lahko spremlja zmanjšana občutljivost organizma nanj. Posledica je motnja presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Bolezen se tako kaže z značilnimi težavami, ki so posledica zvišanega krvnega sladkorja, npr. obilno mokrenje, žeja, hujšanje, oslabelost, ipd. Sladkorna bolezen je torej zahrbtna, ker nič ne čutimo da jo imamo, posledice pa nastanejo, če jo ne urejamo oziroma za njo sploh ne vemo. Če samo pogledamo primer v naši občini... preko 1000 ljudi ima sladkorno bolezen, v našem društvu pa je včlanjenih 400 članov, od tega približno 20% sopotnikov in sorodnikov diabetikov. Poznamo več tipov sladkorne bolezni, vsem pa je skupno, da je nivo sladkorja oziroma glukoze v krvi previsok, kar strokovnjaki poimenujejo kot hiperglikemija. Več o tem predsednik Ivan Bergoč, ki ima tudi sam izkušnje z omenjeno boleznijo... Tako kot drugod v Evropi in po svetu, je tudi pri nas delež sladkornih bolnikom precej podoben. V Sloveniji imamo približno 8% ljudi s to boleznijo, kar z drugimi besedami pomeni od 80 do 100 tisoč bolnikov s sladkorno boleznijo, od tega jih je več kot devetdeset odstotkov z diabetesom tipa 2. Zdravniki ocenjujejo, da je neodkritih bolnikov v zgodnjih fazah bolezni verjetno vsaj še enkrat toliko. Sladkorna bolezen prizadene tako otroke kot odrasle, vendar te v znatno večjem odstotku. Zapleti s sladkorjem pri diabetesu tipa 1 so posledica avtoimunskega odziva na pomanjkanje inzulina. Pomanjkanje inzulina je posledica nedelovanja trebušne slinavke. Otroci večinoma obolevajo za diabetesom tipa 1, ki je praviloma prirojena oziroma najverjetneje posledica virusne okužbe in posledično spremenjenega imunskega sistema, dedne obremenjenosti ali napačne prehrane. Odrasli, pri katerih bolezen odkrijejo na novo, obolevajo za diabetesom tipa 2. ki je predvsem posledica neustreznega življenjskega sloga, za katerega je značilna nepravilna in preobilna hrana, premalo telesne dejavnosti in razvade, kot sta kajenje in čezmerno uživanje alkohola. Pri tipu 2 sladkorne bolezni je nastanek bolezni posledica pomanjkanja inzulina ali pa odpornosti na inzulin. Odpornost na inzulin nastane, ko trebušna slinavka proizvaja inzulin, vendar se naše celice upirajo njegovi uporabi, zato se poveča nivo sladkorja v krvi. Poleg omenjene Sladkorne bo- ki lahko hkrati prispevajo k boljšemu nadzorovanju le te. Ključno vlogo pri obravnavi diabetikovpa imajo, po mnenju predsednika diabetičnega društva, naslednje ustanove... Začet moramo vsekakor pri splošnih zdravnikih, saj so oni pravzaprav tisti, ki tudi največkrat ugotovijo, da gre pri posamezniku za lezni tipa 1 in 2, poznamo še sekundarno sladkorno bolezen, ki nastane kot posledica drugih bolezni ali delovanja nekaterih zdravil, nosečnostno sladkorno bolezen, ki se pokaže v nosečnosti in navadno izgine po dojenju ter motene tolerance glukoze. In kje so pravzaprav vzroki za tovrstno tako rekoč zahrbtno, nenadno in vse pogostejše bolezensko stanje? Vzrokov za nastanek sladkorne bolezni je zelo veliko, nekateri od njih so npr. ponavljajoče se stanje napetosti, živčnosti; duševni napori; pomanjkanje telesnega gibanja; prevelika telesna teža; neurejena prehrana (preveč ter nepravilna sestava le te)... Sladkorno bolezen uvrščamo med dolgotrajna bolezenska stanja, kar pomeni, da seje potrebno z njo spopadati celo življenje. Zdravljenje torej ne traja le eno obdobje, ampak kar celo življenjsko dobo. Pomembno je torej, da se uspešno preprečuje njen nastanek in se jo, ko se enkrat že pojavi, dobro obvladuje. Žal smo imeli tudi v Ilirski Bistrici predavanja, ko je avtorica knjige trdila, daje diabetes ozdravljiv. Tega seveda ni organiziralo naše društvo in se s tem nikakor ni mogoče strinjati, saj sladkorna bolezen ni ozdravljiva. V vsakem primeru pa lahko zagotovo največ za to bolezen naredimo sami. Ključnega pomena je tu nenehno ozaveščanje, usposobljenost, dosledno merjenje in sledenje krvnega sladkorja,upoštevanje kriterijev meril, vloga gibanja in rekreacije, pravilna prehrana... Ker so bolniki s sladkorno boleznijo prisiljeni spremeniti določene navade v življenju ter se podrediti nekaterim pravilom je pomembno, da so o bolezni seznanjeni tudi vsi družinski člani, sladkorno bolezen in nato ustrezno ukrepajo. V okviru zdravstvenih ustanov je torej sladkornemu bolniku namenjena ambulantna oskrba, psihološka oskrba, zdravilišča ter kot najpomembnejše - diabetolo-ške ambulante. Te so specializirane za obravnavo sladkornih bolnikov, saj posameznike usmerjajo in jim svetujejo. Ena ključnih institucij v slovenskem prostoru, glede svoje razširjenosti in odzivnosti za obravnavo pomen. Zaradi tega ji države posvečajo posebno pozornost. Zdravstveno politiko sladkorne bolezni po svetu temeljno ureja Svetovna zdravstvena organizacija. Kako pa je s samo zakonodajo in pravicami sladkornih bolnikov pri nas? Sladkorni bolniki so kot posebna ciljna skupina pri nas obravnavani znotraj različnih zakonskih aktov in pravilnikov... Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (pravica do krajšega delovnega časa, delna invalidska pokojnina) Zakon o dohodnini (zaradi otroka, ki potrebuje posebno zdravstveno nego se zavezancu prizna olajšava) Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Register bolnikov s sladkorno boleznijo in presnovnimi motnjami - vzpostavitev centra/ zbirke za izmenjavo podatkov med posameznimi podatkovnimi središči pri izvajalcih zdravstvenega varstva v mreži javne zdravstvene službe) Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov (študenti s sladkorno boleznijo so deležni dodatnih točk pri obravnavi za sprejetje v študentske domove) Zakon o usmerianiu otrok s posebnimi potrebami (sladkorni bolniki so obravnavani kot dolgotrajno bolni ter imajo možnost statusa bolnika v šoli) Zakon o zdravilih (sistem referenčnih cen za zdravila za sladkorne bolnike) Zakon o humanitarnih organizacijah (določeni pogoji in merila za te ciljne skupine, je zagotovo Zveza društev diabetikov Slovenije, ki pod svoje okrilje združuje 39 društev po vsej Sloveniji. V društva je včlanjenih več kot 17.000 sladkornih bolnikov, njihovih svojcev in prijateljev ter podpornih članov. Društva diabetikov si prizadevamo, da bi bili ti poučeni o sladkorni bolezni, da ne bi prezgodaj prihajalo do zapletov, ki onemogočajo polno življenje ljudi s sladkorno boleznijo. V okviru društev zatorej izvajamo številne projekte in dogodke, ki članom služijo kot vir informacij ter vir ozaveščanja in izobraževanja. Razširjenost sladkorne bolezni, kronični zapleti in veliki stroški zdravljenja dajejo sladkorni bolezni tudi poseben družbeni organizacije - vtem primeru društva diabetikov, ki imajo ustrezen javni pomen in izvajajo strokovno utemeljene programe na področju socialnega in zdravstvenega varstva) Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (pravica sladkornih bolnikov do raznih pripomočkov pri zdravljenju bolezni - pravica do insulinske črpalke, indikatorjev za določanje glukoze, posebnih ortopedskih čevljev) Zakon o varnosti v cestnem prometu Čeprav so bolniki s sladkorno boleznijo deležni določenih pravic znotraj osnovnih zakonskih aktov, pa v naši zakonodaji ni predpisa, ki bi obravnaval zgolj diabetike. Četudi nacionalna strategija nastaja že osmo leto, tudi te zaenkrat še nimamo in bi bila vsekakor zelo potrebna. Lahko pomeni omenjena diagnoza kakršno koli prikrajšanost v smislu delovne sfere oziroma delovanja v družbi? Delovna zakonodaja v svetu teh bolnikov ne obravnava posebej. Združenja sladkornih bolnikov v velikih državah (ADA - American Diabetes Association, BDA-British Diabetes Association, DDG - Deutsche Diabetes Gesellschaft) so dosegla skupaj s svojimi vladami za sladkorne bolnike zakonsko pravico do dela. Osnovno pravilo je: sladkorni bolnik ne sme biti zapostavljen pri delu ali zaposlovanju. Vsebuje ga tudi priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, ki zahteva od držav, da omogočijo bolnikom s sladkorno boleznijo enakopravnost pri zaposlovanju. Praviloma torej sladkorni bolniki niso prikrajšani za opravljanje kakršnega koli dela, so pa seveda tudi izjeme. Zanimivo je mogoče predvsem to, da se nekateri (glede na odstotek sladkornih bolnikov pri nas in odstotkom le teh v društvih diabetikov) neradi registrirajo oziroma sprejmejo kot sladkorni bolniki. Za nekatere je torej vseeno to še vedno nekakšna vrsta prikrivanja oziroma nekakšno sramovanje, ki pa zagotovo ni smiselno. Še kako koristno bi se bilo namreč družiti, se o tem pogovarjati, skupaj reševati težave .... Sladkorna bolezen postaja gotovo eno najpomembnejših, najpogostejših, najtežjih in žal tudi najdražjih kroničnih bolezni. Pomembno se je seznaniti z omenjeno tematiko ter ji nasploh v družbi posvečati večji pomen. K temu nagovarja tudi predsednik Društva diabetikov Ilirska Bistrica. Rad bi povedal, da se mi zdi zelo nujno, in na tem naše društvo tudi dela, da se čim več diabetikov in njihovih družinskih članov vključi v društvo. Več kot nas bo, lažje bomo bolezen kontrolirali, se usposabljali in skupaj realizirali številne oilje, kijih imamo v društvu. Pozivam torej vse, da se oglasijo v naših novih prostorih, na Levstikovi 5, na Plaču, kjer se bomo skupaj pogovorili, svetovali in družili. V vsakem primeru je to nujno potrebno. Zgolj redni pregledi (navadno na vsake 4 mesece) v diabe-tološki ambulanti namreč ne morejo zadostiti potrebam, ki jih zahteva urejeno ter kakovostno življenje teh bolnikov. V društvu aktivnosti in druženja izvajamo precej pogosto in s tem veliko doprinesemo k svojemu zdravju ter boljši kvaliteti življenja. Doris Komen MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA Lepo in urejeno okolje je porok za prijetno počutje in boljše delo. Zato ni naključje, da Območno obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica , že od podpisa protokola o sodelovanju med Turistično zvezo Slovenije in Obrt-no-podjetniško zbornico Slovenije, sodeluje v projektu Moja dežela-lepa in gostoljubna in organizira panožno tekmovanje. Zaključno prireditev, s po- delitvijo priznanj najzaslužnejšim, pa že od samega začetka družno pripravlja z Občino Ilirska Bistrica. Prav slednje daje projektu še večji pomen. Priznanja za najlepše urejene obrtne obratovalnice v letu 2008 so prejeli: Okrepčevalnica, Janez Knafelc, s.p. iz Knežaka, Pizzerija Coccolo, Silva Vičič-Renko, s.p. iz Podgrada in Šiviljstvo Sanja, Sanja Udovič s.p., Atelje Brigita, Brigita Matko, s.p. in Kemična čistilnica Elda, Elda Pugelj, s.p. iz Ilirske Bistrice. Čestitamo ! Alenka Penko ZA NAMI JE OSMA PODELITEV MOJSTRSKIH DIPLOM Od leta 2000, ko so bili ponovno uvedeni mojstrski izpiti je v sistem opravljanja mojstrskega izpita vstopilo preko 3500 kandidatov. Nekaj manj kot 2200 mojstric in mojstrov pa si je uspešno pridobilo enega izmed 51 mojstrskih nazivov. S tem so se uresničile dolgoletne želje in prizadevanja slovenskih obrtnikov, pa tudi uporabnikov obrtniških izdelkov in storitev. Čeprav še zdaleč ni vse zaključeno in dokončano, kajti ves čas si snovalci programa prizadevajo za njegovo nadgradnjo, pa naj si bo to s Klubom mojstrov Slovenije, združenjem sodnih izvedencev in cenilcev na področju obrti, uvedbo zlatih vajencev in podobno. Znanje in spretnosti so vrednote za vsakega obrtnika. Za obrtne mojstre pa predstavljajo osnovno gonilno silo, ki prikazuje naprednost določene dejavnosti oziroma obrtnega poklica. Letošnjega 10. novembra je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekala že osma podelitev mojstrskih diplom. Himno Gaudeamus igitur je zapelo 144 novih mojstric in mojstrov ter 13 »zlatih vajencev«. Še posebej smo bili ponosni na naši dve novi mojstrici, frizersko mojstrico Tanjo Velikanje in mojstrico kozmetične nege Bredo Hrabar. Tako kot vsako leto doslej je tudi tokratno podelitev spremljal bogat kulturni program. Najvišji predstavniki države in obrti, pa so s svojo prisotnostjo še dodatno pripomogli k svečanemu vzdušju. Alenka Penko STOJAN KOVAČIČ - DRUGI VARILEC V SLOVENIJI S CVETJEM IN SONCEM V NOV DAN Stalnica zaključne prireditve Moja dežela-lepa in gostoljubna je tudi razstava S cvetjem in soncem v nov dan. Na letošnji razstavi, ki je bila na ogled dva dni, so se predstavili domači cvetličarji in vrtnarji ter nekateri obrtniki, ki se ukvarjajo s storitvenimi dejavnostmi, vse osnovne šole, vzgojno-varstveni oddelki, društvi Vezi in Tuščak, nekateri posamezniki, VDC in ustvarjalci XX. srečanja mladih likovnikov ex-tempore Snežnik 2008. Skratka bilo je vsega po malem, vse pa je bilo zelo domiselno in lepo. Alenka Penko Mladi obrtnici Sanja Udovič in Brigita Matko sta predstavili vse za poroko. Eezrnk PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net Vojkov drevored 2 6250 Ilirska Bistrica PROSTORSKO URBANISTIČNO KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO NAČRTOVANJE ML 'Sli D D ID iff ARHITEKTURA IZDELAVA VSEH VRST PROJEKTOV ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA Izdelava prostorske in uf ifJIM POVEZANO SVETOVANJE URBANIZEM BANISTICNE DOKUMENTACIJE TER STROKOVNIH PODLAG 24. oktobra je na Inštitutu za varilstvo v Ljubljani potekalo odprto prvenstvo slovenskega društva za varilno tehniko. Med najboljšimi je bil tudi Bistričan Stojan Kovačič, lastnik podjetja Instalacije Stojan Kovačič s.p.. V izredno močni konkurenci je dosegel odlično drugo mesto za kar je prejel priznanje društva za do-sežekvvarjenju TIG, MAG, elektro-bločni in plamenski način varjenja. Nagrado mu je podelil Marjan Rojc - predsednik strokovne komisije. Čestitamo ■ ■I 041/869 727 ^GRADBENIŠTVO SAFTIČ I SAFTIČ ZDENKO s p. JELSANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si GOSTILNA s prenočiš PC 111 ..........Ema Deželak: i ‘ tJUlenje 64, 6254 Jelša/ ' ' te/.: +386 (0)5/71-42-64 . G$M:+386 41 747 657 ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 URNIK po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h Ordinacija IL, BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 1300- 1930 in torek T-1330 tel. 711 21 36, 711 21 40© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14°°-2030 in sreda 700- 1330 tel. 726 50 04, 726 54 01© OBČNI ZBOR DRUŠTVA Ah! Kako dobro dene pluti svojemu hrepenenju naproti brez postanka ... (F. Mistral) Resda je nova sezona že v polnem teku, a potrebno je bilo jasno začrtati pot, po kateri bomo letos hodili in postaviti cilje, ki jih želimo doseči. Zato smo se pevci MePZ »Tabor Kalc 1869 Knežak«, naši častni člani ter povabljenci društev, s katerimi sodelujemo, z veseljem zbrali na občnem zboru 2008. Več glav, več ve - in glede na to, da je bila prisotnost skorajda stoodstotna, so ideje kar deževale... Polni elana in delovne vneme smo se odločili, da bomo našim krajem in širši okolici ponudili še kaj več kot petje, čeprav le-to ostaja naše osnovno poslanstvo in najprijetnejše opravilo. Pa vendarle smo se strinjali, da lahko veliko naredimo še na področju turističnih in športnih dejavnosti. Cilje, ki smo si jih zadali, bomo skušali doseči pod predsedstvom Andreja Novaka. Poleg izvršnega odbora mu bosta v največjo pomoč podpredsednika Anamarija Ludvik in Tadej Kogovšek, vsekakor pa se tudi ostali člani društva ne bomo izogibali dela in druženja, ki pač hodita z roko v roki. In če upoštevamo dejstvo, da je osnovno vodilo delovanja društva ostalo lepo petje, kakovostno izpeljana prireditev in prijetno druženje po njej, lahko v sezoni 2008/2009 pričakujemo veliko petja, obilo športnih, turističnih in seveda kulturnih prireditev. Vsekakor ob tem veselja ne bo manjkalo. Če vsemu temu prištejemo še 15-letnico delovanja zbora in 140. obletnico tabora na Kalcu, po katerem smo si nadeli ime, se bomo prav gotovo potrudili, da bo sezona 2008/2009 jubilejna in uspešna, skratka nepozabna. Obljubimo vam lahko le, da se bomo pridno trudili, da bomo vsa pričakovanja izpolnili. Teja Tomšič POHOD NA KOZLEK Pohod Črne njive - Kozlek - Črne njive nedelja, 16. 11.2008 Pohod na Kozlek avtor: Drago Seizovič Na čudovito sončno in toplo jesensko nedeljo smo se v zgodnjih dopoldanskih urah zbrali na Črnih njivah (610 m), kjer sta bila izhodišče in cilj našega pohoda. Verjetno tudi zaradi razmeroma zgodnje ure smo bili tam med prvimi, če ne štejemo nekaterih stalnih in vztrajnih jutranjih rekreativcev, ki so takrat že zaključevali svojo rutinsko rekreacijo. Pred odhodom se nas je zbralo petnajst pohodnic in pohodnikov, od katerih pa so se trije odločili, da bodo prekrasen dan izkoristili za obisk nekoliko višjih nadmorskih višin (Snežnika). Pri tem seveda ne smem pozabiti omeniti dveh štirinožnih pohodnikov, ki sta se pogumno odpravila z nami in pohod opravila brez večjih težav (razen morda nekaj malce bolj razgretih bližnjih srečanj z drugimi pasjimi rekreativci). Skupaj nas je bilo torej štirinajst (in celih dvaintrideset nog, pohodnih palic ne štejemo). Pohod smo začeli približno točno ob predvideni uri (9.00 + akademska četrt + bistrških 10), ko smo se čez jaso na nasprotni strani ceste spustili do vstopa v »gasilsko« pot. Že kmalu po nekaj prvih korakih nam je večini začelo postajati vroče, zato smo v izogib tveganju »zakuhanja« slekli odvečne kose oblačil. Med potjo proti Ahcu (799 m) smo med drugim splašili veverico in »prehiteli« gozdarski traktor. Po približno uri hoje smo dosegli vrh, kjer smo med razvalinami stare srednjeveške cerkvice malo »počinili«, se fotografirali, vpisali v vpisno knjigo ter se nato po krajši strmi stezi (palice so prišle zelo prav) spustili do gozdne ceste, ki proti jugovzhodu vodi v Jasen in ločuje Ahec od grebena, ki se nadaljuje proti Kozleku. Sledila je prijetna, »malo gori, malo doli« hoja po grebenu nad zgornjo dolino Reke (Podgoro), skozi borovce in po jesenskem listju do Golega vrha (859 m), ki v resnici ni tako gol, kot bi lahko sklepali iz imena. Po blažjem spustu smo prečkali »vrbiško« pot ter se vključili v Evropsko pešpot E6, ki nas je prek Srednjega vrha (923 m), priljubljenega med jadralnimi padalci, pripeljala do našega težko pričakovanega cilja (pravzaprav polcilja, saj nas je čakala še vrnitev) - Kozleka (997 m), do katerega smo morali premagati še zadnji večji klanec. Do tu smo potrebovali slabe tri ure. Na Kozleku, kjer vsaj do našega prihoda ni bilo kakšne posebne gneče, smo si vzeli daljšo pavzo, pomalicali slastne doma narejene sendviče in druge dobrote (vključno z majonezo) ter spili zelo dober čaj, ki ga je pripravil oskrbnik koče. Na »uradnem« vrhu Kozleka, ki leži nekaj metrov od koče, smo se še slikali ter uživali v razgledu na celotno dolino, okoliške vasi, Učko s kvarnerskimi otoki in druge hribe. S Kozleka smo se vračali po »klasični« poti, ki jo obiskovalci tudi najpogosteje uporabljajo. Nekaj metrov pred cesto Ilirska Bistrica - Sviščaki smo krenili proti zahodu in po delu že omenjene Evropske pešpoti (ki jo pohodniki, kot smo ugotovili na podlagi shojenosti in zaraščenosti, bolj poredkoma uporabljajo) sestopili do vznožja Ahca, kjer smo že bili nekaj ur pred tem. Ker za ponovni vzpon na Ahec po »ta strmi« med udeleženci pohoda ni bilo kakšnega posebnega navdušenja, smo se držali prvotnega načrta in se po rahlo vzpenjajoči se gozdni cesti mimo prikupne vikendice dosegli glavno cesto. Čeprav hoja po asfaltu pohodnikom in planincem običajno ni ravno v užitek, kakšnega pritoževanja in zmrdovanja med našimi pohodniki ni bilo zaznati, verjetno tudi zato, ker je šlo odtlej vse samo še navzdol in so bile Črne njive, naš končni cilj, tako rekoč tik za drugim naslednjim ovinkom. Na Črnih njivah, kamor smo prispeli po skupno dobrih petih urah in pol hoje in vmesnih postankov, nas je pričakala velika množica ljudi (ki seveda ni bila tam zaradi nas, temveč zaradi prelepega vremena in »bistriške tradicije«). Vidno zadovoljni s »podvigom« smo si v nam dobro znani brunarici privoščili še pijačo in ob pogovoru orisali možnosti izvedbe novih podobnih pohodov v prihodnosti. Primož, TD Bistre ČESTITAMO Harije - Marija Hrvatin je dolgoletna cerkvena pevka in aktivna članica društva KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij. Rada vrtnari in neguje cvetje. Zato ni naključje, da že vrsto let skrbi za lepšo podobo vasi, posebej vhod v vas in okolico kapelice Matere božje, za kar smo ji vaščani še posebej hvaležni. Pred kratkim je praznovala okrogel življenjski jubilej. Vaščani, pevski prijatelji in člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij, ji ob tej priložnosti izrekamo zahvalo za njeno požrtvovalnost in trud ter ji želimo še veliko srečnih, zadovoljnih, zdravih uspešnih let. Cerkveni pevski zbor Harije ZAHVALA SPONZORJEM, DONATORJEM IN PROSTOVOUCEM pri obnovi koče Draga Karolina na Snežniku v obdobju 2006-2008 Koča na Snežniku je ena zadnjih v Sloveniji, ki jo oskrbujemo zgolj s človeškimi močmi. Ni žičnice, ni dovozne poti .Vse kar potrebujemo, prinesemo na ramah. Vseeno nudi obiskovalcem prijetno zatočišče. Toliko bolj, če se zavedamo, da je za naše udobje potrebno vsako poleno, liter goriva, pločevinko pive ali fižola prinesti v nahrbtniku. Ocenjujemo, da bi se ponudba bistveno podražila, če bi si privoščili helikopterski prevoz. Društvo ne stremi k temu, da bi koča na Snežniku postala »luksuzna«. Želimo jo ohraniti skromno, čisto, domačo in gostoljubno. Trudimo se, da oskrbnikom pomagamo izboljšati delovne pogoje. Nazadnje je bila koča temeljito obnovljena pred približno 30 leti. Sledile so nekatere posodobitve in k temu stremimo še danes. Z leve proti desni: Grozdana Česnik - predsednica nadzornega odbora PD Snežnk, Bojan Gorjanc - kot predstavnik Piama d.d., sponzor (nadomestil je opr.odsotnega dir. Radoša Gregorčiča), Anica Dovgan Stare - vodja Banke Koper p. e. Ilirska Bistrica, ki je tudi sponzor, Marjan Mateta - direktor Mitola, ki je sponzor in donator, Darinka Dekleva-predsednica PD Snežnik, zraven nje Mojca Turkovič, vodja gradbeno investicijskega odbora PD Snežnik, zadaj med Darinko in Mojco se smeje Mirko Kuret in z desne vse podpira Bernard Baša - oba prostovoljca, ki bosta še dolgo sodelovala z društvom. V soboto, 15. novembra 2008, smo povabili na Snežnik vse pomembne organizacije, posameznike in prostovolce, ki so finančno ali s pridnim delom pripomogli, da smo v zadnjih dveh letih v koči in ob njej postorili kar je bilo dogovorjeno, v skladu s sredstvi in danimi možnostmi. Udeležba s strani sponzorjev in donatorjev je bila skromna, a žlahtna. Predstavnice društva smo gostom razkazale obnovljeno kuhinjo, nov štedilnik, shrambo in pomožne prostore obite z lesenim opažem. Ponosni na nova okna čakamo še na montažo novih notranjih vrat. Od daleč je viden mogočen 17m dolg podporni zid ob koči, ki smo mu letošnjo jesen dodali varnostno ograjo. Oskrbnikov ne skrbijo več zaloge vode, ker smo uspeli obnoviti »štirno«. Ukrotili smo ogenj, ki je kukal skozi špranje preperelih dimnikov. Obeležji v zahvalo sponzorjem in donatorjem visita na vidnem mestu v koči. Dodali bomo še slike, kako je obnova tekla, o veliki helikopterski akciji Slovenske vojske in množici ljudi, ki so delo opravili. Direktorjem - sponzorjem smo predstavili delo in načrte za naprej: imamo večino materiala za ureditev bivaka, uredili bomo ploščad pred kočo, našo pozornost priteguje pločevinasta streha, ki jo načenjajo udari strel in druge težke vremenske razmere. Naslednji večji zalogaj vidimo v ponovni elektrifikacije koče in nekaterih bolj ekoloških pristopih. Janja in Slavko Škobrne, naša cenjena oskrbnika, sta se nam v svojem imenu zahvalila za vse, kar je bilo postorjenega, mi pa njima, saj sta bila poleg vodstva društva steber obnove in sta s prijaznim pristopom in podjetnosto veliko postorila sama oz. s svojimi prijatelji. Seveda sta nas postregla, in mi smo postrežbo ocenili s »s kruhom pomazano«. V času našega ogleda je kočo zasula množica sedemdesetih otrok iz Poljanske doline in Goriškega, zato smo se mi povzpeli na vrh gore, se nastavili objektivu in uživali v pogledu proti soncu in morju ter v meglo odete doline. Od tam vas prisrčno pozdravljamo! Darinka Dekleva ČAROBNO V VVE P0D60RA KUTEŽEVO Vse se je začelo s pravljico o čarovnici Vilmi, ki je moje mlade poslušalce, člane skupine Zajčki, tako navdušila, da sem jim jo morala kar trikrat prebrati. V naslednjih dneh smo tako in drugače posnemali slavno čarovnico. Preizkusili smo se v čaranju, a čarovnije pogosto niso delovale, zdelali smo čarovniške klobuke, palice, netopirčke, duhce...Učilnica je postala pravo čarovniško gnezdo. Duhci in netopirji so viseli na veji pritrjeni pod strop, na velikem plakatu na zidu pa nam je ves čas delala družbo Vilma na metli, po učilnici so bile nameščene buče, ki so jih prinesli varovanci od doma...Največjo smo izdolbli in na eni strani izrezali odprtine za usta, nos in oči. Nestrpno smo čakali četrtka, ko smo se tudi mi prelevili v čarovnike in čarovnice. Oblečeni v čarobne plašče, pokriti s čarobnimi klobuki, s čarobnimi palicami v rokah smo rajali ob izrezljani buči, v katero smo dali svečo in jo ob tej priložnosti prižgali, prepevali smo vesele pesmi v družbi nekaterih staršev in starih staršev ter najmlajših varovancev naše enote. Bilo je vedro, čarobno dopoldne polno razigranega otroštva. Da pa smo bili ves teden zelo ustvarjalni in smo pri delu uživali, so poleg vzgojiteljic in pomočnic poskrbeli še kuharica, hišnik in starši. Pomočnica vzgojiteljice Barbara Maljevac NAŠE MESTO V mesecu novembru smo se dogovorili, da bomo bolje spoznali naše mesto. S pomočjo grafoskopa smo skupaj prerisali na steno zemljevid mesta. Vsak dan smo spoznali nekaj novega. Hodili smo na sprehode in si ogledali križišča, hiše, bloke in razne znamenitosti mesta. V četrtek, 6.11.2008 smo se z dežniki odpravili na hrib Svobode, da si ogledamo spomenik in mesto, ki leži okrog hriba. Na vrhu pa smo doživeli presenečenje. Z dvigalom so na kamion naložili in odpeljali tank in top, ki smo si ga vedno radi ogledovali. Ko smo se vračali v vrtec, so se otroci o dogodku pogovarjali in naju spraševali, ali bodo tank in top pripeljali nazaj. Vendar jima na vprašanje nisva znali odgovoriti. Spoznavanje našega mesta se je v naslednjih dneh nadaljevalo. Čeprav je deževalo, smo se z dežniki in obilo dobre volje odpravili na obisk SKB banke. Ogledali smo si prostore in vsak je dobil hranilnik PARI in pobarvanko. Do konca meseca si bomo ogledali še policijsko postajo, knjižnico, dom starejših občanov, ZD in še marsikaj drugega. Otroci iz skupine medvedki, Helena in Miranda, OŠ Antona Žnideršiča, enota vrtec. Kakovostne storitve na podlagi večletnih izkušenj. SPLOSNO ZIDARSTVO Stanko Iskra s.p. Novokračine 23 6254Jelšane Telefon: 041/655 710 zidarstvo.stanko@siol.net LUTKE IZ ODPADNEGA MATERIALA Na OŠ Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice smo izdelovali lutke iz odpadnega materiala. Izdelali smo male čarovnice in Kitajčke. Učenci OŠ Dragotina Ketteja SPOMIN NA PREŠERNA IN TRUBARJA Na OŠ Podgora smo dva kulturna dneva posvetili velikima možema naše zgodovine. V ponedeljek , 6.10.2008, smo se učenci predmetne stopnje odpravili po Prešernovih stopinjah. Najprej smo odšli v Kranj, kjer smo si ogledali Prešernovo spominsko hišo. V njej je imel Prešeren pisarno in sobo. Po ogledu Prešernovega mesta, smo se odpeljali v Vrbo, pesnikovo rojstno vas. Ogledali smo si njegovo rojstno hišo in vodička nam je pripovedovala, kako so nekoč živeli. Predstavila nam je prostore v hiši (hišo, vežo, kamro in črno kuhinjo) ter stare gospodinjske pripomočke: v veži je bila miza, na kateri so mesili kruh; v hiši smo videli kamin, ob katerem so se greli in spali v mrzlih mesecih, tam je bil tudi bogkov kot ter miza s stoli. V kamri je bila ena večja postelja za starše in zibelka za najmlajšega otroka. V črni kuhinji smo videli omelo, burkle za prijemanje posode, lopar, veslico ter grebla. Po ogledu hiše smo se odpravili proti središču vasi, kjer raste 200-letna lipa. Okoli nje stoji šestnajst kamnitih stolov, na katerih so nekoč gospodarji kmetij razpravljali o tekočih zadevah. Na gričku nad Prešernovo domačijo stoji cerkev Sv. Marka s sledovi prvotne romanske zasnove in zanimivimi freskami. Pot nas je vodila še v Žirovnico. Tam smo videli hišo Prešernove matere in obiskali Čopovo spominsko hišo, kjer smo si ogledali kratek film o krajih pod Stolom. Hiša Matije Čopa je bila tudi naša zadnja postaja. Spominu na reformatorja Primoža Trubarja smo namenili kar nekaj aktivnosti na šoli. V torek, 21. oktobra smo pod vodstvom učiteljice Jerice izdelovali inicijal-ke, ki so v Trubarjevem času krasile veliko knjig. Seznanili smo se s kaligrafijo in se učili gotice. Učenci, ki so pri likovnem pouku izdelali matrice iz linoleja, so jih odtisnili v več barvah. V četrtek, 23. oktobra smo izpeljali še tehniški dan. Pod vodstvom Učitelja Taša smo se učili knjigovezništva. Vsak učenec je naredil svojo knjigo, v katero smo vključili izdelke, ki smo jih pripravili v torek. Vse smo predstavili na razstavi. V petek, 24. oktobra, pa smo pod vodstvom učiteljice Andreje pripravili zaključek s prireditvijo, na kateri se je vsak razred predstavil s svojo točko o Primožu Trubarju in njegovem času. Novinarski krožek OŠ Podgora LOGIKA NA OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA Novo šolsko leto smo pričeli kar se na intenzivno še posebno na področju logike. Že v mesecu septembru nas je čakalo šolsko tekmovanje. Tekmovanja se je v letošnjem letu udeležilo 49 učencev. Letos so se prvič priključili tudi učenci 4. in 5. razreda. Dosegli so zelo lepe rezultate in s tem dobili spodbudo za tekmovanje v naslednjem šolskem letu. Posebna pohvala gre učencu Patriku Ceglarju saj je v skupini učencev iz 9. razreda dosegel vse možne točke. Prejemniki bronastih priznanj: do 5.razreda: Iva Štefanija Slosar Nejc Ujčič Dane Sirk 6. razred Maja Udovič Mojca Primc Maša Iskra 8. razred: Andrej Iskra Žiga Toman Kristina Šlosar 7. razred: Jan Ujčič Mark Grlj Erika Milutinovič Saranda Žogaj 9. razred: Patrik Ceglar Diana Iskra Tina Hostinger Učenci Jan Ujčič, Mark Grlj, Andrej Iskra, Žiga Toman, Patrik Ceglar in Diana Iskra so se tudi udeležili Državnega tekmovanja, ki je potekalo 18.10. 2008 v Postojni. Učenec Andrej Iskra iz 8. razreda je dosegel srebrno priznanje na državni ravni, zato mu iskreno čestitam. Vsem učencev pa želim še veliko aktivnega sodelovanja. . , . , . Nataša Olenik Andrej Iskra (prvi z leve) Delovni cas: | Delavnik ; [j. j Sobota j [Nede^ainpraznmf' Zaprto Dežurstva od 19:00 do 21:00 od 19:00 do 21:00 Delavnik mm Sobota iiR mmammmm Nedelja in prazniki od 9:00 do 11:00 in od 18:00 do 19:00 KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica »ZALAUFALI SMO S PUNO PARO« Novinarji smo se spet potrudili in pripravili nekaj prispevkov o dogodkih na naši šoli, ker se pač vsako leto na šoli dogaja nekaj posebnega. Vsi nestrpno pričakujemo začetek leta 2009, kajti g. župan je za takrat napovedal začetek dograditve šole. Na naši šoli ima vsak dan kakšen pomen. Pa izberemo tiste bolj pomembne! - Ker je naša pot v šolo (posebno iz Dolenj) zelo nevarna ( ni pločnikov, prometa pa vedno več ), nas je obiskal policist, ter učence nižjih razredov in vrtca popeljal po poti od Jelšan do Dolenj in jih poučil, kako se pravilno prečka cesto. V okviru projekta SKUPAJ ZA VARNOST bomo imeli še predavanja o prometu, petardah in nasilju. slovesnosti v Lipici ob obisku britanske kraljice Elizabete II. in vojvode Edinburškega. Srečanje je bilo nekaj posebnega, nekaj, kar ne doživiš vsak dan. Ista skupina se je odpravila tudi v gostilno Grili Danilo ter se seznanila s strežbo in se poizkusila v čiščenju lig- sprejela prvošolce med planince ter jim podelila planinska imena in planinske dnevnike. - Učenci 8. in 9. razreda so se odpravili na Iiterarno-zgodovinsko-geografsko ekskurzijo po Dolenjski ter si ogledali kraje, ki so še posebej pomembni za kulturni razvoj Slovencev. -V okviru priprav na vpis v srednjo šolo so devetošolci obiskali Center za informiranje in poklicno svetovanje v Postojni. - Imeli smo že zbiralno akcijo starega papirja. Nabralo se je veliko časopisov, raznih revij, imenikov, starih zvezkov, škatel... Skupaj smo zbrali 2890kg starega papirja. Morda Za varnost je poskrbela tudi Zavarovalnica Triglav, saj nam je podarila kolesarske čelade. Hvala. - Oh, ja, ker smo že pri kolesarskih čeladah, bi se radi pohvalili, da smo se udeležili občinskega tekmovanja Kaj veš o prometu in osvojili 1. mesto, ki je naši šoli prineslo novo kolo. - Tekmovali smo tudi iz logike in trije učenci so se uvrstili na državno tekmovanje. Čestitke tekmovalcem! - Ob dnevu slovenskih lekarn nas je obiskala farmacevtka iz Lekarne II. Bistrica ter se z učenci razredne stopnje pogovarjala o lekarni, zdravilih, boleznih, zdravljenju, predstavila je različne oblike tablet, sirupov, kapsul, svečk, mazil in drugo. - Sodelovali smo na likovnem tečaju Kobilarna Upica in na 20. Ex-tempore Snežnik 2008 na Sviščakih. Učenci turistične vzgoje z mentorico Martino Čuček so se tudi udeležili njev. Hvala vsem! - Izvedli smo že dva naravoslovna, tehn., in športna dneva. Na enem izmed njih je naša dolgoletna sodelavka in planinka, Dora Kalčič, ta številka ni vratolomno velika, vendar postane večja, ko povemo, da je na šoli le 52 učencev. V letošnjem letu bomo imeli še eno takšno akcijo. - Pred jesenskimi počitnicami smo tudi očistili okoli naše šole in okrog spominskih obeležij ter se s prižganimi svečkami in komemoracijo spomnili vseh padlih. - Pridno ustvarjamo tudi izdelke za miklavžev sejem ter se pripravljamo z igrico Sneženi mož za nastop DEDKU MRAZU. Prav tako pa skozi vse leto poteka tudi eko bralna značka, angleška in slovenska bralna značka, zbiranje kartuš, priložnostne razstave ( »Moja dežela - lepa in gostoljubna«...) ter še naprej priprave na razna tekmovanja. Tulku za an buot. Novinarji OŠ Jelšane z ment. Nives Pirih PGD KNEŽAK V 0KT0BKU Mesec požarne varnosti je bil verjetno za vse gasilce širom Slovenije kar aktiven mesec. Pri tem nismo zaostali niti kneški gasilci, ki smo se aktivnosti lotili kar takoj na začetku meseca, ko smo pričeli z dolgo pričakovano akcijo menjave dotrajane azbestne kritine na gasilskem domu. Začetnih del smo se lotili sami in v prvem vikendu odstranili vso kritino, zamenjali uničene lesene tramove in deske, le-te zaščitili s tekočino proti škodljivcem in celotno ostrešje pripravili za postavitev paropropustne folije ter kritine, ki jo je položil usposobljeni izvajalec. Pri odkrivanju je sodelovalo preko 40 gasilcev, ki smo v dveh dneh vložili veliko napora, da bo gasilski dom ohranil svojo »kapo« za naslednjih najmanj 30 let. Pri investiciji, ki je presegla 20.000 EUR, pa je sodelovala tudi Krajevna skupnost Knežak. Da bi vse krajane osvestili pred požari v naravi smo raznašali plakate in zgibanke, še bolj pa smo se potrudili pri otrocih iz Osnovne šole Kne- Otvoritev fotografske razstave »Še smo tovariši«, Predsednik PGD Knežak Erik Delost (levo) in avtor razstave Stojan Spetič v gašenju. Da bi jim izvlekli karseda največje nasmeške, pa smo jih za piko na i popeljali tudi z novim GVC 16/25 ter GVM-1. S tem smo otrokom polepšali dan ter mogoče pridobili tudi kakšnega udeleženca več pri gasilskem krožku, ki na osnovni šoli Postroj po končani vaji (Foto:Stojan Spetič) žak, ki smo jih povabili v naš gasilski dom na dan odprtih vrat. Povabilu so se odzvali v petek 17.10., ko smo jih na predstavitev dobili kar preko 80 z njihovimi učitelji. Otroci so bili razdeljeni v skupine, da je bilo delo preko dopoldneva lažje. Predstavili smo jim zgodovino in razvoj gasilstva na kneškem, gasilsko zaščitno opremo, gasilska vozila in tehniko, na koncu pa naredili prikaz gašenja začetnih požarov z gasilniki. Najbolj zagreti učenci so tudi sami poprijeli za gasilske aparate in se preizkusili deluje že veliko let. Pri tem smo letos poskrbeli za presenečenje, saj bomo sodelovali z PGD Zagorje in njihovimi udeleženci krožka. Že naslednji dan, vsoboto 18.10., smo najprej sodelovali v gasilski po-kazni vaji pri naših sosedih PGD Zagorju, kjer so na vaji preizkusili tudi svoje bolničarje z realistično prikazanimi poškodbami udeleženih pri požaru. Postopke pri poškodovancih je budno spremljalo medicinsko osebje iz Postojne, po koncu uspeš- ne vaje pa je sledil še zanimiv prikaz delovanja defibrilatorja. Le dobro uro za prvo vajo pa smo tudi sami izpeljali pokazno vajo in sicer požara v kotlovnici v stanovanjsko-poslovnem objektu s poškodovancem, ki je neuspešno poskušal pogasiti požar. Vaja je seveda uspela in poškodovanec preživel, kot se za take situacije spodobi. Toda zaključek vaje ni pomenil konec vseh aktivnosti za tisti dan. Takoj po vaji smo v sodelovanju z našim članom Stojanom Spetičem, ki je hkrati tudi član Fotokluba Sušeč, slavnostno odprli prvo gasilsko fotografsko razstavo v občini Ilirska Bistrica. Stojan je v svoji razstavi, ki jo je poimenoval »Še smo tovariši«, predstavil delovanje gasilske organizacije na področjih preventive, gasilskih intervencij, tekmovanj in ostalih dejavnosti. S to razstavo, ki jo je na dan otvoritve obiskalo veliko ljudi, med njimi tudi župan občine Ilirska Bistrica Anton Šenkinc, smo tematsko zaključili povsem gasilski dan v Knežaku. Aktivnosti, ki so zahtevale veliko priprav, so bile vtem mesecu uspešno zaključene. In čeprav se leto že počasi izteka, pa to ne pomeni, da bomo v zadnjih mesecih počivali, saj smo se sedaj ravno ogreli na delovno temperaturo. Erik Delost, PGD Knežak kollSter Dolenje 2a, 05/788 60 10 Prodaja vozil OPEL, 05/788 60 09 PE Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 1KLJJM imuM® POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE Merjenje izpušnih plinov, optična nastavitev podvozja I POOBLAŠČENI OPEL-0 SERVIS L IN PRODAJALEC VOZIL OPEL-©- I delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-320 fax: 05/71 -41 -1 24 Novosti iz samostana „Kar bo prinesla prihodnost, je v božjih rokah!" (bi. mati Terezija Gerhardinger) „NEKAJ ČRTIC ZA KRONIKO TRNOVSKEGA ZAVODA" 21. novembra sestre praznujemo 120 letnico prihoda v Trnovo. V teh letih se je zgodilo ogromno: skupaj s prebivalci doline reke Reke so sestre dale skoz prvo in drugo svetovno vojno, preživele tako in drugačno politiko in so še vedno tu. Preživele so z vero v božjo previdnost in z dobroto ljudi. Po dobroti ljudi, ki so videli potrebo vzgoje in izobrazbe deklet, so tudi bile povabljene v te kraje. Na kakšen način se je to zgodilo, je za Šolsko kroniko v letu 1888/89 spisal Janez Bilc: „Staro, prvotno hišo samostansko je zidal neki, še sedaj živeči, v Reki bivajoči Trnovec, Mavrič, po domače Furdar pred kakimi 45 leti. Mislil je, da se bo semkaj v njegovo novo zgradbo preselilo Bistriško c. okrajno sodišče. Hiša bi bila se ve premajhna in nepripravna v to svrho. Možu je menda primanjkovalo denarja in zadolžil seje pri zidanju. Kupil je hišo na dražbi g. Janez Valenčič- Jejček, kateri jo je bil pripravil in priredil za privatna stanovanja. Mnogo let je v njej prebival ranjki stari sodnjiski adjunk gospod Resman. Gospod Valenčič je večkrat izrazil misel, da bo hišo pozidal v kapelo, ali v podružno cerkev. Nato mu je neki prijatelj po gospodu zdravniku Francu Bachmanu sporočil, da bi bilo bolj pomembno, da bi hišo daroval v kak drug dober namen, da bi na primer pozval kak ženski pobožni red, kise trudi s podukom in z vzgojo ženske mladine. Gospod Valenčič je temu pritrdil in naročil g. Bachamu, ki je bil zato ves vnet in je imel v Mariboru v samostanu hčerko Ludmilo v vzgoji, naj govori osebno z Mariborskimi redovnicami, da bi one prevzele hišo in zemljišče, katero jim je pripravljen darovati. 30. avgusta 1978 sta bili v Trnovem dve redovnici iz Maribora, čast. Prednica in sestra Angela Križanič, da sta si ogledali hišo in zvedeli kako in kaj je s to zadevo. Redovnici sta bili Zakonca Ivan (1835- 1910)in Ivana Valenčič(1841 - 1908): zacjOVoljni z njuno obljubo, da bosta samostan in dekliško šolo podpi- vencjar se je vsa zadeva iz raznih vzrokov odložila. Gospod dekan Matija Štrucelj in po njegovi smrti dekan Janez Urbanček sta imela pomisleka in skrbelo jih je kako se bodo redovnice vzdrževale. Zatorej se je vsa zadeva odkladala, dokler ni sedanje gospod dekan Ivan Vesel vso stvar razložil milostljivemu knezoškofu Jakobu Missiji, koso 25. maja 1886 delili v Trnovem zakrament sv. birme. Knezoškof so poslali po gospoda Valenčiča, izrazili željo, da bi prevzele ostavč. sestre „de Notre Dame" in so blagi nadpastir delovali in podpirali blago misel, dokler ni bila izpolnjena 20. novembra 1888. (Najprej so zopet zaprosili mariborske sestre, ki pa niso mogle ugoditi prošnji. Op. avt.) Knezoškof so sami blagoslovili hišo in slovesno vpeljali v novi samostanček 2 redovnici č. predstojnico Risba prvega samostana iz leta 1889 s.lngondo in s. Cirilo. Kako seje samostan in šola ter ostav povečal in razvil podpiran po preblaženi Devici Mariji, kateri je posvečen, tega se lahko vsakdo prepriča, kdor vidi lepo zgradbo in veliko število deklic, šolaric in gojenk, katere podučujejo neumorno delavne častite sestre." pripravila s. Martina Radež MLADINSKI VODITELJI NA SNEŽNIKU Mladinski voditelji (MV) iz PD Snežnik, Ilirska Bistrica, smo zadnji vikend v oktobru organizirali prvo srečanje udeležencev in vodstva druge izmene tečaja MV 2008. Tečaj, ki je predstopnja vodniškega tečaja, je potekal od 3. do 10. 8. 2008, v Planinskem učnem središču (PUS) Bavšica. Tam smo se pod strokovnim vodstvom naučili veliko uporabnih planinskih veščin. Skovala so se nova poznanstva in prijateljske vezi, ki jih želimo ohraniti z rednimi srečanji. Prvo izmed srečanj smo organizirali na Snežniku. V okviru dvodnevnega pohoda smo prvo noč prespali v koči Draga Karolina na Velikem Snežniku, kjer je vladalo prav prijetno vzdušje. S Snežnika, najvišjega ne alpskega vrha Slovenije, smo imeli prečudovit razgled tako na slovenske Alpe, kot tudi na hrvaško morje. Po skodelici čaja smo se, polni pričakovanj na naslednji dan, zavili vsak v svojo spalno vrečo. Zaradi prestavitve ure nam zjutraj ni bilo težko vstati. Po zajtrku smo se odpravili na pot. Prek Malega Snežnika smo sestopili v Grdo Drago. Na Sviščakih se je naša skupina povečala še za štiri člane. Pridružilo se nam je vodstvo tečaja v Bavšici. Skupaj smo nadaljevali pot do »Trnovske bajte«. Jesenske barve gozdov so požirale kilometre vijugastega makadama. Po osvežitvi smo v lovu za zadnjimi sončnimi žarki pohiteli do »spodnje Trnovske bajte«. Tam smo imeli manjši piknik, a več o tem kdaj drugič. Srečanje se je zaključilo v ponedeljek, ko je vlak z udeleženci odpeljal z bistriške postaje. V upanju, da takšna druženja postanejo tradicionalna, pričakujemo naslednje srečanje v Velenju, saj tovrstni dogodki pripomorejo k boljšemu sodelovanju med društvi. Srečanje nam bo ostalo v spominu tudi po geslu, ki gaje spremljalo: »Na razpotju sledi občutku«. MV ekipa PD Snežnik (Andrej Barovič, Martin Novak, Domen Strle, David Valenčič) 19. SEJA OBČINSKEGA SVETA 19. seja Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, je potekala v četrtek 30. oktobra. Po ugotovitvi sklepčnosti in po potrditvi dnevnega reda, so svetniki postavljali vprašanja in pobude, ki so bile sledeče: Alen Lilič je dal pobudo da občinska uprava prouči možnost, če je mogoče, da se pri izdelavi dokumentacije za izgradnjo lekarne v Podgradu predvidi tudi prostor za en oddelek fizioterapije. Mirjam Francetič je spraševala v zvezi s štipendijami, ki so v Notranjsko kraški regiji, zakaj ni nobenega iz II. Bistrice. Bernard Oblak predlaga, da se razširi obvoznica za tovarno Javor na Baču, da promet ne bi potekal skozi vas. Franc Gombač je dal pobudo da se na eni izmed prihodnjih sej obravnava problematiko upokojencev. Milana Dijana je zanimalo kako je s toplo malico v Gimnazijo ter kaj se dogaja s smetiščem v Jalšanah. Dušan Grbec je dal pobudo, da se preuči možnost pešpoti od Gimnazije do plača preko Adamičeve ulice. Robert Šircelj je vprašal, kdaj bodo popravili državno cesto, ki gre mimo Jurčičeve 1, ker je udrta. Nato so obravnavali in potrdili vlogo za izdajo soglasja za izplačilo povečane delovne uspešnosti zaposlenim v JZ Kraške lekarne za leto 2008, ki znaša 320 tisoč EUR ter obravnavali in potrdili vlogo za izdajo soglasja k izplačilu dela plače za redno delovno uspešnost direktorice Anite Malnar JZ Kraške lekarne za leto 2007, ki znaša 3.615,00 EUR. V nadaljevanju so obravnavali predloga Pravilnika o sofinanciranju humanitarnih programov v Občini Ilirska Bistrica ter sprejeli spremembe in dopolnitve organizacije predšolske vzgoje v Občini Ilirska Bistrica, ki prizna OŠ Jelšane 0,25 delovnega mesta računovodje, 0,25 delovnega mesta poslovnega sekretarja oziroma 0,50 delovnega mesta administrativoo-računovod-skega delavca. Sistemizirali so še 0,7 delovnega mesta kuharice ter 0,26 delovnega mesta čistilke. Pri imenovanjih so izdali pozitivno mnenje k imenovanju Tee Gustinčič iz Zarečice za ravnateljico OŠ Knežak in negativno mnenje k imenovanju Mirande Novak iz Sežane za ravnateljico OŠ Knežak. Zataknilo pa se je pri imenovanju člana (-ice) Upravnega odbora Komunalnega podjetja Ilirska Bistrica, kjer so svetniki sklenili, da se ponovi kandidacijski postopek. Tako ni bili potrjen nihče izmed prijavljenih kandidatov: Edvard Tomšič, Antonija Šircelj, Alojz Bub-cic in IvoTijan. Kot zadnjo točko so svetniki obravnavali in potrdili Odlok o rebalansu proračuna Občine Ilirska Bistrica za leto 2008 - II. KREATIVNE JESENSKE POČITNICE Društvo prijateljev mladine Ilirska Bistrica že desetletje dobro sodeluje z Varstveno delovnim centrom, ki deluje v kraju. Najbolj nam je pomagal pri toaleti Dedka Mraza in njegovega spremstva. Posebej smo ponosni in hvaležni za obnovljen lik Babice Zime, ki je s svojim kostimom poživil Dedka, da sta skupaj razveseljevala otroke po vseh šolah vrtcih v občini in drugih ustanovah v in izven občine, kamor soju povabili. VDC je v novih prostorih. Tokrat so nam pomagali pri organizaciji kreativnih jesenskih počitnic za otroke stare okoli 10 let. Zadovoljni otroci so se lepo počutili v njihovi sredi, zadovoljni so bili tudi oskrbvanci, ker jih je obiskalo toliko otrok. Pia, ena od udeleženk delavnic je svoje vtise zapisala tako: V »krompirjevih počitnicah« so potekale v Varstveno delovnem centru (VDC-ju) v Ilirski Bistrici ustvarjalne de-iavnice. S sestričnama sem se odpravila v VDC. Tam so nas lepo sprejeli uslužbenci in oskrbovanci. Lahko smo si izbrale delo v lesni, šiviljski ali likovni delavnici. Preizkusile smo se v vseh delavnicah. V šiviljski delavnici smo izdelale prijemalke. Prvič sem sama šivala s šivalnim strojem. V likovni delavnici smo barvale hranilnike. Na koncu smo obiskale še lesno delavnico, kjer smo si izdelale avtomobilček. Ob koncu delavnic smo bile navdušene, saj smo svoje izdelke lahko odnesle domov. Stari mami, ki je ravno praznovala rojstni dan sem podarila nekaj teh izdelkov. Bila je presrečna. Na delavnicah nam je bilo zelo lepo in počitnice so bile še bolj prijetne. Upam, da bodo še kdaj potekale tako zanimive delavnice. Pia Boštjančič, 4.b, OŠ Antona Žnideršiča TEKAŠKE (SPREHAJALNE) STEZE SO SEDAJ TUDI OZNAČENE V mesecu maju je Tekaško društvo Bistre na brunarico na Črnih njivah namestilo obvestilno omarico. V njej si lahko obiskovalci tega priljubljenega izhodišča za preživljanje prostega časa v naravi ogledajo topografsko karto širšega območja Črnih njiv in Milanje, na kateri so z različnimi barvami označene tekaške (sprehajalne) poti različnih dolžin. Tako lahko rekreativci vseh vrst izbirajo med šestimi različno dolgimi potmi (od 5 do 17 km). Poleg zarisanih tras so na karti navedeni tudi osnovni podatki o poteh (dolžina, višinska razlika, podlaga), dodani so tudi računalniško izrisani profili poti. Tekaške proge z izhodiščem na Črnih njivah so sedaj označene tudi v naravi (glej fotografijo izhodišča). Oznake ob poteh so postavljene tako, da so bolje vidne iz tistih smeri, kot jih prikazujejo puščice na karti. Oznake, ki so večinoma narisane na bore, nekaj jih je zarisanih tudi na skale, se nahajajo na vseh križiščih, kjer bi lahko [©koško društvo Bis tre \. Bistrški tek I 10 km I Črne njive nad li-tfco BHIrico | Soboto, 28 junij 2008 ob 14.00 J v$.x*-v> voto*r- IfKdts n nAotiee I !*>•*"»■«• r ti le- vu 9MK. 4*51 tS*-d tinnvv* c.'«ec**-e x intomocj na ♦rbishr-* 0*9 nepoznavalec zašel v napačno smer. Karte in profile tekaških poti si lahko v pdf formatu posnamete s spletne strani društva www.tdbistrc.org (Tek/Tekaški tereni). Člani Tekaškega društva Bistre vam želijo čim več užitkov in nepozabnih dogodivščin na novih-starih poteh. Foto: Ivan Kovačič CENIK CENIK OBJAV: 1 stran: (120.000 SIT) - 500,75 EUR 1 /2 strani: (80.000 SIT) - 333,83 EUR 1/4 strani: (40.000 SIT) - 166,92 EUR 1/8 strani: (30.000 SIT) - 125,19 EUR OSMRTNICA: 1 /8 strani brez slike: (5.000 SIT) - 20,87 EUR 1 /8 strani s sliko: (6.000 SIT) - 25,04 EUR Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila. Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV. OKREPČEVALNICA TRNOVO Tel.: 05/714 12 07 041/424 974 SIB INŠTALACIJE d.o.o. SIB Inštalacije do-o. Jablanica S* 6250 Ilirska Bistrica teL 05 714 85 B, fa* 05 714 85 16 GSM: 041714 394 e-mail: sibist@siol.n6t www.instalacije-sib.sl ogrevanje, vodovod, plin prezračevanje, klimatizacija vveishaupt VME|MANN Eorotherm (3rihio Unical # S recenzija # dogodek ^ ^ MLADA ŽENSKA PEVSKA SKUPINA KALINA Ženska pevska skupina Kalina se je poimenovala in poistovetila z zimzelenim grmom. Kalina je cvetoča grmovnica, ki je nezahtevna saj domuje na premnogih vrtovih in je ne moti onesnaževanje okolja ter uspeva tudi v popolni senci. Tako so tudi članice te skupine kljub večkratni menjavi pevk in zborovodkinj vztrajale, da so danes ponovno skupaj. Kalinin veliki socvet v obliki stožca je sestavljen iz drobnih snežno belih cvetov, tako kot je njihova pesem sestavljena iz nežnih ženskih glasov, ki znajo pod taktirko zborovodkinje Janje Konestabo nežno in barvito ponesti pesem med cenjeno občinstvo. Tako je bilo tudi v petek 14. novembra v dvorani Doma na Vidmu, ko so se predstavile bistriškemu občinstvu. ŽPS KALINA Najtopleje se zahvaljujem vsem, prav vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali. Naj bo to finančna ali najmanjša neznatna pomoč v ozadju odra, brez katere naš prvi koncert ne bi bil uspešen. VELIKO VAS JE! Kako relativen je čas in kako mineva, vemo vsak zase. Kar se enim zdi večnost, bo drugim vedno premalo in le hip potrebujemo, da v mislih preletimo dogodek, včasih celo življenje. Neulovljivo, izmuzljivo in z ničemer prijemljivo. Pa vendar tečejo vse ure tega sveta enako. Čudno, ne? Kar pomeni nekomu dvajset ali trideset let druženje in petja, pomenita nam, Kalininim cvetkam, tri leta. Niso bila dolga, kar zdrsnila so mimo. Toda v tem času je bilo treba postoriti toliko reči; vse z mislijo, da je treba vztrajati, saj za dežjem vedno posije sonce. Vedno več vas je, ki nas podpirate in bodrite. Morda slutite naš trud, naše iskreno hotenje, da s preprosto slovensko pesmijo vam in nam podarimo košček son- ca. Topel, prisrčen sončni žarek, ki boža dušo in ki ogreje svet z zlatim plaščem sončne svetlobe. Takrat vpijamo to toploto sončnih žarkov, vse dokler se rdečkasta svetloba ne izgubi za gorami in se na zemljo ne spusti noč. Pogrešamo te nasmehe dneva, kot včasih pogrešamo prijazen pogled ali iskren nasmeh ljudi. Kjerkoli in kadarkoli. Ne glede na to, kako trdni ste na zunaj, v sebi skrivate mehko srce. Vem, da se vas dotaknejo stvari in tudi teh nekaj napisanih besed se vas bo dotaknilo in to je tudi moj namen. Hvala vsem, ki ste nam dovolili deliti srečo in veselje. v imenu ŽPS Kalina Tanja Jagodnik L <0 <0 <0 glasba <0 $ <0 JESEN V PARKU A/l EGA INTERVJU S PEVCEM SKUPINE GUNS 2 ROSES Razvojni center Ankaran je s podporo Občine Ilirska Bistrica, v parku Nade Žagar v Ilirski Bistrici organiziral tako imenovano prireditev Jesen v parku. Prireditev je trajala tri tedne in v treh vikendih postregla z zanimivim dogajanjem v centru mesta. Prvo dejanje, nekakšen uvod v jesenske počitnice, je bil mega koncert, ki se ga je udeležilo okrog tisoč obiskovalcev. Oba organizatorja, Bojan Oblak in Andrej Sedmak, sta bila s samim potekom in energijo publike na koncertu zelo zadovoljna. S spektaklom in izborom gostov svetovnega pomena (AC DC cover band, Črnja gradnja in glavna skupina večera Guns 2 Roses), so navdušili široko populacijo poslušalcev, hkrati pa predvsem šolarje pospremili v lep počitniški teden. Organiziran koncert je zagotovo dosegel svoj namen. Po dolgem času je bilo namreč v Ilirski Bistrici znova čutiti moč mladostniške energije. Po besedah predsednika Razvojnega centra Ankaran, Bojana Oblaka, mladi v Ilirski Bistrici nimajo možnost za primerno zabavo in se namesto tega potikajo po parkih, raznih gostilnah in podobno. Mladi se znajo zabavati, če se jim ponudi primerno možnost prave zabave. Ravno v ta namen je bilo torej smiselno organizirati dogajanje v centru mesta - dogajanje, ki je nekoč sicer bilo, vendar že dolgo časa česa podobnega pri nas ni. Hkrati je po besedah predsednika in pa organizatorja tovrstna prireditev velika promocija tudi za sam kraj. Sploh ob razumevanju in podpori občine takšna prireditev vsekakor pridobi na pomenu. Pod velikim ogrevanim šotorom seje nato zvrstilo še praznovanje ob noči čarovnic. Zaključno dogajanje pa je bilo namenjeno martinovanju. Martinovanja so bili v Ilirski Bistrici deležni tudi otroci, saj so v ta namen, za njih organizirali Čarodeja vseh čarodejev. Navdušena publika je z zanimanjem in občudovanjem spremljala norčije in čarovnije evropsko znanega čarodeja. Gorel je ogenj, vihteli so meče, čarali živali in podobno. Po otroškem programu, čarovniku in zažigu čarovnice nagrmadi, seje nato v večernih urah na prizorišču nadaljevala zabava za vso ostalo populacijo in sicer martinovanje z živo glasbo. Jesensko vzdušje je bilo torej z omenjeno prireditvijo še bolj pisano, nestrpno pa že pričakujemo dogajanje, ki nam ga kmalu prinaša veseli december. Verjetno so le redki posamezniki, ki ne poznajo nadvse uspešne skupine Guns’n’Roses. Čeprav so njihove pesmi, kot ene najuspešnejših, zapisane v zgodovini, se zanimanje za njihovo glasbo ter ohranjanje navdušenja nad njo, nadaljuje še danes. Guns 2 Roses so zagotovo najboljša Guns’n’Roses tribute zasedba na svetu. Redno prijateljujejo z originalnimi člani, pohajkujejo po svetovnih rock’n’roll prizoriščih, moč pa jih je ujeti tudi na živih nastopih z originalnimi člani Guns N’ Roses. Pri skupini je vidna predvsem tista karizma in moč, ki smo jo lahko opazili v originalni zasedbi Guns N’ Roses. So edini pravi tribute band, ki nastopa v Ameriki in Angliji praktično celo leto, saj njihovi feni hočejo še in še, predvsem pa zato, ker nikoli ne veš, kateri originalni član se bo z njimi zadnji hip pojavil na odru. S pevcem, ki s svojim odrskim nastopom povsem spominja na pravega Axla, sem se pogovarjala tudi sama. Objavljamo ekskluzivni intervju z omenjenim zvezdnikom... KAKO JE SKUPINA PRAVZAPRAV NASTALA? JE BILA TO ZGOLJ LJUBEZEN DO ORIGINALNE SKUPINE GUNS’N’ROSES, ALI JE GLASBA TUDI DRUGAČE VAŠA PRIORITETA IN STE SE ŽE PREJ GLASBENO UDEJSTVOVALI? Šlo je za ljubezen do skupine GUNS N ROSES. Prvič sem jih videl in se srečal z njimi leta 1986 v Californiji, leto pred tem, ko so podpisali pogodbo z založniško hišo. Takrat sem bil star šest let in moj veliki vzornik je bil takrat Michael Jackson. Ko sem kasneje odraščal in spremljal glasno GNR, sem postajal njihov vse večji privrženec. Njihova glasba me je povsem navdušila in me popeljala v svet rokenrola. Danes je ta glasba moje življenje. POZNAMO VELIKO IMI-TATORSKIH GLASBENIH SKUPIN, KI PONAVADI OHRANIJO KAR ORIGINALNA IMENA SVOJIH PREDNIKOV, VZORNIKOV. SEVEDA TUDI VAŠE IME IZVIRA IZ ORIGINALNEGA IMENA SKUPINE GUNS’N’ROSES. OD KJE NATANČNO PA ZAMISEL ZA VAŠE IME GUNS 2 ROSES? Večina skupin, ki nastanejo v čast nekdanjim zvezdnikom, običajno nekoliko spremeni izvorno ime prvotnih skupin. Pred imenom, ki ga sedaj nosi naša skupina, smo imeli kar nekaj različic ... Hollywood Rose, Perfect Crime. Kmalu zatem smo si nadeli ime Guns 2 Roses. Ime izvira iz tatu salona v Lincolnu (Nebraska USA). Tam sem spoznal striptizeto, ki je izdelala podobo logotipa in iz katere je nato nastala ideja o imenu. KAKO DOLGO JE SKUPINA GUNS 2 ROSES ŽE NA SCENI? V podobi Axl Rosa se znotraj različnih, prej naštetih skupin, pojavljam že od leta 2002. Svojo kariero sem začel v Californiji in jo trenutno nadaljujem v Veliki Britaniji s skupino Guns 2 Roses. Pravzaprav sem edini originalni član prvotne zasedbe, drugi so pač odšli oziroma svoje kariere končali. Stevie VVard (kot Duff na bass kitari) se je skupini pridružil aprila 2008, Richie (kot Matt na bobnih) septembra 2007, Nile (kot Gilby na kitari) in Gav (kot Slash na kitari) septembra 2006 ter Sandi iz skupine Mary Rose (kot Dizzy na klaviaturi) v oktobru 2008, na naši turneji po Evropi. KATERI IZMED NASTOPOV Tl JE NAJBOLJ OSTAL V SPOMINU? Teh je kar nekaj in sicer... The Marguee Club v Londonu (leta 2005), mini turneja po Veliki Britaniji, ki smo jo naredili z originalnim članom Stevnom Adlerjem (leta 2006 in 2007), vsekakor pa so se v spomin vtisnili tudi vsi naši nastopi v Sloveniji (na Uncu in v Ljubljani, aprila 2008 ter sedaj v Ilirski Bistrici). VEČINA TRIBUTE BENDOV NI CENJENIH ZGOLJ ZARADI TEGA, KER SO TAKO REKOČ IMITATORJI ORIGINALNIH ZASEDB. JE BILA TUDI VAŠA SKUPINA DELEŽNA PODOBNIH KRITIK? Imamo to srečo, da se nam, to ne dogaja. Odkar smo bili sprejeti s strani oboževalcev pravih Guns N Roses in so tudi nekdanji člani nekajkrat nastopali z nami, smo pravzaprav med občinstvo sprejeti s spoštovanjem. Cenijo našo glasbo ter kakršnihkoli kritik nismo bili nikoli deležni. Izjema so le nekatera prizorišča v Londonu, kjer ne odobravajo imitatorskih skupin. Vsakršna negativna kritika našemu delu se po mojem mnenju pojavlja zgolj iz nevoščljivosti. STE TOREJ PRED OBČINSTVOM OBRAVNAVANI POVSEM KOT ORIGINALNA ZASEDBA GUNSNROSES? Naša publika nas obravnava povsem enako kot originalne člane prvotne zasedbe. Razlogi so najbrž različni... nekateri nas z originalnimi člani povsem identificirajo zaradi našega izgleda ali odrskega nastopa. Drugim pa veliko pomeni to, da imamo dejansko stike s člani pravih GNR. Številni oboževalci in poslušalci, ki v času, ko je bila prava skupina še aktivna, niso imeli možnosti spoznati originalnega Axla ali Slasha, to ne bodo imeli nikoli priložnosti. Zatorej pravzaprav mi predstavljamo tisto resničnost, ki so jo nekateri morda zamudili oziroma bi jo radi danes še videli na odru. KATERA PA JE TVOJA NAJLJUBŠA PESEM (GOVORIMO SEVEDA O GLASBENEM ASOR-TIMANU SKUPINE GNR)? To sta zagotovo pesmi Coma in Rocket Queen. KAKŠEN VTIS Sl DOBIL PRI NAS, V ILIRSKI BISTRICI? SE NAM PO KRVI PRETAKA TISTA PRAVA, ROKERSKA KRI? Občinstvo v Ilirski Bistrici je bilo čudovito. Uživali smo v vaši družbi in zagotovo znate pričarati tisto pravo, rokersko vzdušje. Vsi imate radi rokenrol in pijačo. Mi v tem naravnost uživamo, zatorej smo se zelo ujeli! NEKATERI SO BILI PRESENEČENI NAD VAŠO REAKCIJO GLEDE UKRADENEGA KLOBUKA. TISTIM, KI VAŠA POTEZA OZIROMA VREDNOST TEGA KLOBUKA NI POVSEM JASNA, RAZLOŽIMO TOREJ ZAKAJ JE BIL TA KLOBUK TAKO ZELO POMEMBEN? Omenjeni klobuk ima zagotovo veliko vrednost. Ni tukaj ključna samo cena (klobuk je Slasha stal 245 evrov), ampak tudi dejstvo, da imamo na odru vse originalne rekvizite pravih Guns’n’Roses. Klobuk vsekakor ni bil nekaj, kar si je naš kitarist želel izgubiti, poleg tega pasmo klobuk potrebovali tudi za naš koncert, šest dni pozneje. Priskrbitev novega klobuka iz Holivuda je torej terjala številne nevšečnosti in skrbi. Oseba, ki je ukradla omenjeni klobuk, je za zabavo prikrajšala celotno občinstvo. To ni bila naša muha oziroma naša krivda. Jasno smo pozvali občinstvo, da nam klobuk vrnejo, v nasprotnem primeru pa zaključimo naš spektakel. Imeli so torej priložnost, na katero pa se žal niso odzvali. Oseba, ki je brez pomislekov ukradla Slashu klobuk je zagotovo sebičer) nepridiprav, ki je prekinil naš nastop in s svojim nepremišljenim dejanjem ter pohlepom, nekoliko nenavadno zaključil našo predstavo. ALI TVOJ ODRSKI NASTOP IZRAŽA TUDI TVOJO OSEBNOST? Ti dve stvari sta si zelo zelo blizu. ALI VAS LAHKO KAJ KMALU PONOVNO PRIČAKUJEMO V SLOVENIJI? Mislim da res, in sicer marca ali aprila 2009. OBSTAJA KAKŠNA VERJETNOST, DA SE VAM V SLOVENIJI NASLEDNJIČ PRIDRUŽI TUDI KDO IZMED ORIGINALNIH ČLANOV? Mogoče s seboj pripeljemo Števna Adlerja. Vse je seveda odvisno od njegovega zdravja in počutja. DORIS KOMEN SODOBNO DELOVNO MESTO - NOVOST PRI SPREJEMU VLOG ZA IZDAJO OSEBNE IZKAZNICE Vsi, ki ste podali vlogo za izdajo nove osebne izkaznice od petka, 24.10.2008 dalje, ste ugotovili, da postopek na »šalterju« poteka sedaj nekoliko drugače. Tega dne je namreč v produkcijskem okolju registra osebnih izkaznic pričelo delovati tako imenovano »Sodobno delovno mesto (SDM)«. V delovno okolje registra osebnih izkaznic je bila namreč nameščena posebna strojna oprema (večfunk-cijski skenerji in digitalne podpisne tablice), ki omogoča hiter dostop do podatkov o osebi v registru osebnih izkaznic, skeniranje povratnice, predvsem pa zajem fotografije in podpisa osebe brez uporabe kartona vloge za izdajo osebne izkaznice. Nov način dela omogoča, da se vloga evidentira zgolj v registru osebnih izkaznic. Fotografija se v register prenese z neposrednim skeniranjem ali iz spletnega odložišča, stranka pa na monitorju podpisne tablice vidi vse podatke o vlogi in vlogo podpiše s posebnim digitalnim pisalom podpisne tablice. Trenutno še ne deluje segment sodobnega delovnega mesta tako imenovan E-fotograf. Fotografi, ki bodo pridobili licenco za uporabo e-fotografa, bodo digitalno fotografijo osebe, ki bo primerna za izdelavo osebnega dokumenta, posredovali v posebno spletno odložišče, stranki pa namesto klasične fotografije formata 3,5 x 4,5 cm posredovali potrdilo z referenčno število. Fotografija posameznika se bo v spletnem odložišču hranila eno leto. Stranka bo namesto klasične fotografije na upravni enoti predložila potrdilo fotografa, uradna oseba pa bo brez skeniranja fotografije (takšen je postopek danes), prevzela fotografijo neposredno iz spletnega odložišča. Digitalna fotografija posameznika se bo lahko porabila sprva za izdelavo osebne izkaznice, kasneje pa tudi za izdelavo potne listine in vozniškega dovoljenja. Z uvedbo e-fotografa se bomo izognili težavam z ugotavljanjem ustreznosti fotografij za izdelavo dokumentov na upravnih enotah in morebitnim ponovnim napotitvam strank k fotografom, kadar predložena fotografija ni ustrezna. Uporaba sodobnega delovnega mesta se bo v bližnji prihodnosti razširila tudi na druge aplikacije, ki podpirajo izdelavo dokumentov (potne liste, vozniška dovoljenja, dovoljenja za prebivanje). POTOVANJE V MAKEDONIJO Z OSEBNO IZKAZNICO Državljani Republike Slovenije od 2. oktobra 2008 dalje lahko vstopijo v Makedonijo brez vizuma, za prestop meje zadostuje veljavna osebna izkaznica. VOZNIŠtA DOVOLJENJA - IZVRŠEVANJE KAZNI IN DRUGIH SANKCIJ 1. novembra je pričela veljati novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS), k' je bila objavljena v Uradnem listu RS, štev. 76/2008. V skladu z navedeno spremembo upra- vne enote še naprej izvajajo vpise o kaznih v evidenco vozniških dovoljenj in sicer do vzpostavitve elektronske povezave sodišč z registrom izdanih vozniških dovoljenj. V evidenco vozniških dovoljenj se vpisujejo: - kazni prepovedi vožnje motornega vozila (ki se izreče po 48. členu Kazenskega zakonika RS); - sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (22. člen Zakona o prekrških); - sankcije prepovedi vožnje motornega vozila (23. člen Zakona o prekrških) in - sankcije varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja (72. člen Kazenskega zakonika RS). Spremenjen 124. člen ZIKS-1 sedaj določa, da se kazen prepovedi vožnje motornega vozila izvrši trideseti dan po pravnomočnosti sodbe oziroma trideseti dan po vročitvi pravnomočne sodbe, s katero je kazen izrečena, in ne več s pravnomočnostjo sodbe, kot je to veljalo doslej. Smiselno enako se izvrši tudi sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, sankcija prepovedi vožnje motornega vozila in varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja. Podatek o času trajanja izrečene kazni oziroma sankcije se po novem računa od dneva vpisa v evidenco in ne od pravnomočnosti sodbe dalje. Posebnost pri izvršitvi varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja pa je, da se pri tistemu, ki nima vozniškega dovoljenja, ukrep izvrši tako, da se v evidenco vpiše prepoved izdaje vozniškega dovoljenja za čas trajanja tega ukrepa. Še vedno pa velja, da oseba, ki ji je bila izrečena sankcija prenehanja vozniškega dovoljenja, lahko pridobi novo vozniško dovoljenje po poteku roka (6 mesecev, eno leto ali dve leti) šteto od dneva pravnomočnosti odločbe in ne od dneva vpisa v evidenco vozniških dovoljenj. Upravna enota seznani obsojenca z dnem vpisa kazni oz. sankcije v evidenco ter o pogojih za pridobitev novega vozniškega dovoljenja. NOVOSTI PRI PLAČEVANJU LETNE DAJATVE ZA UPORABO VOZILA V CESTNEM PROMETU ZA STARODOBA VOZILA IN VOZILO V LASTI DRUŽINE S ŠTIRIMI ALI VEČ OTROKI V Uradnem listu Republike Slovenije št. 57/08 je bil objavljen Zakon o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: zakon), ki ureja obveznost plačevanja letne dajatve za uporabo v Republiki Sloveniji registriranih motornih in priklopnih vozil v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: letna dajatev), način določitve višine letne dajatve, oprostitve plačila, vračilo sorazmernega deleža letne dajatve, nadzor nad plačevanjem ter postopki v zvezi z obveznostjo plačevanja letne dajatve. Zakon je začel veljati 25.06.2008. Na podlagi navedenega zakona je bila sprejeta še Uredba o načinu določanja in višini letne dajatve za uporabo vozil (v nadaljnjem besedilu: uredba), ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 100/08. Navedena uredba se začne uporabljati 01.03.2009, razen določb, ki se nanašajo na uveljavljanje nižjih letnih dajatev, ki pričnejo veljati z uveljavitvijo uredbe, to je trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon v dfugem in tretjem odstavku 6. člena določa nižji letni dajatvi za vozilo s statusom starodobnega vozila in za en osebni avtomobil, ki je v lasti družine s štirimi ali več otroki, pri čemer morajo biti izpolnjeni pogoji iz 70. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo in 10/08): drugi odstavek 6. člena zakona določa: »(2) Nižja letna dajatev v višini 20% letne dajatve za posamezne kategorije oziroma podkategorije motornih in priklopnih vozil iz prvega odstavka 5. člena tega zakona se plačuje za vozila s statusom starodobnega vozila.« tretji odstavek 6. člena zakona določa:»(3) Nižja letna dajatev v višini 50% letne dajatve za osebne avtomobile iz 5. člena tega zakona se plačuje za eno vozilo, ki je v lasti družine, ki ima štiri ali več otrok, pri čemer morajo biti izpolnjeni pogoji iz 70. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo in 10/08).« Navedeni 70.čl. Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih določa pogoje glede statusa otroka in sicer je otrok oseba do dopolnjenega 18. leta starosti, starejša oseba pa, če se šola, dokler ima status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti. Izjemoma se za otroka šteje tudi oseba po tej starosti, če traja njeno šolanje na visoki stopnji pet ali šest let, ali če oseba zaradi daljše bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem ni končala šolanja v predpisanem roku. Status otroka se podaljša za toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi teh razlogov podaljšalo. Uradna oseba ugotavlja upravičenost do nižje letne dajatve na podlagi podatkov v uradnih evidencah (npr. podatki o skupnem gospodinjstvu, odločba o dodatku za veliko družino, odločba o otroškem dodatku). Poudariti je potrebno, da se nižja letna dajatev za osebni avtomobil v lasti družine s štirimi ali več otroki lahko uveljavi samo za en osebni avtomobil (lastnik osebnega avtomobila je lahko tudi otrok). Po instalaciji sprememb v aplikaciji MRVL, se bo nižja letna dajatev samodejno obračunala pri postopkih registracije teh vozil. Lastnik ali uporabnik starodobnega vozila ali lastnik vozila v družini s štirimi ali več otroki, lahko uveljavlja znižanje letne dajatve, ki jo je plačal v polnem znesku v času od uveljavitve zakona to je od 25.06.2008 dalje. Navedeni upravičenci do nižje letne dajatve tako lahko na upravni enoti ali pri nosilcu javnega pooblastila podajo vlogo za vračilo pripadajočega sorazmernega deleža letne dajatve. V primeru pa, daste po 25.6.20-08 plačali celotno letno povračilo za starodobno vozilo ali vozilo v lasti družine s štirimi ali več otroki, nato pa ste le to predčasno odjavili iz prometa in tudi že uveljavili vračilo letne dajatve za sorazmerni delež od dneva odjave vozila, lahko podate vlogo za obračun nižje letne dajatve neposredno pri Direkciji Republike Slovenije za ceste. DELOVNE KNJIŽICE PO 01.01. 2009 - novosti V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (Ur. I. RS, št. 103/07, v nad. ZDR-A) s 1.1.2009 prenehajo veljati določbe 224., 225. in 226. člena ZDR, (določbe v zvezi z delovnimi knjižicami). Po teh določbah po 1.1.2009 ne bo več pravne podlage za izdajanje delovnih knjižic in za vpisovanje sprememb oz. podatkov v delovne knjižice. To pomeni, da se ne bo več izdajalo delovnih knjižic, prav tako pa se tudi ne bo več vpisovalo sprememb v delovne knjižice. Te upravne naloge so doslej (oz. bodo do 31.12.2008) opravljale upravne enote. Prehodna določba 91. člena ZDR-A pa upravnim enotam še nadalje nalaga naloge v zvezi s hrambo delovnih knjižic in sicer določa: “Delovne knjižice, ki bodo na dan 1. januarja 2009 pri delodajalcu v hrambi, delodajalec obdrži v hrambi vse do prenehanja delovnega razmerja delavca oziroma dokler delavec ne bo zahteval njeno izročitev. V primeru, da delavec ob prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi delovne knjižice ne bo hotel prevzeti ali mu jo delodajalec ne bo mogel vročiti v 30 dneh, jo delodajalec v skladu z določilom 91. člena ZDR-A pošlje upravni enoti, in sicer pristojni upravni enoti po stalnem prebivališču delavca, če pa je stalno prebivališče delavca neznano, jo pošlje upravni enoti, ki je delovno knjižico izdala.” Podajamo vam še naslednji pojasnili: - delovne knjižice z veljavnimi vpisi tudi po 1.1.2009 ne bodo izgubile dokaznega pomena v postopkih uveljavljanja oziroma uresničevanja pravic, kjer so se (oz. se še bodo) do navedenega datuma uporabljale, - po 1.1.2009 bodo državljani lahko od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pridobili izpis obdobij zavarovanja v RS in sicer izpis obdobja zavarovanja od zadnje prijave pred 1.1.2009 do dneva izdaje potrdila. Obveščamo vas tudi, da bo obvestilo delavcem in delodajalcem glede sprememb v zvezi z delovnimi knjižicami objavljeno tudi na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Trgovina in proizvodnja Logar Sebastijan s.p. Bazoviška 19,6250 , Ilirska Bistrica GSM : 040 848 940 S® Vse informacije na tel: 040 848 940 e-mail: sebastijan.logar@gmail.com www.kovastvo-logar.si stepu/j:y nfjojpod bu efup#a euja/od/op 8€T - 6Z8 - TPO ■/oujs/g 7/ a jasf/uas ui ja;uoim ‘"Movao + ooiod -‘uobm vn vrvaodd - s/AJas u/ efupeJŽA ‘ efepojd J3doyt 0009 d/Z e/ia/la/gsg Wjp )f/uzoAn ui mudoisez ABJt/BU BIU/P/ BUBO 11 28. 11. 2008 Iz življenja društev - Pregarje Snežnik stran -15 3. tradicionalni gobarski praznik KO BRKINCI SLAVIJO VESELJU NI KONCA Skromna razstava gob, med katerimi so bila tudi ročna dela otrok, je bila vseeno dobro obiskana. Obiskovalci pa so bili vsi enakega mnenja »Suša je naredila svoje.« Člani KTD Pregarje so poskrbeli tudi za presenečenje namreč, na prizorišče so prinesli specialiteto gobovo omleto, ki je merila 3,70 meta široka pa je bila o,45metra. Svoj prostor je imela tudi stojnica kmečke družine Štembergar. Nudili so jurčke, ki so Vrtčeva skupina, ki se je predstavljala s plesom »Recept za palačinke.« Zahvaljujoč velikem napredku kulturno-zabavnega življenja v tem brkinskem kraju so bogati program popestrili učenci osnovne šole, domača pevska skupina Fantje izpod Karlovce, ter mladi harmonikaši iz Pregarij. Vse prisotne pa je zabaval ansambel Primorski fantje. Člani kulturno turističnega društva Pregarje in krajani Pregarja so prejšnji vikend organizirali in izvedli tretji, trodnevni tradicionalni gobarski praznik. Da so Pregarci izredni organizatorji in da je njihova gostoljubnost na zavidljivi višini so že večkrat pokazali in tako je bilo tudi tokrat. Praznik, o katerem se bo še govorilo se je začel z zabavnim programom in glasbeno Ana pupedan, iz Pivke. Zabavno, še posebno za najmlajše prebivalce tega kraja v srcu Brkinov, da je bila vaja gašenja ognja, ki sojo prikazali člani PGD Ilirska Bistrica. Vrhunec tega gobarskega praznika pa se je dogajal pod velikim šotorom. Na presenečenje vseh, posebno pa organizatorjev, kulturno zabavni program spremljala velika množiva ljudi, ki so prišli iz kozinske, Bistriške, Sežanske občine, pa še od drugod. Ob tej priložnosti pa je župan Bistriške občine Anton Šenkinc odprl gobarsko razstavo ki je bila na ogled v osnovni šoli Pregarje. Župan KS Pregarje Alojz Bubnič v družbi podžupana Jožeta Ludvika, katera sta na kratko komentirala: »V tem prestopnem letu nas ni potolkla niti suša, niti silovita toča, ki nam je uničila strehe nad glavo. Toda vedno moramo upati na boljši juri. Hvala vsem ljudem dobre volje ki so nam pomagali, ko nam je bilo najtežje.« Skupni nastop harmonikašev in pevske skupine Fantje Izpod Karlovce, iz Pregarij. Tekst-foto: Peter Nikolič V slovo ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga mama, stara mama in tašča Če ima Bog oltar v srcu matere, potem je ves dom njegovo svetišče. (Michael Sailer) ANTONIJA JANEŽIČ Težko je najti prave besede hvaležnosti vsem Vam, ki ste jo obiskovali in ji namenili besede spodbude v času njenega omagovanja. Hvala vsem Vam, ki ste razumeli našo žalost, nam pomagali , bili z nami in delili našo globoko bolečino, ter ljubo mamo tako številno pospremili do njenega poslednjega doma, ga prekrili s prelepim cvetjem in ji v spomin na njeno dobroto darovali številne svečke. Hvala za izražena osebna in pisna sožalja, sveče in cvetje. Prisrčna zahvala Komunalnemu podjetju Ilirska Bistrica, zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Izola, celotnemu zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma v Ilirski Bistrici, ambulanti v Podgradu in reševalni službi, posebna zahvala tudi dr. Mariji Pejkovič, sestri Janki, sestri Nataliji in patronažni sestri Miheli za skupen dolgoletni trud in izredno zavzetost za zdravje in dobro počutje naše ljubljene mame. Hvala kaplanu g. Miru Mariniču za darovan obred in sv. mašo ter doživeto izpovedane besede in tolažbo, hvala ga. Mariji Stadler, vaščanom, sorodnikom in prijateljem za vso dolgoletno občuteno pomoč in podporo, hvala g. Milanu Mozetiču in Košanskemu moškemu oktetu , ki so z občutenim petjem pripomogli k zadnjemu slovesu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se v tako velikem številu prišli poslovit od pokojnice. Še enkrat prisrčna HVALA vsem skupaj in vsakemu posebej VSI NJENI Zarečje, november 2008 MAMI V rodni Zarečici ti bilo je lepo, tam te je opazilo očeta oko. Na kmetiji je težko življenje bilo, a kjer je ljubezen, je vedno lepo. V življenje povila otroke si nas tri, na kar smo ponosni in hvaležni ti prav vsi. Z ljubeznijo si nas usmerjala na življenja pota, da nas ne bi doletela zmota. Mama, ko je meni v življenju bilo najbolj težko, si mi ti ponudila svojo roko-kaj roko, celo telo. Za moje otroke si skrbela si, kot da njihova mama ti si. Veš, mama priznam, pokazat ne znam, kako neskončno rad te imam. Pa ne samo jaz. Tu je tudi brata in sestre glas, ki kličeta: "Marija, čuvaj mamo za nas.” Ob tvojih vnukih srce se odpre in pozabi na tegobe vse. Ljubeča zahvala Adrijane in Amedeja je : “Stara mama, milijonkrat ti hvala za vse. ” Veš, mama, ne govorim prav rad, toda v srcu sem ti bil hvaležen neštetokrat. Na koncu naj ti povem: Nad njimi si dan in noč bedela, pa ne samo leto dni, temveč vse do današnjih dni, so bile tvoje oči in dlani polne ljubezni in skrbi. Najraje stopil bi do ljudi in jim povedal, da mame -take kot ti -na svetu več ni. Sin Stojan V fllCZlMK PIŠITE NAM sneznik@kubelnel.net L košarka I atletika KOŠARKARJI PIANU PUR SKUPAJ Z NAVIJAČI PRESTRAŠILI GOSTE V IDRIJI V soboto, 8. novembra je članska ekipa Plame pur v gosteh odigrala tekmo šestega kroga znotraj 2. slovenske košarkarske lige zahod. Pomerili so se z ekipo iz Idrije.. Kljub bolezni in poškodbam štirih članov ekipe (Tilen Iskra, Uroš Kuret, Bojc Gorjanc in Anže Srebovt), je bilo v Idriji nepopisno vzdušje. Dvoboj, ki že nekaj let velja za derbi je bil toliko bolj zanimiv, saj je bil na gostovanje organiziran celo avtobusni prevoz z navijači, Dvvjimi Japodi, ki so naše košarkarje v polni idrijski dvorani spodbujali ter pomagali k dobri igri. Bistričani so tako imeli v tuji dvorani močno podporo s tribun in kljub nepričakovani bolezenski odsotnosti štirih igralcev, se niso vdali ter na igrišču pustili dober vtis. Za nekoliko favorizirano idrijsko ekipo so se košarkarji iz Ilirske Bistrice pokazali kot zelo trd oreh, ki so se borili in večji del tekme držali vajeti v svojih rokah. Vidnih prednosti in preobratov na tekmi ni bilo. Priča smo bili zelo izenačenemu dvoboju. Ko je že skoraj kazalo na poraz domačinov iz Idrije, so se zadnje minute, glede na sodniško odločitev, obrnile Idrij-cem v prid, ki so praktično v zadnji minuti tekme uspeli osvojiti težko priborjeno zmago in bistričane premagali z rezultatom 75 : 71. Čeprav se je zmaga domačinom za las izmuznila, so košarkarji, glede na okoliščine in okrnjenost ekipe, zadovoljni s svojo predstavo, saj so na igrišču odigrali zares suvereno in borbeno. Domači košarkarji so v prvih minutah osupnili idrijsko publiko, saj so povedli z rezultatom 8:0. Idrijčani so svoj prvi koš namreč dosegli šele po štirih minutah igre in ves prvi polčas lovili razliko za našimi košarkarji, ki so prvo četrtino dobili s prednostjo štirih točk. V začetku druge četrtine so Idrijčani razliko izničili ter prvič prišli do vodstva, ki je znašal največ pet točk. Ekipi sta se nenehno izmenjevali v vodstvu, ob polčasu pa so vodili gostje in sicer s 44:41. V drugi del igre so Bistričani stopili na parket polni zagona, kar se je vsekakor obrestovalo in so po petih minutah tretje četrtine zopet uspeli vzeti vajeti v svoje roke ter pred začetkom zadnjega dela igre obrnili rezultat v svoj prid. (55:58). V prvih minutah zadnje četrtine so sledile neverjetne minute naših košarkarjev, ki so si priigrali najvišjo prednost na tekmi in sicer prednost 6-ih točk. Sledile so nekoliko slabše minute Bistričanov. Medtem ko naši košarkarji v treh minutah niso dosegli nobene točke, so Idrijčani to izkoristili ter 5 minut pred koncem tekme rezultat ponovno izenačili. Bistričani so hitro reagirali ter dobro minuto pred koncem tekme zopet vodili za 5 točk. Ko smo že skoraj lahko upali na prvo osvojeno zmago v gosteh, je sporna sodniška odločitev slabo vplivala na nadaljnji razplet tekme. Domačini so zadeli trojko ter prosti met in se nam tako približali na vsega eno točko zaostanka. Z novim uspešnim napadom so Idrijčani 13 sekund pred koncem povedli in sicer z rezultatom 72:71. Sledile so napete zadnje sekunde tekme, ki so se žal obrnile v nasprotnikovo dobro in so le ti, na koncu slavili zmago s končnim rezultatom 75:71. Domači kapetan, Martin Novak je razplet tekme komentiral... »Čeprav smo se v Idrijo odpravili po zmago, je bil tokrat ključna ovira naš bolezenski karton in oslabljenost naše ekipe. Sicer smo odigrali dobro in čvrsto obrambo, pa tudi napadi so bili organizirani in odigrani, kot je bilo dogovorjeno. Bili smo pripravljeni na njihov napad, ki večinoma poteka preko manjših igralcev in so zatorej nevarni pri metu z razdalje. Ne glede na poraz, ne smemo biti razočarani, saj smo odigrali svoj maksimum in že nestrpno pričakujemo naslednje tekme, nove možnosti za osvojitev novih zmag.« Četudi je zmaga tista, ki največ šteje, so naši košarkarji v Idriji pokazali, da so kljub oslabljeni ekipi, trd oreh in gre verjeti v njihove nadaljnje zmage in uspehe. KK IDRIJA 2000 : KK PIAMA PUR (18:22, 26:19, 11:17, 20:13) 75 : 71 Strelci: KK PIAMA PUR; Trdan 26, Novak 20, Pejič 9, Železnik 7, Mihačič 6, Srebovt E. 3 DORIS KOMEN radio capris dobra družba INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370 Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cTC vie|mann ATLETSKI KROŽEK Atletski krožek za osnovnošolce je zalaufal s polno paro. Treningi potekajo v telovadnici osnovne šole Antona Žnideršiča in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 15.00 do 16.00 ure. Starši, izpolnite vpisni list in pripeljite otroke na vadbo. Osnovni cilji atletskega krožka so predvsem: navajanje na zdravo, športno življenje, vsestranski telesni razvoj otrok, vzpostavljanje najboljših pogojev za nemoten telesni razvoj, • navajanje na medsebojne odnose in na delo v skupini, • osvojitev višjega nivoja gibalnih izkušenj, ki omogoča nadgrajevanje različnih športnih znanj. Osnovni atletski cilji: • otrokom predstaviti šport, atletiko ter gibanje samo kot prijetno in pozitivno vrednoto, • postopno usmerjanje v delno po disciplinah usmerjene skupine in reden proces treninga, • selekcija in usmerjanje otrok pri prehodu v naslednjo starostno skupino, • razvoj in oblikovanje psihofizičnih lastnosti in specifičnih atletskih sposobnosti. Treningi potekajo v dveh starostnih kategorijah. Učenci od 1 do 4 razreda OŠ trenirajo pod vodstvom profesorice športne vzgoje Vesne Boštajnčič, pomaga pa ji tajnik Tekaškega društva Bistre Drago Seizovič. V tej skupini je 20 učencev. 2. starostno skupino, to so učenci od 5 do 9 razreda OŠ, trenirata Roman Javornik in Uroš Štemberger. V tej skupini je 8 učencev. Foto: Gregor Kovačič Sončna in športna očala tudi z dioptrijo Okulistični pregledi košarka nogomet KK Piama pur : KK Radovljica »GA NI DNARJA, KI PREMAGA SRCE« Pa smo jo dočakali, težko želeno in vsekakor eno izmed pomembnih domačih zmag! Košarkarji Plame pur so namreč 15. novembra doma gostili ekipo iz Radovljice, ki znotraj lige velja za dobrega nasprotnika. Po šestih krogih tekmovanja, ko so naši člani z dvema domačima zmagama in štirimi nesrečnimi porazi zasedali mesta na repu 2.SKL zahod, je bila vsekakor želja po novih zmagah velika. Tako košarkarji kot vsi njihovi zvesti navijači smo si želeli doživeti zmagovalno vzdušje ter končno z zmago dokazati znanje in pri- pravljenost naše ekipe. Četudi je bil košarkarski klub Radovljica za uresničitev te želje precejšen izziv, so si naši košarkarji zastavili zgolj en cilj. Potrebovali so zmago in zmago tudi dobili! Vsekakor pa osvojitev le te ni bila lahka. Ponovno gre seveda, poleg glavnih akterjev, ki so se borili na igrišču, pohvaliti predvsem vzdušje v dvorani ter vedno glasne in zveste Dwje Japode. Bili so pomemben del vzdušja, ki je domačinom vlivalo moči ter motivacije. S pomočjo glasnih spodbud so namreč naši košarkarji kljubovali nekaterim, nekoliko manj uspešnim minutam in si skupaj s polno dvorano utirali pot k svoji tretji domači zmagi. Prisotni v dvorani se bodo zagotovo strinjali, da bi bilo takšno veličastno vzdušje vsekakor pomemben dejavnik pri vseh domačih športnih dogajanjih. Bistriški klubi in športniki so zmožni odličnih rezultatov, ki pa se jih včasih premalo zavedamo in cenimo. Po mnenju Japodov... »Ga ni dnarja, ki premaga srce«. Vsekakor so podobne spodbude in zanimanje nad športnim dogajanje še kako pomembne. Izkazano navdušenje domačim športnikom veliko pomeni, krepi pa se tudi naša bistriška zavest in pripadnost domačemu dogajanju. Bodimo torej dobra spodbuda ter se pridružimo športnemu dogajanju, ki si v Ilirski Bistrici zagotovo zasluži pozornosti. Pridružite se košarkarskim tekmam ter se prepričajte o utripu, ki ga premoremo Bistričani. Skupaj smo sposobni kljubovati tudi najmočnejšim nasprotnikom! KK PLAMA PUR : KK RADOVLJICA (21:27, 18:14, 28:17, 20:23) 87 : 81 Strelci: KK PLAMA PUR: Trdan 31, Novak 21, Kuret 14, Pejič 13, Iskra 4, Železnik 2, Srebovt A. 2 Doris Komen karate DRŽAVNO MLADINSKO PRVENSTVO V KARATEJU Maribor, 25. oktober 2008 -Glavna odlika zadnjega tekmovanja v organizaciji Karate zveze Slovenije v tem letu je izredno visoka udeležba kar 500-tih tekmovalcev iz 52 klubov in odlična tehnična organizacija domačega Karate kluba Kovinar, ki je obenem proslavil svojo 30-letnico delovanja, kar pa je na žalost do neke mere vplivalo tudi na končne odločitve, saj so bili vidno favorizirani domači tekmovalci. A kaj hočemo, tako je in ko bo prvenstvo pri nas bo morda drugače, do takrat pa se moramo zadovoljiti z doseženim. Univerzitetna športna dvorana Leona Štuklja je lepo pripravljena pričakala tekmovalce in goste iz vse Slovenije. Na boriščih športne dvorane so bili izbrani vsi najboljši mladi karateisti Slovenije in samo vrhunski nastop je lahko prinesel stopničke. Iz Shotokan karate kluba Muha Špela iz Ilirske Bistrice so se tekmovanja udeležile mlajši deklici Teja Jenko in Anita Janežič, starejša deklica Urška Jenko in kadetinja (zaradi spremembe mednarodnih pravil v naslednjem letu že članica) Tamara Kovačevič. Anita in Tamara sta v svojih disciplinah kate posamezno nastopili vrhunsko in v »Bistre« prinesli novi dve medalji z državnega prvenstva. Anita Janežič je tekmovanje končala na tretjem mestu, Tamari Kovačevič pa je pripadlo veliko finale v soju žarometov v večernem času. Na presenečenje večine v dvorani je zmagala predstavnica domačega kluba, Tamari pa ostaja srebrna medalja in za uteho gromek aplavz objektivne publike s tribun ter dejstvo, da bi bilo drugače, če bi bilo tekmovanje kje drugje. S takšno oceno se je po zaključku strinjala tudi večina strokovne javnosti, ki je bila prisotna. Čestitke Aniti in Tamari za medalji, Teji in Urški pa za pogumna nastopa, enako pa njihovi trenerki Špeli, ki se prav v času, ko nastaja ta članek bori na svetovnem članskem prvenstvu na daljnem Japonskem. Z.K. 11.11.2008 U 10 ILIRSKA BISTRICA Z ZMAGO ZAČELI IN Z ZMAGO KONČALI Selekcija U 10 NK Ilirska Bistrica, ki jo trenira Jadran Stoparje ponovno dokazala, da med ekipami U10 - Kras nima pravega konkurenta v tej starostni skupini. Jesenska tekmovanja so začeli v Postojni, kjer so zmagali z rezultatom 0:4, nadaljevali so doma s Košano, ki so jo premagali z 5:2, v Divači je bil rezultat 2:6, Cerknico so ugnali z 4:0,Rakek z 11:0, Tabor Sežano z rezultatom 5:1, v deževnih počitnicah so gostovali na Kozini in zmagali z 0:8 in nazadnje je v goste prišel drugo uvrščeni Komen , ki je moral priznati poraz z 4:1. Tako je Nk Ilirska Bistrica ostal neporažen in zbral vseh 24 točk. Prav zadnja tekma je bila zelo napeta. Kljub dežju in dobrim nasprotnikom, so fantje pokazali veliko borbenosti in želje po igranju nogometa. Na koncu niso skrivali veselja, iz slačilnice je odmevalo petje, in veselje se je nadaljevalo ob pizzi in pijači, kjer sta se jim pridružila zdaj že bivši in novi predsednik nogometnega kluba Ilirska Bistrica, ki se strinjata, da je vredno delati, daje ukvarjanje otrok s športom bolj pomembno od zmag,in da se bomo skupaj trudili naprej, pa čeprav je vse večji problem pomanjkanje finančnih sredstev, ki jih klub nujno potrebuje za nemoteno delovanje. Ob tako lepih uspehih fantov iz U10, ob veselju, ki nam ga pripravijo znova in znova, pa človek za trenutek pozabi na denar. Še v bodoče jim želimo veliko enega in drugega. SLIKA: stojijo z leve proti desni Matevž in Jaka Ribič, Žan Poklar, Mitja Tomažič, Andraž Furlan, trener Jadran Stopar. Čepijo: z leve Jaka Malečkar, Sebastjan, Nejc Šircelj, Marko Kitanoski, Patrik Možina, Šali, Boštjan Perkan. Ležita vratarja Žiga Poklar in Nejc Logar. Suma inženiring d.0.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10244 CT c ? CTj e o V C j Q r) v Q cj C 'j C r) C Q 3 S'ir ■J T n G\ ' LIV KOLESA/ d.O.O. Naša kolesa se vrtijo v vaše zadovoljstvo. IRENA KOŽMAN s p. 6250 IL BISTRICA, Cenkarjeva 8 teVfait; 05/71-45-059 NOVA kolekcija ženskih in moških hlač ELKR0J Zimske bunde za hladne dni - UGODNO Za posebne priložnosti obleke, jakne, pasovi domače oblikovalke MOJCE CELIN Kvalitetno spodnje perilo za njo in njega italijanskega proizvajalca C0T0NELLA Majčke - T-SHIRT - Mehkoba perila, ki "dihajo z kožo”, namenjena je vsem, ki želijo vsakdanjo kakovostno brezšivno lagodnost za ugodno ceno Nakit BR0SWAY izdelan iz antialergijskega kirurškega jekla, obogaten z 18-karatnim zlatom NOVO NOVO NOVO NOVO ME«WA Odpeljite z0€ pologa! Odkrijte svet ki se pr 1 • e| e ki se prilagaja vam. ■' ‘ ' ' : Fleksibilni Meriva Life in Zatira Life. s meglenke ■ biksenonski žarometi Financiranje brez pologa. Zatira, Meriva, Astra in Corsa so sedaj še dostopnejše. Trgovci z vozili Opel vam pod posebnimi pogoji nudijo tudi možnost financiranja - nakupa brez pologa. lin zo Zafiro Enjoy Life 1.9 D (120KM)' žnavedenimi paketi opreme. Povprečna porabagorivaza vsemodele:od 5,0 do9,61/100 km. Emisije ČO? za vse modele: od 135 do230 g/km. *Ponudba velja za fizične osebe. Trgovci z vozili Opel si pridržujejo pravico zavrnitve tovrstnega načina financiranja. ' X I - -X 1 WIRaI~L j Na podlagi 2. in 14. člena Ustanovnega akta Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, Lokalne razvojne strategije Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom za obdobje 2007-2013, Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013, Odločbe o pravici LAS do sredstev št. 33151-1 /2008/5 z dne 19.08.2008 in Pogodbe za sofinanciranje delovanja LAS in izvajanja LRS po načelih pristopa LEADER za obdobje 2007-2013, št. 2311-08-000220, z dne 09.10.2008 sklenjene med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Društvom za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, upravni odbor društva objavlja Javni poziv za evidentiranje kandidatov za člana Upravnega odbora Razvojnega centra Ilirska Bistrica Javni poziv je objavljen v Uradnem listu RS, št. 105 z dne 7.11.2008. Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica, na podlagi 12. člena Odloka o ustanovitvi zavoda Razvojni center Ilirska Bistrica (Ur. list RS, št. 14/00, 18/02 in 70/2005 z dne 26.7.2005) objavlja za zbiranje predlogov izvedbenih projektov za letni izvedbeni načrt Lokalne Akcijske Skupine za območje občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna za leto 2009 1. Predmet javnega poziva: Predmet tega poziva je nabor in izbor izvedbenih projektov ter dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova ukrepov LEADER, ki jih Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS namenja Društvu za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom (LAS) v letu 2009. Prijavljeni projekti morajo biti usklajeni z lokalno razvojno strategijo, kar pomeni, da morajo s svojimi rezultati prispevati k razvojnim ciljem, ki jih opredeljuje lokalna razvojna strategija. 2. Predlagatelji izvedbenih projektov: Projekte lahko predlaga LAS, njeni člani ali prebivalci območja občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna. Predlagatelji so vsi zainteresirani lokalni akterji (prebivalci, javni, ekonomski in civilni sektor) na območju LAS, ki imajo ob prijavi pripravljen projekt do faze izvedbe. 3. Višina razpoložljivih sredstev: Višina razpoložljivih sredstev oziroma letna pravica porabe finančnih sredstev za izvajanje lokalne razvojne strategije določena s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (ukrep LEADER) za leto 2009 je 163.650,00 EUR. 4. Izbor projektov: Projekte izbere in potrdi upravni odbor Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom na podlagi kriterijev za ocenjevanje izvedbenih projektov. 5. Območje izvedbe projektov: Projekt se mora izvesti na območju občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna. 6. Višina sofinanciranja: Najnižji znesek pomoči je lahko 2.000,00 EUR, najvišji pa 70.000,-00 EUR upravičenih stroškov. 7. Merila za pridobitev sredstev: Merila za pridobitev nepovratnih sredstev so določena v kriterijih za ocenjevanje izvedbenih projektov in so priloga Navodil za izdelavo prijave predlogov izvedbenih projektov za leto 2009. 8. Obdobje koriščenja sredstev: Za koriščenje finančnih sredstev iz naslova tega poziva oziroma ukrepov LEADER velja pravilo n+2. To pomeni, da se lahko projekti in aktivnosti zaključijo in zadnji zahtevki vložijo v letu n+2 za finančna sredstva, dodeljena za leto n. Pri tem ni potrebno, da se projekti začnejo izvajati že v letu n. Leto n iz tega javnega poziva je leto 2009. 9. Vsebina prijave: Prijava mora biti predložena v skladu z Navodili za izdelavo prijave predlogov izvedbenih projektov za leto 2009, ki so objavljena na spletni strani Društva za razvoj podeželja JAVNI POZIV med Snežnikom in Nanosom http:// www.razvoj-podezelja.si Prijavi morajo biti priloženi vsi obrazci in vse priloge ter dokazila, ki so navedena v navodilih ter morajo biti medsebojno usklajena, resnična, točna, jasna in razumljiva, oziroma vsi dokumenti, ki potrjujejo, daje projekt ob prijavi pripravljen do faze izvedbe z vsemi pridobljenimi dovoljenji. Predračuni, računi in situacije ter vsa ostala dokumentacija za izvedbo posamezne aktivnosti se mora glasiti na predlagatelja. Navodila z vsemi zahtevanimi prilogami so predlagateljem na voljo od dneva objave javnega poziva pa do zaključka javnega poziva na sedežu Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, Bazoviška cesta 14, Ilirska Bistrica, vsako sredo med 13.00 in 17.00 uro; v sprejemni pisarni Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, Ilirska Bistrica, od ponedeljka do petka med 8.00. in 11.00 uro; v sprejemni pisarni Občine Pivka, Kolodvorska 5, Pivka, od ponedeljka do petka medS.OO. in 11.00 uro; v sprejemni pisarni Občine Postojna, Ljubljanska cesta 4, Postojna, od ponedeljka do petka med 8.00. in 11.00 uro in na spletni strani društva http://www. razvoj-podezelja.si. 10. Rok in naslov za vložitev prijave: Prijave z zahtevano dokumentacijo morajo predlagatelji predložiti LAS najkasneje do ponedeljka, dne 05.01.2009 do 14.00 ure, na naslov Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica. Prijave morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah in označene z oznako »NE ODPIRAJ - IZBOR PROJEKTOV 2009« ter na hrbtni strani ovojnice opremljene z naslovom pošiljatelja. 11. Obravnava prijav: Odpiranje prijav ni javno. Prispele prijave bo obravnaval Upravni odbor Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom. Po odprtju prijave se preveri njena popolnost. Preveri se ali je bila prijava pravočasno posredovana, ali so vse rubrike pravilno izpolnjene, ali je prijava podpisana in žigosana, ali so projekti v skladu s cilji lokalne razvojne strategije. Prijava je popolna in se šteje za razumljivo, ko so priloženi vsi zahtevani dokumenti in je predlog jasen. Če so podatki iz prijave in prilog nasprotujoči, se prijava zavrne zaradi neizpolnjevanja pogojev. Nepravočasne prijave bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Predlagatelja nepopolne prijave se najpozneje v roku 5 dni od odpiranja prijave pisno pozove, dajo dopolni. Rok dopolnitve je 5 dni od dneva prejema obvestila. Nepopolna prijava, ki jo predlagatelj v navedenem roku ne dopolni se zavrže. Sklep o uvrstitvi izvedbenega projekta v letni izvedbeni načrt društva - LAS za leto 2009 oziroma o odobritvi sofinanciranja projekta se posreduje predlagatelju najpozneje v roku 8 dni po odločitvi Upravnega odbora Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom. Sklep je informativnega značaja, namenjen pripravi LIN, ne pomeni pa še dejanske dodelitve sredstev. Sredstva LAS dodeli po prejemu odločbe s strani MKGP o pravici porabe finančnih sredstev in odločbe o potrditvi letnega izvedbenega načrta za leto 2009. Pogodbo o sofinanciranju izvedbenega projekta iz sredstev LEADER, sklene LAS z izbranim predlagateljem najpozneje v roku 8 dni od prejema odločbe o potrditvi LIN za leto 2009 s strani MKGP. 12. Informacije: Vse informacije v zvezi z javnim pozivom za prijavo predlogov projektov za LIN za leto 2009 se dobijo na Društvu za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica, v času uradnih ur vsako sredo od 13,00 do 17,00, terna mobilni telefon št. 031 - 339 789. Kontaktna oseba Aleš Zidar. Vprašanja se lahko posreduje tudi po elektronski pošti na naslov: info@razvoj-podeželja.si. Predsednica društva: Cvetka Kerne/, l.r. EURO NIZKE GRADNJE NEPREMIČNINSKA AGENCIJA ©m @3» GRADBENI VIC Mujo je prišel na Zavod za zaposlovanje. Vprašajo ga, kaj je po poklicu. - Pomožni bagerist. - Kaj ti to pomeni? - Pa lijepo. Ono što bager ne može, to ja lopatom. JAVNI POZIV ZA EVIDENTIRANJE KANDIDATOV ZA ČLANA UPRAVNEGA ODBORA RAZVOJNEGA CENTRA ILIRSKA BISTRICA 1. Predmet javnega poziva: Predmet javnega poziva je evidentiranje kandidatov za imenovanje dveh članov Upravnega odbora zavoda Razvojni center Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 12, 6250 Ilirska Bistrica, kot predstavnikov zainteresirane javnosti. 2. Predlagatelji: Predloge za imenovanje dveh članov Upravnega odbora Razvojnega centra Ilirska Bistrica lahko predložijo Gospodarska zbornica Republike Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Republike Slovenije, gospodarska interesna združenja, univerze in druge raziskovalne organizacije, institucije inovativnega okolja, sindikati, organizacije civilne družbe, druge organizacije zainteresirane javnosti ter zainteresirani občani. 3. Kandidati naj praviloma izpolnjujejo pogoj, da so strokovnjaki s področja gospodarstva, kmetijstva ali družbenih dejavnosti. Kandidati ne smejo biti zaposleni v Razvojnem centru Ilirska Bistrica. 4. V predlogu za kandidata je potrebno navesti naslednje podatke (na obrazcu): Podatki o predlagatelju: -naziv oziroma ime in priimek in naslov predlagatelja. Podatki o predlaganem kandidatu: Ume in priimek, 2.dan, mesec in leto ter kraj rojstva, 5. stalno prebivališče, 4.izobrazba kandidata, 5. naziv organizacije, kjer je kandidat zaposlen in poklic oziroma delo, ki ga opravlja kandidat, 6. kratek življenjepis kandidata, 7. morebitne reference, 8. kandidatovo videnje delovanja Razvojnega centra Ilirska Bistrica 9.izjava kandidata, da soglaša s kandidaturo. 5. Prednostni kriteriji: Prednost pri imenovanju bodo imeli kandidati, ki delujejo na gospodarskem, kmetijskem ali družbenem področju ali imajo reference s področja sodelovanja z gospodarstvom, kmetijstvom ali družbenimi dejavnostmi in dobro poznajo problematiko razvojne dejavnosti. 6. Mandat članov Mandat članov Upravnega odbora Razvojnega centra Ilirska Bistrica traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve. 7. Imenovanje kandidatov: Komisija za mandatna vprašanja bo preverila pravočasnost in popolnost prispelih predlogov za evidentiranje kandidatov ter seznam kandidatur posredovala v obravnavo Občinskemu svetu Občine Ilirska Bistrica, ki bo v skladu z 12. členom Odloka o ustanovitvi zavoda Razvojni center Ilirska Bistrica (Ur.list RS, št. 14/00, 18/02 in 70/2005) izmed prispelih kandidatur imenoval dva člana Upravnega odbora Razvojnega centra, kot predstavnika zainteresirane javnosti. 8. Objava javnega poziva in roki za pošiljanje predlogov: Javni poziv se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, obvestilo v Primorskih novicah. Objavi se tudi na spletni strani Občine Ilirska Bistrica: www. ilirska-bistrica.si, kjer je tudi obrazec kandidature, ki ga izpolnejo prijavitelji, in spletni strani Razvojnega centra Ilirska Bistrica www.rc-ilb.net Predlagatelji pošljejo pisne predloge v roku 30 dni od dneva objave tega javnega poziva. Rok za prijavo teče od objave v Uradnem listu RS. 9.Oddaja predlogov: Predlagatelji naj predloge za evidentiranje kandidatov za člana upravnega odbora pošljejo na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica. Predlog mora biti poslan priporočeno ali oddan v vložišču Občine Ilirska Bistrica, v zaprti kuverti s pripisom: »Ne odpiraj - javni poziv za evidentiranje kandidatov za člana Upravnega odbora Razvojnega centra Ilirska Bistrica«. 10. Obvestilo o imenovanju: Predlagatelji bodo o imenovanju članov Upravnega odbora Razvojnega centra Ilirska Bistrica obveščeni v roku 8 dni po sprejemu sklepa Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica o imenovanju članov upravnega odbora. V besedilu javnega poziva so uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. 11. Dodatne informacije o izvedbi javnega poziva lahko dobite vsak delovni dan od 8. do 11. ure na telefon 05 / 71 01 385, pri ga. Majda Sanabor., e-mail: info@rc-ilb.net Številka: 014-55/2008 Datum: 3.11.2008 Občina Ilirska Bistrica jS Društvo Tvoj teto Društvo Tvoj telefon iz Postojne v imenu Zveze slovenskih društev svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski predstavlja: Novo številko linije Klic v stiski »SOPOTNIK« 116 - 123 ki bo začela delovati s 1. oktobrom. Številka 080 2223 bo v veljavi do konca leta 2008. Minuta nesmisla DOSEŽKI SODOBNE ZNANOSTI Znastvenik je pokazal učitelju dokumentaren film o dosežkih sodobne znanosti. »Danes znamo z namakanjem oživiti puščavo,« se je navduševal, »izkoriščati moč Niagarskih slapov, odkriti sestavo oddaljene zvezde in zgradbo atoma. Naša zmaga nad naravo bo kmalu popolna,« Na učitelja je to sicer naparavilo vtis, vendar se je zamislil. Pozneje je rekel. »Zakaj naj bi premagali naravo? Narava je naš prijatelj. Zakaj ne bi uporabili vse te energije za zmago nad edinim sovražnikom človeškega rodu - strahom?« PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net El BANKA KOPER UGODEN VIR FINANCIRANJA INVESTICIJ v BANKI KOPER d.d. PE ILIRSKA BISTRICA Namenski krediti za spodbujanje malega gospodarstva, obrti in turizma v Občini Ilirska Bistrica s subvencijo obrestne mere EURIBOR+1,35 odstotne točke Za vse informacije se obrnite na Poslovno enoto V Ilirski Bistrici. Otroci so naše največje bogastvo - Naučimo jih ravnati z denarjem fd>... ~~) VARČEVANJA ZA MLADE: * Paket prvi korak * Ciciban paket * Junior paket * Dijaški paket * Študentski paket Z izbiro paketa primernega starosti vašega otroka do ugodnosti za starše nekomitente in privlačnih nagrad za otroke Veselimo se sodelovanja z vami. DRUŠTVO TVOJ TELEFON I I Če ste v stiski. Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni... | POKUČITE NAS! ( OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8. URE DO 20. URE TELEFON: 05/720-1-720 Vse filantrope obveščamo, da lahko že letos 0,5% dohodnine na- * menijo v dobrodelne namene. Če do sedaj nimate izbrane dobrodelne I ustanove, se lahko odločite, da del dohodnine namenite Društvu Tvoj j telefon. Društvo je upravičeno do prejemanja takšne podpore in je na seznamu upravičencev DURS-a, kot društvo, ki deluje v javnem inter- * esu na področju socialnega varstva. I Ime: Društvo Tvoj telefon, Prečna 2, 6230 Postojna j Davčna številka: 29993407 PVC OKNA - VRATA - SENČILA iJANOSCh Janez Janc s.p. Kešetovo 10,1420 TRBOVLJE Tel.: 05 / 904 85 41 Fax: 05 / 904 85 40 www.janosch.si e-mail: j.j@s5.net - SVETOVANJE, DOSTAVA IN MONTAŽA PVC OKEN - VRAT -tende - žaluzije - rolete 040 620 540 NEP0VABUENI GOSTJE NA FABCIH Fabci - Krajani vasice Fabci, nedaleč od II. Bistrice, so vedno gostoljubni in z veseljem sprejemajo obiskovalce. Vasje poznana po tem, daje bogata z poljskimi pridelki in jesenskimi dobrotami narave. Tokrat pa so bili obiskovalci vasi nepriljubljeni in nedobrodošli - divji prašiči. Nepoznani gosti so imeli KEMIČNA ČISTILNICA ■h: in pralnica ■ NATAŠA ČESNIK Kosovelova ul. la Ilirska Bistrica Tel. 070 / 84 60 96 NUDIMO VAM KVALITETNO ČIŠČENJE VAŠIH OBLAČIL, ODEJ, ZAVES IN OSTALO. LAHKO TUDI SAMO LIKANIE. UGODNI POPUSTI PRI LIKANJU IN PRANJU VEČJIH KOLIČIN. NOVOST - ČISTIMO TUDI USNJENE JAKNE IN TEPIHE. URNIK PON /SRE/PET 8-14 TOR / ČET 12-19 SOBOTA 8-12 Nedelje in prazniki ZAPRTO PONOVNO ODPRT HUlilllsES Mapkc Kinkala VBIVŠI VIDEOTEKI VIŠNJA NASPROTI ŽELEZNIŠKE POSTAJE v ulici Toneta Tomšiča 24, II. Bistrica 041 /848 046 svoje opazovalce, ki so jih presenečeno spremljali pri njihovem »poljskem delu«. Poleg divjih prašičev imajo krajani vasi možnost, da v svoji okolici srečajo tudi druge divje živali - srne, jelene, sove... Tekst in foto: Peter Nikolič Novo ustanovljena cipresa vam nudi po vaši želji ali strokovno ureditev gorobov, vrtov, zasaditve okrasnega grmičevja in drevja in sadnega drevja, svetujemo vam pri izboru sadnega drevja in gnojenju za prezimitev, vzamemo vzorce zemljeza analizo. Za vse to in še kaj CIPRESA je pravi naslov Pokličite 041/974-092 DOBI SE TUDI SADIKE. CPQ(C[H[J3[LJlč\ PARK TEL.: 71 45 144 RAZLIČNE VELIKOSTI PIZZ RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 22 URE TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS Brezplačna številka društva Kala 080 18 16 " sPletne stran* društva Kala im o okužbah s HRV, raku materničnega Iko društva Kala 080 18 16. Strokovnjak šanja vsak torek med 14. in 16. uro. Informacije o društvu in cepilnih mestih najdete na novih spletnih straneh društva WWW.kala.sl. OBČINA ILIRSKA BISTRICA SEJE PREDSTAVILA V BELTINCIH legacijo, kjer sta se obe strani seznanile s trenutno sliko obeh občin in seveda izmenjale protokolarna darila. Ob tem je potrebno dodati, da sta obe delegaciji podprli pobudo Aleša Zidarja o pričetku postopka pobratenja obeh občin, predvsem zaradi vedno bolj tesnih stikov in Del promocijske stojnice v preddverju Kulturnega Po odmevnem Prekmurskem tednu, ki so ga Bistričani doživeli v marcu 2007, se je v soboto 15. novembra 2008 v Beltincih predstavila tudi občina II.Bistrica. Pravzaprav je šlo v Beltincih za bistriški vikend, saj so člani Fotokluba Sušeč že v petek, 14.11.08 pripravili fotografsko razstavo z naslovom »Brkinski motivi«, kjer so predstavili najbolj uspele fotografije iz svojih foto natečajev, med njimi pa so bile tudi slike z Brkinskega maratona. V otvoritvenem programu je sodeloval brkinski harmonikaš Damir Kakovič, po nagovoru beltinškega župana Milana Kermana pa je razstavo ob asistenci Simona Godca odprl predsednik ŠD BAS Šport Aleš Zidar. V soboto so se nastopajoči iz II.Bistrice odpravili že navsezgodaj, saj jih je čakal v Beltincih zanimiv program. Po sprejemu na dvorišču Beltinškega gradu, kjer so bili Postreženi z langošem in pijačo dobrodošlice, so si ogledali stalno razstavo zdravstva in seveda foto razstavo, nato pa odšli v Lipovce na ogled domače obrti iz slame. Nato so si po kosilu (bograč) ogledali še otok ljubezni v Ižakovcih, kjer so jih Pričakali člani Združenja vinarjev z degustacijo njihovih vin, kmalu pa je bil čas tudi za odhod v kulturni dom v Beltince, kjer se je v večernih urah dogajala kulturna prireditev. Člani gostinske sekcije Območne obrtne zbornice II.Bistrica, Razvojni center II.Bistrica, Društvo Tuščak iz Knežaka in Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom so v preddverju doma Pripravili promocijske stojnice z turistično ponudbo in degustacijami najbolj znanih domačih jedi, kar je med obiskovalci prireditve poželo veliko odobravanje. Z velikim zanimanjem so si ogledali predstavitvene Panoje, še bolj pa so jih razveselile naše jedi in ostala ponudba. Pri tem je potrebno pohvaliti vse sodelujoče za res lepo in bogato predstavitev. V času pred prireditvijo je bil pri županu Občine Beltinci pripravljen Protokolarni sprejem za župana Antona Šenkinca in njegovo de- sodelovanja med doma Beltinci društvi iz obeh občin ter v smeri nadaljevanja podobnih srečanj. Večerna prireditev je izzvenela v predstavitvi bistriških in brkinskih običajev ter kulture, s svojim deležem so jo pomagali oblikovati Folklorna skupina Gra-dina - ta se je izkazala z novim spletom tržaških plesov, pevska skupina Bistr-ške škuorke, Brštulin banda in povezovalca programa Frane Gombač ter Alenka Penko. Bistriškim nastopajočim so pomagali še člani KD Beltinci in povezovalec Milan Zrinski, ki je ponovno zabaval s svojimi domislicami. Vsekakor je bila prireditev izredno zanimiva in pestra, kar so navsezadnje toplo pozdravili tudi domači obiskovalci. Seveda se je večer zaključil v bližnjem gasilskem domu z večerjo za nastopajoče in glasbenim progra- mom, ki so ga sooblikovali prav vsi glasbeniki, prisotni na prireditvi. Čeprav so se morali Bistričani še vrniti domov - po novi avtocesti to ni več problem, pa so vsi zadovoljni zapuščali Beltince. Bil je res lep in nepozaben večer, ki enostavno vpraša po - še.... Upamo, da se bodo ta srečanja nadaljevala in da bodo občinski svetniki sprejeli pobudo o pobratenju občin. To bi veliko pomenilo vsem društvom iz II.Bistrice in Beltincev, ki so vzpostavili dobre stike in napeljali možnost sodelovanja v naslednjih letih. ZAHVALA Ob uspešno izvedenem obisku II.Bistrice v Beltincih se iskreno zahvaljujem vsem, ki so uresničili nekajletne ideje o poglobljenem sodelovanju in kulturni izmenjavi med obema občinama. Z veliko napora in volje, še več pa osebnega odrekanja nam je uspelo povezati dve, na vseh področjih zelo raznolike občine. To, da se da izpeljati še tako zahtevno nalogo, je dokaz, da je z medsebojno podporo, pomočjo in razumevanjem, možno doseči zastavljene cilje. Danes lahko potrdimo dejstvu, da so sorodna društva iz teh dveh občin povezana in da sodelujejo. In to je bilo bistvo obeh prireditev - Prekmurskega tedna in Bistriškega vikenda. Vendar pa se tu moja vloga kot povezovalca konča. Naslednji koraki so odvisni prav od teh društev in obeh občinskih svetov, ki jim je bila posredovana pobuda za pobratenje občin II.Bistrica in Beltinci. Z sprejetjem tega dokumenta bodo ustvarjeni pogoji za nadaljevanje sodelovanja v bodočnosti in verjemite - ljudje si tega želijo. Kot sta poudarila oba župana v svojih nagovorih - raznolikost pokrajin in ljudi obeh občin nas privlačita in iščeta sodelovanja. Nadaljujmo to zgodbo... Ob tej priložnosti bi se zahvalil županoma Antonu Šenkincu in Milanu Kerma-nu za razumevanje in podporo ideji o sodelovanju, še bolj pa sem hvaležen vsem sodelujočim na obisku v Beltincih: članom ŠD BAS Šport, Fotoklubu Sušeč, Članom Gostinske sekcije OOZII.Bistrica, Ol JSKD II.Bistrica, KETŠD Alojz Mihelčič Harije, Folklorni skupini Gradina, Bistrškim škuorkam, Damirju Kakoviču, Alenki Penko in Franetu Gombaču, Društvu Tuščak iz Bača, Razvojnemu centru II.Bistrica in Društvu za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom. Zahvala tudi Prekmurcem tukaj in tam, družini ter prijateljem za podporo v trenutkih, ko je bilo najbolj potrebno. Hvala vam. Aleš Zidar Župan Občine Beltinci Milan Kerman si ogleduje razstavo v spremstvu članov Fotokluba Sušeč Gneča ob promocijskih stojnicah ENKRATNE BUČE ZA OKRAS Vrbovo - Čas za pobiranje letine, v dolini reke Reke se je že zdavnaj začel. Po uspešni letini krompiija in bogate pridelave koruze so prišle na vrsto tudi okrasne buče. Bilo je velikih in težkih velikank, ampak tudi takih, ki so s svojo obliko obračale poglede mimoidočih. Med neobičajnimi raznovrstnimi bučami so bile lepotice na enem izmed vrtov v Vrbovem. Po obliki kakega plazilca, so dolgo stale na ograji vrta. Danes ko prva jesenska slana pokriva vrtove so buče našle mesto pod balkonom, da bi se ohranile čim dalj časa. Tekst-foto: Petar Nikolič STARI SLOVENSKI PREGOVORI Gruden: Če Grudna bliska, grmi, za drugo leto vetrove budi. Grudna mraz in sneg, žita dosti prek in prek. Na Barbaro (4.12.) mraz, bo trajal ves zimski čas. O božiču zeleno, o veliki noči sneženo. Božični dež vzame rž. Če vidiš rimsko cesto na sveto noč sijati, se je dobre letine nadejati. Če Štefana (26.12.) burja prinese, vinogradniku pridelek odnese. Tepežni dan (28.12.) oblačen, ne boš ob letu kruha lačen. Ako se grudna bliska in grmi, drugo leto dosti vetrov. Ako prvega dne v adventu na Barbaro je mraz, trajal bo ves zimski čas. Ako se vidi na Barbare dan na njivi strnišče, se bo videlo potem vsak mesec. Ako se zmrzlina grudna ne otaja, še prosinca hujši mraz postaja. Skleda pluso KLEDA PLUS D.O.O. VOJKOV DREVORED 28 ILIRSKA BISTRICA Vabljeni v tehnično trgovski center podjetja Kleda plus d.o.o. Vojkov drevored 28, Ilirska Bistrica Nudimo vam veliko izbiro novoletnih okraskov, daril in različnih pirotehničnih izdelkov. Od 15.12.2008 do 31.12.2008 vam podarjamo 10% popust na vse izdelke na zalogi razen izdelkov v akciji in bele tehnike. vabljeni glasbena Ilirska VAS VUUDNO VABI na Bistrica Božično-novoletni koncert solistov, ki bo v sredo, 17.12. ob 18. uri v dvorani glasbene šole, Božično-novoletni koncert pihalnega, godalnega in jazz orkestra ter nastop učencev plesnih pripravnic in baleta, ki bo v ponedeljek, 22.12. ob 18. uri v dvorani doma na Vidmu. Veseli bomo vašega obiska. Ravnatelj: Laszlo Balazs, prof. Izberi svoj Preglej-se Dan. f X) pogoj za uspešno zdravljenje raka na dojki je zgodnje odkritje -J I bolezni. Vsaka ženska po 25. letu bi si morala mesečno 10. dan S po prvem dnevu menstruacije sama pregledati dojke. | Po 50. letu je na vsaki dve leti priporočljivo mamografiranje. o Vaša donacija bo pripomogla k nakupu novega, digitalnega ” mamografa, ki bo v Splošni bolnišnici Izola izboljšal in pospešil s diagnostiko. Za slike, ki rešujejo življenja. Iniciativa n ZAMAMOGRAF f TRR 01100-6030277118 5 namen ZA MAMOGRAF STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? PO RAVN AVAj d.o.o., Odgovarja: Vprašanje: Pred dnevi sem doživela prometno nezgodo. Želim uveljavljati odškodnino in me zanima, kakšna je razlika med uveljavljanjem odškodnine pri vašem podjetju in odvetniško pisarno. Petra, Ljubljana Odgovor: Podjetje Poravnava, d.o.o. je specializirano za odškodninsko pravo, zaposluje večje število diplomiranih pravnikov in magistrov pravne znanosti, medtem ko se odvetniške pisarne ukvarjajo z vsemi vrstami prava in ne samo z odškodninskim. Bistvena prednost uveljavljanja odškodnine pri našem podjetju je dejstvo, da vse do izplačila odškodnine nimate nobenih stroškov. V nasprotju s tem je treba pri odvetnikih Že za prvi obisk plačati kar nekaj denarja. Naslednja pomembna prednost uveljavljanja odškodnine pri našem podjetju pa je ta, da vas v primeru neuspeha (neizplačane odškodnine) ne bremenimo za nikakršne stroške. Naša celotna provizija je 10 odstotkov izterjane odškodnine šele ob izplačilu odškodnine, pri odvetniku pa se odvetniške nagrade gibljejo od 10 do 15 odstotkov. Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov PORAVNAVA, d.o.o., Ljubljanska cesta 20, 3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor naših pravnikov, ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 0801314. % FOLKLORNA SKUPINA GRADINA ILIRSKA BISTRICA VABI NA KONCERT OB 5. OBLETNICI FOLKLORNE SKUPINE V SOBOTO, 6. DECEMBRA 2008 OB 18.00 URI DOM NA VIDMU ILIRSKA BISTRICA I I I I I I I I I I I I I I I I I I I Društvo diabetikov Ilirska Bistrica V novembru, ko smo beležili Svetovni dan sladkorne bolezni (14. november), so po Sloveniji in tudi po svetu potekale številne aktivnosti. Društvo diabetikov Ilirska Bistrica je v ponedeljek, 17. novembra, nasema-nji dan, pripravilo dan odprtih vrat. V prostorih društva na Levstikovi 5, na Plaču so med 9. in 13. uro poskrbeli za zanimivo dogajanje in predstavitev samega društva. Po besedah predsednika, Ivana Bergoča, je bil osnovni namen tega dneva predstaviti občanom in diabetikom ter njihovim svojcem, ki še niso člani društva, področje dejavnosti in aktivnosti, kijih izvajajo za obvladovanje sladkorja v krvi in s tem seveda zdravja. Na dnevu odprtih vrat so zatorej vrata svojih novih prostorov, v katerih domujejo že približno tri leta, odprli za vse obiskovalce ter le tem omogo- čili boljši pogled v njihove aktivnosti. V predprostoru so pripravili razstavo fotografij, v samih društvenih prostorih pa je bil urejen prostor, kjer so predstavili svoje brošure, aktivnosti, dosežke v besedi in sliki. Posebna zahvala s strani društva gre predvsem podjetju VPK d.o.o. Bled, Kraškim lekarnam ter Občini Ilirska Bistrica, ki so prostovoljno prispevali k dogajanju na ta dan. Vsem obiskovalcem so namreč merili krvni sladkor, krvni pritisk ter holesterol. Dneva odprtih vrat se je udeležilo precejšnje število obiskovalcev, ki so z veseljem pokramljali s tamkajšnjimi člani in osebjem. V društvu so bili veseli predvsem novih članstev, saj so prepričani, daje skupno ozaveš-čanje ter udejstvovanje na področju sladkorne bolezni ključno in najpomembnejše za kakovostno življenje sladkornih bolnikov. Doris Komen Ulica Sv. Barbare 6 52BD Idrija Tel.: (0)5 374 36 60 N.C. Faks: (0)5 377 09 45 E-Pošta: blt@blt.si www.blt.si INDUSTRIJSKA, GARAŽNA, POŽARNA IN ZRAK0TE5NA VRATA PE ILIRSKA BISTRICA, bazoviška c. n, n. Bistrica, gsm: osi 685 872 PE POSTOJNA, NOVI TRG 6, POSTOJNA, GSM: 051 388 935 PE KOPER, vojkovo nabrežje 32, koper, oso 13 h