V	Ljubljani, 11. aprila 1911.
Petnajsti letnik, številka 2.
Bogu na čast,
GASILEC
bližnjemu na pomoč!
Izdaja odbor deželne zveze kranjskih gasilnih društev. — Urejuje tajnik Fran Ks. Trošt na Igu pri Ljubljani. — List izhaja poljubno po potreb-v nedoločenem času, vendar vsaj štirikrat na leto, in ga dobivajo člani zveze brezplačno. Oznanila stanejo cela stran: 37 K 60 h, */? strani 18 K
80 h, 1 /4 strani 9 K 40 h, '/« strani 4 K 70 h, pri večkratnem natisu primeren popust.
Cesarja Franca Jožefa I. jubilejna ustanova
za v službi ponesrečene gasilce, oziroma njihove vdove in sirote. XI. izkaz daril: Mat. Petrič, Postojna, odkup od novoletnih voščil 5 K in zbirka na svatbi Kolarja
2 K. Gasilci: Stob 10 K, Višnja gora 3 K 26 h, Duplje
3 K 90 h, Dobračeva 5 K, Trošt dobiček koledarja 295 K 60 h; Trošt dohodek od znakov 11 K 16 h, skupno 335 K 92 h. Prej izkazanih 6222 K 61 h, je torej skupaj 6558 K 53 h. Zrno do zrna!
Razpis.
Zvezni odbor razpisuje s tem tri „Cesar Franc Jožef I. jubilejne ustanove“ po 60 K, ki se izplačajo dne 2. decembra 1911. Do teh ustanov imajo glasom določil pravico:
1. Onemogli v službi ponesrečeni ubožni gasilci, ki so bili v času ponesrečbe člani slovenskih zveznih gasilnih društev.
2. Vdove, oziroma sirote v službi ponesrečenih gasilcev. Prošnje, ki jih je nekolkovane vlagati pri zveznem odboru
do 30. junija 1911, morajo imeti naslednje priloge:
1. Potrdilo načelnika, da je bil onemogli ali zamrli član gasilnega društva, ki je v slovenski gasilski zvezi, in dokazilo ponesrečbe.
2. Ubožno izpričevalo županstva.
Na pomanjkljive ali zakasuele vložene prošnje se ne bode oziralo.
Vodstvo zveze.
Cesarska jubilejska ustanova avstro-ogrskih zavarovalnic v podporo ponesrečenih gasilcev in njihovih zapuščencev.
Tej cesarski jubilejski ustanovi avstro-ogrskih zavarovalnic v podporo ponesrečenih gasilcev in njihovih zapuščencev, ki jo je ustanovilo več zavarovalnic društev leta 1873., je namen, resnično potrebnim in vrednim poklicnim ali prostovoljnim gasilcem avstro-ogrske države, kateri so v izvrševanju svoje službe zadobili težko bolezen, se pohabili ali ponesrečili, oziroma njihovim zapuščencem, dajati podporo.
Tisti, kateri hočejo imeti pravico do ustanove, se poživljajo, naj vpošljejo svoje prošnje poštnine prosto do konca meseca maja vsakega leta predsedstvu ustanove. Prošnja in vse priloge so kolka proste.
Prošnjam je priložiti naslednje priloge:
1. Izpričevalo načelnika gasilnega društva, da je oboleli ali ponesrečeni gasilec bil ud ali je še ud kakega domačega gasilnega društva,
2. zdravniško izpričevalo o načinu bolezni ali poškodb kakor tudi o tem, da je dotičnik to poškodbo pri gasilskem delu zadobil,
3.	izpričevalo županstva (ubožno izpričevalo) o potrebi in vrednosti prosilca, kakor tudi natančno njegovo bivališče.
Prošnje za podporo enkrat za vselej se morejo kadarkoli vložiti in morajo biti opremljene z omenjenimi tremi prilogami, vsekakor pa je želeti, da se te prošnje za podporo vlože do konca meseca maja vsakega leta pri ustanovi.
Prošnje je nasloviti:
Slavni upravni odbor cesarske jubilejske ustanove avstro-ogrskih zavarovalnic
Dunaj.
(Löbl. Komitee zur Verwaltung der Kaiser-Jubiläums-Stiftung österr.-ung. Assekuranz-Institute
in Wien.)
Prošnje in priloge, sestavljene v nemškem jeziku, je vpo-slati do 24. majnika 1910 tajniku Troštu na Igu, pri Lju-ljani, da se odpošljejo pravočasuo na svoje mesto, ker morajo biti vsaj 30. majnika na Dunaju.
Vodstvo zveze.
V	ravnanje gasilnim društvom!
Na razna vprašanja podajamo nastopno vzorec, kako je napraviti vlogo na oblastvo v zadevi pristojbinskega namestka.
Vsa prostovoljna gasilna društva opozarjamo, da morajo vposlati na pol pole spisano vlogo gotovo do 30. aprila 1911 oblasčvu, to je c. kr. uradu za odmero pristojbin v Ljubljani. Vloge ni treba kolkovati, pač pa se mora poštnino (10 h) plačati. Naj nobeno društvo, ako še tega ni izvršilo, roka ne zamudi, da ne bo imelo neprilik.
C. kr. urad za odmero pristojbin v
Ljubljani,
Na opozoritev se sporoča, da je vse gasilno orodje, ki je spravljeno v gasilnem domu namenjeno v humanitarne svrhe.
V	slučaju, da društvo preneha preide vse v oskrbo občine N.
Na podlagi § 26., uaredbe c. kr. finančnega ministrstva, z dne 10. oktobra 1910, drž. zak. št. 186, in v zmislu opombe
2	d k tarifni točki 106 Be pritojbinskega zakona z dne 18. decembra 1862, prosi podpisano društvo, da se ga za VIL desetletje od plačila pristojbinskega namestka oprosti.
Prostovoljno gasilno društvo
v....................dne 15. aprila 1911.
N. N.,	.	N. N.,
tajnik.	načelnik.
Zavarovanje.
Glede zavarovanja gasilcev je došlo od raznih društev mnogo vprašanj, na katera sicer nismo posamezuo odgovarjali, ker se je stvar nekoliko izpremenila in to v korist gasilcev.
Deželni zbor je sklenil pred dvemi leti premembo § 1. zakona z dne 20. decembra 1884 tako, da bi morale plačevati zavarovalnice mesto 2, 3% v stražno-gasilski zaklad.
Ta sprememba pa ni zadobila Najvišjega potrjenja. Načrt zakona je bil vrnjen deželnemu odboru, da določilo spremeni. Vodstvo zveze je zaprosilo deželni odbor, da se zahtevana pre-memba, čimbitreje izvede in ta je vpošteval našo vlogo, ter predložil deželnemu zboru v zadnjem enodnevnem zasedanju, ki ki je bilo dne 18. svečna 1911, novi načrt premembe § 1. navedene postave.
Deželni zbor je soglasno sprejel kot dodatek k § 1. postave z dne 20. decembra 1884 še to določilo:
Istotako morajo plačevati požarne zavarovalnice In dražbe enak donesek enega odstotka, čegar dohodek je namenjen izključno le v podporo v službi ponesrečenih gasilcev in njihovih ostalih rodovinskili udov, v poravnanje zavarovalnino za odgovornost gasilnih straž in pa za odškodnino za konje, ki so oboleli ali pa ponesrečili, ko so vozili k požarom ali za poškodovano orodje.
Ker znaša 1 % približno 7000 K na leto, bo ta znesek zadostoval za vse slučaje ponesrečb in bo, kakor nas dosedanja skušnja uči, še veliko preostajalo, tako da se bo fond množil in vsako leto znatno večal in bo gotovo zadostoval, da se bodo poravnavale z njim vse opravičene zahteve.
2% pa ostaneta še vedno za podporo v gasilske namene.
Razumljivo je, da mora ta zakoniti načrt dobiti še Najvišje odobrenje potem postane še le postava, kar se bo pa brezdvomno zgodilo, ker se je kolikor nam znano, taka prememba zahtevala.
Potem odpadejo vsa posamezna zavarovanja gasilcev, ker bodo imeli v tem fondu najbolje zatočišče.
Na pomoč!
Vodstvo zveze.
Gasilnim društvom!
Razposlali smo v začetku leta tiskovine v izpol-njenje in poštne položnice za vplačilo letnine. Mnogo društev se je odzvalo našemu pozivu, nekatera pa so nam poslala izpolnjene imenike brez letnine, druga pa zopet samo letnino brez imenika. Prosimo, da se nam pomanjkujoče dopošlje zaradi reda v poslovanju. Dalje prosimo tudi zaostale naročnike „Gasilskega koledarja da nam poravnajo dotične račune, saj moramo tudi mi vse točno plačati. „Gasilski koledar“ se še vedno dobi, sezite tovariši po njem, da bo vsaj večji prispevek za našo „Jubilejno ustanovo“. Tudi znaki so vedno v zalogi.
Na pomoč!
Zvezni poslovodja.
Pravila
slovenske deželne zveze prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem.
Naslov.
§ 1. Prostovoljna gasilna društva in okrajne gasi lske zveze na Kranjskem ustauove društvo z naslovom: „Slovenska deželna zveza prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem“.
Namen.
§ 2. Namen tej zvezi je, razširjevati, popolujevati in kolikor mogoče enako urediti gasilna društva in okrajne gasilske zveze na Kranjskem; dobro izvežbati posamezna gasilna društva in slednjič podpirati gasilce, ki ponesrečijo ali zbole v službi.
Sredstva.
§ 3. Predstoječi namen je doseči:
a)	z vplivanjem zveze na ustanovitev in uredbo gasilnih društev in okrajnih gasilnih zvez.
b) z gasilnimi shodi, če mogoče z razstavami gasilnega orodja, spisov, risarij, modelov, s poučevanjem in predavanji ter izdajo poučnih spisov in časopisov itd., ki zadevajo gasilstvo;
c) z ustanovitvijo glavinskega premoženja za podporne namene v službi ponesrečenih gasilcev in njihovih ostalih.
Dohodki.
§ 4. Dohodki zveze obstoje:
a) iz doneskov udov (gasilnih društev, ki so pri tej zvezi);
b) iz drugih dohodkov (podpore, darila itd.).
Udje.
§	5.	Častni Člani. (§ 15 točka 8.)
§	6.	Vsako prostovoljno gasilno društvo	na	Kranjskem	se
more kot ud sprejeti v zvezo.
Zveza je smatrati kot ustanovljena, če ji je pristopilo vsaj šest gasilnih društev.
V	zvezo sprejema odbor, pri katerem se je treba v ta namen pismeno zglasiti.
Z dnevom sprejetja stopi dotično gasilno društvo v vse pravice	in	dolžnosti, ki jih imajo udje zveze.
§	7.	Izstop je vsikdar dovoljen, vendar	se	mora	tudi	to
pismeno uaznaniti odboru zveze.
§ 8. Gasilno društvo se sme izključiti iz zveze, če kljub dvakratnemu pismenemu opominjevanju zvezinega odbora ni izpolnilo svojih dolžnosti.
§ 9. Gasilno društvo izgubi z izstopom ali izključenjem vse pravice do zveze. Nasprotno pa ima zveza pravico, izterjati zaostale doneske iz premoženja dolžuikovega.
Pravice.
§ 10. Gasilna društva, ki so pristopila zvezi gasilnih društev kranjske dežele, imajo pravico, za svoje, v službi ponesrečene ali vsled službe zbolele ude in njih sorodnike zahtevati podpore iz zvezinega premoženja po dotičnih, v ta namen postavljenih načelih in določbah. Razen tega pa ima vsako gasilno društvo, ki je vpisano v zvezo, pravico do vseh drugih prednosti, ki izvirajo iz tega razmerja, častni člani nimajo teh pravic.
Dolžnosti.
§ 11. Dolžnosti vsakega gasilnega društva, ki je pristopilo k zvezi, so:
a) vestno izpolnjevanje pravil zveze, kakor tudi sklepov gasilnih shodov in zvezinega odbora;
b) imeti imenik gasilcev, iz katerega je vsak čas vestno raz-videti število udov, njih službena doba itd., kakor tudi druge predpisane knjige, in sicer:	službeni zapisnik, inventar, blagajniško knjigo, sejni zapisnik in knjigo za društveno kroniko, in to po vzorcu, katerega določi zvezini odbor;
c) točno vplačevanje doneskov v zvezo in sicer:
1. Tekom meseca januarja vsakega leta po 20 h za vsakega izvršujočega (rednega) uda, kolikor jih je imelo dotično gasilno društvo začetkom leta v svojem imeniku.
2. Od gasilnega shoda določeni upravni donesek v teku štirih tednov potem, ko se razpiše;
d) kolikor mogoče se udeleževati deželnih gasilnih shodov;
e) po svojih močeh pospeševati namen in naloge zveze.
Sedež zveze.
§ 12. Sedež zveze je v deželnem glavnem mestu Ljubljani. Poslovni jezik je slovenski.
Uprava zveze.
§ 13. Nad zvezo gospodari:
a) občni zbor;
b) odbor;
c) predsedstvo.
G A S I L E C
Občni zbor.
§ 14. Občni zbor gasilne zveze sestoji:
a) iz poslancev okrajnih gasilskih zvez. — Vsaka okrajna gasilska zveza voli za vsakih 100 članov dva delegata, pod 50 članov se ne upošteva.
b) iz predsedstva deželne gasilske zveze.
e)	iz častnih članov.
Poslanci deželnega gasilskega shoda so dolžni udeležiti se tega shoda, vendar pa niso zavezani, se ravnati po navodilih ali naročilih, ki bi jim jih utegnile dati one okrajne zveze, ki so jih odposlale. Zahtevati pa smejo povračilo potnih stroškov od tiste okrajne zveze, katera jih je odposlala.
§ 15. V delokrog občnega zbora spadajo naslednja opravila:
1. on voli predsedstvo zveze in dva pregledovalca računov;
2. pregleduje in potrjuje poročila zvezinega odbora in gospodarjenje s premoženjem zveze;
3. dovoljuje podpore v pospeševanje gasilnih društev sploh;
4. izdaja splošne predpise v ta namen, da se doseže kolikor le mogoče enakoličnost glede uniforme, oprave in orodja, kakor tudi glede uredbe (organizacije) in vaj gasilnih društev, ki spadajo k zvezi;
5. razsoja v vseh onih slučajih, v katerih zahtevajo po-samezua gasilna društva, ali odbor zveze, da razsodi občni zbor.
6. odkazuje vplačevanje upravnih doneskov za posamezna gasilna društva;
7. prenareja pravila ;
8. voli osebe, ki so si pridobile za gasilstvo posebnih zaslug, častnim članom zveze, katerim pristoji aktivna in pasivna volilna pravica,
§ 16. Občni zbor je sklepčen, če je zastopanih ena tretjina delegatov, če teh ni se vrši eno uro pozneje drugi občni zboa, brez ozira na število navzočnih. Za veljavne sklepe je potrebna nadpolovična večina navzočnih glasov. Občni zbor vodi načelnik zveze, oziroma njegov namestnik, če teh ni, si voli občni zbor za ta slučaj predsednika.
Občni zbor voli za dobo treh let predsedstvo, to je načelnika, njega namestnika in štiri odbornike, ter v svrho popolnitve štiri namestnike.
Voli se z listki z večino glasov — pri enakosti števila glasov odloči žreb.
Občni zbor deželne gasilske zveze se mora tri mesece prej naznaniti vsem okrajnim zvezam, da volijo svoje zastopnike; sklicuje se navadno v Ljubljano ali pa tudi v kak drugi kraj.
Občni zbor sklicuje predsedstvo; mora pa tudi sklicati izredni občni zbor in je to celo dolžno, če ga zahteva polovica okrajnih gasilnih zvez z naznanilom dnevnega reda.
Odbor deželne gasilske zveze.
§ 17. Odbor deželne gasilske zveze sestoji iz predsedstva dež. zveze in vseh načelnikov okrajnih gasilskih zvez, če so ti zadržani, pošlejo namestnika.
če je načelnik okrajne zveze obenem član predsedstva, ima pri odboiu le en sam glas.
Odbor se shaja k seji vsaj enkrat na leto, sejo je vsaj osem dni prej naznaniti vsem opravičencem z dnevnim redom obravnave.
Odbor je sklepčen, ako je navzočna nadpolovična večina članov.
Zvezni odborniki imajo pravico zahtevati potnino iz zvezne blagajnice po razmerju tačasno se nahajajočih sredstev.
§ 18. Zvezni odbor sklepa z večino glasov, ob enakem številu glasov predlog ni sprejet.
§ 19. Zlasti ima odbor:
]. izvrševati sklepe občnega zbora;
2. oskrbovati zvezno premoženje;
3. zastopati zvezo po svojem načelniku;
4. voliti in imenovati poslovodjo zveze ki stopi, če ni član odbora ali predsedstva, v odbor;
5. določa poslovodji letno nagrado;
6. sestavlja opravilni red za zvezni odbor;
7. izključuje člana iz zveze po zaslišbi okrajnih gasilskih
zvez;
8.	predlaga občnemu zboru osebi-, ki naj se volijo častnim članom.
Predsedstvo.
§ 20. Predse istvo ima izvesti sklepe občnega zbora in odbora.
§ 21. Predsednik nadzoruje vse notranje posle deželne gasilske zveze; in okrajnih zvez, vodi občne zbore, odborove in predsedstvene seje in zastopa zvezo na zunaj.
On ukazuje vsa po odboru ali predsedstvu dovoljena plačila in podpisuje obenem s poslovodjo vse listine.
§ 22 Poslovodja zveze oskrbuje in opravlja vsa pismena opravila, vodi zapisnik, sestavlja statistiko zveze, ureja „Gasilca“ in „Gasilski koledar“, oskrbuje blagajnico vodi račune zveze in „Cesar Franc Jožefa 1. Jubilejne ustanove“, in podpisuje vse važne listine s predsednikom, manj važne pa tudi sam z nalogom, da o njih poroča predsedstvu.
§ 23. Predsedstvo se shaja k seji vsaj štirikrat na leto in seja je sklepčna, če so navzočni štirje člani; sklepa se z večino glasov, pri enakosti glasov predlog propade. Sklicujejo se tudi izredne seje.
§ 24. Pregledovalci računov imajo dolžnost, ne le pregledati račune, nego tudi skontrirati zvezno blagajnico, katere denar pa mora biti, čez znesek 200 K, vedno plodouosno naložen.
§ 25. Namestniki se pokličejo v predsedstvo, če je mesto odbornika izpraznjeno.
§ 26. če je predsednik zadržan, ga v vseh slučajih nadomešča njegov namestnik.
§ 27. Svoj mandat v predsedstvu izgubi, kdor zanemarja dolžnosti in se brez opravičbe ne udeleži dveh zaporednih sej ali če je izstopil iz gasilstva.
§ 28. Predsedstvo ima vsako leto poročati odboru o splošnem stanju gasilnih društev in okrajnih zvez in to tudi poročati vsaka tri leta občnemu zboru.
Razsodba.
§ 29. Razpore, ki nastanejo vsled zveznih razmer, poravna razen pravdne poti iz pet članov obstoječa razsodnija. Vsaka prepirajočih se strank voli po dva razsodnika, kateri potem skupno volijo načelnika. V slučaju, če se sporazuml|enje zaradi načelnika ne doseže, odloči za istega žreb. Zoper razsodbo raz-sodnije je le dopuščeno pritožiti se na občni zbor. Navzoči morajo biti vsi člani in se sklepa z večino glasov.
Razpust.
§ 30. Občni zbor ima pravico skleniti, da se zveza razpusti. To pa se more skleniti le takrat, ako se je dotični nasvet naznanil štiri tedne poprej vsem gasilnim društvom, ki so v zvezi, in se potem sprejme z večino dveh tretjin vseh navzočih poslancev, Nahajajoče se premoženje se ima izročiti v tem slučaju ali pa vsled oblastniške razdružbe visokemu deželnemu odboru, da posebno podpira podpore potrebne gasilce in njihove svojce.
Splošne določbe glede opravilnega reda.
§ 32. Nasveti ali predmeti za občni zbor gasilnih društev kranjske dežele se morajo poslati 14 dni poprej odboru zveze. O drugih nasvetih pa se more obravnavati le tedaj, ako to posebno sklene občni zbor gasilnih društev.
§ 33. Da so sklepi o prenaredbi pravil, kakor tudi o razpustu zveze veljavni, jim mora pritrditi večina dveh tretjin glasov vseh opravičenih navzočnih odposlancev. Za vse druge sklepe zadostuje navadna večina glasov.
§ 34. Volitve se navadno vrše z glasilnimi listki, glasuje pa se z vzdigovanjem rok. Vendar pa je vsakemu shodu na prosto voljo dano, za vsak slučaj posebej skleniti, kako se bode glasovalo.
Vpeljavne določbe.
§ 35. Predstoječa pravila stopijo v veljavo, kadar jih potrdi politično oblastvo.
Pravila je potrdila c. kr. deželna vlada z odlokom dne 24. sušca 1911 štev. 942/Pol.	___
Iz Št. Vida nad Ljubljano. Tukajšnje gasilno društvo je imelo 29. januarja 1911 svoj 23 letni, dobro obiskani občni zbor. Navzočih je bilo 89 delavnih članov. Iz poročila o delovanju v letu 1910. je razvidno. Imeli smo v zimskem času velik požar v Vižmarjih, priredili 4 vaje, udeležili smo se v velikem številu znamenite nam nepozabljive lepe slavnosti 40 letnega obstoja gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani in več drugih slavnosti. Priredili smo doma dve veselici, ki sta nam donesli 878 K 28 v. čistega dohodka. Člana sta dva izstopila, ker sta se izselila, novo pristopilo jih je 15, tako da šteje danes društvo 50 članov, član Fr. Bučar iz Podgore je umrl. Načelnik pozdravi novega člana bi. g. Janko Bajca kot starega gasilca, ki je že pred okolo 20 leti gasilno društvo v Polhovem gradcu ustanovil in bil v prejšnji službi tudi vedno tajnik gasilnega društva. Računski zaključek izkazuje 728 65 K dohodkov 94-93 K pa stroškov, preostalo je 633-72 K Za pokritje dolga na orodju. Lep uspeh računa nas je razveselil, in upati je, da ves stari dolg v dveh letih poplačamo. Imeli bomo dobro urejeno gasilno orodje in lepo prostorno shrambo brez dolga. Dobili smo tudi v St. Vid in bližnjih vaseh električno napravo. Načelnik je vže v dogovoru s tvrdko „Union“ in je upati da dobimo električno brizgalno; slike teh električnih preprostih enostavnih strojev so nam jako ugajale. Načelnik se zahvaljuje za pridno in uspešno delovanje gasilcev. Zbor ni bil zadovoljen s samooblastnim postopanjem dveh članov in jih je zaradi nerednosti s 37 glasovi izključil. Pretekla je tudi doba načelnika in odbora, in se je izvolil načelnikom Anton Bilec v odbor: Vidmayer, Hafner, Vid Merhar, Lov. Škof, Janaz Štrukelj, namestnika pa Gngorin Fr. in Rupnik Gašp. Orodjar: Iv. Kremžar.
Novi odbor je imel 19. Februarja 1911 sejo. Konštituiral seje: Podnačelnik: Fran Bernik, tajnik Fr. Widmsyer, blagajnik Lov. Hafner, pcbočnik Ivan Kremžar, vodja šentvidskega oddelka Val. Cirman vodja gunceljskega oddelka Vid. Merhar, vodja bmgalilic Lovr. Škof, vodja cevi Jan. Štrukelj, za trobca S3 je odbral Mih. Babnik. Odbor je sklepal o več važnih uredbah.
Pred 22 leti, ko se je v Št. Vidu ustanovilo gasilno društvo, smo bili daleč na okrog v več občinah edini, pri požarih v daljnih občinah smo imeli pri prevažanju orodja občutno škodo. Lepi uspehi v gasilstvu in veliko zanimanje se je izkazalo s tem. da so že v vseh sosednih občinah ustanovili svoja gasilna društva. Velik napredek v tem je v župniji Št. Vid, kjer imamo 5 gasilnih društev v župniji, t. j. Št. Vid, Vižmarje, Zg. Šiška. Dravlje in Podutikom. Vsa ta gasilna društva imajo prostorne lepe gasilne shrambe s potrebnim gasilnim orodjem Tudi najmlajše gasilno društvo Podutike si je lansko leto postavilo jako prostorno, čedno gasilno shrambo. — Le tako naprej!
Na pomoč!
Brentasta brizgalna se postavi na primeren prostor blizu tam, kjer se je ogenj pokazal. Domači donašajo hitro v raznih posodah vode; eden goni brizgo, drugi vodi ročno cev in stopi kolikor možno blizu gorišču. Razumljivo je, da se mora gonjač večkrat zameniti oziroma mu morajo pomagati še drugi.
Take ročne brentne brizgalne izdeluje poznata firma R. A. Smekal v Smichovem v obilnem številu in jih toplo priporočamo.
Brentna brizgalnica — prva pomoč pri gašenju.
Mnogo požarov bi laliko hitro pogasili takoj ob pričetku, preden se razvijejo, če bi imeli ročne brizgal-nice v vsaki, tudi najmanjši vasi takoj pri rokah. Za prvo pomoč so prav porabne brentne brizgalnice. Te brizgalnice so enostavne, priročne, vsakdo utegne z njimi takoj delati, potrebujejo le malo vode, pa delujejo z uspehom. Razumljivo pa je, da moramo tudi ta gasilna orodja držati v redu, če hočemo delovati z njimi nemoteno.
Razne plinove brizgalnice, ki jih je do 30 raznih vrst, imajo sicer to prednost, da delujejo, z lastnim tlakom, vendar so pa taki stroji brezpredmetni, če se ni ogenj pogasil, zakaj preden se tak stroj znova napolni, preteče preveč časa, več strojev nabaviti pa zopet ni lanko, ker so vendar le predragi.
Brentni brizgalni pa je treba le dolivati vodo in gasilec utegne gasiti neprestano, in doseže z njo večkrat prav take uspehe kakor bi jih z veliko brizgalno, ker je bil zadušil ogenj v prvem stadiju.
Slika nam predočuje ročno brentno brizgalnice, ki ima železen vodohran, v katerem se nahajata Veternik in valj. Nad brizgalno je malo motovilo za približno 15 do 20 m cevi in pritiskalo. Na podnožju je stojišče, na katerem gasilec stoji pri delu, da se brizga ne premice.
Tak stroj je pripraveu za prvo pomoč. Imelo naj bi ga ne le vsako gasilno društvo, nego tudi posamezne večje trgovine, skladišča, tvomice, bolnice, delavnice, mlini itd.
Stroj je celo važen za gorate kraje, kjer ni mnogo vode, kjer se more tudi z malo vode uspešno delovati.
Iz Šmartna pod Šmarno goro. V soboto dne 25. februarja t. 1. so priredila gasilna društva Tacen, Gamelji in Pirniče bakljado svojemu ustanovitelju načelniku, nadučitelju Franu Lavtižarju, ki je odšel 1. marca na svoje novo službeno mesto v Spodnji Šiški. Tega slavja so se udeležila tudi druga društva, ki	jih	je ustanovil,	namreč moški in mešani	pevski
zbor, kmetijska podružnica v Tacnu iu v Gameljih ter prebivalstvo vse župnije oziroma občine. Do 100 gasilcev v kroju je brojila četa, ki je nastopila pred šolo, bakljada je razsvetljevala temno noč iu lepe pesmi moškega in mešanega pevskega zbora, so odmevale v tiho noč. V imenu gasilnega društva Tacen poslavljala sta	se	od slavljenca	podnačelnik Fr.	Medved in	tajnik
Mart. Medved,	za Gameljsko	gasilno društvo	četovodja	Alojzij
Aleš in za Piruiško podnačelnik Josip Lautižar. Vsi so poudarjali, kako težka je ločitev od moža, ki je posvetil svoje enajstletno bivanje v občini ponajveč geslu: Bogu v slavo, bližnjemu v pomoč. Za	tem je nastopil glavni slavnostni	govornik	tajnik
in pribočnik Gameljskega gasil, društva Fran Juvan. V izbranih besedah je slavil slavljenca in njegove zasluge za gasilstvo ter se v imenu vseh gasilnih društev poslovi v genljivih besedah od njega. V slovo in spomin so mu podarila združena gasilna društva srebrno gasilno sekirico, krasen prstan z briljanti in gasilnim emblemom iu umetniško izdelano diplomo, katera priča, da so ga vsa gasilna društva izvolila meseca februarja svojim častnim načelnikom, častnim članom so ga imenovala društva že leta 1904 Častne diplome so mu izročili tudi: pevski zbor, kmetijska podružnica v Gameljih in v Tacnu. — V daljšem govoru se je zahvaljeval slavljenec vsem prirediteljem in ude-ležnikom nepričakovanega pa tako veličastnega slavja ter bodril svoje tovariše, da naj i nadalje zvesto služijo svetemu gasilskemu treslu: bližnjemu v pomoč. Presrčno slovo je bilo dokaz prijateljstva in spoštovauja, katero je vladalo med njim in tovariši gasilci. Težko je bilo slovo, a vendar s srčnimi željami, da bi gasilna društva vezala vez bratstva tudi vbodoče. — Naj bi tudi vbodoče delovala gasilna društva Podšmarnogorska v njegovem duhu. To bo njihova rast, njih procvit in njihov ponos!
L. S t r i c e 1 mlajši.
Stob. Peti letni občni zbor prostovoljnega gasilnega društva v Stobu, dne 5. svečna 1911. Navzočih 21 gasilcev. Župana iz Domžal in Depalavas in zastopnik vasi Stoba.
Načelnik g. Cerar otvori zborovanje in konštatira sklepčnost obč. zbora ter pozdravi navzoče.
Tajnik Jezernik poroča naslednje:
Društvo šteje 26 delujočih in 10 podpornih članov.
Vaj je imelo	društvo pretečeno leto	7, 3 z orodjem,	4	pa
redovne vaje člani	so se	jih prav pridno	udeleževali.
Odbor je imel 7 sej in zaradi nekega razpora izredni občni zbor	10. julija, ki je napravil zopet lep	red	v društvu.
Požarov smo imeli	5, ki se je omejil na	hudo goreči	predmet	zlasti na Rodici in	v Depalivasi.
Gasilskih slavnosti	smo se udeležili	14.	avgusta, 40	letnice
v Ljubljani, 4. septembra, 25 letnice na Bledu in 25. septembra 20 letnice v Mengšu.
Svečanosti smo se udeležili 1. maja z veteranci in gasilci v Domžalah in 8. maja na čelu godbe Florjanovega v Terzinu, 18. avgusta smo	slavili	80 letnico Nj.	V. cesarja F. J.	I.	in
tedaj spremili Domžalsko	gasilno društvo	v njega novi dom,	ko
so prepeljali tja tudi orodje. Udeležili smo se tudi 26. marca in 26. maja procesij.
Priredili smo 17. julija na vrtu g. A. Miillerja vrtno veselico, ki se je ob lepim vremenu dobro izšla, udeležili so se je
3	člani gasilci iz Ljubljane in 9 udov iz Terzina.
Dne 20. septembra 1910 smo postavili spomenik I. umrlemu članu načelniku g. Rudolfu Majerju, ki je bil v Stobu in Domžalah 30 letni gasilec s sledečim napisom:
30letni gasilec tu počiva — „Na pomoč“ bil je dan in noči
V	večnosti naj radost uživa; za zaslugo mu dobrot.
Gasilci Stob.
Sanitetni oddelek obstoji iz treh mož, in sicer je vodja g. Jakob Flis, ki je že izvežban, in ima vso pripravo.
Na tajnikovo priporočilo se enoglasno sklene pristopiti k zavarovanju zoper nezgode.
Društvo naroči gasilske koledarje in pošlje 10 K za jubi-letno ustanovo gasilstva.	;
Blagajnik gospod Müller poroča, da je bilo
dohodkov to leto.............................. K	731 50
in stroškov izdatkov .  ...................•	.	„	646'35
torej v blagajni dne 5. februarja	gotovine	.	K	85 15
Društvo ima dolga na orodju 900 kron in ua domu pa 1000 kron.
Tudi so se občine opozorile za podporo.
Volilo se je po listkih, in so izvoljeni:
Josip Jezernik, načelnik, Franc Vidmar, podua’ielnik, Franc Cerar, tajnik, Anton Müller, blagajnik
Oborniki: Jakob Flis, Valentin Šlibar in Andrej Žomkar Pregledovalci računov: Frane Vidmar Valentin Šlibar in Franc Vojska.
Ker daljnih predlogov ni, zaključil se je občni zbor s pozdravom „na pomoč!“
Velika eksplozija v Ameriki.
L. Strieelj mlaj.
Brzojav Novi Jork 2. februarja; Delavci nekega parnika, ki je bil zasidrati v pristanu novojorškem so prekladali veliko množino dinamita iz železniškega voza v ladjo. Napravili so lesen most, ki je visel poševno, tako da so zaboji dinamita drčah počasi na krov ladje. Ob obeh straneh mostu je bilo razpostavljenih mnogo delavcev, ki so pazili, da se kak zaboj ni nagnil na stran. Tako so že spravili okolo 40.000 kg dinamita na krov. Ko pridrči zopet nov zaboj iz železniškega voza pa ga niso mogli delavci takoj ustaviti, in se prebrne. V tem trenutku nastane strahovita eksplozija, ki je imela grozovite posledice. Vseh 12 mornarjev, ki so bili zaposleni pri tem delu, je bilo na kosce raztrganih in od ladje ni bilo ne duha ne sluha, in zaraditega tudi ne bo mogoče natančno dognati vzroka tej nesreči.
Neki časnikar londonskih listov je sedel ravno v poslopju Singer & Gomp. v bližini eksplozije. Videl je, kako se je dvignil stolp neprodornega dima, ki se je dvigal nad 100 m visoko, takoj na to pa je sledil strašen pok. Vse ladje, vsi parniki so takoj začeli žvižgati s svojimi sirenami in od vseh strani so prihajali gasilci na lice mesta. Iz strahu, da je potres, je bežalo vse ljudstvo na ceste in je ob tem nastala nepopisna zmešnjava. Motorni vozovi, avtomobili, gasilske ambulance so hiteli na kraj nesreče, ki so odvažale nešteto ranjencev v bolnišnice. Neki mož se je ravno takrat bril v neki brivnici, a brivec se je poka tako prestrašil, da mu je britev izpodletela in je do-tičniku prerezal vrat. Na mnogih ladjah in v okolici so našli človeške dele kakor roke, noge. Celo noč so iskali trupla ponesrečencev z električnimi svetilkami (Scheinwerfer), kakršne imajo na parnikih. Nebroj malih čolnov v bližini se je potopilo. Mnogo delavcev, ki so videli eksplozijo, je videlo moraentano plamen (Stichflamme), a takoj na to jih je zračni pritisk vrgel ob tla in so se onesvetlili.. Zaradi močne eksplozije, se je izprožilo tudi nad 100 cestnih avtomatičnih naznanilnic za požar (Feuermelder) in so gasilci prihajali od vseh strani.
Dunajski list „Lokalanzeiger“ je dobil naslednja poročila:
V	bolnico so pripeljali medtem nad 500 lahkih in težkih ranjencev, ki so jih obvezali. Od parnika, na katerem se je zgodila nesreča,, niso dobili niti ene trske, in je tudi nebroj malih čolnov poskakalo do 2 m visoko iz	vode.	Učinek te	eksplozije
je ail	enak potresnemu. Ljudstvo je	drlo iz	hiš, in vse	je mislilo,
da je	prišel zadnji dan. Ljudje so	klečali	po mestu	na cesti,
drugi	so begali nevede, kaj se je zgodilo. V mestu je bila taka
grozna panika med ljudstvom, da je že sezala skoraj do blaznosti. Tudi veliki parniki na morju so pričeli žvižgati s svojimi sirenami, češ, kaj se je zgodilo. Električna železnica oziroma tramvajski vozovi so začeli zvoniti s svojimi Zvonci, stražniki so piskali, na piščalke, da bi ljudstvo pomirili. Vse prebivalstvo je drlo k reki Hudson, češ, če se celi Novi Jork poruši, smo na varnem in brez skrbi. Neki stanovalec, ki je stanoval v 23. nadstropju, je mislil, da je potres. Kmalu nato, ko se je izvedelo, kaj se je bilo zgodilo pravzaprav, so se ljudje začeli pomirjevati. Bilo pa je tudi zadnji čas, zakaj vse ljudstvo je drlo'na nasip ter stalo kot zid, a drugi so prihajali zadaj iu jih potiskavali naprgj, tako da je mnogo onih, ki so stali spredaj, popadalo v
morje, a so jih večinoma rešili. Stari magistrat novojorški je v temeljih ves zrahljan in se vidijo na njem velike razpoke. Tudi veliko starih poslopij se bo moralo podreti v Novem Jorku in New-Jerseyu, dočim velika poslopja, takozvani „Wolkenkratzer“, ki imajo do 30 nadstropij ali še več, niso prav nič trpela, to pa zaraditega, ker so ta poslopja zidana z železno konstrukcijo in betonom. Očividec pripoveduje: Bil sem na parniku „Elisabeth“. Kar me nekaj trešči ob tla in sem bil precej časa nezavesten. Tudi mnogo drugih potnikov na tej ladji je zračni pritisk pometal po tleh. Parnik je bil oddaljen 200 m od obrežja, a vzlic temu so vsa mala okenca pri kabinah popokala. Seveda so se potniki začudeni drug drugega gledavali, kaj je, a takoj nato so tekli k rešilnim pripravam (Bettungsgürtel), ki so na tem parniku, in šele kapitanu se je posrečilo pomiriti potnike. V spodnjem delu parnika je bilo 20 konj za transport, ki so se po eksploziji potrgali in splašili ter na krovu pohodili nekaj ljudi, preden so jih mornarji in hlapci zopet polovili. Norveški parnik „Ungrid“, ki se je nahajal v bližini eksplozije je cel poškodovan. V banki „Morgan“ so začeli papirnati bankovci frčati po zraku kakor metulji. Uradniki so se spogledavali misleč, da je vse začarano ter so naposled zbežali na ulico. Vse cerkvene ure so obstale. V Jersey-City je neka tovarna za sladkor tako poškodovana, da pričakujejo vsak hip, da se poruši. Slednjič je velikanski zračni pritisk eksplozije vrgel cel tovorni vlak s tira ter ga prevrnil. Tudi v tem vlaku so bile eksplozivne snovi, a sreča je bila, da se ni nič zgodilo, nego se je samo vlak prevrnil.
Večji požari v tekočem letu in nesreče pri njih.
L. Strieelj mlajši.
Dne 17. februarja t. 1. ob 7. uri zvečer je začel v Gradcu pihati močan veter, ki se je do 8. ure izpremenil v velik orkan, ki je trajal vso noč. Podiral je drevesa, dimnike, prekucaval klopi, odkrival atrehe, tako da se noben človek ni upal na cesto. Tudi električne vozove v „Herrengasse“ je ustavljalo. Kmalu je došlo nebroj poročil telefonično na gasilna društva, da dimniki gore, h katerim so vsa društva odšla. Ob 9. uri je bilo pa že naznanjenih več večjih požarov, ki pa so jih društva — ostala so namreč v parmanenci — večinoma kmalu zadušila. Pri telefo-ničnih centralah gasilnih društev je skoraj neprenehoma zvonilo, ali za gasilno društvo ali rešilni voz. Ob pol deseti uri zvečer je bilo [mestno gasilno društvo brzojavno obveščeno o velikem gozdnem požaru v „Stübin-gu“, štiri postaje od Gradca. Vnel se je pašnik, ki je oddaljen en kilometer od železniškega tira. A vzlic tej daljavi je orkan zanesel tja iskre iz železničnega stroja, ki je vozil tamkaj mimo, in pašnik vžgal. Takoj se je napotilo vse železniško osobje postaje „Stübing“ k požaru gozda, a videlo se je, da bi bil vsak trud zaman. Silen veter je pospeševal požar, in plamen se je razširjal od drevesa do drevesa, od grmičja do grmičja in tako požar razširil že do gore „Pfaffenkogel“. Celo nebo in vse daljne vasi so bile razsvetljene z ru-dečim žarom plamena. Trgi Judendorf, Gratwein, Pegu in Deutschfeistritz so videli velikanski svit na nebu in kmalu so se začuli gasilski rogovi prej omenjenih trgov. Vzlic napornemu in skupnemu delovanju niso bili kos požaru. Posestnik gorišča grof Palfy, veleposestnik, ko je to videl, je, kakor že omenjeno, obvestil gasilno društvo	v Gradcu. Takoj ukaže župan	graški
Graf, da mora oditi en	oddelek mestnih in	en	oddelek	prosto-
voljnega društva na pogorišče. Telefonično so obvestili takoj južno železnico, da pripravi poseben vlak. V kratkem so bila orodja naložena. Stavbeni svetnik inšpektor Quirin se je pa odpeljal z društvenim avtomobilom na lice mesta. Videč že od daleč, da tu ni mogoče pomoči vsled velikega orkana, je dirigiral poseben vlak nazaj v Gradec, zakaj tam so bolj potrebni pomoči. Medtem se je požar razširjal proti severni strani in proti reki Muri, tako silovito, da je bila na kilometer daleč razsvetljena. Sreča v nesreči pa je bilo to, da ni orkan potegnil na južno stran, zakaj potem bi bile vse vasi in naselbine žrtev gozdnega požara. Grof	Palfy je brzojavil	kot	zadnjo	pomoč
vojaškemu poveljništvu v	Gradec. Ob polnoči	—	krampe, lopate
in druga orodja so dobili od graške občine — odkoraka 600 mož bosenskega polka na južni kolodvor ter se odpelje s po-
sebnim vlakom. Takoj so se vojaki postavili na stran, kjer se je ogenj razširjal, izkopali so širok in globok, en kilometer dolg jarek — seveda menjajoč se vsled neznosne vročine — sekali grmičje in drevesa in ob 6. uri po trudapolnem napornem delu vsako nevarnost odstranili, ker je sedaj tudi orkan nekaj ponehal. Zgorelo je okolo 100 oral gozda. Tudi na Dunaju je razsajal tisti čas orkan. Tudi tam so imela gasilna društva mnogo opravila. V „Mariahilferstralie“ št. 84 se je vnel zaradi vetra dimnik. Vnela so se stanovanjska tla (Dippelbaumbrand) in ker so bila vrata odprta v stanovanje, je prišel veter do požara in v trenutku je bila cela prodajalna — preden je prišlo gasilno društvo — v plamenu ter je nastalo do 50.000 K škode. Bilo je še nebroj malih požarov. Na stotine ljudi je orkan v Gradcu in na Dunaju pometal po tleh in mnogo njih si je polomilo roko, nogo, ali dobilo drugačne težke poškodbe. Neki rešilni voz graškega prostovoljnega gasilnega društva je prišel na križišče štirih cest — bila sta na kozlu dva sanitetna moža, v vozu pa en sanitetni mož in zdravnik — a prišel je orkan, in vrgel voz v bližnji kandelaber. Zadnja kolesa so se zdrobila in oba moža sta odletela s kozla in dobila težke notranje poškodbe.
25. feb r u ar j a. V predmestju mesta Carigrada „Kus-gundschuk“ je nastal požar vsled slabe peči, v kateri so pekli vojaki kruh. Ker je pihal močan veter, se je vnelo in zgorelo celo predmestje. Pomanjkanje vode in pa, ker je začelo goreti na več krajih, je zgorelo 120 hiš. Bil je to tisti del predmestja, kjer so same vile stavljene iz lesa in kjer so ob poletnem času stanovali Evropejci in bogatejši Turki.
2.	marca. V Messini v Siciliji je zgorelo kinematografsko poslopje in tik stoječa hiša. Na lice mesta je prišlo takoj vojaštvo, asilci in mornarji ruske križarke „Aurora“. Gasili so dve uri. kode je 30.000 lir.
6.	marca. V neki trgovini na Dunaju „Neubaugürtel“ št. 49 je šel vajenec te trgovine v klet po celuloid. Prižgal je svetilko ter vrgel vžigalico na kup ležečega celuloida. Zaslišal se je grozen pok. Eksplodiral je ves celuloid ter obenem udrl plamen v dotično prodajalno, ki je pa že zgorela preden je prihitelo gasilno društvo, zakaj tudi v trgovini so bili sami izdelki iz zgoraj omenjene snovi. Vzlic neznosnemu dimu in velikim plamenom (Stichflammen) je rešil en gasilec nezavestnega vajenca iz kleti vsega opečenega, ki pa je kmalu nato, ne da bi se še zavedel, umrl v bolnici.
Zlobno alarmiranje gasilnega društva. Dne
8.	marca je bilo dunajsko gasilno društvo obveščeno ob 9. uri zvečer o požaru v „Stadttheatru“, in sicer po takozvauem „Feuer-melderju“, ki se nahaja pri dunajskih gledališčih. V nekaj minutah že drdrajo gasilna orodja, ki jih rabijo za velike požare proti gledališču. A med tem so pa že zasledili zločinca. Bil je neki štatist in so ga videli kako je od „Feuermelderja“ tekel ter ga takoj prijeli. Poslali so takoj sluge na vse strani, da so vsaj še nekaj oddelkov gasilnih društev ustavili, zakaj utegnila bi nastati v gledališču največja panika. Treba je še poudariti, kako natančno je funkcioniral ta aparat, zakaj v enem trenutku je bilo plačano društvo, kakor vsa prostovoljna gasilna društva po okrajih na licu mesta.
Največji požar zadnjih let. Dne 8. marca je nastal požar v Bologiji, to je predmestje v Petrogradradu na Buškem, in sicer v poslopju, ki je v njem nastanjen kinematograf. Ker ni bilo tam nič varnostnih odredb, kakor vrata za silo (Notausgang), je ljudstvo drlo proti edinemu izhodu se zagnetlo in posledica tega jo bila, da je — ker je bila otroška predstava — ponesrečilo okolo 90 otrok, a 40—50 jih še pogrešajo. Poslopje je pogorelo do tal in gasilci se trudijo, da izkopljejo iz razvalin še ostale žrtve. Bile so res že večje katastrofe kakor n. pr. leta 1903., ko je v Cikagi v Ameriki v „Irokvois-gleda-dišču“ nastal med predstavo ogenj in se je zadušilo nad 600 oseb. Stari ljudje se spominjajo požara v „Bingtheatru“ na Dunaju, kjer je zahteval požar sto in sto žrtev. Leta 1887. je zgorelo gledališče „Komična opera“ in z njimi 150 ljudi. Leta 1897 je zgorel veliki Bazar (nekako poletno gledališče, vse iz lesa) ter zgorelo 139 ljudi, med njimi tudi sestra naše pokojne cesarice Elizabete, vojvodinja pl. Alen<;on itd. Vzlic temu, da ta zadnji požar ne nadkrikljuje onih, pač vendar mora človeka tudi pretresti, če bere take novice, kakršna je požar na Buškem, ki je zahteval toliko mladih žrtev.
9.	ra a r c a:	Italijanska	jadrnica „Mat“ je naložila	v Beki
300 ton	premoga,	ki bi ga	bila morala prepeljati v Ankono.
Kar zapazijo mornarji, da se vali gost dim iz spodnjega dela ladje. Videlo se je takoj, da premog gori. Prihitele so parne brizgalne parnikov, a bil je ves trud zaman. Nato odpeljejo gorečo jadrnico daleč na morje, nakar je, prišla torpedovka „Špaun“ in z nekaj streli iz topov razstrelila ladjo, da se je pogreznila, Mornarji in kapitan so zapustili ladjo že prej. Ladja ni bila zavarovana in je nastala lastnikom ogromna škoda.
10. marca. Zopet velika eksplozija v Ameriki. V predmestju „Plessant Prairie“ en kilometer oddaljeno od mesta Cikage so se vnela skladišča, v katerih je bilo J 80 to a	smodnika. Vsa skladišča in pa nad 100 hiš je	razrušila eksplozija, i ok	eksplozije	— kakor poročajo brzojavi	— se
je slišal nad 50 milj daleč. 40 ljudi je mrtvih — naravnost povedano raztrganih — in okolo 850 ranjenih V mestu či-kagi je popokalo nad 1000 šip, zaradi zračnega pritiska. Škode je 15000 dolarjev.
Oddelek dunajskega gasilnega društva kot krstni boter. Neka koristka na Dunaju je porodila otroka, ko je šla na stranišče. Otrok je padel iz II. nadstropja po ceveh stranišča ter obtičal v neki cevi. Gasilno društvo je bilo takoj poklicano na lice mesta in sicer en oddelek z vdema trenoma. Kopali so po zidu a zmeraj se je slišal otroški glas kje drugje. Naposled po eni in pol uri se je posrečilo rešiti novorojenčka. Zdravniki so se trudili, da ga zopet k življenju obudijo in je slednjič vendar novorojenček zajokal. Spravili so njega in mater takoj z rešilnim vozom v bolnico. Po preteku tedna je bi! krst in je bil cel oddelek rešilne akcije kot krsten boter. Zastopali so v cerkvi v paradi oddelek načelnik požarni mojster in vežbalec. Izročili so mu 20 cekinov v zlatu kot krstno darilo. Dunajčani govorijo o novorojenčku, da je gasilski otrok (das Feuenverherkind). A v bolnici so spoznali, da je dobil otrok notranje poškodbe in je zaradi tisiih teden dni potem umrl. A tudi pri pogrebu je bilo zastopano dunajsko gasilno društvo v paradi po vseh gasilcih, ki so bili prosti tistega dne. Pač redek slučaj.
Alois Zmitko
lastna izdelovalniea godal z elektrie-::	nim	obratom	v	Lunech,	Češko	::
priporoča bratskim gasilnim društvom rogove za koračnice v F, As in C po 8, 10, 12 in 14 kron. Dvoglasne poveljniške hupe medene ali iz novega srebra od 4 do 6 kron, čisto izdelane, lahko pihajoče. — Vse potrebne vrvice Popravila ceno, dobro in hitro.
Gasilski koledar
za leto 1911.
uredil tajnik Franc Ks. Trošt je izšel in se dobiva po 50 v komad pri I. G-erberjn v Ljubljani.
Gasilci sezite po koledarju, čigar čisti dohodek je namenjen Gasilski ustanovi.
Naročila sprejema tncli zvezni tajnik;.
J. S. Benedikt
Ljubljana, Prešernove ulice
tvorniška zaloga posamentirnega blaga in raznih potrebščin za gasilna društva.
Naramnice za gasilce docela po postavnem predpisu.
Gasilske čepice z medenim ali tudi z zlato-vezenim znakom.
Signalne vrvice, rokavne žno-rice, rokavice, kravate itd.
Dobre konopne cevi, pasovi za moštvo itd.
Preskrbe se tudi vse druge potrebščine za gasilce po najnižjili cen ali.
Za gasilna društva olajšalni plačilni pogoji; pri skupnem naročilu enakih vrst primeren popust.
„Učiteljska tiskarna“ v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
= Gradišče št. 4 =
priporoča slavnim županstvom ter vsem c. kr. in drugim javnim uradom svojo
popolno zalogo uradnih tiskovin,
slavnim hianilnicam in posojilnicam se priporoča tudi v izvrševanje hranilnih knjižic; slavnim narodnim in drugim društvom v izvrševanje vabil, pravil, plakatov, diplom, ki jih izvršuje v navadnem ali v večbarvnem tisku najokusneje.’
Postrežba točna in solidna.	Cene	zmerne.
Za jubilejno ustanovo.
Zalepile znamke, ki naj bi jih gasilci prilepljali na svoja pisma, ter s tem doprinašali majhen dar za jubilejsko ustanovo. Te znamke se dobe pri zveznem odboru v polah po 50 komadov. Pojasnila daje in znamke razpošilja zvezni tajnik. Tovariši, rabite pridno te znamke pri vsaki priliki, posebno pri gasilskih prireditvah, za šaljivo pošto itd.
^'ÄmOGlECA -GASILCA
     .............................................
Ceniki zastonj in	T?	f
poštnine prosti.	rU^Ull!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNION“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
FR. ČUDNU
urarju in trgovcu. Ljubljana.
Delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union“ v Bielu in Genevi.
Uhani, prstani, briljanti.
m..........mi.	........	Ml*	M«	.........MIMI................
i k svojim!
Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike in hišne upravitelje.
Proti sajam in prahu popolnoma varno zaprl dimnik, kjer je tudi vsaka nevarnost po ognju izključena, omogočujejo samo patentna
dimniška dvojnata vrata
s trojnatim proti ognju varnim zatvorom.
(C. kr. avst. pat. št. 26.175 od 1. junija 1906.)
Konstrukcijo teh dimniških vrat, kiTse lahko dajo vstaviti v novih ali pa že v sta-rili poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizkusili in splošno pripoznali tem dim-niškim vratom prednost pred vsemi drugimi.
Mestni magistrat ljubljanski priporoča ta vratca z razpisom 21. avgusta 1907; deželni glavar kranjski pa z okrožnico z dne 11. maja 1908 vsem županstvom na Kranjskem. — Pojasnila daje
L. Stricel, dimnikarski mojster.
Dobivajo se pri Lud. Striclu kakor tudi pri tvrdki Avg. Žabkar.
Ponarejanje patentnih vrat se kaznuje po patent, zakonu.
Prva češka tvornica brizgalnic, sesalk in gasilskih priprav. Kovinska livarna.
Priporočena od češke gasilske zveze in prostovoljnih gasilnih društev.
V. J. STRATILEK, Vysoki Myto, Češko.
Priporoča svoje parne, električne in bencinove brizgalnice najnovejšega in najpopolnejšega sestava. Štirikolne in dvokolne brizgalne na zmeteh in brez teh najlepše in dovršeno zložene.
NOVOST ßr*z§a*nice s 40°/o pomanjšano silo na obeh straneh sesajoče
______________L	in	brizgajoče.	Ročne,	nosilne	berglaste	brizgalne.	=====
• • •
I. vrste konopne cevi, spiralni močni sesalci, normalni vijaki. Vsakovrstne lestve. Gasilske oprave po predpisih.
Jamstvo 5 let. Nizke cene. Ugodni plačilni pogoji. Ceniki zastonj. Odlikovana na 20 razstavah z zlatimi in srebrnimi kolajnami.
Zastoj» v Ljubljani: J.
Stroj notvorniška družba
„UNION“ na Dunaju.
(D. z o. z.)
Pisarna in skladišče: Dunaj VIII/2, Hernalsergürtel.
Tvornice: Toplice in ^orgental na Češkem.
iii.iiii'i Iliiiiiijiiiiiliiiiiüiw li iiiliiiiiiiiS^ gg
uiliiiiiaiiuiüiiiiilim;
delovanje! Lahki plačilni pogoji!
Popolna garancija! Nizke cene! Najuspešnejše
Raztegnjena.	Sklopljena.
Novoustrojena patentovana sančna snemalna brizgalna s prosto se pregibajočo osjo in snemalnim kolesjem, najpripravnejša za hribovite kraje. En sam gasilec z lahkoto brizgo sname in zopet uredi
Nosilne
premikalne
lestve.
Kot sančna brizga.
Kot dvokolna vozna brizga.
Dvokolesne in štirikolesne premikalne lestve.
Strešne in kljukaste lestve.
Brizgalnice in vodonoši, dvokolesne in štirikolesne ali nosilne.	Vsakovrstne	osebne	oprave.
Cevi, konopne in lanene, sirove ali gumirane. Normalna spojila vijakov avstrijske gasilske zveze.
Ustanovljen« leta 1820.
Ustanovljeno leta 1S2(>.
Priporočena tvrdka po češki zvezi gasilnih društev.
C.kr.priv.tvornica brizg'alnic, hidroforov, sesalk, lestev, cevi in oprave za gasilce
Praga - Smihov	R.	A.	Smekal Čeh blizu Olomuca
Podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9
Prva češko - moravska tkalnica lanenih in konopnih cevi, mehanična delavnica in livarna, odlikovana na
raznih izložbah s 129 zlatimi in srebrnimi kolajnami.
Priporoča vsem c. kr. oblastem, občinam in gasilnim društvom, razne brizgalne, tehnične in gospo darske stroje vsake vrste in veličine, cevine in razne lestve, itd. — Telovadno orodje za šole in društva, motore, acetilinske aparate itd.
Najnovejši izum tvrdke R. A. Smekala so brizgalnice, ki zajemajo in mečejo vodo z desne in leve strani ter imajo ravnotež tako sestavljen, da potrebuje stroj 40% manj delavske moči nego stroji ostalih tvrdk. Ta izum je bil leta 1903. odlikovan v Pragi na razstavi z največjo nagrado: zlato kolajno in diplomo. Na Kranjskem, Primorskem, Štajerskem in Hrvatskem in ostalih deželah je prodanih teh strojev že nad 100 ter imamood različnih gasilnih društev zelo laskava izpričevala.
Podružnica v Zagrebu je prodala takih brizgalnic na Kranjskem za kraje: Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Šenčur, Koroška Bela, Zgornja Šiška, Dravlje, Idrija, Predoslje, Sora, Stob, Trzin, Zabnica, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stožice, Valtavas in Št. Peter pri Rudolfovem;
na Štajerskem: Ojstrškavas, Gomilsko, Okoslavci, Možganjci in Prekopa;
na Primorskem: Kobarid, Idrsko in Bovec;
na Hrvaškem: Ravnagora, Delnice, Lipik, Dolnja Stubica, Požega, Kešinci, Samobor, Vrginmost, Lokve, Gradec, Ludina, Vrbovec, Koprivnica, Pakrac, Popovača, Stara Pažova, Dugoselo, Hlebenje in Sv. Ana.
Razen teh strojev izdelujemo zelo praktične male brizgalnice »univerzalke« na dveh ali na štirih kolesih, ki so za prvo pripomoč prav praktične, bodisi za gasilna društva ali pa za občine, ki imajo malo denarnih sredstev.
Dalje izdelujemo vse ostalo gasilno orodje in potrebščine kakor čelade, pasove, sekirice, ročne in mehanične lestve najnovejše vrste. Delavske in paradne obleke, čepice in gasilna znamenja po najnižjih cenah.
Občinam in gasilnim društvom olajšalni plačilni pogoji na obroke.	Za	vse	stroje	se jamči pet let.
Založil odbor zveze kranjskih gasilnih društev. — natisnila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.