Stev. 1.
V Ljubljani 5. januvarija.
Tečaj III.
'V-'-
»Brus® izhaja 5. in 20. dan vsacega meseca. — Cena za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld.
Posamične številke po 20 kr. — Inserati računijo se po 4 kr. petit-vrsta. /s^S^0
=
tv;;
„ o te

Najbolj zanikrna občina v državi Arkanzas.
(Slika ameriška. Poslovenil Eadovan.)
V


Prebivalci v Flint Pointu bili so brezbožno ljudstvo. Z ozirom na nekatere bele ovčice, nahajajoče se mej črnimi, sklenila je duhovniška konferenca, tla se ta župnija še ne zmatra izgubljeno. Duhovnika za duhovnikom pošiljali so tjakaj, a vsak povrnil se je z malo tolažilnim izvestjem o delovanji svojem. Po teh neuspehih oglasil se je mladi Adam Boyle, mož orjaške postave, kateri je vedno bil pripravljen, kadar treba, krepko udrihati s svojimi pestmi. On hotel se je poskusiti s trdoglavo občino. Odšel je v Flint Point in naznanil propovedi svoje.
Ko je prišla nedelja, bila je cerkev natlačeno polna. Stari Gabe Lane, ki je zašel prostor v prvi klopi, videl se je s svojimi sivimi lasmi in z dolgo brado svojo, kakor da je predsednik cerkvenemu svetu. Tom Pront sedel je, brado podprto na močno gorjačo, takoj za starim Gabom. Ostali „revivalisti", tako so se nazivali, — sedeli so za njima in pričakovali z vidno napetostjo pri-četka cerkvenega opravila. Mladi Adam, zagledavši tako častitljive gospode v prvih klopeh, mislil si je, da bode že njegov nastop sam dobro uplival.
„Ljubi moji," začel je mladi duhovnik, „v mojem obližji se pripoveduje, da ste vi vsi naravnost na potu \ peklo . ."
„To je politiška laž!" vskliknil je stari Gabo.
nKatero je izmislil vrag sam za volitvene namene," dopolnil je Tom Pront, ne da bi brado svojo dvignil od palice.
Na to naš „častivredni" ni bil pripravljen. „Ljubi moji, vi me ne umejete," rekel je nadalje. „Saj nisem trdil, da kaj tacega verujem."
„To je politiška laž!"
„Izmišljena od vraga samega."
Mladi duhovnik obrisal si je s čela znoj, nevoljno pogledal na poslušalce, potem pa nadaljeval: „Pustite vender, da izgovorim. Slabo vaše ime . . .
„Je politiška laž!"
„Izmišljena od vraga samega!"
„Tacega razžaljenja ne prenašam. Ti sivolasi grešnik in ti Orang-Utang z gorjačo, vidva me ne bodeta ugnala." S temi besedami stopil je pogumni duhovnik izza mize naprej.
Baš na to pa so bili dozdevni „verniki" čakali. Zaleteli so se v mladega dušnega pastirja, dvignili ga kvišku in vrgli ga skozi vrata. Ko se je zopet pobral in se preveril, da so mu kosti še cele, odnesel je pete in poslednje, kar je vrla občina od njega videla, bili so njegovi v vetru vihrajoči škrici.
Tako pregnani duhovnik povedal je dogodke svoje v glavnem stanu. Vsled izvestja njegovega bili so vsi voditelji verske propagande močno poparjeni.
„Nič ne pomaga," rekel je nekdo mej njimi, „ta okraj je za nas izgubljen."
.Še ne!" oglasi se majhen možiček rumenega lica, kateri je še le malo časa pripadal konferenci. „Jaz sem kos organizatorja. Jaz pojdem tjakaj."
Prihod njegov pozdravljali so v okraji z radostjo. Stari Gabe, Tom Pront in drugovi zagotavljali so mu, da bode imel veliko poslušalcev in Gabe pogledavši s spretnim okom na njegove škrice, dostavil je: „Imeli boste razumno družbo okolu sebe. Le krepko zakričajte nanje, potem jim boste takoj interesantni."
„Saj tudi bodem zarohnel," odvrnil je malček.
Prihodnjo nedeljo bila je cerkev „dubkom" polna. Stari Gabe, Tom Pront in drugi „revivalisti« bili so na svojih navadnih sedežih. Mladi duhovnik se dvigne in prične pesem, ki se je potem pela z iskrenim odušev-ljenjem. Potem pa je „reverend" posegel v svoje žepe, izvlekel dva revolverja, se. odkašljal in pričel: „To je vender najbolj zanikerna občina na vesoljnem svetu."
Stari Gabe je presenečen vzdignil glavo, Tom Pront pa je nervozno vspel se nad svojo gorjačo, a nobeden vsled osupelosti ni mogel izgovoriti niti besede.
„Da, ponavljam," nadaljeval je mladi žolti duhovnik, „to je najbolj zanikrna občina na vesoljnem svetu. Ob
1
jednem vam tudi povem, da se o tej svoji trditvi niti prepirati nečem." Pri teh besedah dvignil je jako pomembno svoj samokres. — „Ti starec, čegar lase je brezbožno življenje rano pobelilo, kaj misliš ti o moji trditvi? Odgovarjaj, a ne dvoumno!"
»Gospod oče," odvrnil je stari Gabe, nemirno premikajoč se na svojem stolu, Jaz v resnici nesem pripravljen na odgovor."
»Odgovor!" vskliknil je propovedovalec in zopet neprijetno začel vihteti svoj revolver.
„Nu, jaz sem skoro istega mnenja, kakor vi."
»To ni dovolj! Ali je tako, kakor sem jaz rekel, ali pa ne?"
»Nu, gospod, ako stvar dobro premišljam, mislil bi sam, da je to najbolj zanikrna občina na vesoljnem svetu."
»Tako je pravo. Sedaj pa, stari dečko" — proti Tomu Prontu — kako misliš ti o stvari?"
»Jaz ne umejem tacih razprav. Jaz te tudi ne uprašam, znaš li argumentirati, kajti jaz sem trditev svojo jasno povedal. Govori, sicer —"
„Skoro jednako, kakor Gabe."
»Razločneje!" In čulo se je zopet, da se petelin revolverja nateza.
»Nu, ako bi že na vsak način radi vedeli, jaz tudi mislim, da je to najbolj zanikrna občina na vesoljnem svetu."
„ Dobro ! Sedaj vam pa še samo toliko povem, da, ako se ne bodete mirno obnašali, ako ne bodete pazljivi, da si bodete potem želeli, da bi vas bil volk že v zibelki pograbil. Po tej jako jasni izjavi začel je propo-vedavati. Pripovedaval je šaljive stvari, da so se stari smejali, potem pa resnobne, žalostne, da so se solzili. Naposled uporabil je nekoliko laskavih besed. Po končanem cerkvenem opravilu stiskali so mu »revivalisti" roko in obetali, da se poboljšajo.
Duhovniška konferenca odobrila je prošnjo prebivalstva v Flint Pointu, da se jim mali žolti mož pusti kot dušni pastir. Stari Gabe je sedaj zares predsednik cerkvenega sveta, Tom Pront pa vsak » petek zvečer" vodi molitve.
Dnevni utrinki.
Pred par dnevi so listi pisali, da so na Pruskem v Spandavu labudje zamrznili in da so jih morali s toplo vodo polivati, da so jih rešili.
Najbrže to neso bili labudi, ampak — race.
Gagarinovo parobrodsko društvo uvaža nekda iz .Rusije v Srbijo pod naslovom stearinovih sveč puške in kanone. Deklaracija ta ni slaba, kajti tudi s puškami in kanoni se lahko posveti.
Ameriški tatje uče opice krasti. To ni nič novega »opica" je že marsikoga pripravila ob denar.
Kdo je sirota in ima še oba roditelja živa? — (Aleksander, kralj srbski.)
Uganite, kaj je to? Kar ima spredaj, to ima tudi zadaj. — (Leto 1891.)
Najcenejše božično ali novoletno darilo je »pakelc" tobaka za štiri solde, kajti v njem nahaja se vse, karkoli je na svetu.
Izidorja Muzloviča premišljevanja.
Slovenci imamo posebno lastnost, da tako radi posnemamo. Ne le Nemce in Italijane, marveč posnemamo se tudi sami med seboj. Jedva oglasi se odličneji lirik in prinese na dan novo, lepoglasno obliko, lepozvoneč izraz, že se oglašajo epigoni po vsej leposlovni trati in kakor cibebe v potico, natrosijo par njegovih izrazov, par besed, cesto tudi cele misli njegove mej svoj prisiljeni proizvod, češ, »late qui splendeat".
Prišli smo v tem že tako daleč, da jedva kdo kaj napiše, že se zglasi kdo v kakem gorskem zakotji ali pa v mestnem zatišji in prebavlja in razgrablja isto snov z drugimi besedami, iskajoč v tem posnemanji originalnosti, katere mu sicer nedostaje.
Celo naslovi člankom in listkom neso več varni. Pri večini čuti se posnemanje. „Nedeljska pisma" poro-rodila so »Nedeljske misli", »Kmetska pisma" i. t. d., naposled celo »Kmetskega listkarja", kateremu se pač vidi, da ima še raševino na sebi in škornje na kveder.
Ne bil se niti zmenil zanj, ker rad mirno premišljujem v tesnem zidovji svojem, a »Kmetski listkar" je precej razposajen in celo mene kliče »na korajžo". Na sveti večer, ko vsakdo slastno uživa lepih praznikov tajnostno slast, ni mogel brzdati strasti svoje. Isti večer, ko se po vseh božjih hramih prepeva: Slava bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volj e! zakadil se je name, začel polemizovati in skušal podstaviti mi nogo.
No, pa bodi mu to. Nekateri ljudje niti ob največjih praznikih ne mirujejo. Umestno bi pa vender bilo, ko bi bili nekoliko srečneji v svojih izrazih, ko bi ne bili stalno sprti z logiko. Na tej napaki pa hudo boleha baš „Kmetski listkar". Kako bi sicer mogel predbacivati meni, da sem koncem leta bolj »defenzivne natore". »Kmetski listkar" niti ne umeje pojma defenzivno. Mene, Izidorja Muzloviča, sploh še nihče napadal ni, torej nesem imel niti povoda za defenzivo, veliko pa za ofenzivo in štejem si v čast, da sem v tem oziru rekel marsikatero, ki je pala na plodna tla, marsikje pa tudi za ušesi zaskelela.
Besede »brezverstvo" bi se baš „kmetski listkar" moral najbolj braniti. Dežela Kranjska in vsa Slovenska sploh ni ozemlje, kjer bi bilo umestno takšno očitanje. Komur tukaj ni verstva dovolj, temu ni več pomagati. Beseda „brezverstvo" je in ostane le fraza, ki ni druzega nego li sredstvo za volilne namene, fraza, ki posvečuje sredstva.
Uprav kmetsko borniranost pa kaže „Kmetski list-kar" v stavkih: „ Osiveli Izidor tudi zna sv. pismo: Ne sodite, da ne bote sojeni!" Le poglejte gospodje duhovniki! Zdaj ne smete več pridigati. Karkoli bote grajali, porečemo mi; Ne sodite . . . Samo hvaliti nas morate odslej."
Zelo izprijenega srca mora biti mož, ki je kaj ta-cega napisal, skrajni sovrag najjednostavneji logiki. Skoda za vse štiri leta, katera je prebil v semeniškem ozidji. Izgubljena so in prijelo se ga ni ničesar, vsaj nič dobrega. Sicer bi znal, da je Krist učil vero ljubezni, da je mej dragim velel, da ni smeti bratu niti reči „raka", da nikogar ni pital z „b re z v e r c em", ljudi ta-cega kalibra, kakor je baš „Kmetski listkar" z bičem pognal iz tempeljna in jim zaklical žareče besede: „Moj a hiša je hiša molitve, vi pa ste iz nje naredili ....."
Toda bodi dovolj o „kmetskem listkarji" in njegovih razlaganjih „opičine natore", katera je imela tolik upliv, da je mej Slovenčeve listkarje spravila celo »liberalnega kmeta". Hu, hu, hu! Zona me obhaja, ko kaj tacega čitam. V klerikalnem taboru res vse pobero, kar dobe. Bismarck je rekel nekoč: , Mir ist alles Wurst", klerikalci pa mislijo: Vse je dobro, bodi si eksmi-norit, ali pa liberalen kmet, da le krepko zabavlja. In tako so v svoji „mnogolični jedno-ličnosti" in Raznovrstni jednakomer-n o s t i" privoščili si še „1 i b e r a 1 n e g a kmeta", dasi jim sicer liberalizem preseda hujše nego črna kuga in je vsakdo brezverec, kdor ne prisega na Salanove besede. Ako pa kdo po krivem priseže, kakor „exempli gratia" nesrečni Kos, je to pač njegova stvar. Pak mirna Bosna!
H koncu mojih premišljevanj bodi mesta še kratki legendi. V kitajsko deželo Blja-Na-Lju prišel je bramin z desetimi gumbi, velik gospod. Bil je zelo različen od prednikov svojih, delal je vse narobe, kajti mislil si je, da imajo vsi Kitajci kite zaradi njega in da mu je popolnoma svobodno, vleči jih za kite. Stara, Konfucijeva vera, mu ni več ugajala in začel je širiti nova načela. Skratka, visoki bramin, delal je v vsacem oziru proti svojih braminskih ovčic interesom.
Bila je pa v tej deželi navada, da so koncem leta mladim Kitajcem in Kitajkam poklanjali novih oblek in obuval. V ta namen pobirali so se mili darovi pri Kitajcih in Kitajkah, ki so bolj odličnega stanu in imajo kaj pod palcem. Proseč za male Kitajke prišla je neka kitajska dama, ki se odlikuje po izredni blagosrčnosti svoji, tudi k omenjenemu visokemu braminu proseč za donesek za blagi namen. „Koliko so pa moji predniki dajali?" upraša hitro bramin.
„Po sto zlatih zmajev."
„Oh, toliko ne morem. Moj „bonze" Nič-mah stane me mnogo, drugod tudi mnogo plačil, ne morem, pa ne morem."
„ A nekaj boste vender dali. Pomislite, Vaši predniki . . ."
„E kaj predniki? No, da bode konec, tu imate 20 papirnatih zmajev, da se odkrižam."
„Prosim, ko bi nas vender s svojo navzočnostjo počastili."
„Žal, ne utegnem, ne utegnem."
„Sedaj pač vidim, da nas ne marate in se ne držite Konfucijevih besed: „Pustite male k meni!"
Kitajska gospa se je po teh besedah priporočila, visoki bramin pa je drugi dan za nekega pustolovca s Koreje naštel dve sto zlatih zmajev.
Pri obdarovanji mladih Kitajcev in Kitajk so sprva pogrešali visocega bramina, naposled pa so rekli: Še le dobro je, da ga ni bilo, saj smo brez njega tudi opravili.
A.	He, prijatelj, kaj in kam pa s krsto? Kdo Vam je pa umrl?
B.	Umrl mi ni nihče. A jaz sem na potu v Be-rolin poskušat Kochovo limfo in zato sem iz previdnosti krsto seboj vzeh
A-hacelj: V „Nedeljskem listu" sem te dni čital o dogodku v kavarni v prvem nadstropji. Imeno-V2HS sta bila dva junaka, Elsner in Hallada, ki sta insultirala mirnega .slovenskega gosta. Kdo pa je bil „der Dritte im Bunde"? Tretjega	nesem čital.
B-bacelj: To je dr. Vallentschagg koncipijent pri dr. pl. Schrey-i.
C-hacelj: Prosim, Vallentschag g še ni doktor, ampak samo doktorand.
A-hacelj: Kje si je pa Vallentschagg priučil tako obnašenje? Pri svojem šefu gotovo ne. Dr. Schrey je sicer odločen nasprotnik naš, a ima olikane oblike.
B-hacelj: Kje? v svoji družbi. Povej mi, s kom hodiš in povem ti, kdo si. Tabačne tovarne uradnik Elsner imel je že par tacih rabuk, Hallada pa nekda pijače v čaši videti ne more. V šoli imajo slušateljice mnogo veselja in šale ž njim. Za Miklavževo dobil je na katedri parkeljna in šibo. On je tudi urednik zloglasne „Schul-zeitunge", zato je pri omenjenem dogodku menda v njenem duhu postopal.
A-hacelj: Lepe razmere to! Profesor, ki ima nalog izobraževati bodoče naše učitelje in nemšk doktorand, ki ima postati še doktor in odvetnik, torej oba pripadajoča cvetu inteligencije, obnašata se v javnem prostoru tako škandalozno! Kako je že rekel pokojni Greuter ?
C-hacelj: Vallentschagg postopal je gotovo v svoji lastnosti kot načelnik tukajšnji skupini zloglasnega društva „Siidmark". To društvo ima namen, spraviti Slovence z njih posestev in ponemčiti naše pokrajine. Ker tukajšnja skupina nema drobiža, mislil si je Vallentschagg: Najceneje bi bilo tako! In vsi trije junaki spravili so se na mirno sedečega narodnjaka in z neču-vano aroganco zahtevali, da naj ostavi kavarno.
B-hacelj: No, to so pač žalostni junaki. Ponosni jih ne bodo niti juristi, ni profesorji, niti tabačne tovarne uradniki. Dal Bog, da bi „Siidmark" imela še več tacih članov!
Najprimernejša zibelka
za novorojenega šestega nemškega princa.
Drobnice.
Kakor znano, Nemci pri klobasah ne poznajo špilj, marveč klobase povezujejo z rovico (špago). Nekdo poslal je letos z Dolenjskega koline na Nižje Avstrijsko. Ondu se neso mogli načuditi, kako to, da je vsaka klobasa z lesenim cvekom zašpiljena. Premišljali so in premišljali, naposled pa uganili: da je v klobasi špilja radi tega, da ima človek takoj zobotrebec pri roki. „0 die prraktischen Krainer!" so rekli.
(Z Dolenjskega od nekod) se nam piše: Tukaj pripetilo se je uprav pred kratkim, da je kovaču mej kovanjem konj nos odgriznil. Odgrizneni kos nosu pal je na tla, poleg stoječi psiček pa ga je pograbil in požrl. Poklicali so hitro zdravnika ki je prišedši na lice mesta z največjo hitrostjo razparal psa, vzel iz želodca pogoltneni nos ter ga kovaču zopet nazaj pritisnil in obvezal. Še le čez dva dni je pa zapazil, da je nos obrnil z nosnicami navzgor. — (Dovtip ta je precej debel, vender so ljudje kar v tolpah prihajali ghdat kovačev nos. Dokaz, da je ni neumnosti, katero bi ljudje ne verjeli).
Grof Taaffe dela na svoji graščini v Nalžovi znani Nalžovski sir. Ko bi kdo uprašal, kaj se je Taaffeu bolj posrečilo: rečeni sir ali pa ceško-nemška sprava, bi bil odgovor kočljiv, ker imata sir in sprava slab duh.
Na Češkem v Duhcovem pravdala sta se dva kmeta za gos. Pravda je stala veliko nad 200 gold. To še ni preveč. Marsikaterega očeta njegova „goskatt še več stane.	_
Kraljica Natalija je izborna žena. Ona piše svoje spomenice na papir, marsikatera druga pa na kožo.
Pri ljudskem štetji upisavale se bodo tudi razne živali. Marsikdo bi utegnil misliti, da izraz ljudsko štetje zaradi tega ni dobro izbran. A moti se. Naj le gre na vojaško vežbališče, ondu bode čul, koliko je oslov, psov i. t. d. mej človeško družbo.
V Nemčiji našel je nekdo v vinu ribje ikre. To vender ni čudo. Ikre pridejo v ribo, riba v vodo, voda v vino. „Quod erat demonstrandum!"
(Mej mladino). ^Korenček, korenček, mi že teden dnij pripravljamo za božič!"
„Bz, bz, bz! Mi pa že četrt leta!'1 — „Nikar n^ laži!"
„Saj ne lažem. Naša mama že tri mesece stavi v loterijo, da bi kaj zadela za potice."
Na Štajerskem nekje primrznil je te dni kuri rni vlak. Kdor tega ne veruje, čita naj „Laibacher Zeitung", kjer se to čita črno na belem.
(Ljudski humor) razločuje župnije Ljubljanske tako: Župnija Frančiškanska je bogata, Senklavška gosposka, Šentjakopska revna, Trnovska ošabna, Šent-peterska kmetska.
(Pred sodiščem). Sodnik: „Ali vaši roditelji še žive?"
Zatoženec: „Oče so že mrtvi." Sodnik: „In vaša mati?" Zatoženec; „Je vdova."
Sodnik-. „Se ve da je vdova, če vaš oče ni več živ. Jaz up rasam: kaj dela?"
Zatoženec: „Lepa hvala, počuti se prav dobro."
(Matematično uprašanje). Profesor: Mislite si: Mož, ki v jedni uri prehodi šest angleških milj, da druzemu, ki v jedni uri zmaga samo štiri milje, jedno ! uro naprej. Kje prideta skudaj ?
Več učencev zakliče soglasno: V prvi krčmi.
(Madjarščina v Ljubljani) tudi že napreduje. Seveda doslej le na glasbenem polji. Pri rMaliči" imela je zadnjič vojaška godba na grogramu: „Rolando, : Walzer aus der Operete „Paros szoktetes" in celo v či-talniško dvorano prodrli so pravi Debrečinski akordi z obligatno madjarsko papriko. Znamenje časa in slovenske | apatije!
Gospod Matija in gospod Pavel po večerji.
Gospod Matija: Hvala Bogu, dobra večerja je bila. Zdaj pa poplahniva še malo svoje grlo, pa kako pametno reciva. — Mica, prinesi liter dolenjca.
Gospod Pavel: Pa ga dajva. Jaz sem sicer mislil danes svojo povest dokončati, ker me * * vedno pri ganja, — no pa saj je še 14 dnij do prvega.
M. Ej Pavle, slabo jo voziš, pusti „Zvon" in „Narod" pa se raje primi „Dom in Sveta" in ^Domoljuba", zdaj je še čas. Če bodeš pa dolgo svojo nepremišljeno politiko tiral, bodeš pa v kake hribe zavozil.
P. „Mi ostanemo, kakor smo bili"; še predno sem šel v teologijo, sem si slovesno obljubil, da svojim načelom zvest ostanem.
M. Kaj ti pomagajo načela, ko bodeš v Rovtah ali Črnem vrhu ali pri sv. Duhu krompir in zelje otepaval. Tam cel mesec ne bodeš vidil govedine.
P. Bom že živel; bom pa pridno pisaril in študiral.
M. Se vidi, da še ne nosiš dolgo talarja; drugače ne bi take nezmisli zinil. Gledi Kalana, kako je on mislil kot srednješolec in še kot teolog; če bi bil zvest ostal svojim nazorom, meniš li, da bi bil v takej bližini, škofa za kapelana?
P. Vem da ne. Vendar se ne morem sprijazniti z Vašim narodnim delovanjem ; vam je narodnost le krinka, pod katero je Rim, in sicer samo Rim.
M. Zdaj pa pokusiva „istrijanca"; Mica prinesi je-den liter iz malega sodčka. — Kaj si govoril o Rimu?
P. Da samo zanj živite.
M. Bolje za Rim, kot za Ruse. Ti imaš že tako črno piko v škofiji, ker si tak panslavist. Le čakaj, to se bodeš potil pri župnijskem izpitu, pa te bo čebašek še pritisnil.
P. Bom pa vedno kapelan, kakor Zorič.
M. Ti se ne bodeš nikdar spametoval; pri nas je treba le po komandi v korarski rog trobiti, drugo potem že gre.
P. Ti si pa v pravem pomenu „die streitende Kirche", jaz bodem pa vedno malo cikal na „Narodovo" stran.
M. Kaj pa imaš od liberalcev, če se jim bolj udarno, bolj nas bodo prezirali.
P. Če jih vedno dregate, morajo zrojiti. Koliko „intrige" jim je že samo Klun napravil.
M. To mu pa tudi nese; če bi vedno kaj novega ne spravil na dan zoper Mladoslovence, že davnej ne bi bil več poslanec. Ti ne bodeš nikdar do tega prinesel, kakor on; državni in deželni poslanec, Raubarjev bene-ficijant to je že lepo. Tudi rudečih nogovic se mu ni treba sramovati.
P. No, rudečega obraza pa tudi ne — hahaha — Tavčar gotovo nanj misli, kadar v svojih novelah duhovne riše.
M. Lep duhoven si ti, lasten stan smešiš.
P. Obličje vendar s stanom nima nič opraviti.
M. Tako! od božje besede se ti ne bo lice svetilo.
P. Midva ne prideva nikdar do konca. Zdaj moram pa iti; jutri imam ob petih pri podružnici opravilo.
M. Imaš gotovo jutri kako „štiftano" mašo, mene vedno jezi, če imam „štiftano" mašo, premalo nese. Vidiš, danes mi je zopet Pauličevka prines'a desetak za pet maš.
P. Vem, da jih Pauličevka dobro plačuje; jih bodeš bral za njenega ranjcega moža?
M. A, kaj mož. V „dober namen" naj jih berem, mi je rekla. Jaz sem ji potem razložil, da bi bilo jako dobro, če bi jih bral za razširjenje katoliških časopisov; njej je bilo prav.
P. To je pa skoraj zloraba poklica; popolnoma nevedni ženici tacega medveda natveziti. Kaj ona ve o časnikih, katerih ne zna brati.
M. Ti tega ne razumeš; mora biti vedno kaj novega.
P. Jaz pa ne morem tak biti. Jutri bo pa zopet treba pridigo študirati.
M. Jaz jo imam že skupaj; spravil se bodem nad liberalne časnike.
P. Pa ^Domoljuba" boš priporočal — kaj ne?
M. Tudi; bodem na prižnici oznanil, da naj pridejo kmetje po maši v moje stanovanje, da se zmenimo, koliko iztisov da bode hodilo v faro; kakih 20 naročnikov upam dobiti Kalanu.
P. O tem bodeva pa jutri govorila, samo dve minuti še manjka do polnoči.
M. Saj res; pa jeden „štamperl" slivovke bodeva še vsak zvrnila v se. Mica hitro slivovko — samo minuto imamo še časa. Tako zdaj pa hitro rukniva; pa servus, lahko noč!
V Trnovem.
Tone: G. Trtnik že ve, zakaj tako dela.
„Landlich — sittlich".
Neko županstvo na Kranjskem doposlalo je okrajnemu glavarstvu nastopno doslovno pismo:
Slavno c. kr. okrajno glavarstvo!
I no pride Anton Cvetan, ponočni gvardijan in pravi: Ustan župan, intriga se je vnela.
Ino jaz ustanem in grem z Antonom Cvetanom, ponočnim gvardijanom v krčmo Ivana Cvetana, brata gvardijana.
Ino bil je tam folk, ma pili niso nič.
Ino vnela se je intriga z Antonom Cvetanom, ponočnim gvardijanom ino vzeli so mu sulco ali lančo ino slavno glavarstvo, kaj je zdaj za storit.
Vabilo na naročbo,
V začetku leta obračati se nam je po starem časnikarskem običaji do svojih naročnikov in prijateljev z uljudno prošnjo, da nam tudi v letu tekočem ostanejo zvesti, pravočasno ponove svojo naročnino in naš list priporočajo v krogih svojih znancev in prijateljev.
„Brus", ki je nastopil sedaj svoj tretji tečaj, je
jedini slovenski šaljivi lisi
ki prinaša lepe podobe, raznovrstno zabavno gradivo in mnogo narodnega blaga. „Brus" zatorej zaslužuje, da ga razumniki slovenski duševno in gmotno podpirajo. Čem več bode podpore, tem več se bode storilo za list, da bode čitateljem vedno bolj ugajal.
Za tekoče leto ima ,,Brus" pripravljenega že mnogo blaga. Razen kratkih povestij in dnevnega gradiva prinašal bode zabavne naloge, skakalnice, rebuse, katerih ima lepo število na razpolaganje, skrbel bode v obče vestno za svojih čitateljev zabavo.
„Brus" stane
za vse leto	4	gld.
„ pol leta	2 „
„ četrt leta	1 „
Uredništvo in upravništvoBrusa".
A-hacelj: Take randige pa še ne pomnim, kakor je sedaj po Trnovem zaradi tega Kalana, ki se kakor pe-teršilcek sili v vsako juho.
B-hacelj: Meni se pa popolnoma naravno zdi, da se Trnovci tako potegujejo zanj.
C-hacelj: Naravno? Ali si tudi ti že na Kalanovi strani ?
B-halelj: Tega pač ne, a da se Trnovci potegujejo zanj, je vender naravno. Mislijo si pač: Ce nam je gospod Andrej že kot kapelan stiskal goldi-narčke v roke, bode kot župnik najmanj kar petake delil.
A-hacelj: Najbolj dela za Kalana zeljar Kačar.
B-hacelj: Zakaj pač ta, saj Kalan in zelje nista v nobeni zvezi.
C-hacelj: V zvezi, v zvezi, pa še v kakšni! Le pomislite, Kalan bode moral na Žab ak, kjer bode fižol zbiral in gulil. K fižolu pa treba še zelja in za to bode Kačar skrbel.
Znamenje ljubezni.
Ljubezni razodel Ti nisem V besedah gorkih ustno jaz, Ne pisal Ti ljubezni pisem, Ki čutov bila bi izraz.
A ko v oko pogledam Tvoje In Ti pogledaš me v oko : Takrat obema jasno to je, Da ljubiva se presrčno!
Slavnemu uredništvu „Brus-ovemu" v
Ljubljani.
Sklicevaje se na § 19. tisk. zak. z dne 17. decembra 1862 št. 6 zahtevava podpisanea, da sprejmete glede telegrama z Vrhnike v 24. številki „Brus-ovi" 1. 1890. nastopni popravek:
»»Ni res, da bi bila midva nedavno trdila, da ima „Brus" več sto goldinarjev podpore"".
Na Vrhniki 30. grudna 1890.
Peter Bohinjec,	Matej Sitar,
kapelan.	kapelan.
Dostavek uredništva: Tiskovnega zakona 19. § je preveč elastičen, da bi se sploh mogli proti njemu po konci postavljati, ker se dokaz resnice sploh ne dopušča. To je bil menda tudi povod gg. Bohinjcu in Sitarju, da sta se poslužila starega, a še vedno žalostnega gesla: „Si fecisti nega"! Mi smo kratek ta popravek tiskali, a konstatujemo, da smo vsak dan pripravljeni, dokazati s pričami, da seje to res govorilo, kar smo mi pisali. S tem smo mi dovolj opravičeni, kako pa sta gg. Bohinjec in Sitar, to je drugo uprašanje.	Uredništvo „Brusovo".
Dekle, beri!
Kdor tako ljubezen Dekle, ti razkriva, Kakor mladcev naših Pesem ,ljubezniva"; Kdor pred tabo vzdiha, O „nesreči" toži, Koprni, priseza, In o „upih" kroži; Kdor „obrazek cvetni" Tvoj neslano hvali, Njemu, dekle, reci: „Z mano se ne šali' Naglo se osuje Bujni cvet pomladi: Če me ljubiš, mladec; Domek najprej zgradi! Žalost, kjer na sveti Hiša je brez kruha, Klet brez vina v sodu In mošnjica suha!
Dr. VraskoprasJc.
Telegrami „Brusu":
Vipava: Našemu gospodu dekanu ni narodnost posebno pri srci. On ni niti ud čitalnici, ki bi vender vsem imela biti središče. A tudi v drugem oziru je to čuden gospod. Jeden tukajšnjih učiteljev je hotel, da bi se na cesarični god v cerkvi pela cesarska pesem, kar se povsod zgodi. A gosp. dekan tega ni pustil, marveč zapretil učitelju, da ga nikdar več ne pusti na kor, ako bode orglal cesarsko pesem.
Žužemberk: V nas je na prodaj nekaj uličnih sve-tilnic, ker daje sedaj sneg dosti odsvita in je petrolje predrago za ponočno svečavo.
Gosp. Sčinkovec dobil je baje zahvalo za svoje ravnanje proti „Bralnemu društvu"; čaka samo še na red sv. Gregorija.
V Dunajevskega atelijeji.
(Dunajevski slika proračun za leto 1891.)
Sluga: Ekscelenca, nikarte rabiti tako živih barv! Take barve so od danes do jutri. Mej letom bodo vse zbledele!"
Dober dovtip.
V Novemmestu na Dolenjskem ima meščanska garda svojo godbo. Ta godba bi se pa nikakor uzdržati ne mogla, ako bi jo negardisti, uradniki, profesorji in meščani s prispevki ne podpirali.
No do zdaj pa negardisti pri godbi, razun plačevanja prispevkov, neso imeli najmanjše pravice. Vse poveljstvo bilo je izključno v rokah gardistov, kateri pa v primeri z negardisti, skoro nič za godbo uplačevali niso. To razmerje seveda negardistom ni bilo nikakor po volji, in zato so sklenili, uplačevanje prispevkov za toliko časa ostaviti, dokler se razmerje med gardisti in plačujočimi negardisti ne uredi. Prišlo je do razgovorov. Konečno našel seje pravi „modus" porazumenja. Vsi bili so z njim zadovoljni, le štirje gardisti: Jazbec, Kune, Kiissel in Gollaš ne. Oni objavili so v poslednjih „Do!enjskih Kovicah", da zahtevajo novo pogajanje. Do novega pogajanja je tudi prišlo, toda nezadovoljneži pogoreli so pri tem fulminantno, osobito pa še njihov načelnik ali vodja Kune, Zvečer bil je v neki gostilnici o pogajanji razgovor, in dovtipen poslušalec reče: No Kune je iz Jazbeca pač kisel (Kiissel) g o 1 a š (Gollaš) napravil.
Drugi šaljivec pa dostavi še: „Da, res je to, pa vsem štirim je golaš v želodcu ostal, tako da ga ne bodo z lepa prebavili.
Nove balade. I.
Svarilo.
,	Ponoči, resnica je, straši
Tam doli na konci vasi,
Vašeanje se stresajo naši: Mrličev tam kopa leži . . .
A tujec, ki hodiš mi todi, Ne bližaj se tjakaj nikar!
Gorje, če ti noga zablodi, Zadene te pad in udar!
Na konci vasi, hu, na kunci Ponoči nevaren je pot:
Tam strti počivajo lonci, Kmetice mečo jih za plot!
Kamniška železnica.
Veselili smo se novega prometnega sredstva, katero bi belo Ljubljano vezalo s prijetnim Kamnikom in divno okolico njegovo v podnožji slikovitih naših planin.
Bile smo nove te železnice tako veseli, da bi bili skoro z veseljem pozdravljali celo „karfijolce", ki so tako hitro zasluli kot „kondukterji kamniške železnice", in teško smo že pričakovali, kdaj se železnica odpre in ž njo olajša promet s Kamnikom, kjer bode iz-vestvo ob nedeljah vse polno Ljubljanskega sveta.
A žal, otvoritev odlaša se od dne do dne in ako so glasovi, prihajajoči nam na uho, le deloma osnovani, premagati je še več ovir, predno se proga v istini otvori. Govori se mej drugim, da je proga skrajno površno delana in da je državnih železnic uprava neče prevzeti. Zaradi teh nedostatkov zbijajo se razni dovtipi, kakor sploh ob jednacih prilikah in neprilikah. Pripoveduje se, da vožnja po Kamniški železnici, kakor je bila doslej, po-tovalce tako pretresa, da vsi dobe morsko bolezen in da se vagoni kar gibljejo in gugljejo in da ima vlaka vozna črta isto podobo, kakor iz nogoviee potegnena nit.
Najhujši dovtip pa sem nedavno čul v A. gostilni. Ko se je omenilo, da železnica tako trese, rekel je nekdo: „To ni čudo! Železnične prage polagali so na repo. Repa je potem še poganjala in prage dvignila kvišku. Ker je repa nejednako rastla, leže sedaj pragi tudi ne-jednako. Od tod zibanje in tresenje".
Narodne zastavice.
Kdaj je vol zvunaj in znotraj kosmat? — {Kada? na pragu stoji.)
Kdo ima v cerkvi največ oblasti? — {Muha, ker sede, kamor hoče.)
Za katero hruško ljudje umirajo? — [Za „vode-nico".)
Ko gre je on, ko stoji je pa ona? — (Dež — voda)
Katerega svetnika je dva dni po vrsti god? — (Sv. Volbenka, ki je zadnji dan oktobra, a drugi dan so Vsi svetniki.)
Katera riba je najboljša? — (.Pečena ali pa kuhana.)
Koliko ima polupeta koza parkljev? — (.Kolikor polupeti kozel.)
Zakaj okna umivajo ? — (Ker jih prati ne morejo)
Kateri svetnik ima največ brad? — (Sveti Peter, ker ima dva ključa)
Dvakrat je rojen bil, dvakrat je kri prelil, pa vendar ni izveličan bil. Kdo je to? — (Kopun.)
Kdaj je človek brez glave v hiši? — {Kadar skozi okno gleda.)
Po dnevu prazno, po noči polno. Kaj je to? —
{Postelja.)
Kaj je v cerkvi najnepotrebnejše ? — {Streha nad lečo.)
Kdo ima glavo in samo jedno nogo " — {Žrebelj.)
Kranjski svetnik ima na glavi, koroški pa v žepu? — (Sajn.) — (Ta zastavica je iz one dobe, ko je bil še veljaven takozvani „Scheingeld". Uredn.)
Pri fotografu.
Fotograf inastavivši svoj stroj:) Torej, prosim, mislite na kaj prav prijetnega. Pardon! Vi ste oženjeni? — Gospod: Da! — Fotograf: Tako! Potem si pa izvolite misliti, da ste še samec.
V Krčmi.
Gost: „Vi krčmar, tudi nikoli ne boste vojak!"
Krcmar: „Zakaj pa ne?"
Gost: „Ker nimate prave mere!"
A.	V katerem jeziku je Bog z Adamom govoril!
B.	V jeziku hrvatskem. Kajti davši mu ženo, rekel je: „A—dam ti evo" !
Zabavne naloge. I.
Zastavica. (Priobčil J. S.)
Na svetu čudna reč sem res, Doma zdaj tu, zdaj tam. Pozna me dobro Grk, Kinez, Nikdar Anglež, Slovan. Ve krivem drevu vidiš me, Ve ravnem pa nikol'
V	ljubezni mene ne trpe
V	zakonu tembolj.
V	nebeške ključe skrivam se, A v nebu ni moj dom,
Me v vino, vodo ne vrste
V	kupici vender bom.
Ni znal me Abelj, ne Adam, A Kajn me je poznal, Zato me pa slovanski rod Je sredi pekla djal.
(Rešitev in imena rešil cev v prihodnji številki.)
II.
Čarovni kvadrati. (Priobčil Josip Honig).
a	a	d j	d
e	e	e	i
k	n	n	r
r	s	s	u
a	a	a	b
b	e	g	i
1	1	0	0
r	r	š	š
a	a	e	e
e	k	k	1
1	n	n	0
0	0	s	s
(Rešitev in imena rešilcev v prihodnji številki.'
		III.		
		i		
	r	m	k	
a	a	a	k	b
n	r	a	t	b t
r	r	r	ni	o
	p	o	o	
		o		
Iz teh črk sestaviti je troje besed, ki bodo v srednjih treh vrstah od zgoraj nizdolu in v srednjih treh vodoravnih črtah povedale:
1.	Sveto knjigo ne vernikov.
2.	Mesto na slovenskem Štajerskem.
3.	Zbirališče Slovencev v novejši dobi.
(Rešitev in imena rešilcev v prihodnji številki.)
IV.
[	T	lAimu]
A	1	000
Postavite te kvadrate tako v dve vrsti, da se bode čitalo v gorenji ime, v dolenji pa priimek odličnega Slovenca.
(Rešitev in imena rešilcev v prihodnji številki.)
Rešitev zabavnih nalog
iz poslednje lanske številke.
I.
14	9	3	8
4	7	13	10
15	12	2	5
1	6	16	11
Tako jo je dobro rešil g. Fran Zelen v Tistu. Drugo tudi pravilno rešitev poslal nam je g. V; lontin Pogačnik iz Ljubljane:
1	8	V 12	13
14	11	7	2
15	10	6	3
4 .	5	9	16
Tretja rešitev pa je naslednja:
1	15	14	4
12	6	7	9
8	10	11	5
13	3	2	16
Po vseh teh varijantah dobi se seštevaje številke povprek, navpik in navskriž vedno ista vsota — 34.
II.
Veselo srečno mlado leto.
Prav sojo rešili: J. Korenčan v Ljubljani, dr. Jenko v Ljubljani, A. J. v Ljubljani N. Bojan v Kamniku. Jos. Lenassi v Planini, Ant. Porekar na Humu, Rud. Kcl-besen v Središči.
III.
,,Brusu" za korajžo!„
Prav so jo rešili: Dr. Jenko, J. Korenčan in A. J. v Ljubljani. Jos. Lenassi v Planini, Ant. Porekar n;i Humu, Rud. Kolbesen v Središči.
IV.
(Rebus.) Iz - 1> - a = ,,Izba".