Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! American Home Serving in Ohio and nationwide over 150.000 American Slovenians, Vol. 95 - No. 43 (USPS 024100) lozzz Vt\ ‘NoisNiiyy 90-bi "i.dy 'Od asnoHidnoo 'n foei AMERIŠKA UUIVIUV vbL. IEWSPAPER ISSN Number- 0164-680X 50C Tribute Revs. Tomc, Cimperman Saint Vitus Alumni Hall of Fame Day, October 31 Honoring Golden Jubilarians Rev. Victor J. Cimperman and Rev. Victor N. Tome: Homily at the noon Mass. Rev. Frank Godic (This homily, except for t 'production, was taken frt e homily composed ather Cimperman ai elivered by him on the oa s‘°n of my First Mass in 19/ " Fr. Frank Godic.) In the early years of i Priesthood I had the opp< lUn'ty to meet many ole riests who had served ass>stant pastors at Saint Vit |n the 1920s and 1930s. One ein, whom I now think w ather Ludwig Virant, told i a ’rile story about his first d Saint Vitus. When he arr for duty, he passed t r°nt of the old church a aw two little boys sitting < e steps. He asked them thi arnes, and they both said V tlT he know th t- at these boys would be s n8 before you today riests of NGod, Father Viet -J’riperman anri Father Viet lomc. ^Jhey were ordained 50 yet °> at a time when the woi ra S *n turmoil due to a w A,'n8 around the worl did °U8*1 t^le m’htary confl dis n°^ reach our shores, t taj priori of many lives c< daj y ^'ri- For those being c tn ed’ lhe beauty of a sui an Ce*e*3rat’on at the end cha acadernic year was e the ?ed ^°r an orcIination ritat ePt^ w'nter hecau studi'" When the Period to a S Wlt*1 no vacations car see nd' ^hile all rejoiced Whr, at. day> ’here was o anti(''Va^ed ^°r 'l w’t*1 great It wlpat'on than anyone els Vvait aS Christ Himself wl thaf , t0 ordain these two 0wn hey would share 'n F He K ®ternaI Priesthood, f all p*3 Predestined them fro ^ eternity to be .8e of Himself. rather'Va|! n0t by chai chose thby Ch°ice thi ridem1 .m- Even tho nrptive work of Ch finished on Calvary, He nevertheless willed that this work of His would be continued to the end of time. To do this He would need other hands, other hearts, other voices. Fathers Cimperman and Tome were included in the divine mission given by Christ to His apostles just before His ascension into Heaven when he said, “Go and make disciples of every nation... behold, you will be my witnesses to the very ends of the earth.” What were God’s motives for His selection of His priests? Why did He choose these two and not someone else? Why did He choose us priests who are present with them on this occasion? Surely it was not because of any merit of our own. There are others more capable, more intelligent, even more worthy who could do the work better than we. God could have asked His angels to assist Him. But no, it would be with weak and human tools that God wishes to effect the salvation of the world. Today, as never before, we priests must be aware of our limitations and human weaknesses as we stand in awe before the responsibilities of our own priesthood. St. John Bosco, the great patron of youth, kept a dairy of his life. The day before his ordination he wrote these words: “Tomorrow, John you will be ordained a priest. You will one day die and go to heaven or hell, but you will not go there alone.” He meditated on these words every day, “You are a priest of God. One day you will die. You will go to heaven or hell, but you will not go there alone.” It is this thought that makes the responsibilities of our priesthood so serious. Fifty years ago Fathers Tome and Cimperman took the place of Christ in our midst. Wherever they would go, Christ would go with them, for Christ’s mission was now their mission. He would go with them into the confessional, for His is a ministry of reconciliation. The same power conferred on the apostles on the first night of Easter was conferred on them. Christ, through His ordaining prelate, spoke these words to our two honorees: “As the Father has sent Me, so I send you... Receive the Holy Spirit. If you forgive men’s sins, they (Continued on page 2) Annie gets 5,000th smoke detector Last year in November of 1992 Cleveland Mayor Michael White kicked off the Cleveland Fire Save-A-Life Program by installing the first smoke detector. This year, the city installed smoke detector number 5,000 in the home of Jennie, Mary and Anna Lunder on E. 60th St., in the St. Clair Slovenian neighborhood. Pictured are Anna, right, Safety Director Allen, center, Edward Chessar, Acting Chief Division of Fire who installed the detector last Saturday afternoon. The detector, has a red bulb that flashes on and off in the event of smoke entering the room. It is made specifically for the hearing-impared which Jennie Lunder, 88, is, and it was installed in her bedroom. It was the first such detector installed by the city. Universal Electronics Inc. donated 25,000 nine volt batteries for the detectors as well as the smoke alarms. The installation ceremony was through the courtesy of Councilman Gary Paulenske from Ward 13. The event was televised during the Saturday evening news. Medical Mission to Slovenia Ohio Governor George V. Voinovich, right, presents Slovenian Deputy Prime Minister/Foreign Minister Lojze Peterle with a State of Ohio lapel pin. The pin was presented by Governor Voinovich to Peterle during his visit to the Governor’s Office on September 21 where the Governor announced Ohio’s Overseas Medical Mission to Slovenia. Minister Peterle, Ambassador Ernest Petrič and Honorary Consul Dr. Karl Bonutti expressed their gratitude for this valuable humanitarian mission. In the background, the flag of the Republic of Slovenia is displayed proudly next to the flag of the United States. In the photo below Governor’s Special Assistant, August B. Pust is shown marking the boxes destined for Slovenia. A total of 63 tons of medical supplies and equipment was shipped from Norfolk, Virginia on October 21-22. The shipment is scheduled to arrive in Slovenia by the end of November. Polka Hall of Fame Awards Show VI by Joey Tomsick, trustee On Saturday, November 27 at 2:30 p.m., the National Cleveland Style Polka Hall of Fame’s “Awards Show VI,” will be staged at the Euclid Shore Cultural Center by the American Slovenian Polka Foundation as a great part of Tony Petkovsek’s Thanksgiving Polka Weekend. The “Grammy-like” program combines specialty acts, musical entertainment, history, video and in general, give a modern look to a great tradition. The extravagant shows seem to get better as each year passes and the crowds, growing in numbers, seem to agree. Brothers Tony and Frank Vadnal have been announced as recipients of the coveted “Lifetime Achievement’’ Crystal award. Lifetime Achievers previously enshrined in the Hall of Fame include Johnny Pecon, Frankie Yankovic, Paul Yanchar, Tony Petkovšek, Cecilia Dolgan, Al Markič, Frank Novak, Johnny Vadnal, Lou Trebar, William “Doc” Lausche, Anna Vadnal, Georgie Cook, Eddie Habat, Matt Hoyer, Walter Ostanek (Continued on page 3) IŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 4, 1993 T ribute (Continued from page 1) are forgiven them; if you hold them bound, they’re held bound.” Into every activity they enter, Christ is with them. They are to be one with Christ; so closely are they united with Him that there are times when they will lose their identity in Christ. When they stand at the altar of sacrifice and, at the moment of consecration, repeat the words which were oc first spoken by Christ at the ^ Last Supper... “This is My < Body...” it is no longer they who speak, but Christ who speaks through them. They are merely an instrument, the other voice of Christ. Their priesthood means that God expects the sacrifice of their lives, just as He accepted the sacrifice of His own Son for the redemption of the world. Their lives, for fifty years, have been part of the sacrificial life of Calvary. It is in this light that they must always see their priesthood. It has not been easy for them to do this. They must be willing to follow Christ all the way to Calvary. With the zeal of Paul, my dear Fathers you were asked to devote yourselves wholeheartedly to the work of the Divine Master. You were asked to bring a touch of Christianity into a world which is becoming more and more materialistic and secularistic. You were asked to bring Christ into a world which is filled to the brim with concupiscence of the eyes, the flesh, and the pride of life. Your days have been a struggle against a society which adheres to beliefs which are poles apart from the religious truths you tried to bring it. You were to build up the Christian people through the Eucharist, and bring them the fullness of God’s Word. It was up to you to transmit to this generation the uplifting revelation of Jesus Christ. To do all this, you had to have hearts of charity, patience and perseverance, because there would be disappointments and failures, not on the side of God and His Church, but rather on the side of the people whom you would serve. You had to be men of prayer. Action was never allowed to become a substitute for the till important element of dependence on God’s grace, for He said, “Without me you can do nothing.” On the occasion of the Visitation, Elizabeth greeted our Blessed Mother with these words: “Blessed art thou among women, and blessed is the fruit of they womb.” Mary, in her humility, answered in the words of the Magnificat, her song of praise to God for the wonderful gift he bestowed upon her as the Mother of God. My people, I believe that these same words must fill the hearts and souls of our two honorees today. Along with the humble maid of Nazareth, the two boys from the front steps of St. Vitus can echo the words of the Magnificat with tears of humility and joy: “My soul magnifies the Lord, and my spirit rejoices in God my Saviour, because he has regarded the lowliness of His servant... He who is mighty has done great things for me! ” The Little Drugstore with the Big Heart Annie Konte of Johnston Drug, 625 E. 200 St. & Miller Ave., is dedicated and committed and finds it incumbent on herself to help people in the neighborhood. In this respect, she could be placed in the. same category as the good samaritan of biblical days. Many people in this area, especially those who are indigent, cannot get to the drugstore to pick up their prescription, hence you may call us at 486-2744. We have a free pick-up and delivery service. Our prices are the lowest in the city of Cleveland. We accept all third party payments. While in the process of picking up your prescriptions you may need help in preparing your meal. Annie will help you. Should you be in dire need of some groceries, Annie will do some shopping for you. If you must get to the doctor in an emergency. Annie will give you a lift. If you have a load of laundry that needs to be put in the washer, Annie will do that for you. All of this is in repayment for your loyalty and helping make Johnston Drug a success. Thank you and God bless you. Johnston Drug 486-2744 725 E. 200th St. & Miller Ave. M0IRE.CE HESS by John merclna 3224 EUCUD AVE, #101, CLEVELAND, OHIO 441 IS Webster’s Dictionary defines above noun as "strife despite difhculties or obstacles". To my little self, above word defines TIM, a neighbor of mine. Tim is presently being rehabilitated in a Cleveland hospital, following a stroke-caused brain damage. During a recent visit by a friend, a calendar with Tim’s name inscribed on the cover was given to him. With every last ounce of strength in his body, Tim was able to remove the calendar from its cardboard case and open to the calendar’s first page. This was a new beginning for Tim, a new page in his life. Friends and family standing around his wheel chair at that moment learned firsthand the meaning of perseverance. If you have a small problem and want to give up, think about Tim, who at age of 43 is starting a new life, with d! 00 >ooooooeocooooooo m 33 C/31 A > D O O < > o < m CD m 33 CO CC 00 * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * 3F * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * STOP IN AT BRONKO’S Drive-In Beverage 510 East 200th St DMH Corp. Euclid, Ohio 44119 531-8844 Imported Slovenian Wines (Laski - Riesling Šipon) Also available are various imported beers, wines, etc. Open Mon. - Thur. 10 a.m. - 9 p.m. Friday - Saturday 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (No wines sold) 11 a.m. - 5 p.m. Domestic and Imported Beer & Wine — Owner - David Heuer * * * * * * * * * * * * * * ♦ * * * * ★★★★★★★★★★★★★★★A******************** WI H E LI A TRAVEL BIT RE AC “For All Your Travel Need*” \ 4118 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 - If your intentions are to visit or maybe bring your loved ones to the U.S.A. on a visit, Phone (216) 431-5710 pleue contact us. Fnl.k „ carts«.. Miheli. We Are American - Slovenian Travel Agency _owners Today’s Best Value in Senior Living EUCLID RETIREMENT VILLAGE • Private garden apartments *24-hour security • No endowment or entrance fee »Free transportation • 24-hour emergency pull cord »Planned activities • Free laundry facilities »Nutritious meals 25900 Euclid Ave. Euclid, Ohio 44132 ■ CALL TODAY FOR A BRIEF TOUR AND FREE LUNCH ■ ■ (216) 261-8383 _______ J.Vj.Vy • V- »<• . ■ AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 4, 1993 * 4 RECENT DEATHS FRANK CAPUDER Frank Capuder, 84, was the son of the late Paul and Maria (nee Zavašnik); brother of John and three sisters in Slovenia; cousin of Frances Petrich. Mr. Capuder was employed as a carpenter at F. H. Hill Co. for many years. He delivered the Ameriška Domovina to many customers in the St. Clair area from 1980-1988. He was secretary of the St. Clair Pensioners Club and a member of St. Vitus Holy Name Society. Friends were received Monday, Nov. 1 at the Zak Funeral Home, 6016 St. Clair Ave. Funeral Tuesday with 10 a.m. Mass in St. Vitus Church. Interment in All Souls Cemetery. Cleveland, the daughter of Thomas and Anna (nee Otoničar) (both dec.). Josephine was a member of KSKJ Lodge No. 162, AMLA No. 37, and the St. Vitus Alumni Club. Josephine was an employee of the East Ohio Gas Co. She retired in 1984 after 33 years most recently as a supervisor. She was a former resident of E. 174th St.; she lived in Lakewood for the past 3 years. Josephine was the wife of John; sister of Ann Arko and Joseph and the following deceased: Thomas C., Rudolph, Olga and Louis J.; aunt and great-aunt of many. Friends called at Zele Funeral Home, 452 E. 152 St. on Tuesday and Wednesday where services will be held Thursday, Nov. 4 at 9:15 a.m. and at St. Vitus Church at 10 a.m. KRISTINA JAGER Kristina Jager (nee Trtnik), mother of Frank (Lorraine) of Arizona, and Marija (Nino) Giannetto; grandmother of three and great-grandmother of two; sister of Anica Kosta and Dragica Novak and the following deceased: Janez Trtnik and Štefka Vandot, all of Slovenia. Kristina was born in Ljubljana, Slovenia and lived on East 63rd St. in Cleveland when she came to America. She died October 28 in Tucson, Ariz. Services were Wednesday at 9:30 a.m. in St. Williams Church in Euclid. Burial in All Souls Cemetery in Chardon. Friends were received at the Dan Cosic Funeral Home in Willoughby Hills on Tuesday, Nov. 2. JOSEPHINE V. MARTON Josephine V. Marton (nee Arko, 64, died on Saturday, October 30 in Lakewood Hospital after a lengthy illness. Josephine was born in Contributions to Holy Family Home, 6706 State Rd., Parma 44134, in her memory, would be appreciated by the family. ANTHONY TURK Anthony Turk, 85, a resident of E. 76 St., died Thursday, October 28 in St. Vincent Charity Hospital. Tony was retired from Wood Products where he was employed as an engineer. Tony was the son of Mathias and Sophia (both deceased); the brother of Albert and the following deceased: Mary Nolan, Ann Turk, Helen Gagan, Joseph, Frank and Edward. A funeral Mass was held at St. Philip Neri Church on Tuesday, Nov. 2 followed by burial in All Souls Cemetery. Arrangements by Zele Funeral Home. REBECCA LYN MATKOVIČ Rebecca Lyn Matkovič (nee Aubrecht), 41, died suddenly on Friday, Oct. 29 after a brief illness. Dr. Zenon A. Klos Ie. i85th I 531-7700 I AREA | Emergencies Dental Insurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair COMPLETE DENTAL CARE FACILITY 848 E. 185 Sta (between Shore Carpet & Fun Servcies) MANOS & LoCONTI CO., L..P.A. ATTORNEYS at LAW Professional & Competent Legal Services at Reasonable Rates John M. Manos, esq. Dennis N. LoConti, esq. Personal Injury • Malpractice Divorce & Family Law • Wills Criminal Defense • DUI Discrimination • Products Liability Business & Consumer Law 34950 Chardon Rd. Suite 206 • Willoughby Hills OH 44094 975-9700 tVE ARE EXPERIENCED TRUL LAWYERS Rebecca was the wife of Steve, the daughter of Vern and Betty Aubrecht; sister of Marcia Hines, Shelly Rose, Paul and Betty Leonard. Funeral services were private. Zele Funeral Home was in charge of arrangements. ROSE M. LIPTAK Rose M. Liptak (nee Kastelic), 79 a 32 year resident of Euclid died on Monday, November 1, at Manor Care, Lakeshore. Rose was a member of SNPJ No. 26 and the Slovenian Women’s Union No. 10. She was employed as an inspector at Pesco Products for 23 years. She retired in 1972. Rose was the wife of Lawrence; the mother of Charlotte; sister of Mary Juratovic, Josephine Brežic and Frances Ploenzke (dec.). Friends were received at Zele Funeral Home, 452 E. 152 St. Tuesday where services were Wednesday at 9:: 15 and at Holy Cross Church at 10 a.m. Burial in All Souls Cemetery. JUDY HANDY Judy Handy (nee Zadeli), 74, of Euclid passed away on October 30 in the emergency room of Meridia Euclid Hospital. Judy was the widow of Howard, the mother of Michael (dec.); grandmother of Rachel and Ryan; sister of Stella Spilar and the following deceased: Frank, Louis, Andrew, Mary Sustarsic, Catherine Berry and Ann Kovach. Visitation was held at Zele Funeral Home with Mass on Tuesday at St. Mary Church. Burial was in Knollwood Cemetery. U.S. Presidents Millard Fillmore Millard Fillmore was the 13th President of the United States (July, 1850-March, 1853) succeeding to the presidency on the death of Zachary Taylor. Fillmore was born in a log cabin on a farm in Cayuga County, New York. His father apprenticed him to a tailor for seven years, but after five years, Fillmore bought his own release for $30 and went to Buffalo to study law. While a Congressman from New York he put through a grant of $30,000 to help Samuel F. B. Morse perfect the telegraph. He was successful in foreign affairs when as President he sent a fleet under Commodore Matthew Perry to open up “hermit” Japanese ports to American trade. His own party (“Whigs”) renounced his renomination for president, so four years later he joined the “Know Nothings” movement and was its presidential candidate in 1856, but was also defeated. He withdrew from politics to practice law in Buffalo, taking little part in the Civil War. He died there of old age in 1874. This Historical Series is sponsored by.......... AMERICAN MUTUAL LIFE ASSOCIATION The American Mutual Life Association, A. M. L.. A., invites you and your family to become members of our fraternal society that provides benefits and continuously promotes fraternalism and the perpetuation of our common bonds of heritage and culture. A.M.L.A. has a number of traternal insurance plans to suit your needs with attractive rates and an Annuity Rider to provide you with tax-sheltered living benefits for the future. Members and friends are invited to our 83rd Anniversary Dinner/Dance on Saturday, Nov. 27th. Look for details in “Our Voice.” Remember, that's A.M.LA. for your insurance needs and fraternal pleasures. vnm OROANKED NOVEMKR 1S.1V1« AS THE SLOVENSKA POSnoOEUIA ZVEZA A kEOAL RESERVE FRATERNAL BENEFIT tOOETY SCORPORATED MARCH im / 19424 So. Waterloo Road, Cleveland, OH 441**’ i Phone: 1-216-531-1900— Fax: 1-216-531-8123 I The only way some of us exercise our minds is by jumping to conclusions. —Cullen Hightower Wickliffe Country Place "The community of caring" • 24-hour professional nursing care • physical, speech and occupational therapy • short-term rehabilitation/permanent residency • 24-hour visitation • respite care/day care 1919 Bishop Road»Wickliffe*OH»944-9400 CARST-NAGY Memorials 15425 Waterloo Rd. 481-2237 “Serving the Slovenian Community.” BRICKMAN & SONS funeral home 21900 Euclid Ave. 481-5277 Between Chardon & E. 222nd St. - Euclid, Ohio MAJOR & MINOR AUTO REPAIRS FOREIGN & DOMESTIC STATE EMISSIONS INSPECTIONb SI. iuNOCp DIESEL ENGINE REPAIRS 4 WHEEL & FRONT WHEEL DRIVES COMPLETE DRIVE-TRAIN SERVICE FRONT END ALIGNMENT ADTOMOTIVF 3FRVW* orrrtiFNCF EUCLID SUNOCO SERVICE --- EAST 200 SUNOCO @481-5822 APPROVtD AUTOMOTIVS RfpA,B ♦roe. most. MON-FRI« AM-11 PM SAT 7 AM-11 PM Si IN o AM-a PM Tit* »fon« Joe Zigman, owflef Holmes Avenue Pensioners report John Habat called the meeting to order promptly at 12:30 p.m. with 162 members >n attendance. Councilman Michael Polenšek and State Representative Ronald Šuster each gave proclamations for Mary Marinko’s 95th birthday and Mary Habat’s 90th. Polenšek then gave the community news due to the absence of our civic news person Antoinette McGrath who was unable to attend due to a fall.Get well soon, Antoinette. Nottingham Rd. is being upgraded as well as St. Clair Avenue from E. 140th St. to the Euclid boundry. The new library at Villa Angela is underway. The Finast Food Market will expand. A Wall Mart and Walgreen stores are being considered. From the 6th District Police department we had Com-mander Rocco Pollutro speak ubout the neighborhood. Join the community action group. I'eeP watch for your neighborhood. Officer Lou Grove showed a m°vie for the safety of senior citizens, the many types of Scunis and how to protect y°urself. Don’t let any stranger in your home. Thanks t° the 6th District for coming to keep us on the alert. Our condolences to the fami-'y of Ann Dremel. On our sick hst is Fred Trobenter who had surgery. To John Jackson, we think of you and miss you. Welcome back to our meetings Mary Avsec. Our fina] trip of the year was to Ashtabula on Oct. 7th. It was a beautiful, sunshining day. The fall leaves were just a sight to see. First stop was breakfast. Our tour guide was a native of Ashtabula and gave a good account of the covered bridges. We walked through some of the covered bridges. All toll there are 10. We had a tour fo the Coast Guard museum at the harbor. Lunch was at the Tom Cat’s Restaurant by the river, then back on the bus for a tour of the city, Spring Hill Market, then to the Debonne Vineyards for wine tasting. It was truly a fine trip enjoyed by all. Many thanks to Louise Fujda our tour coordinator. Our next meeting will be on Wednesday, Nov. 10. Our Christmas party will be on Wednesday, Dec. 8. —Ann Stefančič SWU Br. 10 Christmas Party Slovenian Women’s Union Branch 10 annual Christmas Party will be held on Wednesday, Nov. 20th at 1 p.m. at the Slovenian Home on Holmes Avenue. Reservations must be made in advance. Call 944-4954 or 531-7635. Guests are welcome. Bring a friend. New members will be welcomed. Dues for 1994 will be collected. To remain a member dues must be paid each year. Check your policy for any change in beneficiary or address. Notify the secretary, Theresa Dagg, 1910 Rose-mount Ave., East Cleveland, *0* * *ooooo&oooooooooooooo»oooooooo|6oooocoooeooor “SLOVENIA” RADIO SATURDAYS - 9 A.M. TO 10 A.M. Northeast Ohio and Western Pennsylvania! “WE BRING YOUR HERITAGE HOME” '■iil L WKTX Paul M. Lavrisha AM 830 ^ maoooOoooooooooooooooocoooooooooooooc000^ SOLLBERGER STONE MEMORIALS Memorial Lettering / Cleaning Evening Appointments 251-6847 Call 736-9878 Dignified Professional Service PRE-ARRANGEMENTS • IRREVOCABLE TRUST LUNCHEON ROOM AVAILABLE New Mentor Location Coming Soon 16823 Broadway Avenue • Maple Height«, Ohio 44187 Phone: 816/476-8686 • Cleve. 816/266-3636 Food, friends, melody to highlight Jadran concert On Saturday, November 13, the Jadran Singing Society will present its Annual Fall Concert / Dinner / Dance at the Slovenian Workmen’s Home, 15335 Waterloo Road. Serving of a delicious home-cooked dinner by Steffie Smolič and her workers will include soup, breaded pork chops, roast chicken, home-fries, rissoto, green beans, salad, roll, butter, coffee and assorted pastries. The dinners will be served from 5 to 7 followed by a program under the direction of Reginald Resnik. Our skit “Village Nonsense” should leave the audience in a happy mood as the chorus sings “Med Prejdami,” “Mrzel Veter Tebe Zene,” “Na Zdrave Vsem” plus many more. Our Men’s Chorus will sing “Sem Fantič Mlad Zavriskal” and the Women “Slovenske Mladenke.” Our Button Box Ensemble will entertain, as well as a quartet and our Jadran OH 44112, phone: 681-5379. Many thanks to SWU Br. 15 for hosting the Ohio-Michigan regional convention. —Ann Stefančič Al Koporc, Jr. Piano Technician (216) 481-1104 Songbirds, Florence Unetich and Angela Žabjek. Potica Bake Progressive Slovene Women Circle 2 are going to bake a limited amount of poticas on Nov. 16 and 17. Pick up will be Nov. 17 from 10 a.m. to 4 p.m. Place your orders early by calling Jo at 486-2613 or Marge at 585-2603. Why is it that the more mistakes people make, the more paranoid they become about o^er people’s mistakes? —Robert Half Cutb« o« cu»c>ia.£ | Support the only £ | independent ^ £ Slovenian f I newspaper and | \ make your friends £ | happy all year | a long | I A gift subscription | to the American p Home for all readers is only $25. Call 431-0628 I L i And we’ll send a card to ft the new subscriber telling & them of your informative § gift- £ irkirkifirkif'k'kirkirkirk'kirk-k-k'kirk-k'k-k-tr-k-^'k'kirkifirK * * * * * * * * * * * * * *- * * * * * *- nrjani: Established 1963 SALES - SERVICE INSTALLATION FURNACES AIR CONDITIONERS BOILERS HUMIDIFIERS AIR CLEANERS SHEET METAL REFRIGERATION 760 E. 200TH STREET CLEVELAND, OHIO 44119 (216)692-2557 Whenever you have a problem with water tanks, air-conditioning, furnace, or want installation, call on well-known, trusted ^ and reliable American Slovenians from Gorjanc. ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★A***«- * * * * * * ♦ * * * * * * * * * * * * * * * ^>4partmenti v - - Take a Closer Look at Euclid’s Finest Senior Residence • Scheduled Transportation • All Electric Kitchens • Walk In Closet • Full Carpeting • Housekeeping • 24 Hour Security • Activity Room with Bacci/Balinca Court and Swim SPA/JACUZZI For Information call Florence Ross, Manager — or Nancy Ramey, Asst. Mgr. 4 Gateway Drive Euclid, Ohio 44119 (216) 383-1459 Coming Events 5 Saturday, Nov. 6 ^ Slovenska Pesem chorus m 15th anniversary concert at ^ 7:30 p.m. in St. Stephen’s ^ Church, Chicago. D Sunday, November 7 O Collinwood Slovenian ^ Home Spaghetti Dinner 1 to 4 < p.m. Donation $6.00, ^ children: $3.00. Saturday, Nov. 13 o “Village Nonsense” by < Jadran Singing Society at ^ Slovenian Workmen’s Home m 15335 Waterloo Rd. Dinner: 5 to 7; program: 7 to 8, dancing: ' Benzy Rathbone Orchestra. <0 Donation $15.00 ^ Saturday, November 13 Martinovanje, “Family style” dinner, 6:30 p.m., dance to Stan Mejač orchestra at Slovenian National Home, 6417 St. Clair, sponsored by Belokranjski Klub. Sunday, Nov. 14 55th Anniversary Dinner, Dance, Progran of Youth Circle 2 SNPJ at Slovenian Society Home, 2 p.m. Sumrada Orchestra. Sunday, Npv. 14 West Park Slovene Home, 4583 W. 130 St., Cleveland Afternoon Dance 4 to 8 with Joey Tomsick Band. Wednesday, Nov. 24 Club of Associations of Slovenian National Home “Pre-Thanksgiving” Jam Session, S.N.H. Annex, rear entrance — 7 D.m. until ? Thursday, Nov. 25 Thanksgiving Polka Party at Marriott Society Center Hotel, 127 Public Square at St. Clair. Dancing from 4 p.m. until... Donation $10. Friday, Nov. 26 Tony Petkovšek’s Cleveland Polka Event from 4 p.m. until 2 a.m. at Marriott Society Center Hotel, 127 Public Square at St. Clair. Six bands. Donation $10. SATURDAY, NOV. 27 National Cleveland Style Polka Hall of Fame “Awards Show VI” 2:30 p.m. in Euclid Shore Cultural Center. Tickets $8 in advance at Polka Hall of Fame or $10 at the door. Sunday, Dec. 5 Marie Pivik’s Mini-Children Concert at West Park Slovene Home, 4583 W. 130 St. Johnny Vadnal Band from 4 to 8. Sunday, Dec. 19 Children’s Christmas Party for members of St. Lawrence No. 63, St. Joe 146 and St. Anne No. 150 KSKJ will be held at the Slovenian Home on E. 80th St. at 3 p.m. Friday, Dec. 31 New Year’s Eve Party at West Park Slovene Home, 4583 W. 130 St., Cleveland featuring Ralph Szubski. For reservations call Kathy - Rick at 941-3224. 1994 Sunday, May 22 Fifth Annual St. Vitus Alumni Reunion Day. Sunday, October 30 Seventh Annual St. Vitus Alumni Honoree Day. Unearthed facts about Slovenia cr UJ CD > discovery was O Slovenes, tablets in > O o Q < ■CO E LU I would like to inform you ^ that a very interesting made about Discovered were the Slovenian 2 language, about 3,500 years old and older. We had a written language before the Romans. We still today pronounce words in Dolenjska as they were written on these old tablets. For instance, the word: fire = presently written Slovenian word is ogenj, on prehistoric tablets the word is written: OUGEN, as we still today pronounced in Dolenjska. Similar pronunciation is for on and ona - oun and ouna respectively in Dolenjska dialect. Several other words that we find on the tablets are preserved in the other Slovenian dialects. Not excluded are Russian, Polish, Czech and Slovak as well as Croatian, Serbian, Bulgarian and other Slavic languages. A strong possibility exists that the Iceman of the Alps, 5,300 years old, was a Slovenian. (Sloven means the person who can write.) Quite an honorable title 4,000 years ago. Slovo = letter, word in the Slavic languages. I wish your newspaper would start to publish these discoveries because they deserve to be widely known. In conversation with U.S. Night at Races Benefits All Slovenian Homes So you can’t go to Vegas, Atlantic City or Missouri to gamble a little. Maybe places even closer to home like Thistledown or Northfield Park are out of your reach. Then get acquainted with us representatives from nine Slovenian Homes for a Night At The Races. We will meet at E. 80th Slovenian National Home, or “The Nash” as they call themselves. It’s off Union Avenue. It’s an accommodating facility with bowling lanes. Our St. Lawrence neighbors are gracious hosts. This is a team effort as a fundraiser for each of our social centers. This is only our second venture other than our annual Awards Banquet held every March. Recently each of our Homes realized $750.00 as a result of team spirit that includes you our faithful, loyal supporters. See you Saturday, Nov. 6 at The Nash on E. 80th St. Doors open at 7 p.m., races begin at 8 p.m. Admission tickets are $5.00. In Memory The additional $25.00 is in memory of my mother Anna Mocilnikar. How she loved reading the Ameriška Domovina and so do I. Anne Smith Warren, Pa. university professors (anthropology) I found a very strong interest on the new discoveries. But Slavic minority publications are somehow cold or may be uninformed to these phenomenal discoveries. At least for Slovenes, I hope you will turn the tide. Florijan Bevec Washington, DC Donations Thanks to the following for their generous donations to the Ameriška Domovina: Anonymous, Wickliffe, O., in memory of Karel Mauser, — $10.00 Milan Belcic, Cleveland — $5.00 Janez and Cenka Kosir, Burlington, Ont., Canada — $7.00 Joe Majer, Richmond Heights, O. — $5.00 Mrs. Florian Končar, Euclid, O. — $15.00 Dorothy Gruntar, Denver, Co., in memory of husband, Raymond Gruntar — $25.00 Michael Vrenko, Richmond Heights, O. — $15.00 Mrs. Stanley Batis, Cleveland — $10.00 Herman Miller, Chester-land, O. — $5.00 Rev. Karel Pečovnik, Parkers Prairie, Minn. — $15.00 Vida Sfiligoj, Willoughby Hills, O. — $12.00 Announcement Dr. Karl Bonutti, Honorary Consul of Slovenia, was invited to lecture as a Visiting Professor during the Fall Semester in the post-graduate program of the Faculty of Economics - University of Ljubljana. He will return to Cleveland on December 15. During his absence the Consulate will be open on Mondays, Wednesdays and Thursdays from 9 a.m. to 2 p.m. At any other time, messages can be left on the phone mail for the secretary, Ms. Ann Govze, tel (216) 589-9220. Thank you for your consideration. Honorary Consulate Republic of Slovenia Bazaar Euclid Villa, 100 Richmond Rd., Euclid invites everyone to their Holiday Bazaar and Bake Sale on Saturday, Nov. 13 from 12 noon to 3 p.m. TONY PETKOYSEK’S CLEVELAND POLKA EVENT “Holiday Celebration at Society Tower of Polka Power” Thanksgiving Day Polka Party Thursday, November 25, 1993 — 4:00 p.m. till 2:00 a.m. Marriott Society Center Hotel, 127 Public Square at St. Clair (COOPERATION OF CLEVELAND SLOVENIAN RADIO CLUB) ------BALLROOM ENTERTAINMENT____________ Musical welcome - Linda Lee Brown in Lobby 4:00 p.m. Mahoning Valley Button Box Club 5:00 p.m. Joe Fedorchak Orchestra 7:00 p.m. Gaylord Klančnik & Walter Ostanek 9:00 p.m. Eddie Rodick Orchestra 11:00 p.m. “Mis-Tre” Reunion with Pecon Band 12:00 a.m. The Polka Poppers with Hank Thunander Donation / Admission $10 (Includes Self Parking Underground at Mall on St. Clair — No Valet Take elevator to lobby, get free parking pass, all weekend) welw Thanksgiving FRIDAY Party WCPN Friday, November 26, 1993 — 4:00 p.m. till 2:00 a.m. Marriott Society Center Hotel, 127 Public Square at St. Clair (Cooperation of Cleveland Slovenian Radio Club) BALLROOM ENTERTAINMENT_____________ 4:00 p.m. Lipa Park Button Box Club 5:00 p.m. Don Wojtila Orchestra 7:00 p.m. Joey Tomsick Orchestra “JTO” 9:00 p.m. Gaylord Klančnik & Walter Ostanek 11:00 p.m. Jack Tady & Polka All Stars 12:00 a.m. Harry Faint Revue with George Staiduhar S/ Donation / Admission $10 1993 (Includes Self Parking Underground at Mall on St. Clair — No Valet Thanksgiving Take E,evator t0 LobbV - validate Parking Ticket at Dance) POLKA Get Advance Tickets at Hollander Travel, 971 E. 185 St PARTY Goulash Dinner St. Mary (Collinwood) Holy Name Society will host its annual Goulash Dinner on Saturday, Nov. 6 in the school auditorium. Donation for the dinner is $5. Tickets may be purchased at the parish house LOOKING FOR TONY CARUSO? WE FOUND HIM AT HIS TONY'S OLD WORLD PLAZA BARBERSHOP 664 E. I 85th HAIRCUTS $3.00 MON.-FRI. 7:3 0AM-5:3 OPM SAT. 7:30AM-5:00PM 531-6517 Grdina — Faulhaber Funeral Homes 17010 Lake Shore Blvd. 4703 Superior Ave. 531-6300 Funeral Facilities Available Throughout Lake County 944-3300 A TRUSTED TRADITION FOR 85 YEARS Check out this coupon! Get $10.00 and FREE Checking at: hOME Federal Savings Bank 798 E. 185 Street Cleveland, OH 44119 529-3059 If the lines are getting too long and the answers to your service questions are too short, consider a better alternative, Home Federal. We're a sound, community bank that's big on service. And we have an 82-year history of friendly, warm banking service to prove it. We want you as a customer so,much that we will give you $10.00, your first order ofjchecks, plus free Checking! Just bring this coupon to Home Federal and establish a banking relationship that you can enjoy for years to come. mmmmmmmmmm CLIP COUPON Clip this coupon & bring it...HOME. 1 A L_ 1 E. 185 STREET i LASALLE THEATRE Bring this coupon to Home and receive your $10.00 bonus to establish a banking relationship that you will enjoy for years to come. Expilei 6/3CV93 FDIC Insured lender 1 Slovenia reeling from weapons found at airport looked toward Western Europe, was the first of the former Yugoslav republics to by Davor Huic Reuters News Agency LJUBLJANA, Slovenia — Slovenia, the Alpine republic that likes to distance itself from civil wars in other parts of former Yugoslavia, is reeling from a scandal over arms smuggling to ethnic combatants in Bosnia. Opposition leaders and newspapers say that state officials in Slovenia, which broke away from Yugoslavia after merely a week of war in 1991, helped spirit weapons to fighters in Bosnia and provide them with facilities for military training. The U.N. arms embargo imposed on former Yugoslavia in 1991 was flouted in the pro-Cess, they say. The Ljubljana weekly Mladina published documents indicating that Slovene officials last year helped train and equip Muslim soldiers from the enclave of Bihac in north-western Bosnia. Bosnian government forces and rebel Muslims led by Fikret Abdic have been hashing in the Bihac pocket since he declared “independence” from the Sarajevo government 10 days ago. Madina said Mr. Abdic and Slovene Defense Minister Janez Jansa signed a military cooperation accord in August 1992. It did not specify the number of soldiers trained or lbe type or number of v'**M?ons provided. The revelation added a . 12arre twist to an arms scan-al that started shaking Slove-nian political life in July. That was when a special unit the Slovenian army discovered 120 tons of '''capons at Maribor airport 'dden in containers of foreign umanitarian aid destined for Bosnia. Investigators found 10,000 Itlnese-made Kalashnikov assault rifles, 750,000 rounds of ammunition, rockets and exPlosive devices, including aati-tank mines. hey had been flown in from a l^r!can state of Sudan on ussian aircraft hired by a fir^316 ^-H^ainian-Hungarian ladina said the weap g°st Probably destined °snian Muslims, were to herled there by truck ' hu 1C°p.ters through regi atanitarian-aid channels w e shipment got stuck fc't-or airport wl all' 11115 and Croats, fori i s'es a8ainst Serbs in Bosn sta ITIOnth-old civil w ‘arted fighting each other, sm 1S year’ cutting off regi >ling routes. t bere Is no doubt that sc ahr.80Vernment officials ki Sta Ut t,le tracle,” said M 3 Mladina ed de» |Witl1 3 C0Heague dug ^!s °f the arms smuggli and 'S trade between count larc U ,S lmP°ssible for s get8e quantities of weapon: vvi,.ln uu'l out of the coui knrv°iUt permission or the t; edge of people in \ high posts,” the editor said. Interior Minister Ivo Bizjak, overseeing the investigation, denied the involvement of government officials. “There is no information that state institutions had anything to do with this affair,” he said. Police arrested five persons — three agents of Slovenia’s domestic security service, VIS, and two Maribor airport officials, including its director — but freed them pending further investigation. Mr. Bizjak said Slovenian investigators questioned an Austrian in connection with the affair. Two other foreigners suspected of involvement, a Sudanese and a Bosnian Muslim sought by Interpol, were at large. The scandal rekindled political tension in Slovenia between former reform .communists and the new conservative nationalists, represented respectively by President Milan Kucan and Mr. Jansa, the defense Supercar scheduled within 10 years The U.S. automobile industry and the federal government have agreed to work together on a “moon-shot” style program to develop a highly fuel-efficient, barely polluting supercar. The goal: to build within 10 years an affordable, recyclable “clean car” that gets the equivalent of three times the current federal mileage level, or 82.5 miles per gallon. Slovenian program times changed The Scola Network changed the time of the Slovenian program. It was changed from 6:30 to 8:30 p.m. Monday thru Friday and Saturday morning 10 a.m. and Sunday at 11 p.m. minister. Mr. Jansa, whose units discovered the arms cache after it had been sitting at Maribor airport for nearly a year, initially accused Silvo Komar, VIS chief in Slovenia’s second city and an old communist, to be the owner. But political analysts believe Mr. Jansa staged the find to discredit Mr. Kucan, a close friend of Mr. Komar’s, who later resigned. “The weaponry was sitting there for almost a year,” said Mr. Stancar, the Mladina editor. “Why was it discovered only now?” Slovenia, which borders Austria and traditionally has secede from the Balkan federation but escaped a long war of the sort that shattered Croatia and Bosnia. We have slain a large (Soviet) dragon, but now we must live in a jungle filled with a bewildering variety of poisonous snakes, and in many ways the dragon was easier to keep track of. CIA head R. James Woolsey delicious ways to save COOKING FOWL WITH FLAIR Take it from Grandma. She knew poultry was one of the best buys around, and it still is. An amazing variety of fare is possible with fowl. Every dish can be so different from every other that your family can enjoy chicken often. As the 19th century French gourmet Brillat-Savarin put it, “Poultry is served to us boiled, roasted, fried, hot or cold, whole or in pieces, with or without sauce, boned, skinned, stuffed, and always with equal success.” Before trying out a new recipe, you should determine a bird’s age. As a rule, young chickens are tender and delicately flavored, as well as ideal for roasting, grilling or sautžing—cooking methods that quickly seal in taste and preserve succulence. Older birds are tougher but have a more pronounced flavor that can work to a meal’s advantage when you gently braise or poach them with vegetables and seasonings. The stock you get is good for innumerable preparations. Among many good suggestions you can find in a complete poultry cookbook like Poultry, from a Time-Life series called “The Good Cook,” is a good way to test for age. Press the fowl’s beak and breastbone. If it’s flexible, the bird is young, if rigid, it’s older. Also, check its skin. That of a young bird will look smooth, with no visible hairs, but the color can vary from breed to breed, or diet to diet, so Properly plump and roasted golden brown, versatile poultry can be delicious. skin color is not a reliable guide. Once you’ve selected your fowl, you may want to try this tasty colonial recipe, adapted from the original version in Mrs. Mary Randolph’s Virginia Housewife, first published in 1831: WILLIAMSBURG CHICKEN PUDDING To serve 4 to 6: 4- to 5-lb. fowl, cut up into serving pieces 1 onion Celery tops Parsley sprigs 1 tsp. dried thyme Salt and pepper 2 cups strained broth, re- served from poaching To Make the Batter: ‘2 cups milk 3 eggs, well beaten 1/4 cup flour 4 Tbs. butter, melted 1 tsp. salt Put the chicken pieces in a pot with water to cover, along with the onion, a few celery tops, parsley, thyme, salt and pepper. Simmer gently (uncovered) until the meat is just tender. Take the chicken pieces from the broth, remove the skin and place the pieces in a shallow baking dish. Pour over the strained broth. Make a batter with milk, eggs, flour, melted butter and salt. Pour this over the chicken and bake in a moderate oven, 180°C. (350° F. or Mark 4), for about 35 minutes, or until the batter topping is set and an inserted knife comes out clean. Serve immediately with a gravy, made of broth thickened by a butter and flour roux, passed separately. Along with helpful guides to waste-free cooking, this and more elegant recipes selected from brilliant cookbooks found around the world can be yours in “The Good Cook" series from Time-Life Books, 541 North Michigan Ave., Chicago, 111. 60611. £ook q ;t*t ’i i g AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, November 4, 1993 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER tfrm Vesti iz Slovenije Hrvaška se opravičila za zasilno zasedbo slovenskih počitniških domov v Istri — Begunci v teh domovih pa še nastanjeni V preteklem tednu je bila diplomacija med Slovenijo in Hrvaško silno aktivna. Po protestni noti, ki jo je Hrvaški 29. oktobra poslalo slovensko zunanje ministrstvo, je iz Hrvaške prišlo opravičilo. Ta praksa je pa običajna, pravijo slovenski komentatorji, vsakič, kO' Hrvaška krši pravice slovenskih državljanov in pravnih oseb (počitniški domovi v Istri so last raznih slovenskih podjetij in ustanov, pri slednjih tudi nekaj zdravstvenih). Slovenija pa je vedno pri tem soočena z izvršenim dejstvom oz. »fait accompli«. V zvezi z zasedbo počitniških domov še predno so hrvaške oblasti dobile soglasje lastnikov le-teh, se je opravičil na novinarski konferenci Adalbert Rebič, načelnik hrvaškega urada za izgnance in begunce. Pojasnil je, da je do neljube situacije prišlo zaradi pomanjkanja koordinacije med njegovim uradom in hrvaškim obrambnim ministrstvom. Begunci bodo v omenjenih domovih le začasno, je pripomnil in rekel še, da se bodo hrvaške oblasti opravičile lastnikom od beguncev zasedenih domov. Reakcija v Sloveniji zoper hrvaško akcijo je bila močna. Precej kritike je bilo deležno zunanje ministrstvo in sam zunanji minister Lojze Peterle. Lastniki počitniških domov zahtevajo od slovenske vlade močnejše ukrepe. Zahtevajo tudi povrnitev možne ^kode. Predstavniki ustanov, ki skrbijo za okrevanje invalidov pravijo, da v slučaju trajne izgube okrevaliških domov v Istri, bodo zahtevali od Slovenije, da sama gradi objekt na slovenski obali, ki bi služil za rehabilitacijo invalidov. Slovenska teritorialna obramba kmalu preimenovana v Slovensko vojsko — Vso slovensko vodstvo opazovalo vojaško vajo Slovenski parlament bo odobril preimenovanje slovenskih obrambnih sil, doslej znane kot Slovenska teritorialna obramba, v Slovensko vojsko. Pretekli teden so bile v okolici Pivke največje vojaške vaje oklepno-mehaniziranih in artilerijskih enot od proglasitve neodvisne Slovenije. Vaja je bila imenovana »Pivka ’93«, ogledali so si jo najvišji slovenski državniki, med njimi Milan Kučan in Janez Drnovšek, številni drugi člani vlade in parlamenta, novinarji ter tudi tuji vojaški atašeji. Med drugim so v vaji sodelovali tanki M-84, samohodne havbice 122 ntm, tanka za uničevanje min ter za evakuacijo, oklepniki BVP M-80, raketno obstreljevanje s helikopterjem in naletov letal. Zanimivo pri tem je, da so bila vsa sodelujoča oklepna vozila plen iz vojne za Slovenijo Pred dvema letoma. Vaja je bila tudi v znamenju druge obletnice odhoda zadnjega jugoslovanskega vojaka iz Slovenije, in 75. obletnice bojev za severno mejo. Industrijska proizvodnja v Sloveniji še vedno močno nazaduje — Letošnja raven ista kot Pred devetnajstimi leti — Inflacija skrbi Po podatkih, ki jih je objavil Zavod za statistiko, je razvidno, da se slovenska industrijska proizvodnja v njenem blagovnem obsebu še vedno močno nazaduje. To nazadovanje se je začelo leta 1990. Edina pozitiv-na razlika v tem drsenju je, da je nazadovanje letos v primerjavi z lanskim letom veliko manjše. Vendar statistika kaže, da je indeks blagovnega obsega industrijske proizvodnje v letošnjem prvem devetmesečju enak kot daljnega leta 1974. Nazaduje izraziteje število zaposlenih v slovenski industriji. Tako se je število zaposlenih v industrijskih podjetjih septembra glede na lansko mesečno povprečje zmanjšalo za 9,4 odstotka. Zavod za statistiko je tudi objavil podatke glede inflacijske stopnje. Za oktober je inflacija napredovala za 2,9 odstotka, kar je več kot običajno v zadnjem obdobju. Iz poročila v Slovencu preteklo soboto: Drobnoprodajne cene so bile v primerjavi z lanskim oktobrom večje za 24,5 odstotka, v primerjavi z lanskim decembrom pa za 19,5 odstotka. Od januarja do oktobra so se drobnoprodajne cene v primerjavi z istim obdobjem lani povečale za 34,7 odstotka.« Slovenski tolar notranje konvertibilen Pretekli mesec, točneje osmega oktobra, je slovenski tolar postal notranje konvertibilen. To je vendar izreden uspeh slovenskega gospodarstva, kajti je to pogoj za denarno poslovanje, pri katerem špekulacije niso mogoče. Ob osmem oktobru je Slovenija dosegla milijardo 461 milijonov dolarjev deviznih rezerv. Ob uspehu je nastalo vprašanje, ali je pomembno za Slovenijo, da je tolar čim prej tudi zunanje konvertibilen. Poročilo v Slovencu 23. oktobra: »Slovenski tolar se mora najprej toliko utrditi, da bo imel zmerno evropsko inflacijo, pod 5 odstotki letno, pri tem pa bi moral kar nekaj časa vztrajati brez nevarnosti znižanja valute. Z vidika varčevanja prebivalstva bi bila to kar pomembna stvar, saj varčevanje v tujih valutah ne bi bilo več tako zanimivo. Z gospodarskega vidika pa bi bila konvertibilna uveljavitev nacionalne valute zaradi slovenske majhnosti zelo draga.« Slovenija bo kandidirala za pridruženo članstvo v Natu — Ustanovljen Atlantski svet Slovenije — Dolga pot do članstva Pretekli teden je državni zbor sprejel z absolutno večino sklep, da bo Slovenija kandidirala za pridruženo članstvo v Natu. Ker pa je Nato nenaklonjena razširitvi, tudi Rusija izraža nasprotovanje do tega, da bi v Nato prišle države nekdanjega sovjetskega imperija v vzhodni Evropi. Iz tega sledi, in tudi glede majhnosti Slovenije in njene bližine vojne v Bosni in drugih krajev nekdanje Jugoslavija, bo pot do njenega članstva najbrž dolga. Slovenija tudi ne želi pri obveznostih, ki bi jih morala sprejeti kot članica Nato zveze, odobriti možnost, da bi sodelovala v morebitni Nato ali sploh evropski vojaški intervenciji v Bosni ali kjerkoli na ozemlju bivše SFRJ. Isti dan (27. okt.), ko je parlament sprejel sklep, je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani ustanovna skupščina Atlantskega sveta Slovenije. Izvoljen je bil upravni odbor, vodil ga bo Oto Pungartnik, podpredsednik izvršnega sveta SO Šentjur pri Celju, podpredsednika pa sta dr. Anton Žabkar in mag. Teodor Geršek. Poleg ustanovitvenih nalog bo ASS skupaj z drugimi organizacijami in društvi po Sloveniji pripravljal okrogle mize o vključevanju Slovenije v Nato in druge evropske zveze, ki zagotavljajo mir in varnost. Na ustanovni skupščini je spregovoril tudi slovenski obrambni minister Janez Janša. Rekel je med drugim, da je bil dan nedvomno zgodovinski, to zaradi odločitve parlamenta. Za Slovenijo je izredno pomembno sodelovanju pri oblikovanju novih mehanizmov kolektivne varnosti in sodelovanje s tistimi, torej Nato, ki so po letu 1949 Evropi zagotovili mir in gospodarski napredek. Iz Clevelanda in okolice Belokranjci vabijo— Belokranjsko martinovanje bo v soboto, 13. novembra, v SND na St. Clairju. Pričelo se bo ob 6.30 zv., po večerji bo igral Stan Mejač orkester. Za rezervacije, pokličite Angelo Hutar na 481-3308 ali pa Vido Rupnik na 289-0843. Dopis na str. 11. Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo sv. Vida bo imelo to nedeljo skupno sv. obhajilo ob 8. zjutraj. Takoj po maši bo sestanek v cerkveni dvorani. Članice lepo vabljene. Prodaja peciva— Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo imelo prodajo krofov v soboto, 13. novembra, od 8. zj. dalje, v društveni sobi, kot običajno. Pridite! Koncert Jadrana— Pevski zbor Jadran ima svoj jesenski koncert v soboto, 13. novembra, v SDD na Waterloo Rd. Pričelo se bo z večerjo, ki bo deljena med 5. in 7. zv. v spodnji dvorani, nato bo koncertni nastop v zgornji, glavni dvorani, sledil bo ples, za katerega bo igral Benzy Rathbone orkester. Vstopnice so po $15, dobite jih pri članih zbora ali pa pokličite Dolores Dobida na 951-1694) ali Angelo Žabjek na 531-3979. Lepa svečanost— Preteklo nedeljo se je kljub slabemu vremenu zbralo precejšnje število ljudi na Slovenski prisavi. Pred molitvijo so obiskovalci prižigali svečke v spomin svojim dragim in padlim v času vojne. Svečke so bile v Spominski kapelici. Radi slabega vremena je bila molitvena svečanost v Lobetovi dvorani. V molitvi je bilo poudarjeno, da je to v spomin našim padlim voditeljem in vsem ljudem, ki so bili tu med nami pred leti in so nas zapustili. Hvala vsem, ki ste mogli priti. Malce zapoznele čestitke— V mesecu oktobru je praznoval svoj 70. rojstni dan Jože Smolič. Tabor DSPB mu k temu jubileju čestita. Novi grobovi Joseph A. Fink Umrl je Joseph A. Fink, vdovec po Rose Ann, roj. Klavora, oče Timothyja, Shannon Matsko in Daniela, 8-krat stari oče, brat Frances Klavora, Christine Leskovic, Josephine Fink ter že pok. Franka in An-drewa. Pogreb bo iz Želetove-ga zavoda na E. 152 St. v soboto zj. ob 8.45, v cerkev sv. Kristine ob 9.30, od tam pa na Vernih duš pokopališče. Ure kropljenje bodo jutri, v petek, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. (Osmrtnice tudi na str. 15 in 16) Obvestilo— Dr. Karl Bonutti, častni konzul Slovenije v našem mestu, je bil povabljen v Ljubljano kot predavatelj na ekonomsko fakulteto za jesenski semester. Vrnil se bo v Cleveland 15. decembra. V času njegove odsotnosti bo konzularni urad (1111 Chester Ave., Suite 520) odprt ob ponedeljkih, sredah in četrtkih, od 9. zj. do 2. pop. Ob drugem času pa lahko pustite sporočilo na trak (answer machine) — 216/589-9220. Ob izrednem strokovnem priznanju s strani ljubljanske Univerze dr. Bonuttiju čestitamo. Srečal se bo s številnimi znanci in prijatelji v Ljubljani. Koncert ob obletnici— V nedeljo, 14. novembra, praznuje Mladinski zbor kr. 2 SNPJ svojo 55-letnico, in sicer s programom v SDD na Re-cherjevi. Vstopnice so po $15 (večerja in nato koncert) dobite jih, če pokličete 531-7168 ali 944-7303. Predstavitev Pretekli četrtek zvečer se je na Case Western Reserve univerzi zbralo nekaj čez 30 oseb, na predstavitev načrta odbora za pobratenje Clevelanda z Ljubljano. Po krajših nastopih Tonyja Petkovška in Michaela Benza iz Kollandrove agencije, sta imela kratka nagovora dr. Karl Bonutti in urednik AD, na sestanek je prišel tudi Richard Konisiewicz iz urada župana Whitea. Odbor bo s svojim delom nadaljeval. V Cleveland namerava— Obveščeni smo, da bo sredi januarja Cleveland obiskal ameriški veleposlanik v Sloveniji Allan Wendt. Program z njim v zvezi bo imel Slovenian American Heritage Foundation, v sodelovanju s slovenskim konzulatom in Cleveland Council on World Affairs. Spremenjen čas oddaj— Tisti, ki na kabelski televizijski mreži Scola gledajo poročila iz Slovenije, naj upoštevajo, da se oddaja prične od ponedeljka do petka ob 8.30 zv. (prej 6.30), v soboto je ob 10. dop., v nedeljo pa ob 11. Tisti, ki so naročeni na kabelsko televizijo, naj ugotovijo, če lahko dobijo Scola Network — če pač niso vedeli, da so te oddaje iz Slovenije. Spominska darova— John Meglen, New Middle-town, Ohio, je daroval $25 v podporo našemu listu, v spomin 7. obletnice smrti njegove žene Vere. Lojze Kuhelj, Sacramento, Kalif., je pa daroval $10 v spomin na Ivanko Primožič - Ireno, ki je preminula 23. aprila 1993 v Rochestru, New York. Obema darovalcema naša naj lepša zahvala! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 216/431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel — Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $25 na leto za ZDA; $30 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $35 na leto, računano v ameriški valuti SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $25 per year; Canada: $30 in U.S. currency Foreign: $35 per year U.S. or equivalent foreign currency Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 61 17 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1627 Fax (216) 361-4088 Published every Thursday No. 43 Thursday, November 4, 1993 Sposojeni komentar iz Avstralije V premislek Ta uvodniški članek je izšel v julijski številki avstralskega mesečnika »Misli«, izpod pere- sa dolgoletnega urednika in upravnika patra Bazilija Valentina OFM. Imena oseb in društev, opisanih v članku, so nam gotovo v večini neznana, vendar opis stanja samega ima velike podobnosti z razmerami med nami, še posebej tu v clevelandski okolici. Kakor je bil v Avstraliji ob obisku razočaran dr. Peter Vencelj, tako je bil tudi tu med nami. V dobro je le njegovo boljše razumevanje razmer (kar velja po zadnjem obisku tudi za Lojzeta Peterleta). Ta proces trajnega, popolnejšega medsebojnega razumevanja bo seveda tekel naprej, kar se gotovo ne more noben dobronameren človek prav nič bati in bo dejansko koristil tako one v Sloveniji kakor nas tu. Sedaj pa tekst uvodnika v Mislih. Dr. Rudolph M. Susel Med nami je bil dr. Peter Vencelj, vladni tajnik zunanjega ministrstva mlade Republike Slovenije za vse nas, razkropljene izven slovenskih meja. Lepo smo ga sprejeli, želel je ustreči vsem s svojim sporedom, ki mu ga je po nasvetih slovenskih organizacij pripravil Aljaž Gosnar, odpravnik poslov veleposlaništva v Canberri in njegov spremljevalec po Avstraliji. ■ th*. Od nas je odhajal utrujen,,; pa vendar zadovoljen, da nas je obiskal in spoznal. Spoznal pa je med nami žal tudi vse tisto nezdravo in gnilo, ki že,po-šteno zaudarja. Za nas je to Že vsakdanje in nas skoraj več ne moti — vsaj nekaterih gotovo ne. Na tujega človeka, ki je med nami le na obisku, pa verjetno napravi neljub vtis ter odhaja od nas z grenkim priokusom. Očitna mu je naša neenotnost, nesloga, da ne rečem razbitost, ki je v neki novi obliki ostanek preteklosti, ko nas je tretja sila neusmiljeno delila v dve skupini... Govorim za Viktorijo, saj so mi samo naše razmere dodobra poznane. In že vidim obraze nekaterih naših bralcev ter slišim njih proteste: Kako le more urednik MISLI pisati kaj takega. Saj smo bili vedno enotni in tudi želimo taki ostati. Dokler ni prišel med nas SNS (Slovenski narodni svet), je bilo vse lepo in prav... Kako smo pozabljivi, al a se sprenevedamo, ker ns e sram pred javnostjo prati ■ ,ua-zano perilo. Pa je morda e ra pot, da vendarle enkrat s o-znamo, priznamo in začnemo drugače. Res bi želel zvedeti, kaj 'tu-dega je posameznim društ\ m in slovenski skupnosti SNS storil? Komu je hodil v zelje pri svojem delu za narod? Fn sam primer mi povejte vi, td ste tako glasni nasprotniki in pri tem celo poudarjate ei t-nost. Nekdo mora biti kri\ za nesoglasje. In če drugače e, vsak izgovor je dober, pa čl ga pes prinese na repu, kakor smo rekli včasih. Bili so prepiri, še predno je bila med nami organizacija SNS in nihče jih ne more danes tajiti. Smo pa tako šibki, da se bojimo pogledati resnici v obraz ter se vprašati po pravih vzrokih nesloge ter jih, odstraniti, pa fi^jdj ba.boleio. Dr. Vencelj je vzroke .spoznal in jih gotovo tudi presodil. Tudi občutij jih je — saj bi moral biti najmanj na štirih krajih naenkrat. SNS Viktorije je že ob vabilu gosta v Avstralijo izbral soboto 26. junija za akademijo v spomin druge obletnice samostojnosti Slovenije, ko ni imel še nobeden tukajšnjih društev za isti večer na sporedu kako (dalje na str. 12) Janez in Marija Prosen na svojem vrtu Janezove sladke in žaltave drobtinice — Osemdesetletnica Janeza Prosena — Daleč od rodne Krke na Dolenjskem, kjer mu je tekla lepa mladost, sredi ameriškega sveta, v Clevelandu, je med svojimi prijatelji in znanci nedavno tega obhajal osemdesetletnico, še ves čil in živahen, kakor ga poznajo vsi njegovi, Janez Prosen. Skupaj z ženo Marijo, Rzetovo z Raščice pri Velikih Laščah, s katero se je pročil pred 35 leti, dejavno oblikuje življenje slovenske skupnosti v Clevelandu. Njegov prispevek cenijo vsi, ki ga poznajo, saj s svojim življenjskim optimizmom in iskrivimi mislimi opogumi in spravi v dobro voljo vsakogar. Janezova življenjska pot ni bila postlana z rožicami, kakor bi mislil tisti, ki ga pozna le kot humorista in ljubitelja cvetja, po katerem se odlikuje njegov dom. Kot mlad kmečki fant je sredi vojne vihre, leta 1943, prišel v Ljubljano in našel zaposlitev v semeniškem vrtu, tam, kjer je danes stavba teološke fakultete. V »vrtnarski šoli« pri redovni sestri Majdi je vzljubil cvetje in vrtnarjenje. Teh dni, čeprav tudi polnih vojnih grozot in strahu, se spominja s posebnim veseljem. Veselje do rož je ponesel s seboj čez mejo, ko se je pred zmagujočim komunizmom u-maknil na Koroško in nato maja 1949 k bratu v Združene države. Tu je bilo treba trdo delati, da si je lahko ustvaril topel dom, ki ga zdaj skupaj z ženo Marijo zasluženo uživata. Ob delu pa ni pozabil na delo v slovenski skupnosti. Postal je vnet poverjenik in podpornik Mohorjeve družbe iz Celovca in ameriškega mesečnika Ave Maria. Zbiral je za spomenik škofu Rožmanu, ki so ga postavili v Celovcu pred leti. Kot velik ljubitelj rož oa vsako leto skrbi za urejen park na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi, kjer je spominska plošča z zapisanimi domobranskimi grobišči v Sloveniji. Vselej pa rad prodaja različne vstopnice za dobrodelne prireditve. Bralci Ameriške domovine poznajo Prosenovega Janeza še po nečem: že dolga leta polni njene strani z zapisi, ki imajo privlačen naslov: Drobtinice, sladke in žaltave. V njih na domač in topel način pripoveduje o vsem — veselem in žalostnem, kar spremlja življenje naših rojakov v Clevelandu in še posebej v župniji Marije vnebovzete. Pri vsem ga zvesto podpira in mu pomaga žena Marija. Za vse to se se Mariji in Janezu zahvalili naši rojaki v nedeljo, 22. avgusta, na Slovenski pristavi. Ker pa sta oba tudi zvesta bralca Družine, jima vošči in želi še vrsto lepih in zdravih let tudi naše uredništvo. Franci Petrič Družina, 24. okt. 1993 Ponovno se pridružujemo tem čestitkam našemu zvestemu, dolgoletnemu dopisniku Janezu Prosenu in njegovi ženi. Tu bi omenili še to, da je g. Prosen že veliko let vložil o-gromno prostovoljnega dela na vrtu pri Slovenskem domu za ostarele in se mu tudi za to v imenu direktorija in uprave tega zavetišča zahvaljujem. Ur. AD Oktober v septembrskem koraku... ODŠEL JE... Rev. Rudolf Urbič LORAIN, O. - V nedeljo, 31. oktobra, je v Ljubljani mirno zaspal v Gospodu duhovnik v pokoju Rudolf Urbič. Pogrebna sv. maša je bila v njegovi rojstni fari Sv. Nikolaja, v Sevnici ob Savi. Rodil seje 14. marca 1908, v vasi Ledina. V družini je bilo devet otrok, Rudi je bil najmlajši. Štiri leta gimnazije je napravil pri salezijancih v Veržeju, višjo klasično gimnazijo pa je končal v Mariboru. Oče in mati sta mu umrla že leta 1923, ko je bil v drugi gimnaziji. Pri učenju mu je pomagal sevniški župnik Ivan Dobršek in tudi drugi dobrotniki. Mašniško posvečenje je prejel leta 1935 v Sibeniški stolni; ci. Novo mašo je pel v domači cerkvi v Sevnici. Po posvečenju je odslužil vojaški rok v Nišu. Nato je deloval v šibeni-ški škofiji. Ob začetku vojne je bil zaprt leto dni v Šibeniku-Po razpadu fašizma se je umaknil iz Hrvaške v Avstrijo, * * * * v Semmering blizu Dunaja. Ob koncu vojne pa se je vrnil v Slovenijo in postal župnik v Boštanju pri Sevnici. Leta 1947 je moral — zaradi komunističnega preganjanja duhovnikov — spet bežati. Prišel je v Trst in tam poučeval katekizem v slovenskih šolah. NEW YORK, NY — Zadnji svoj svetocirilski kroniški zapis o septembrski prosvetni uri sem zaključil z- željo, da bi bil oktobrski obisk lep, kakor je bil seij^tembrski. In danes, ko poro«ni*6 oktobrski, mbram reči, oa je bil obisk pra^tako lep. VŠled tega dejstva, lahko zopet z mirno zavestjo zapišem: Cerkvica sv. Cirila je jbjla lepo posedena za deseto slovensko mašo, dvoranica pod njo pa po maši polna. In tako naj se zmerom odslej tako dogaja. Samo tako bomo našo slovensko narodno skupnost na Njujorškem ohranili pri življenju. Nekaj dni pred septembrsko prosvetno uro mi je župnik p. , Krizolog rekel: Na tej prosvetni uri se morate spomniti obletnega dogodka, smrti patra Roberta.« »Ne, p. Krizolog,« sem odgovoril, »oktobrsko prosvetno uro bomo vso po- • :svetili spominu treh umrlih: Simona Kregarja, patra Ro-^. berta in Zdravka Kalana. To bo farni dan, vernih duš,« sem , rekel. In v tem smislu sem potem načrtoval program oktobrske prosvetne ure. Bila je pred dnevom Vseh svetnikov. Novembrska bi bila po tem dne- (dalje na sir. 11) Po posredovanju msgf' George Hammesa je prišel leta 1951 v ZDA, v škofijo U Crosse, Wisconsin. Duhovniška pot ga je vodila po razni!1 krajih te škofije. Najprej je61* kaplan v bolnišnici Presv. Src^ v Eau Clairu. Dvajset let je župnik v sledečih krajih’ Wuerzburg, Cooks Valley> Czenstochowa, Fairview. hja njegovi zadnji župniji, kjer je bil štiri leta, je sezidal novo župnišče. Po upokojitvi leta 1977 si je zaželel toplejšega podnebja’ Naselil se je na Floridi. Tam je preživel dokaj lepih let, naj; prej v Lake Panasoffkeeju Pr' g. J. Ferkulju, in nato v Miamiju. Živel je skromno, a je rad potoval. Potoval je kot malokdo križem po Ameriki ifl svetu. Poleti 1989 je potovalv Nemčijo: iz Frankfurta je obiskal Budimpešto, Carigrad, i0 seveda Slovenijo ter še otok Lošinj na Jadranskem morju-Še koncem septembra lani je napravil naporno potovanj6 po širni Poljski. Pred osmimi leti je z velikih1 veseljem obhajal 27. oktobra 1985 svoj zlatomašni jubilej v cerkvi Marije Pomočnice v Milvvaukeeju, na West AllisU'. Slovesnost mu je pripravila njegova nečakinja, organisti' nja Josephine Imperl, skupaj5 tamkajšnjimi rojaki. Tudi po upokojitvi je PolT1^ gal na fari sv. Jožefa v El Moundu in sv. Luka v Boyc6 villu. Rad je obiskoval svoj6 prijatelje. Za lanske božič116 praznike je hotel pomagati P fari sv. Vida v Clevelandu. Pa mu je nenadoma oslabelo sr in se je znašel v St. VinceU Charity bolnišnici. Še ves bo 6 hen se je vrnil v Eau Clair6’ K č, r*; Pl * "j (dalje na str. 11) Oktober v septembrskem koraku (nadaljevanje s str. 10) Vu. ko smo se na Slovenskem tako lepo spominjali svojih atrtvih. In vendar oktobrske se m* je zdela bolj primerna z ozi-r°m na dejstvo, da je Simon Kregar umrl 19. novembra 1987, župnik p. Robert Mazo-vec 24. septembra lani, dr. Zdravko Kalan pa tri dni po p. Robertovi smrti, 27. septembra 1992. Menda lahko zapišem tudi, 0 sem sam nekaj pripomogel programu farnega dneva ernih duš, da smo se po svo-zdajšnjih močeh lepo spo-fttili svojih dragih. Kot zme-sicer od lanske smrti dr. alana, je vodnik prosvetnih ar dr. Silvester Lango uro za-j s svojim »dober dan« po-x ravorn. Za njim je Vesna olarjeva podala kratko kla-Vlrsko skladbo, Judita Prelo-g0va pa nam je podala tole tjvodno misel našega Vernih daš dneva: ^Pet smo v jeseni. Sadovi Sa nega drevja so obrani. Do-0reli so, ko je bilo v drevesnih ro^njah še precej življenjske ®ette barve. Vanje pa so se * ele že vpletati barve prele-e Jeseni, naravnega umira-Ja' ®el plašč smrti bo vse to re estnost življenja, vso to le-2°vto Prekril v blaženi mir. V s^\Sno spanje--- Saj to je ti-življenje, iz snovi v snov [ etVarjanje, iz bitja v bitje... ternu življenju je naš pesnik tti°n Gregorčič zaklical: Stt>ni ni! v vendar je, To nam pripo-preuiei° in trdo govore in nas trio rii!.UieJo vsa t*sta »tiha do-nev^nja> kjer naši dragi spe je arainna spanja«. In sredi tgr: ’’ ^r kmalu, bomo neka-njj ?^'sKa*i ta tiha domova-da ' ^ttogi samo v duhu, ven-Do ^no doživeto in občute-' Mrtvi nam bodo oživeli in v ljubeč spomin pRVE OBLETNICE NASE DRAGE MAME IN STARE MAME fe - J°ŽEFA KUHAR REBOLJ) MAMA! Pk^.,dobro Vam nihče more* 1 ^ ste priiteta l^Utborih! ^uJoei: 't ^omir, Frančišek 7- sinovi UrSuUMaMetka~Snahi ^Pdre n6 ~ vnukinja 1111 Niif ^ “enjamin, Marko ter vnuki i S, Si*tali prodniki v Argen-' veniji in Ameriki. govorili, kot v tistih dnevih, ko so bili še med nami. V zadnjem, torej tudi današnjem cerkvenem oznanilu, je naš župnik p. Krizolog zapisal: »Ta prosvetna ura bo posvečena našim pokojnim faranom: Simonu Kregarju, p. Robertu Mazovcu in dr. Zdravku Kalanu, ki so v svojem življenju dali pomembni delež tudi življenju naše fare.« Resnično, tako je! Vsak od teh treh nam je farno življenje poživel v tistih trenutki stisk, ko smo se resno bali za naše farno življenje samo. Zdravko Kalan, začetnik in vodnik teh prosvetnih ur, pater Robert se vrne iz Slovenskega v Ameriko, da nam lahko, po odhodu p. Richarda, župnikuje, ko nam drugi hočejo zapreti cerkvena vrata našega slovenskega sv. Cirila. Simon Kregar pa nam je zmerom znal kaj smešnega, pa tudi kaj resnega povedati o tem našem življenju. »Imeli smo jih, in dali smo jih vam, grobovi, in kaj hočete še od nas...« Po teh Juditinovih besedah smo spet slišali živo besedo p. Roberta. V fari, pri Klesinovih namreč, je zvočni trak, na katerem p. Robert izreka pozdrav gostujočim pevcem Slovenskega okteta. Takoj po tem nam oktet zapoje Gallusovo: Tako umira pravični... Nekaj čisto primernega za naš Vernih duš dan. Nato je p. Krizolog med drugim podal poglede cerkvene Ljubljane, kako gledajo na našo slovensko faro v tem pomembnem ameriškem mestu narodov. Cerkveni pevci bi morali po tej župnikovi spominski besedi zapeti pesem: Blagor mu. Zakaj niso, ne vem. Mesto zbora pa jo je zapela Marinka Zupančičeva, ob klavirski spremljavi Nejčeta Zupana. Sledila je Helka Puceva, ki je stopila pred mikrofon in ODŠEL JE... (nadaljevanje s str. 10) Znova je okreval in sredi aprila sta ga povabila prijatelja, upokojena duhovnika Jože Vogrin in Karel Pečovnik, v njihov dom v Parkers Prairie, Minnesota. 23. junija pa se mu je izpolnila davna želja: odpotoval je v Slovenijo. Za stalno se je hotel naseliti v Duhovniškem domu v Mariboru, a mu je to preprečila bolezen. Zadnje tri mesece je preživel več časa v bolnišnici za srčne bolezni v Ljubljani, kot pri svojem nečaku Zvonku Urbiču. Pri njem je umrl dan pred Vsemi sveti. V zadnjem pismu je priložil sliko svetniškega kandidata Lojzeta Grozdeta. Značilno zanj, ki je hotel biti v nebesih doma in je bil kot Grozde »ne* mirno drevo, ki k soncu navzgor hrepeni k Njemu, ki je vir vse sreče«. On, Gospod, naj mu bo mil sodnik in bogat plačnik za njegovo duhovniško življenje in delo. Fr. Pavel Krajnik nam občuteno podala dr. Kalanovo črtico: Nisem je zatajil. Pisana je nekako v Cankarjevem slogu. Zdravko jo je pred leti sam objavil v Ameriški domovini. Nato je spet nastopila ga. Zupančičeva in nam lepo zapela Slakovo: Mami, oj mami. To je pesem, ki jo je Zdravko zmeraj poslušal solznih oči. V nečem je res bil Zdravko cankarjevski: Mati, domovina, Bog... Simon Kregar je bil poleg vsega drugega tudi naš farni Miklavž. In zakaj ne bi pred letošnjim miklavževanjem spet slišali njegov Miklavžev pozdrav, katerega nam je dal vsako leto po Večerinovi smrti prav on, in to do svoje smrti pred šestimi leti?! Na zvočnem traku je bil spet med nami živ s svojo živo Miklavževo besedo, včasih zabavno, včasih pa tudi pikro opominjajočo. Nato so nam cerkveni pevci zapeli pesem: Gozdič je že zelen... Vendar je Simon odšel od nas v tisti lepši svet v času, ko je bil pregrnjen s pajčolanom jesenskih barv. Dominika Lango nam je v podala ves smisel prosvetnih ur s Kregar-jevim sestavkom: Sto prosvetnih ur... Kot je ob začetku Vesna, tako je ob koncu Elizabeta Šolarjeva z drugo klavirsko skladbo zaključila program našega farnega dneva. Tone Osovnik ZAHVALA Štajerskega kluba CLEVELAND, O. - Odbor Štajerskega kluba se zahvaljuje vsem članom in članicam, njih družinam, rojakom in prijateljem kluba, še posebej pa tistim, ki so bili na našem martinovanju iz Kanade, Slovenije in Hrvaške, za njih prijeten obisk. Zahvaljujemo se vsem odbornikom in odbornicam, ki so prodajali vstopnice, članicam za tako dobro pecivo, natakarjem, kuharicam, posebno pa predsedniku in njegovi soprogi ter podpredsedniku in družini, za dobro organizacijo. Hvala godcem, ki so nas zabavljali, vsem vam, dragim gostom, sploh vsakemu, ki je kakorkoli pomagal. Upamo, da se drugo leto spet skupaj veselimo. Vsem želimo vse najboljše. Za odbor: S. Turjanski, taj. Naša faks številka je: 216/361-4088 in je stalno vključena. Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD $316 Ffaet Ave. 641-0046 Modemi pogrebni zavod Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! BELOKRANJSKI MOTIV Belokranjci vabijo na veselo martinovanje! CLEVELAND, O. — Belokranjski klub priredi svoj tradicionalni družabni vinski praznik, veselo martinovanje, v soboto, 13. novembra, ob 6.30 zvečer, v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Pridružite se nam tudi letos, da bomo skupno praznovali ta lep praznik in tako ohranjali to lepo navado naših prednikov. Pripravljena bo okusna večerja, v družbi dobrih prijateljev in znancem pa vam obljubljamo vesel večer. Za ples in zabavo bo igral Stan Mejač in njegov orkester. Pri bari bodo naši fantje postregli z dobro kapljico, za varnost na parkali-šču bo tudi letos poskrbljeno. Torej nasvidenje 13. novembra v SND na St. Clairju. Pokličite za rezervacijo 289-0843 ali pa 481-3308. Angela Hutar Novi počastitvi žrtev revolucije Dolenja vas — V nedeljo (17. okt., op. ur. AD) so v Dolenji vasi pri Ribnici odkrili spomenik žrtvam komunistične revolucije. Na spominskih ploščah je 95 imen. Med njimi je prva žrtev Josip Rigler (oče treh sinov), lastnik trgovine, ki so ga partizani odgnali in zverinsko pobili že 5. junija 1942, zraven tega pa še izropali njegovo trgovino. Devet ljudi iz Prigorice (oče Anton Arko ter njegova sinova Jože in Franc, Anton Gorše, Jakob Hren, Anton Henigman, Janez Kozina, Franc Tr-dan, Franc Tanko) so partizani ubili pri breznu Žiglovica 28. julija 1942. Njihov »greh« oziroma »izdajstvo« je bilo v tem, ker so jih Italijani prisilili, da so podirali gozd ob železniški progi. Njihovih kosti v breznu še niso odkrili, domnevajo pa, da jih je Udba v petdesetih letih »počistila«. Zaradi revolucije so tudi v Dolenji vasi ustanovili vaško stražo, ki je prav tako kot druge bila žrtev partizanskega napada (ubit je bil Jakob Hren). Po vojni so bile z domobranci pobite tudi štiri ženske. Mašo in simbolni pogreb je vodil ribniški dekan Maks Ipavec. Glavni govornik je bil Stane Štrbenk, tajnik Nove slovenske zaveze. Orisal je revolucijo ter reakcijo nanjo. Ko je govoril o sedanjem času, je menil, da se vračamo v obdobje enoumja. Partizansko stran je pozval, naj jim »odlepi nalepko izdajstva«, saj so se tudi oni bojevali za domovino. Pripravljalni odbor, ki ga je vodil Alojz Arko iz Prigorice, je bil deležen številnih pohval ob lepem spomeniku, enem naj lepših doslej. V nedeljo <19. okt.) je bila spominska slovesnost z odkritjem spominske plošče tudi v Zaklancu pri Horjulu. Na njej je 21 žrtev komunistične revolucije. Prva je bil Janez Erbežnik, ki so ga partizani 22. aprila 1942 odgnali in ustrelili ne- daleč od Horjula proti Vrhniki. Noč groze pa je Zaklanec doživel 20. novembra 1942. Odvedli so 7 ljudi (očeta in mater Janeza in Marijo Dolinar, njuni hčerki Ivanko ter Bernardo, ki sta imeli 18 in 16 let, mater Ivano Zalaznik in njeno hčerko Kati ter Marijo Fajdiga) ter izropali njihove domove. Zverinsko so jih ubili (brez enega samega strela, ampak s krampom) kilometer od vasi, ob cesti proti Polhovem Gradcu. Prekopali so jih leta 1944. Družini Dolinar je vojna vzela šest članov, družini Zalaznik pa štiri (ker na spomeniku ni njihovih imen, naj jih zapišemo vsaj tu: poleg omenjene matere Ivane ter hčerke Kati, sta bila po koncu vojne ubita kot domobranca še brata Feliks in Anton). Od 21 žrtev, ki so na spominski plošči, je kar šest žensk. Domačini pripovedujejo, da sta bila takrat tam okoli glavna partizana Rudolf Hriber-nik-Svarun ter Cene Logar. Spominsko mašo ter simbolni pokop je vodil prelat in ar-hidiakon Melhior Golob. Glavni govor je imel Jože Perhavec (Nova slovenska zaveza). Poudaril je, da so koipu-nisti v začetku okupacije zamolčali svoje vedenje o dogajanju v Sovjetski zvezi, da so tako lažje začeli z revolucijo. S tem svojih sonarodnjakov niso mogli bolj izdati. Komunistična morala je veliko govorila o pravici in je bila sposobna zanjo tudi na-veliko-pobijati. V nasprotju s komunistično pa krščanska morala poudarja mir in sožitje. I.Ž. Slovenec. 19. eku 1993 MALI OGLASI House For Sale 4 bedroom bungalow, aluminum sided, two car detached garage, fenced yard. $80,000. Willowick. Call 944-5563. (42-46) PETER SUŠNIK Ljubljana Slovenska prihodnost v Ameriki Tekom mojega tokratnega, tretjega, obiska med Slovenci v Združenih državah, sem imel priliko poslušati ljudi z vseh področij ameriškega življenja, ki pa imajo skupno le to, da so Slovenci ali samo slovenskega rodu. Vsi so ugotavljali, da je prihodnost Slovencev in slovenstva v Ameriki tema, ki je danes med ljudmi najbolj prisotna in ji manjka še veliko do dorečenosti. Čeprav je tema vedno prisotna, se dejansko z njo ukvarja le peščica zagnancev, ki pa, žal, velikih uspehov ne morejo pokazati. Razlog za te neuspehe ni en sam. Velikokrat se ljudje sprenevedajo in le čakajo tisto, kar bo prihodnost prinesla, v tej dobi pa le iščejo ljudi, na katere bi lahko zvrnili krivdo, da teh domišljijskih rezultatov še ni. Dobro je, da nisem štel vseh, ki so pojamrali, da se ta ali oni človek ne vključuje dovolj v projekt izgradnje skupnega slovenskega projekta, ki je fizično predstavljen v podobi kulturnega centra v Lemon-tu, a dejansko predstavlja združitev vseh Slovencev in ljudi slovenskega rodu v Združenih državah. Potrebno je veliko strpnosti in dobre volje, da se opazovalec enostavno ne razjezi in reče, da iz te moke ne bo kruha, saj so med seboj tako skregani, da to ni mogoče. Revija Ave Maria je že vsa leta skušala podpirati tisto, kar je predstavljalo korist za slovenske rojake. O uspešnosti te usmeritve je seveda lahko razpravljati, a dejstvo ostaja, da je Ave Maria edina revija, ki se lahko ponaša s korenitimi spremembami brez prehoda na angleški jezik kot večinski jezik. Tako danes Ave Maria stoji kot osrednje glasilo Slovenskega kulturnega centra. Nekateri, predvsem tu prednjačijo čikaški rojaki, se pritožujete, da so slovenski frančiškani v projektu premalo prisotni, zopet drugi iz bolj oddaljenih krajev, ki imajo svoje slovenske duhovnike, ne čutijo potrebe po sodelovanju in se celo spotikajo ob dejstvo, da se ta center grdi v Lemontu, ki ga Slovenci smatrate za skupno lastnino vseh ameriških Slovencev. In ravno tu se stvar lahko začne razpletati. Ideja je namreč ravno ta, da bo ta center last vseh, ravno tako, kot je last vseh lurška votlina in Baragov dom. Ker je Ave Maria last slovenskih frančiškanov, je jasno, da frančiškani podpirajo novi center in to iz razlogov, ki presegajo le idejo o izgradnji nekakšnega zbirališča Slovencev. Razlog je v bistvu en sam: da bi poskusili čim bolj združiti slovenske rojake. Prišel je namreč čas, ko je potrebno pogledati stvari iz zornega kota, ki nam kaže drugačno sliko; sliko rojakov, ki so zdaj v večji krizi kot je njihova domovina. Prav je, da Slovenci po svetu podajate svoje poglede in kritike o dogajanjih v do- movini, a prišel je čas, da spoznamo, da je Slovenija naredila odločilni korak v zgodovini in da je za to dozorela brez večje pomoči rojakov po svetu. Prišel je čas, da tudi rojaki po svetu dozorite za ta korak v novo dobo slovenstva, ki pa mora biti brez pomoči ali vpliva matične Slovenije. Odločitev je vaša. Izbir je nekaj. Lahko ohranimo sedanje stanje in čakamo neizbežen konec, ki bo dolg P. David Štrumpf kaplan v Jolietu Iz novembrske Ave Maria nepodpisano poročilo — V samem osrčju slovenstva v Ameriki je prijetno in tiho zašele-stel droben glas, ki nam je naznanil veselo novico, da prihaja med nas nov duhovnik, sin sv. Frančiška, p. David Štrumpf, ki bo kaplan v Jolietu. Ni tako lahka odločitev pustiti očetovo hišo in domači krov ter okolje, ki je poznano, ki ti pripada in mu pripadaš in oditi v tujino. Pa naj se tujina slika še tako lepa, vedno ostaja v srcu del hrepenenja po domovini ter tu in tam skeleči očitek, le zakaj se razdajam med tujimi ljudmi na tujih tleh, ko me vendar domovina potrebuje. In ti, p. David, boš moral sam odgovoriti na vprašanje smisla svojega delovanja med nami. Pred tebe bo postavljen izziv, da v nas prepoznaš vrednost duhovniškega poslanstva in verjemi, da si ravno ti izbran za nas. Verjemi, da so naše molitve bile uslišane; verjemi, da te potrebujemo in verjemi, da če boš znal najti smisel ter odgovor svojemu poslanstvu med nami, potem boš srečen, ker boš izpolnil svojo duhovniško nalogo. Vsekakor si postavljen pred težji izziv kot so to duhovniki v domovini, saj je poslan, da v ta svet tujine prineseš evangeljsko upanje, da slovenski duši pomagaš iz tradicionalne vernosti, ki zapira ter jemlje življenjski sok, k svežini evangelija, ki je vedno nov, vedno zbuja upanje in je vedno sveži glas v še tako drugačnem okolju. Boš zmogel? P. David, to je tvoja odgovornost, tvoja odločitev in tvoja zaveza, mi pa te bomo podpirali z molitvijo. S tabo želimo navezati tesne stike, hočemo postati tvoji bratje in sestre, samo podaj nam roko in razlij nad nas blagoslov upanja, ki ga prinašaš. P. David se je rodil pri Sveti Trojici v Slovenskih Goricah in sicer 7. februarja 1964. Vstopil je v frančiškanski red in bil posvečen v duhovnika 29. junija 1990. Po treh letih duhovniške službe v domovini ter Avstraliji, prihaja med nas svež in poln upanja. P. David, hvala za tvojo odločitev in upamo, da bodo tvoja leta med nami blagoslovljena doba tvojega življenja. kot umiranje človeka z rakom in prav tako boleč. Zapirali bomo slovenske fare, opazovali odhod slovenske mladine in razprodajali slovensko imo-vino. Druga možnost je večja povezanost posameznih večjih slovenskih mest kot so Cleveland, Chicago in morda še New York, a s tem bi izolirali rojake, ki živijo drugod. Konec bi ravno tako prišel in učinek bi bil isti kot pri prvi varianti. Tretja možnost pa je združitev vseh slovenskih sil in ustanovitev novih pogojev za življenje slovenstva. Pri tej zadnji možnosti je kljub vsemu tudi edina optimistična točka, da se stvar ne bo končala s smrtjo vseh izseljencev. Zakaj? V primeru združitve ameriških Slovencev v skupno, apolitično, organizacijo, si zagotovimo trdne stike z domovino, ne glede na usmeritev trenutne oblasti. Ti stiki pa peljejo dalje, v obojestransko pomoč pri študiju, trgovanju in drugem poslovanju. Naloga izseljencev je delati dobro reklamo matični državi, naloga domovine pa je, da zagotovi moralno podporo izseljencem ter prednosti pri poslovanju z domovino, ne glede na naravo poslovanja. S tem si izseljenstvo zagotovi kontinuiteto, saj bodo nadalj-ni rodovi videli korist v sodelovanju s Slovenijo, predstavniki Slovenije v Ameriki pa bodo lahko našli vsaj nekoliko domače pogoje v novi državi. Nihče vam ne vsiljuje odločitve, a časovne razmere vam jo narekujejo in izbira je vaša. Matična domovina nima pri tem nič, saj je tudi projekt kulturnega centra popolnoma v rokah izseljencev. Meni, kot navadnemu Ljubljančanu, je popolnoma vseeno, ali to stoji ali ne, saj večina Slovencev v domovini za to niti ne ve in jih tudi ne zanima. Do zdaj pa še nisem slišal, da bi kdo rekel, da to ni potrebno in koristno za vas. Toliko v razmislek ob vašem odločanju o deležu, ki ga boste imeli pri oblikovanju slovenske bodočnosti, ali pa konca. AVE MARIA November 1993 Bralci Ameriške Domovine: Priporočajte naš list! MALI OGLASI For Rent Five rooms for rent, carpeted. Near St. Vitus. Adults only. Call 881-6853. (42-45) House For Sale Broadway area. 3 Bedrooms, Large Living Room, Dining Room & Kitchen. Unfinished Basement. Enclosed Patio. Appliances. Call 521-4125 -tween 5-8 p.m. (41-48) Prijatel’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED I PRESCRIPTIONS V PREMISLEK (nadaljevanje s str. 10) prireditev. Povabil je vse organizacije, da bi skupno pripravili večer, ki bi bil lahko v ponos nam vsem, nekaj veličastnega za nas in našega gosta. Na vabilo je odgovoril samo Geelong, pa se ta s sporočilom, da nameravajo isti večer nekaj pripraviti za mladino. Kar naenkrat je bila objavljena za isti večer mladinska prireditev na elthamskem griču, prireditev je napovedal Jadran, Planica pa je nekaj podobnega napovedala za dan prej. Kaj si je pri tej »kulturni pestrosti« mislil gost iz Slovenije, si lahko predstavljamo. Saj ni slep, kot smo slepi mi, ki brez potrebe razbijamo svoje sile in zaradi par oseb slepo drvimo nekam brez vsakega cilja. Ljudje božji, kam? In zakaj tako? Ali se ne zavedate vsaj tega, da prav s takim ravnanjem odbijamo in izgubljamo mladino, na katero presajamo svojo neslogo, neosno-vana sumničenja in nezaupanje, mladina pa se tega otresa in odhaja od nas? Na ta način nobena organizacija ne more imeti bodočnosti. (Močne črke moje, op. ur. AD.) Pred seboj imam pismo mladega, tukaj rojenega slovenskega advokata. Motijo ga prav ta nasprotstva med slovensko skupnostjo, zaradi katerih se boji »za bodočo stabilnost in slovensko bratstvo«, kajti »samo z združeno fronto in skupnim ciljem bomo Slovenci dosegli našo popolno dejavnost.« In dalje: »Ne verjamem, da nas bodo Avstralci in avstralske oblasti vzele resno, dokler se ne bomo kot narodna skupina rešili ideoloških in osebnih razlik, ki nas trenutno težijo. Vseh teh razlik se moramo re- V BLAG SPOMIN 1. OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE ŽENE, MATERE, STARE MATERE IN PRASTARE MATERE IVANA ŠEPIN ki je umrla 6. novembra 1986. Sedem let Te zemlja krije, v hladnem grobu sladko spiš. Srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. šiti, jih pustiti za sabo ter združeno delati za bodočnost.<( Po mnenju tega mladega tu rojenega Slovenca naj bi bil prvi korak k našemu ozdravljenju »open forum«, na katerem naj bi iskreni razgorovi razbili razlike slovenskih skupin in posameznikov v dobrobit skupnosti. S kakšnim veseljem mu vse to potrdim, imani pa pri tem resno vprašanje: Ali smo tega še zmožni? Nam )e res za uspeh skupnosti, ali Pa zgolj za osebni prestiž, pri katerem je skupnost le umetno pročelje? Dr. Peter Vencelj nam je med domačim srečanjem s Pr1' jatelji slovenskih krščanski!1 demokratov povedal lepo pri' liko iz obiska med Slovenci nekje v Nemčiji. Vsaj skupaj s° prišli, v skupnem prostoru so se zbrali, a še vedno v dveh skupinah — vsaka skupina na svoji strani. Mladina ene 111 : druge skupine pa skupaj kot tretja skupina, ki ji ni mar, da ; se očetje grdo gledajo in jih mora dr. Vencelj spravljat* skupaj. (Nas pa najbrž še on ne bi zmogel!) Ljudje božji, na ljubo mla; dini, ki je naša bodočnost, naj bi se srečali in si enkrat iskren*1 pogledali v oči. Seveda so in i>e bodo razlike, ki pa naj ne Pre' j vladajo ob prijateljskem razumevanju drug drugega, Prl'. pravljenosti sodelovati in s' pomagati. Vsaj za velike dneve nas vseh, kot je obletnica samostojnosti Slovenije, najb' prišlo med nami do skupni dela in tudi skupnega bratsk6 ga veselja, ki si ga po neurnn0' sti sami odrekamo. Kaj bi poskusili? Vsaj 1,3 : ljubo mladim, ki jim zastrup' 1 Ijamo čut do slovenstva s svo jo nerazumljivo trmo. -- • -------- Za naše ameriške, predvsef clevelandske razmere, bi trd1 da so zamere, nastale posebej v zadnjih letih, ko naj bi bie, izginile, tako globoke, da ^ , mogoče resno misliti na p01^, ritev. Smemo pa pričakoval1’ da bo skupnost kot celota le zamere čez čas preživela, kaj je število tistih, ki, kot P1 e urednik Misli, »to neslogo,11 e osnovana sumničenja in neZa upanje« poganjajo, zelo oth ! jena, vrh tega velika večik listih mlajših, ki so pod vp1 vom te skupinice, ne bo Pr, pravljena vse to nadaljevO ’ saj ogromna večina teh, kot članku omenjeni v AvstrobJ rojeni rojak, stojijo pri v$e tem že ob strani. Za naslednja leta bo pa aciia med nami eotovo Še te Meni solze oči rosijo, ko Te več pri meni ni. Dom je prazen in otožen, ker tukaj več Te ni. Žalujoči: Franc — mož Antonija Sega, Anica Klamer, Veronika Janežič hčerke In ostalo sorodstvo. MALI OGLAS* House For Rent Brick House — 3 Bedrod — Living Room — Dl0^J Room — Remodeled Kltc*\j| — Nice Location — Br3*' Road, off Neff Road. Adu' Preferred — References Pets — Call 481-6307. Kanadska Domovina MOJA POT V PARTIZANSKO UJETNIŠTVO IN ČUDEŽNA REŠITEV IZ NJEGA SLAVKO ŽUPANČIČ SLOVENSKI DOM še živi TORONTO, Ont. — Pred 32 leti je sredi dejavnosti novodošlih Slovencev zaživel Slovenski Dom na 864 Pape Ave. v Torontu. Pobudo zanj so dala društva kot npr. Baraga in Slovenska telovadna zveza (STZ) ter še drugi rodoljubi, ki so tudi dali roko v žep in kupili poslopje na Pape Ave. Predsedniki Slovenskega Doma so bili pokojni L. Dolenc, Janez Muhič, Otmar Mauser, Peter Markeš, Frank Arhar, F. Demšar, Ivan Peterlin, kakor še živeči Peter Markeš ml., dr. Peter Klopčič, inž. F. Gormek itd., ki so vsi dali v svoje poslanstvo veliko dela. Tako je Dom deloval in cvetel. In tako veliko je bilo programov v Domu, to od kulturnega do družabnega programa. Veliko veselih spominov je še živih v nas na to slovensko ustanovo. Sedanji odbor pod predsednikom inž. Gormekom, podpredsednikom Janezom Kastelicem, tajnikoma Oskarjem Korenom in Petrom Pavlinom, blagajničarko Lelo Gormek ter gospodarjema Štefanom Bobnečem in Karlom Pintaričem, se je vrgel letos na nalogo, da Dom prenovi. Prenovo vodi pridni stavbenik Janez Kastelic. Streha, ki je popuščala vsaj 15 let, se je končno popravila, sedaj so prepleskane vse stene in tudi strop, tako, da precej »diši« po novem. Poslanstvo Doma je vsekakor, da se ga obdrži, čeprav ostarelost članov kakor tudi socialna kriza, kater je težko zadela Ontarijo, to pod »vsevednimi socialisti«, se pozna tudi tu. Po kanadskih zakonih namreč dobrodelna ustanova, kot je Slovenski Dom, zapade držvi, če preneha delovanje, zato dobička ne bi bilo v kakšni likvidaciji. Dom se v glavnem vzdržuje z oddajanjem drugim, neslovenskim skupinam, kot se tudi na primer dvorana slovenske cerkve, kot je poudaril g. župnik Tine Batič na zadnjem občnem zboru. Slovenska dejavnost tudi obstoja še. Dne 30. oktobra je Dom priredil članski banket, na katerem je igral orkester Veseli Pomurci iz Hamiltona. Tudi za silvestrovanje bodo igrali Veseli Pomurci in na to lepo prireditev že danes vabimo vse mlade in »manj« mlade, ki ljubite slovensko glasbo, da silvestrujete z nami. Tudi tokrat bosta kuharici ga. Minka Hace in Dolenčeva mama, da bo gotovo zopet odlično. Pridite, da se zopet vidimo v Slovenskem Domu na Pape Ave., in s seboj pripeljite svoje mlade rodove, saj na njih leži naša bodočnost. Slovenski Dom v Torontu Kanadski slovenski kongres Rakitnica Prišel sem v vas Rakitnico. Hodil sem bolj zunaj vasi, ker je čez vas vodila cesta, po kateri so hodili komunisti. Prišel sem do neke hiše, potrkam na okno z glavo ter potihem kličem. Nekdo se oglasi. Pa pride žena k oknu in vpraša, kaj želim. Odgovorim: »Ce imate Človeško srce, pomagajte mi! Roke imam zvezane na hrbtu, ves sem krvav in izmučen. Potrgajte mi!« Mrmljajoče gre žena od okna, potem pa zopet vse utih-ne- Jaz čakam in čakam in Prosim Boga, naj me reši tega trpljenja. Ko tako precej časa čakam in vidim, da se nič ne 8ane, ponovno zakličem ter vprašam, ali mi misli pomagati aH ne. Zapre okno z besedami, da mi one ne bo pomagala ter naj grem, kamorkoli hočem. Sel sem okoli hiše ter se na-enkrat znašel na cesti. Kakih sto metrov pred seboj zagledam dva komunista, ki sta bila na srečo obrnjena v drugo smer, od koder se je ravno približeval avto iz Ribnice, na katerem so peljali novih 10 žrtev. Jaz zbežim nazaj preko dvo-rRča; bežim seveda tako, kakor more bežati izmučen in od lakote shiran človek. Bežal Setn na drugi konec vasi, proč °d ceste in čakal. Ko se je zo-Pet vse umirilo, potrkam po-novno pri neki hiši. Glas iz biše me vpraša, kaj želim. K oknu prideta mož in žena in ga °dpreta. Poprosim, naj bosta tako dobra, da mi razvežeta r°ki, zvezani na hrbtu. Odgo-v°rita mi, naj pri drugi hiši Prosim. Ko pa le še prosim in Prosim, zapreta okno in gresta nazaj v posteljo, kakor da se ni nič zgodilo. Videč, da mi tudi tu nočejo Pomagati, se napotim do dru-hiše. Ko pa vidim, da so °kna tako visoka, da ne mo-rent potrkati, se napotim iz Vasi z namenom, da ne popro-slnt nikjer drugje kot v Dolenji Vasi pri mežnarju ali pa v žup-niŠČu. Moči so mi začele popu-sčati, tako da sem se resno bal, d® ne bom mogel priti v Dole- — III. del — Slavko Župančič njo vas, ki je bila oddaljena le kakih 20 minut. Pomoč in rešitev S pogledom, uprtim v nebo, prosim Boga, da mi še sedaj pomaga. Zdelo se mi je, da imam takoj več moči v sebi, kajti imel sem trdno zaupanje v Boga in Marijo, da mi bosta še naprej pomagala. Ko tako hodim, pridem pod jablano, kjer so mi jabolka tako zadišala, da sem z nogami začel iskati po tleh. In po kratkem iskanju začutim pod nogami drobno jabolko. Ves vesel, pokleknem in z usti poberem jabolko. Iščem še dalje in dobim zopet enega. Vležem se na zobe ter ves vesel jem ta božji dar. Kmalu se napotim naprej. Po dolgem času pridem do Prosvetnega doma, kjer je stanoval mežnar v prvem nadstropju, do katerega so držale stopnice zunaj na leseni balkon. Ker nisem imel toliko moči, da bi šel po stopnicah, sem moral iti tako, da sem se usedel na stopnico in se tako pomikal iz stopnice na stopnico. Ko pridem na vrh pred vrata, začnem z glavo trkati nanje in klicati, naj mi odprejo. Po dolgem času se mi je posrečilo priklicati jih in mi pride odpreti 9-letni fantek, ki me je spoznal po glasu. Ko pridem v sobo, kjer je gorela luč, me otrok zagleda vsega krvavega in začne jokati. Reče mi, naj grem naprej v župnišče, kjer je mama, da naj grem hitro, da ne bom prej umrl, ker sem takšen. Otroka poprosim, naj mi najprvo razveže roke in potem grem takoj naprej. Ko mi hoče razvezati, se začne ponovno jokati, da ne more, ker imam tako debele in črne roke. Nato vzame škarje ter mi s konico po dolgem času raztrga vez na rokah. Ves srečen, da imam roke spet proste, sem se zahvalil Materi božji in vsem svetnikom ter jih prosil še za nadaljnjo pomoč. Zahvalil sem se fantku in ga prosil, naj mi da roke na mizo, da bom videl, kakšne imam, ker nisem imel toliko moči, da bi jih mogel sam dati na mizo. Fantek mi v joku pomaga in prosi, naj grem v župnišče, da mi bo mama pomagala, ker drugače da bom prej umrl, ko je videl, da postajam čedalje bolj bled. Videč, da je tako res najboljše, sem šel z zadnjimi močmi do župnišča. Tam poberem malo peska in ga vržem v okno g. kaplana, seveda kolikor so mi dopuščale bolne in otečene roke. Posrečilo se mi je, da je par kamenčkov priletelo v okno, toda nihče se ni javil, ker je g. kaplan mislil, da ga kličejo komunisti. Ves žalosten sem stal pred župniščem in mislil, kaj bo, ko ne morem nikogar priklicati. Ko tako stojim pod oknom, zagledam, da se je v kuhinji prižgala luč. Vesel stopim k oknu in zakličem: »Kuharica, kuharica!« — to pa seveda zelo previdno. Kuharica se oglasi ter vpraša, kdo je. Povem, kdo sem. Spoznala me je po glasu, pa vseeno vpraša, če sem Zupančič Slavko. Ko ji potrdim, mi pride takoj odpreti vrata, da vstopim v vežo. Moje prve besede so bile: »Pomagajte mi, skrite me, ker me zasledujejo komunisti!« Povem ji tudi na hitro, kaj se je zgodilo z menoj. Spravila me je v kuhinjo, ker v veži si ni upala prižgati luči. Ko me zagleda, kakšen sem — od mene (dalje na str. 14) ZLATA POROKA V nedeljo, 14. novembra, bosta praznovala zlato poroko ga. Milena in g. Vili Čekuta. Čestitajo jima ob tem visokem življenjskem jubileju Peter Miriam Blago in Neži Čestitkam se pridružujejo sorodniki ter številni prijatelji in znanci, prav tako Ameriška Domovina! Kar sledi, je bilo objavljeno v rubriki »Tako mislim« v ljubljanskem Slovencu pretekli četrtek. Ponatisnemo ga v celoti. Ur. AD 16. oktobra je bila v Torontu širša seja sveta in glavnega odbora Kanadskega slovenskega kongresa (KSK). V prvem delu so člani sveta in odbora posvetili precej časa dokumentom osrednjega odbora Svetovnega slovenskega kongresa, oblikovanim na seji predsedstva SSK in na seji glavnega odbora SSK 6. septembra v Ljubljani. Seznanili so se z novim statutom SSK ter z gradivom, ki ga je pripravil odbor za prenovo programa in statuta SSK. Zaradi obsežnosti omenjenih listin je glavni odbor KSK imenoval petčlansko komisijo za njihovo preučitev in za pripravo pripomb. Vodilo komisije pa mora biti prvotna ideja kongresa, ki združuje vse slovenske rojake ne glede na njihovo politično ali ideološko pripadnost. SSK je civilna organizacija Slovencev v domovini, zamejstvu in zdomstvu ter je zunaj strankarska. Komisija (vodi jo Stane Kranjc, podpredsednik KSK) bo svoje mnenje sporočila osrednjemu odboru SSK do konca oktobra. Drugi del seje je bil posvečen trem pomembnim točkam, in sicer slovenskemu držav- ljanstvu, študijski menjavi med slovenskimi in kanadskimi univerzami ter posredovanju pri kanadski oblasteh za slovenske begunce iz Bosne. Pokazala se je izredna zavzetost članov odbora glede slovenskega državljanstva. V Kanadi je med rojaki brez slovenskega državljanstva dosti tistih iz mlajše generacije, ki niso bili rojeni na ozemlju sedanje Republike Slovenije. Glavni odbor je odposlal spomenico notranjemu ministru Ivu Bizjaku, kateri poudarja pomen ohranitve slovenske povezanosti, hkrati pa tudi predlaga, da bi bila najboljša rešitev za Slovence po svetu, posebno za drugo in tretjo generacijo, zakonski osnutek, ki ga je že predstavil prvi slovenski vladi leta 1992 dr. Janez Dular, takratni minister za Slovence po svetu. Omenjeni osnutek vsebuje posebne pravice za Slovence brez slovenskega državljanstva. To bi bila idealna rešitev za večino slovenskih rojakov po svetu. S posebnim statusom bi zakon pomagal ohranjevati kulturno identiteto Slovencev po svetu, hkrati pa bi krepil njihovo povezanost s staro domovino ter z njenimi političnimi in gospodarskimi interesi, KSK bo v prihodnosti skušal posredovati, da se bo ta želja številnih slovenskih rojakov v svetu tudi uresničila, (dalje na str. 14) Seminar o slovenskih vprašanjih TORONTO, Ont. — V nedeljo, 5. decembra, ob 4h popoldne b° v Slovenskem domu, 864 Pape Avenue, Toronto, seminar o slovenskih zadevah. Govorila bosta: Dr. Peter Urbanc: Bitka za Turjak G. Pavle Krevs: Kanadska slovenska identiteta: kaj je — kaj bi lahko bila. (G. Krevs je mlajši Slovenec, rojen v Kanadi.) Debato bo vodil g. inž. Jože Škulj. že sedaj opozarjamo na naslednji seminar, ki bo v nedeljo, 9. januarja 1994, prav tako ob 4h pop. v Slovenskem domu: Dr. Tone Štukelj bo imel predavanje z naslovom »Sedanji Problemi Slovenije«, dr. Stanko Raščan pa z naslovom »Procenti Prekmurja«. VSI VLJUDNO VABLJENI! Slovensko kanadski svet ČUDEŽNA REŠITEV (nadaljevanje s sir. 13) je strjena kri mojih prijateljev kar v kosih visela — se je prestrašila, da je skoraj padla v nezavest. Kajti mene je ona poznala zdravega, debelega in močnega, sedaj sem bil pa bolj podoben mrliču kot živemu človeku. Poprosim jo, naj mi da kaj za piti, ker sem bil grozno žejen, ter za preobleči, ker sem bil poln uši. Prinese mi obleko ter perilo, me umije, preobleče in da požirek vina. Nato se vsedem in poprosim vode, da si bom ota-jal noge, ki so bile vse trde od mraza. Ko dam noge v vodo, so me tako zabolele, da sem padel v nezavest. Kuharica in mežnarjeva žena sta mislili, da bom umrl. Začeli so me močiti, da sem prišel zopet k zavesti. Bil sem tako slab, da sem Kanadski Kongres (nadaljevanje s str. 13) Nadaljeval bo tudi začeto delo za menjavo podiplomskih študentov med Carleton International in slovenskimi univerzama. Prek slovenskega veleposlanika v Ottawi je že posredoval, da je omenjena kanadska univerza odposlala slovenskima ustanovama gradivo, ki vsebuje načelno uresničitev tega projekta. Kanadski kongres bo pri kanadskih oblasteh, posebno pri ministrstvu za vseljevanje, skušal doseči možnost vselitve slovenskim beguncem iz Bosne. Glavni odbor je letos poslal dve spomenici italijanskemu veleposlaniku v Kanadi Sergiu Balanziniju v zvezi s kratenjem pravic slovenski manjšini v Italiji z novim volilnim zakonom. Kanadski kongres navezuje osebne stike s konferenco oziroma iniciativnim odborom SSK v ZDA ter s številnimi prijatelji v Argentini, ki kažejo zavzetost za kongresno organizacijo. Predstavniki KSK se bodo (so se) 3. novembra udeležili uradnega odprtja slovenskega veleposlaništva v Kanadi. France Habjan Toronto MALI OGLASI POTUJETE V RIM? Nekoč hotel Bled, danes hotel Emona! Obveščamo vas, da smo odprli v Rimu hotel Emona. Za rojake poseben popust. Naslov hotela: 00185 - ROMA, Via Stalila 23, Tel: 06-7027911 ali 06-7027827, telefax: 06-7028787. DobrodošU! Lastnik hotela Emona, Vinko Levstik tudi sam mislil, da ne bom več dolgo živel. Prijeli sta me pod pazduho in peljali v prvo nadstropje na posteljo g. župnika, ki je tudi bežal pred komunisti. Daroval sem vse svoje trpljenje za spreobrnjenje grešnikov, se priporočil Materi božji za varstvo, zaspal ter tako spal do 8h zjutraj. Pripominjam, da sem prišel v župnišče ob 4h zjutraj. Streljali so mene in moje prijatelje okrog 9-1 Oh zvečer. Torej sem hodil od Jelendola do Dolenje vasi (razdalja je samo pol ure) celih šest ur in pol. Ko se zjutraj zbudim, poprosim, da me skrijejo kam drugam. Postlali so mi v podstrešju, kjer je bila cerkvena soba, tam so imeli shranjene cerkvene stvari. To so me skrili pod nebo in bandera ter naložili okrog mene svečnike in vence. Tako sem bil skrit celih 10 dni. Četrti dan so mi odpovedali živci, nastopila je reakcija. Vse, kar sem pojedel, sem vrgel nazaj črno kot tinta. Potem me je zopet gnalo naprej, tako da sem mislil, da bodo tudi čreva šla od mene. Počasna povrnitev zdravja Po desetih dneh so prišli Nemci z ofenzivo in ta dan sem se smel prvič prikazati na svetlo. Pričel sem tudi že malo hoditi, seveda bos, prvič, ker nisem imel čevljev, drugič pa, ker sem imel noge hudo zatečene. Vseeno sem bil vesel in zadovoljen, ker sem se čutil rešenega pred komunisti. Tako sem hodil sedem dni. Dobri ljudje so mi nanosili živila in obleke ter čevlje. Dne 11. novembra 1943 sem dobil obvestilo, da se umaknemo v Ljubljano, ker je že varno iti preko Turjaka do Ljubljane z vojaško kolono. Do Ribnice sem se odpravil peš. Zavest, da sem rešen, mi je dajala moč, da sem vzdržal na poti. V Ribnici so me nemški vojaki naložili z drugimi begunci na kamione in nas odpeljali proti Ljubljani. Šli smo počasi, ker je bila cesta prekopana na več mestih. Prišli smo srečno v Ljubljano. Prvi večer sem spal pri neki poznani družini. Drugi dan me je povabila ugleda in vsega spoštovanja vredna družina dr. Capudrova, katera me je vzela v oskrbo. Tu mi ni manjkalo ničesar, imel sem dobro postrežbo, mir ter toplo sobo. Tako se mi je zdravje počasi boljšalo, tako da sem pozabil na vse prestane strahote, katere ne bi privoščil niu najhujšemu sovražniku. Po enem mesecu sem se toliko opomogel, da sem šel lahko ven, nakar sem šel na pregled v bolnišnico. Tu so me zadržali, ker sem imel vnetje srednjega ušesa in to na obeh ušesih ter je bila nevarnost popolne o-glušitve. V bolnišnici sem ostal dva tedna. Po preteku teh dni pa sem dobil službo in jo tudi takoj nastopil. Za vso to mojo čudežno rešitev pa se imam zahvaliti Materi božji in božji Previdnosti, ki me je vseskozi vodila. (Konec) Ponovno se zahvaljujem ge. Mariji Markeševi za od nje pretipkani rokopis. Zopet vabim, da bralci, ki bi radi svoje spomine iz vojnega časa ali iz begunskega ter morda emigrantskega življenja, videti objavljene, naj jih posredujejo ali temu listu ali kateri drugi. Vsa ta pričevanja postajajo z objavo trajno gradivo, ki bo morda poleg vsega drugega dosegljivega koristno za bodoče zgodovinarje. Dr. Rudolph M. Susel KOLEDAR NOVEMBER 7. — Slovenski dom na Holmes Ave. priredi špageti kosilo, od 1. do 4. pop. 13. Belokranjski klub priredi martinovanje v SND na St. Clairju. Igra Stan Mejač orkester. 13. — Pevski zbor Jadran priredi jesenski koncert v SDD na Waterloo Rd. 14. — Mladinski pevski zbor kr. 2 SNPJ praznuje 55-letnico v SDD na Recherjevi ulici v Euclidu. DECEMBER 3. — Slov. Am. Heritage Foundation priredi Večer s škofom Pevcem v Borromeu. 5. — SKD Triglav, Milwaukee priredi miklavževanje, v spodnji dvorani pri Sv. Janezu Evangelistu. 31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje z večerjo, zajtrkom (po polnoči) in plesom, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra Alpski Sextet. MALI OGLASI Naprodaj Vinska stiskalnica, št. 104. Tudi stiskalnica za sadje, z vso opremo. Dva soda. Cena: najboljša ponudba. Pokličite 524-8126. (40-43) For Rent Euclid. 5 rooms, up. Air cond. & garage. Close to churches & hospital. Prefer to have one female. Call 531-7147. Za Vaše zdravje... Življenje z depresivnim človekom Življenje z depresivnim človekom je lahko zelo naporno in težko. Če mu boste odkrito povedali, kako slabo se spričo njegove depresije počutite, vam bo rade volje pritrdil, saj boste tako le potrdili negativno mnenje, ki ga ima o sebi. Njegova depresija se bo poglobila, vaše slabo počutje pa tudi. Na prvi pogled se vam najbrž zdi, da mu ne morete pomagati, saj je vse, kar storite, tako in tako narobe. Ukrepanje je do določene mere odvisno od globine depresije. Prikrita depresija Včasih kak depresivni bolnik sploh ne prizna, da je depresiven. Prvo znamenje depresije je na prvi pogled nerazložljiva nedelavnost, pogosto opijanje in telesne bolečine - znova se oglasi stara poškodba ali rana. Če sumite, da je z vašim partnerjem ali prijateljem nekaj narobe, ga skušajte pripraviti do tega, da vam bo povedal, za kaj gre. Morda vam bo želel prihraniti slabo voljo in ne bo hotel govoriti. V takšnem primeru ga lahko vprašate: »O čem pa premišljaš, kadar ti je najbolj tesno pri duši? Česa se bojiš?« Tako boste morda ugotovili, za kaj pravzaprav gre. ob tem, ko boste zanj skrbeli, občutili, kako nemočni ste. V takšnem primeru je že zavedanje tega prvi korak k spremembi. — Zavedajte se, da ima depresivni pravzaprav velikansko moč. Šibkost je namreč odlično sredstvo za manipulacijo, saj vas bo nazadnje pripravil do tega, da boste namesto njega počeli reči, ki bi jih zlahka opravil sam, to pa bo še okrepilo njegova občutja nemoči in njegovo pasivnost. Včasih je med nepotrebno in resnično potrebno pomočjo težko razlikovati in zato je dobro, če se o tem s kom pogovorite, da vam bo postalo jasno, kdaj je treba pomagati in kdaj je koristno, če vztrajate, da »žrtev« sama ukrepa. — Vseskozi ga spodbujajte, naj bo aktiven. Vztrajajte pri tem, da hodi ven ali telovadi. Pri tem bodite odločni in pokažite, da vam je mar zanj. — Kadar razkriva svoje depresivne misli, recimo »Nikdar v življenju se mi ni dobro godilo«, ga odločno spomnite na resnico. Spomnite ga na obdobja, ko je bil srečen, pa čeprav le za kratek hip. Če to prizna, hitro poprimite in recite: »No vidiš, saj znaš uživati in se veseliti.« Blaga depresija Na tej stopnji (kadar gre za pojemanje radoživosti ali sve-tlosivo depresijo) je s prizadetim še mogoče vzpostaviti stik. Nekaj nasvetov: — Spodbujajte ga, naj vam pove, kaj ga pravzaprav tako skrbi. Pokažite razumevanje zanj in za njegove probleme in se skušajte vživeti v njegov položaj. — Če kar naprej kuha mulo in se smili sam sebi, odkrito pokažite, kaj si o tem mislite. Če vas to jezi, se razjezite. Če se zaradi tega zapre vase, nič hudega; vztrajajte, dokler se ne bo tako ali drugače odzval. Če vam bo uspelo, se bosta oba boljše počutila - tudi njemu bo odleglo, pa čeprav sta ga pravzaprav izzvali, da se je sploh odzval. Vaša jeza ga bo nemara sprva spravljala v stisko, a tudi takšna oblika zavzetosti bo nazadnje rodila sad. Če je preveč depresiven, da bi se lahko kakorkoli odzval, naj vas to nikar preveč ne skrbi; vam bo odleglo, ker boste odkrito pokazali, kaj vam leži na duši, njemu pa tudi, ker bo slišal resnico (ki jo tako in tako že pozna). Nikar pa naj vas ne spravi iz tira, če ga ne boste mogli pripraviti, da bi se lahko — upnmite se slehernega izboljšanja razpoloženja, a ne le kot iskrice upanja, ampak ga v takšnih trenutkih skušajte spodbuditi, da bo čim bolj aktiven, tako da bo iskrica upanja nagrajena tudi s kakšnim konkretnim rezultatom. Tudi najskromnejši rezultat (preplaval je še eno dolžino bazena ali napisal pismo) je lahko odskočna deska za naprej. — Vsaj za krajši čas sami spremenite okolje, da boste lažje ohranjali svoje moči. Pogovarjajte se s prijatelji. Razkrijte jim svoje frustracije. Socialnega delavca ali svetovalca vprašajte, kako bi bili položaju lažje kos. Privoščite si počitek, pojdite zdoma in se zabavajte. — Ohranite smisel za humor, ne glede na to, kaj se dogaja. Globlja depresija (temnosiva, črna, bela) Pri blažji depresiji včasih pomaga človeška bližina, globlja depresija pa se utegne spričo tesnega intimnega stika še poglobiti. Pomembneje, da si prizadevate ohraniti stik s prizadetim; tudi če vam ne bo uspelo, boste imeli vsaj občutek, da ste storili vse, kar je bilo mogoče. Če sam noče k kakorkoli odzval. Pomagalo vam bo, če se boste o svojih občutjih ob tem s kom pogovorili. — Ne da bi se karkoli obtoževali, se vprašajte, ali morda počnete kaj takšnega, kar ga peha v depresijo. Vedite, da poraženec v boju za moč nazadnje vselej postane depresiven. Če je v razmerju eden od partnerjev v podrejenem položaju, se ga bo lotila depresija. Če je vaš partner depresiven, boste zdravniku, mu predlagajte, da ga pospremite. To mu bo najbrž všeč, če pa se upre (kar pa glede na siceršnjo pasivnost takšnih bolnikov ni zelo verjetno) in ste zaradi njega «1° zaskrbljeni, lahko pokličete zdravnika na dom. Ne pozabite, da mu bo prej ali slej bolje. Nevarnost samomora Če depresivni grozi s samomorom in vas skuša na ta način do česa pripraviti ali pa vas (dalje na sir. 16) Izjava Nove slovenske zaveze o nalogah države pri prehodu iz totalitarizma v demokracijo Predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije g. Hermanu Rigelniku Predsedniku vlade Republike Slovenije g. Janezu Drnovšku I. del A. Preambula Izhod iz totalitarizma in vzpostavitev demokratične kulture v njeni politični, gospodarski in duhovni biti je temeljna naloga države Slovenije. Če ta cilj ne bo dosežen, ne bodo dani pogoji, da država uresniči to, na čemer temelji in iz česar izvaja svojo upravičenost: vzpostavitev nacionalne države Slovenije v modernem Pomenu te besede. Odprava totalitarizma je utemeljena na splošnem zgodovinskem uvi-du, ki je bil verificiran na svobodnih volitvah in deklariran P° predstavnikih, ki jih je splošna volja izbrala. Totalitarizem je uvedla zma-Sovita stran v državljanski v°jni. Ko bi državljanske voj-ne ne bilo ali ko bi se državljanska vojna končala z zmago tkuge strani, Slovenci ne bi Pristali v totalitarizmu, prav gotovo pa si nam ne bi bilo treba očitati, da smo si ga naložili sami. Odprava totalitarizma in VzPostavitev demokracije po-tneni torej logično zanikanje državljanske vojne, v njenem Potekanju in v institucijah, ki jih je uveljavila. Ali drugače: odprava totalitarizma pomeni tudi moralno '^Politično rehabilitacijo stra-nt> ki je državljansko vojno £aradi specifičnih razmer, med katere spada zlasti okupacija, Zgubila. Vzgon, ki jo je na-reČ nosil, je bilo hotenje, da °stanemo Slovenci v orbiti evropske civilizacije, kakor se je '*a oblikovala in izoblikovala v zgodovini in ki jo je mogoče zajeti v izraze kot so politični Pluralizem, pravna država, človekove pravice, svobodno gospodarstvo. Dejstva in razmisleki Ob zgornjih temeljnih in razvidnih relacijah je za razu- jt^vanje časa in njegovih zah- ev treba upoštevati še nekate- ra dejstva in spremne okoliščine. Z razmerami, kakršne je sRjavila državljanska vojna, CC bistveno zmanjšal poten-la narodove demokratične Ve«i- Največji vpliv na to nnjšanje sta imeli dve dej-st> v°ja^ki del protikomuni-’.”e8a upora je bil holocidno vil •’ *llcrat' pa je njegov ci-D n' del, zlasti ljudje, ki so i Jdstavljaji njegovo zavestno toč’** mora* v tujini iskati za-Cl ce pred podobnim uniče-em. T0 je bj| biology jn vm odtok tistih sil, ki bi edi-l . rttogle resneje ovirati radi-ca,nost totalitarističnih ambi- ^oglavitna posledica tega je a ta, da obrata na koncu enidesetih let niso izvedle iz- Pakn°i demokratične sile, am-ra . Sl*e’ ki50 se iz teh ali onih ne °80v odlepile od totalitar-to j3, ambienta in ki jim prav snpZ °d'.^e n‘ dovoljevalo ja-8a uvida, iz česa izhajajo in Tekst te izjave, ki je izšla med drugim v zadnji številki v Ljubljani izhajajočega četrt-mesečnika Nova zaveza, objavljamo na željo nekaterih naših naročnikov. Ur. AD k čemu hočejo. Kako šibek in negotov je bil slovenski odpor proti totalitarnemu nasilju, kaže dejstvo, da je pri nas skoraj v celoti izostalo disidentstvo, ki je bilo tako značilno za ostali del komunističnega imperija: ni bilo ljudi, ki bi jasno in zavestno, s polno moralno prisebnostjo, dokončno in brezpogojno, s podrtimi mostovi za seboj, obsodili naj-večje nasilje nad človekom, ki je jemanje njegove osnovne svobode. V tej luči laže razumemo dejstvo, da seje vidnejši odpor proti komunizmu pri nas začel šele takrat, ko je že bilo jasno, da je sam uvidel svojo nemoč, a še tedaj nosilci tega odpora in upora niso videli strukture nove igre: niso opazili, da ne gre za umik, ampak le za novo fazo tega trdoživega organizma. Bistvo stvari je torej v tem, da so bili uničeni ali odstranjeni zavestni nosilci demokratične kulture. Ostali so samo nosilci totalitarnega projekta in ljudje, ki so se temu projektu od začetka podredili — podredili so se mu zato, ker niso vedeli, kaj je prava svoboda, tega pa niso vedeli zato, ker je niso dovolj ljubili. Tako smo dobili novo večino: to so ljudje, ki ranjeni od preteklosti nosijo svojo nemoč v sedanjost in to sedanjost tako oblikujejo — kakor nekoč tudi sedaj niso pripravljeni stvari misliti in domisliti. To je naša resničnost. Sedanji slovenski človek se oprime vsake pretveze, samo da se ni treba odločiti, da ni treba misliti. Ta človek ima eno samo trdno referenčno točko — trenutno korist. Slovenski narod se počasi spreminja v skupnost malo preplašenih in malo nervoznih potrošnikov. Z državljansko vojno je iz narodovega organizma odtekel duhovni kvas, ki ga je ohranjal v območju moralne in vrednostne občutljivosti. 2. Z ljudmi, katerih osnovno določilo je bilo to, da so se bili vdali, so se oblikovale in polnile znanstvene, pedagoške in kulturpe institucije, predvsem pa se je iz teh ljudi gradila vodilna administracija. To je Anton M. LAVRISHA Attorney-at-Law (Odvetnik) 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Complete Legal Services glavni razlog, da iz vodilnih upravnoadministrativnih središč ne prihajajo predlogi in osnutki zakonov, ki bi, samodejno in iz intenzivnega uvida v miselno zasnovo časa, pospeševali prehod iz totalitarizma v demokracijo. Nekdanja vpletenost, ki se je začela in pogosto res tudi končala z vdajo, jih v podtoku njihove misli bremeni, da gledajo — večidel, kot rečeno, nezavedno — z nenaklonjenostjo na razcvet demokratične kulture in duhovne svobode — dela jih, da nekdanjo psovko spremenimo v tehnično oznako, re-akcio-narne. Ko na te stvari opozarjamo, imamo pred sabo dva cilja: prvič bi radi tem ustanovam podržali zrcalo, drugič pa mislimo, da je treba spet in spet opozarjati na izpostavljeno vlogo politike v postkomunističnih družbah. Prehod iz totalitarizma v demokracijo, ki je tako globinski in celoten, da ga prav razumemo samo, če ga povežemo s pojmi revolucionarnega, je mogoče izpeljati — v logiki taktov, ki jih je in-toniralo leto 1989 — samo z zavestnim posegom zavesti, če se nam je dovoljeno tako izraziti. Najbližja podoba zgornjega, v poglavitnih potezah povzetega stanja, je somrak. Njegova najpomembnejša dejanskost pa je v tem, da ne omogoča svobode, ki je gledanje in videnje. Da se to stanje popravi in da se utrdi pričakovanje svobode — idia kai demosia (v zasebnem in javnem življenju), kot bi rekel Sokrat — predlagamo nekaj dejanj tako na ravni zakonodaje kot tudi na ravni izvršne oblasti. (nadaljevanje in konec prihodnjič) Na newyorskem maratonu sodeluje kar 20 Slovencev V nedeljo, 14. novembra, bo 24. newyorški maraton. Skupno se ga bo udeležilo 25.000 tekačev in tekačic iz 94 držav sveta. Čeprav se je Slovenija zamudila pravočasne prijave, je organizacijski odbor v New Yorku to spregledal in izdal potrditve o prijavah. Tako bo dvajseterica slovenskih tekačev 10. novembra odpotovala v New York, skupaj s še nekaterimi spremljevalci pa se bo 13. novembra udeležila 24. rnarar-Združenih narodoy. Glecle slovenskih tekmoval-,; cev, pproča Slovenec, se lahko . najvef obeta od tekačice Marjane Vidovič, ki ima najboljši čas dve uri, 48 minut in 25 sekund. Običajno je ameriška televizijska družba ABC maraton televizirala, morda bo tudi letos. Ni nam znano, če bo med udeleženci kdo iz slovensko-ameriške skupnosti. Urednik AD Od viadukta čez Savo v Mostah (na sliki) se avtocesta vije proti Jesenicam. Obide jih spretno in tehnično zelo zahtevno stisnjena pod Mežaklo in Savo in se konča na ploščadi pri Karavanškem predoru. Gorenjska bližnjica v Zahodno Evropo Pretekli četrtek je predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek oprl 13 kilometrov dolgi odsek avtoceste od Hrušice do Vrbe. Odsek so gradili štiri leta, vrednost enega kilometra avtoceste je zaradi posebno zahtevne gradnje 6,7 milijona dolarjev. Poročilo v Slovencu pretekli petek piše dalje: »Odsek Hrušica—Vrba je sad meddržavnega dogovora z Avstrijo iz leta 1987. Sosedi sta tedaj sklenili, da bosta cesti, ki peljeta do Karavanškega predora s slovenske in avstrijske strani, zgrajeni v varčnem prečnem preseku, torej brez odstavnega pasu in z ožjim ločilnim pasom v sredini.« NOVI GROBOVI Frank Capuder Umrl je 84 let stari Frank Capuder, sina Pavla in Marije, roj. Zavašnik (oba že pok.), brat Johna in treh sester v Sloveniji, bratranec Frances Pe-trich, zaposlen mnogo let kot mizar pri F.H. Hill Co., od 1. 1980 do 1988 je bil raznašalec Ameriške domovine v naselbini St. Clair, tajnik Kluba upokojencev na St. Clair Ave. in član DNU pri Sv. Vidu. Pogreb je bil 2. novembra iz Zak zavoda na 6016 St. Clair Ave. s sv. mašo v cerkvi sv. Vida in pokopom na Vernih duš pokopališču. Kristina Jager Dne 28. oktobra je v Tucsonu, Ariz., umrla 84 let stara Kristina Jager, rojena Trtnik v Sloveniji, po prihodu v Ameriko nekaj let živela na E. 63 St., mati Charlotte, sestra Mary Juratovic, Josephine Brežic in Frances Ploenzke (pok.), zaposlena pri Pesco Products 23 let, članica SŽZ št. 10 in SNPJ št. 26. Pogreb je bil iz Želeto-vega zavoda na E. 152 St. 3. novembra s sv. mašo v cerkvi sv. Križa in pokopom na Vernih duš pokopališču. Jennie Novak Umrla je 95 let stara Jennie Novak, rojena Suhadolnik, vdova po Franku, mati Franka F. in že pok. Georgea, 2-krat stara mati, 2-krat prastara mati, vsi bratje in sestre so že pok. Pogreb je bil 3. novembra s sv. mašo v cerkvi St. Charles Borromeo in pokopom na Kalvarije pokopališču. Rose M. Kirn Dne 31. oktobra je umrla Rose M. Kirn, hčerka že pok. »S Kosta, Dragice Novak ter že pok. Janeza iri^tefke Vandot (vsifv Slov.). Pogreb je lil 3. novembra iz Dan Cosic pogrebnega zavoda na Willoughby Hillsu s sv. mašo v cerkvi sv. Viljema in pokopom na Vernih duš pokopališču. Rose M. Liptak Dne 1. novembra je v Manor Care Lakeshore umrla 79 let stara Rose M. Liptak, rojena Kastelic, žena Lawrencea, dred, Josepha, Frances Fer-filla t^r že pok. Tine Jagodnik, ^Mary Knafelc in Johna.r Pogreb je-bil 3. novembra s sv.: mašo v cerkvi sv. Roberta in pokopom na Vernih duš pokopališču. Dorothy E. Kužnik Dne 30. oktobra je umrla 69 let stara Dorothy E. Kužnik, rojena Blatt, žena Paula, mati Susan Scott, Carolyn Kepic, Richarda in Douglasa, 4-krat (dalje na str. 16) Misijonska srečanja in pomenki 1008. 6 novomašnikov iz škofije Bungoma v Keniji je bilo posvečenih 6. avgusta 1993 v Our Lady’s župniji v Kibabii ob 10. dop. Škof Longinus Atundo je or-diniral Amosa Munanda iz župnije Chelelemuk, ki ga je vzdrževala MZA dobrotnica iz Victorije, British Col., ki želi ostati neimenovana. Leonarda Ekisa in Johna Sulumeti, oba iz župnije Ama-kura, ki sta bila vzdrževana od Frances Ošaben iz Barbertona, Ohio, ter od Frances Merela iz Clevelanda, O. Iz iste župnije je bil posvečen tudi Dunstan Epaalat, vzdrževan vsa leta od Barbare Maganja in njenega sina Jožefa iz Euclida, O. Ista dobrotnika sta vzdrževala tudi Protusa Osyanju iz župnije Kibabii. Anton in Josephine Škrabec iz Clevelanda sta podpirala Piusa Wamalwa iz župnije Kibabii. Pismo škofijskega tajnika Simona Matsekho smo dobili že v avgustu, oddano28. julija v Bungomi z opravičilom, da je v juniju prevzel mesto za odišlim prednikom in ni bil še razgledan v delu in da so pozno natiskali vabila za novo mašo. Poudarja, da se v bodoče ne bo več to zgodilo. Hvaležen je njegov škof za dobrotnike, ki žrtvujejo z veseljem, in obljublja molitev vseh novo-posvečenih in škofije same za vse dobrotnike in sodelavke pri formiranju domačih duhovnikov. Bungoma je zelo mlada škofija, a ime že kar lepo število poklicev zadnja leta. Iz škofije Kakamega v Keniji je bilo v novomašnike posvečenih 2. oktobra ob 10. dop. v St. Peter’s Seminary Mukumu sedem kandidatov. Škof Philip Sulumeti je ordini-ral Augustina Lubanga iz župnije Musoli, ki ga je vzdrževala Josephine Mokorel iz Chicaga, 111. Bernard Okonyo iz fare Shibuyi je bil podpiran od Franca in Jelke Kuhelj iz Clevelanda, O. Francis Kenyatta iz župnije Shikoti je imel dobrotnico v Angeli Gospodarič iz San Francisca, Kalif., ki mu je darovala $75 za novo mašo in smo mu to poslali. Karoli We-kesa iz Lutaso župnije je bil vzdrževan od Josephine Krulc iz Gilberta, Minn. Mark Kadi-ma iz fare Bulimbo je našel dobrotnika v župniku Karlu Wolbangu iz župnije Brezmadežnega Srca Marijinega v Scarborough, Ont. Patric Nyongesa iz Lutaso župnije je bil podpiran od družine Staneta in Angelce Blas iz Rexdale, Ont. Protas Amisi iz fare Chekalini pa je imel dobrotnico v Frances Krans iz San Francisca, Kalif., ki mu je darovala za sv. maše $50, kar smo mu že poslali. Navadno priporočamo dobrotnikom skromen novoma-šni dar. Stotak je kar velik dar zanj, ko začenja svoje dušno-pastirsko delo, da si kupi kolo ali kaj potrebnega za apostolat. Razdelitev pomoči našim misijonarjem je za 1993 že v pripravi. Istočasno bomo pripravili razdelitev vzdrževal-nin za domače bogoslovce vsem škofom in semeniščem v Afriki, kjer imamo vedno vrsto kandidatov. Zelo bi prosili mnoge MZA dobrotnike in dobrotnice, da bi poravnali sedaj vzdrževalnino, ki njim pripada po prevzemu kandidata Č.g. Karel Wolbang, CM — 80 letnik GILBERT, Minn. - Ko se vsako leto v tem času narava spreminja v bujne jesenske barve, praznujemo danes, 4. novembra, praznik sv. Karla Boro-mejskega. To je Vaš godovni dan, g. Karel! Vse Vaše plodovito delo v teh letih je bilo vedno usmerjeno po njegovem bogatem zgledu. In le par dni kasneje, to je 8. novembra, boste prazovali svoj 80. rojstni dan. K obema pomembnima praznikoma se Vam letos še posebno pridružuje vsa naša velika misijonska družina tukaj in po svetu z iskrenimi čestitkami in vsemi dobrimi željami. Naj bi dobri Bog še v bodoče bogato blagoslavljal Vaša mnoga prizadevanja, žrtve in ljubezen do duš, ki jih dnevno doprina-šate za obstoj svoje velike fare in še posebno za vse ogromno delo teh let v prid našim slovenskim misijonarjem po svetu. Naj ON, ki daje rast vsemu Stvarstvu, še naprej bdi nad Vami, da bi v trdnem zdravju mogel še nadalje povezovati in buditi misijonsko zavest v nesebičnem prizadevanju naše velike misijonske družine v zaledju in na terenu. Iskreno smo Vam hvaležni za to vez med nami po Vaših tedenskih člankih v AD, ki so presegli v tem času že tisoč in čez! Še na mnoga leta! Bog Vas živi! Za celotno MZA - CMA Anica Tushar in obveznosti, ki je pač njihova odločitev, da vsako leto darujejo tristo ameriških dolarjev za bogoslovca, ki zanj skrbijo do ordinacije. MZA bogoslovska akcija se izvaja že vrsto desetletij. V novih Misijonskih Obzorjih iz Slovenije vidimo prvič nekaj fotografij vzdrževanih iz domovine. G. Kopeinig iz Koroške je pred desetletji začel z isto akcijo, ko so Katoliški Misijoni poročali o njenih začetkih in prvih uspehih. Rev. Charles Wolbang CM 131 Birchmount Road Scarborough, Ontario Canada MIN 3J7 Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem! MALI OGLASI For Rent Modem 3 room apt., next to Slovene Home for the Aged, off Neff Rd. Call 531-5754 or 951-3087. (x) NOVI GROBOVI (nadaljevanje s str. 15) stara mati, sestra Geralda ter že pok. Richarda in Roberta. Pogreb je bil 2. novembra s sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa v Avon Lakeu. Anthony Turk Dne 28. oktobra je v St. Vincent Charity bolnišnici umrl 85 let stari Anthony Turk, sin Mathiasa in Sophie, roj. Koenig (oba že pok.), brat Alberta ter že pok. Mary Nolan, Ann Turk, Helen Gagan, Josehpa, Frnaka in Edwarda, zaposlen do svoje upokojitve kot inženir pri Wood Products, živeč na E. 76 St. Pogreb je bil 2. novembra iz Žele-tovega zavoda na E. 152 St. s sv. mašo v cerkvi sv. Filipa Nerija in pokopom na Vernih duš pokopališču. ŽIVLJENJE (nadaljevanje s str. 14) za nekaj kaznovati, potem ravnajte takole: — Prepričajte se, ali se zares zaveda, da je navsezadnje sam odgovoren za to, kar počne s svojim življenjem. — Odkrito mu povejte, da ste proti takšnemu načinu reševanja težav (a ne mislite ravno spustiti duše, da bi mu dejanje preprečili). — Vprašajte ga, kaj je pravzaprav narobe, ali pa mu sami povejte, če veste. Če bo pripravljen priznati, da vas hoče pravzaprav prizadeti, mu tega ne bo treba tudi zares storiti. — Pripravite ga do tega, da bo šel k zdravniku, svetovalcu ali psihoterapevtu. Samomorilni namen Kadar je depresivni suicida-len, čeprav naravnost ne govori o samomoru, so posledice povsem nepredvidljive. — Spodbujajte ga k temu, da se vam bo razkril; tako se bo nekoliko sprostil, vi pa boste lažje opazili, kdaj se bo misel v samomor spremenila v namen. V takšnem primeru ravnajte takole: — Bodite mu v oporo, saj navsezadnje možnost, da bo znova zasijalo upanje, vselej obstaja. — Poskrijte vse nevarne snovi. — Poskrbite za to, da bo šel takoj k zdravniku. Iz knjige Richard Gillett: Premagovanje depresije, Državna založba Slovenije 1992 Rebecca Lyn Matkovič Dne 29. oktobra je po kratki bolezni umrla 41 let stara Rebecca Lyn Matkovič, rojena Aubrecht, žena Stevea, sestra Marcie Hines, Shelly Rose, Paula in Betty Leonard. Privaten pogreb je bil v oskrbi 2ele-tovega zavoda. Todd M. Štucin Dne 30. oktobra je na posledicah avtomobilske nesreče, ki se je pripetila na E. 176 St. in St. Clair Ave., umrl 18 let stari Todd M. Štucin, sin Janice, roj. Baraga, in Duanea, brat j Duanea ml., Kevina in Douglasa, vnuk Franka Baraga. Pogreb je bil 2. novembra iz Grdina-Faulhaber zavoda na Lake Shore Blvd. s sv. mašo v cerkvi sv. Križa in pokopom na Vernih duš pokopališču. Josephine V. Marton Dne 30. oktobra je v Lake-wood bolnišnici po dolgi bolezni umrla 64 let stara Josephine V. Marton, rojena Arko v Clevelandu, hčerka Thomasa in Anne, roj. Otoničar (oba že pok.), več let živeča na E-174 St., zadnja tri leta pa v Lakewoodu, žena Johna, sestra Ann Arko, Josepha ter že pok. Thomasa, Rudolpha, Olge in Louisa, zaposlena 33 let pri East Ohio Gas Co., vse do svoje upokojitve 1. 1984, članica ADZ št. 37, KSKJ št. 162 in Kluba graduantov sve-tovidske farne šole. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. danes, 4. novembra, v cerkev sv. Vida dop. ob 10. Družina bo hvaležna za darove v pokojničin spomin Holy Family Home, 6706 State Parma, OH 44134. Judy Handy Dne 30. oktobra je v Med' dia Euclid bolnišnici umrla 2 let stara Judy Handy, rojefla Zadeli, vdova po Howard^, mati že pok. Michaela, 2-krat stara mati, sestra Stelle Spi*ar ter že pok. Franka, Louisa-Andrewa, Mary Šuštaršič-Catherine Berry in Ann K°' vach. Pogreb je bil 2. novembra iz Želetovega zavoda na E. j 152 St. s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete in pokopo111 na pokopališču Knolhvood. Vladimir M. Rus Attorney - Odvetnik 6411 St. Clair (Slovenian National Home) 391-4000 (FX) 300,000 DOBITNIKOV Dnevno Sodelujte pri dobitkih Ali Oh« Lonery players are subject to laws and regulal«ns of the Oh« Lottery Comm.ss«n For more -nlormat«n, call our Customer Relations Department. (216) 787-3200. during regular business hours •IPs irtfl Za zanesljivost in stvarnost ce*1 pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila še Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CITY MOTORS 5413 St. Clair Ave. tel.