MNOŽIČNA INVENTIVNA DEJAVNOST JE SLABA
Inovacija ni delovna dolžnost
Spoznanje, da je napredek mogoč le z razvojem domačega znanja in da nas uvožena te-hnologija prej vodi v podrejen kot pa enakopraven položaj s svetom, ta rcsnica je botrovala vse večjemu spodbujanju mno-žične inventivne dejavnosti, ki je našlo svojo potrditev v števil-nih referatih, političnih parolah in raziskovalnih nalogah ter analizah. Kaj pa v praksi? Po rezultatih analize množične in-ventivne dejavnosti v bežigraj-skem združenem delu, ki jo je pred kratkim izdelal občinski komite za družbene dejavnosti, na pobudo občinske skupščine in odbora za inovacije pri občin-ski raziskovalni skupnosti, pa je množična inventivna dejavnost v praksi še slabo razvita.
Analizo so na komiteju pripravili na podlagi ankete. k so jo poslali 99 organizacijam združenega dela s področja gospodarstva m dela negospodarstva, ki deluje po go-spodarskem načelu. Med organiza-cijami združenega dela ni bilo le trgovine, gostinstva in komunalnih dejavnosti. Odgovorilo je70anketi-rancev Med vzroki za slabo razvi-tost množične inventivne dejavno-sti so analitiki izluščili tri bistvene nedorečene pravno-normativne in sistemske rešitve. slabo razvito seznanjanje z inovacijami in neu-strezno nagrajevanje. ki bi pospe-ševalo razvoj izumov. tehničmh izboljšav in koristnih predlogov. Premalo je skupinskega dela. Pred-vsem izumitelji Ijubosumno čuvajo svoje skrivnosti V industriji, kjer je množična mventivna dejavnost še najbolj razvita pa velikokrat sploh ni ugotovljen prihranek v proizvod-nji in povečan dohodek. ki so ga izboljšave prinesle. Brez samou-pravnega splošnega akta pa tudi inventivnega prispevka ni mogoče vrednotiti. saj tako določa celoZa-kon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja. Za prazen nič in zato, ker je to pač delovna dolžnost, kot mventivno dejavnost žal še mnogokje pojmu-jejo, pa nihče ni pripravljen delati. Zastonj se seveda tudi nihče ni pri-pravljen izpostavljati nevoščljivosti sodelavcev, ki so prepričani. da jim inovatorski dinar le odjeda maso denarja za osebne dohodke. Da je dobro in kakovostno delo res treba nagraditi pove tudi podatek. da v razvitih državah vsak drugi delavec predlaga na leto vsaj eno inovacijo in to ne zastonj! Ker omenjena ana-liza, ki jo bodo obravnavali tudi de-legati bežigrajske občinske skup-ščine, predlaga. najsi organizacije, kjer inventivna dejavnost še ni do-volj razvita, poiščejo pomoč kakš-ne druge organizacije, kjer množič-na inventivna dejavnost dobro te-če, smo obiskal eno med njimi.
VSE JE OOVISNO OD DIREKTORJEV
Sestavni deli delovne organizaci-je Iskra Avtomatika imajo organizi-rano posebno službo za inventivno dejavnost, poleg nje pa spodbujajo tudi množično inventivno dejav-nost - koristne predloge, organiza-cijske izboljšave, tehnične izboljša-ve in patente. Inventivna dejavnost je v obeh tozdih opredeljena s po-sebnimi oravilniki že od leta 1968.
Stanje se je močno popravilo v zad-njih petih letih in še posebej od leta 1981 naprej, ko so sprejeh poseben pravilnik o spodbujanju in vredno-tenju ustvarjalnega dela v temeljmh organizacijah združenega dela. »Pravilnik določa. da nagrajujemo inovatorje denarno in s posebnimi phznanji.« nam je povedal VASKO KORUNOVSKI, organizator mven-tivne dejavnosti. »Vsak predlagatelj koristnega predloga ali orgamza-cijske izboljšave prejme enkratno nagrado za tehmčne izboljšave in patente pa ocenimo povečan do-hodek ustvarjen z inovacijo. pred-lagatelj pa prejema denar zanje 5 ali 7 let. V Sloveniji obstaja šest načinov izračunavanja deleža, ki pripada inovatorju Pri nas uporab-Ijamo tabelo, ki jo je leta 1977 pred-lagal republiški sindikalni svet. Značilnost nagrajevanja po tem na-činu je, da prejme inovator tem manjši odstotek od povečanega dohodka z movacijo, čimvečji je denarm znesek tega povečanja. Ce na primer z neko inovacijo prihra-nimo za staromilijardodinarjev, bo dobil inovator le dva odstotka tega deleža. če bomo prihranili pol sta-rega milijona dinarjev, pa bo prejel kar 16 odstotkov tega prihranka. Takšen način nagrajevanja pa še ni dovolj stimulativen, saj ne spodbu-ja k večjim tehničnim izboljšavam in patentom. Zato si prizadevamo. da bi v bližnji prihodnosti prešli na nov način nagrajevanja Mogoče bomo vzeli za vzorec pravilnik o inventivni de)avnosti TOZD in DSSS Elkom Elektrokovine iz Man-bora, ki je bil objavljen v Gospodar-skem vestniku številka 20 letos.'. je dejal Vasko Korunovski Letos so v obeh bežigrajskih Isknnih tozdih poiskusili prvič tudi s splošnim na-
tečajem za zamisli, kako privarče- ! vati pn energiji in surovinah, ki je bil notranjega značaja. Iz obeh toz-dov so dobili kar 57 predlogov. »Skrbimo tudi za informiranje med delavci in seveda za posebna priz-nanja inovatorjem. Letos bomo ob dnevu republike podelili pnznanja sedmim inovatorjem in dvema de-lavcema, ki sta precej pnspevala k spodbujanju izboljšav in predlo-gov
Velikokrat se med delavci pojav-Ija tudi nevoščljivost. Kako je s tem v Iskri? "Pri nas delavci mso ne-voščljivi inovatorjem za dobljene nagrade. Na delavskih svetih pove-mo kolikšen prihranek smo z njiho-vimi predlogi in izboljšavami ustva-nli in vsi se trudijo, da bi se uvrstih med tiste. ki kaj novega predlagajo. Lani na primer je bil v tozdu Napra-ve za energetiko dohodek ustvar-jen \z inovacij 6.397.236 dinarjev. Od tega zneska pa smo predlagate-Ijem izplačali 152.037 dinarjev. Do-hodek v tozdu Sestavni deli je bil zaradi inovacij večji za 2.176.698 dinarjev. Od tega smo predlagate-Ijem izplačali 187.720 dinarjev. Mi-slim, da je razvoj inovacijske dejav-nosti v veliki meri odvisen od po-sluha. ki ga imajo vodilni delavci za takšne prispevke,« je zaključil po-govor Vasko Korunovski. »če vo-dilni podpirajo inventivno dejav-nost, ni ovir. da se ta ne bi razvijala. Ce pa so vodilni prepričani, da je mventivna dejavnost nekakšna službena dolžnost. kar pri nas na srečo ni primer. Ijudi pač ni mogo-če spodbuditi za večji prispevek k rezuitatom dela, kot ga določa ra-zvid del in nalog«
(Prihodnjič berite o inovatorstvu v Termiki)
VIDA PETROVČlČ