PROSVETA XX VL jê 16.00 «k» Am « rste Of postage provided for Uraéaiâkl la apisvatSkJ praatorti ■017 8. Lawndaie Ara. 10 slovenske NARODNE PODPORNE jednote i«, im. o» «u «Milita, nui-^-ü m ^^"^T^nT^T.rrrTT^nr! Chicago, 111., ¿etrtek, 8. junija (June 8), im Subscription fS.OO Yearly STEV.—NUMBER 111 liot, Aei of Pel ■, l»lt, aathoHaod 0a Juno 14. 1911. iComcntarji _ ^^Morgaakoe-Amerike omenja kažejo, ^JJ UpiUl^v v Ame- n»mi. N» Po-4»»** partnerstvo vlade 5.mi - mora4 n organizirati. Beda-Imnsnov protitrustni z *** delal ovir. Bodo, Lekcija v Združenih dr-kontrolirana. Vse nepo-¿ruibc in druzbice bodo e. Vlada bo zahtevala, rune industrijske in tran-korporacije združijo zalije sposobnosti, pomeni, da je konec des-ir konkurence med posa-in posameznimi družba-, na pragu nove dobe, v bo privatni kapital po-organiziran in producira-m\ |e toliko, kolikor mu «lila vlada. se, da je to napredek i razvoju ekonomije, prana in kontrolirana ctja potrebščin je boljše frobljene in divje-konku-produkcije, kakršne smo anes vajeni; je manj po-fiblje se v mejah pro-ui sposobnejša je. to je dobro, ampak za dene pomeni, da je rešen skrbi — negotovosti u- rika lahko dobi popolno-o industrijsko organizaci-m od države kontrolira-deloma državnega kapi-toda, dokler ne bo sle* i delavcu zajamčeno ek> z dostojnim zasluž-iko časa bo delavski vprašanje nerešeno, lade zahtevajo razne ga* rHs*ttnmer f?araiiet$etee' I •J PBiuKA za n GMIZMAME KLAVCEV Ameriška delavska federacija ae pripravlja na veliko kam panjo__ Washington, D. C. — (FP) — Od pet do deset milijonov ameriških delavcev, ki ao sedaj zunaj organiziranega delavskega gibanja, bodo lahko postali člani unij v prihodnjih dvanajstih mesecih, ako bo načrt vladne kontrole nad industrijami postal zakon. Ta načrt, ki je sedaj pred kongresom, garantira vsakemu delavcu v privatni induustrl-ji pravico do organiziranja v svoji uniji in da lahkp služi kot unijski uradnik brez strahu pred kaznijo s strani delodajalca. Izgleda, da bo prišla tista zlata doba, o kateri so veterani v delavskem gibanju sanjali, doba, ko delodajalci ne bodo mogli razbijati unij in zanikati delavcem pravice do življenja. William Green, predsednik A-meriške delavske federacije, je že sklical konferenco vseh ekse-kutivnih uradnikov narodnih in mednarodnih unij, ki so pridružene federaciji. Na tej konferenci bodo razpravljali o načrtih glede organiziranja delavcev v vseh industrijah. V svoji izjavi Green poudarja, da bo ta konferenca reprezentirala nad pet milijonov delavcev direktno in mnogo milijonov nedirektno. Po poročilu, ki ga je predložil tajnik Morrison na konvenciji federa- cije v prošlem oktobru, je fede-v neprestanem boju za takrat štela 2,632,261 čla- lUnek - toliko^časa- bof^ toda število ae je od tisteg» časa nedvomno skrčilo. 'Na detroitski konvenciji Letalec Afattern preletel Sibiriji V O maku se je nsspsl in skuša dospeti nazaj v Amsri« ko brez počitka Ontsk, Sibirija, 7. jun. — A-meriški letalec Jimmie Mattern, ki je sam na poletu okoli sveta, je danes zjutraj ob treh poletel iz Omska proti Citi. Cita je vzhodnem koncu Sibirije in 1000 milj od Omska. Mattern je v Omsku spal deset ur in dvakrat Be je dobro najedel. To ga je dobro okrepčalo in spočilo, česar je zelo potreboval. Na drugi atranl ga je ta počitek zadržal, da je zaostal deset ur za Časom, ki sta ga dosegla Post in Gatty, katera sta leta 1931 letela okoli sveta. To pa Matterna nič ne vznemirja. Rekel je, da zamudo popravi kmalu. V Citi se ustavi le toll-ko časa, da se založi z gorivom in zadnji kratek pristanek v Aziji bo imel v Kabarovsku, nakar poleti naravnost v Nome, Alaska. «I bodo potlačili prai*a-¥0 proii Morgan«! V senatu se upirajo nadaljnjemu razkrivanju prizadetih fi nančnikov privatnih bankah» za pe- delnic in zadolžnk na . ampnk zahtev za srn* «talne uposlenosti za de-'slišimo iz vrst raznih terjev, ki so drugače zevi Ta problem še vedno tojo — Bogu in usmilje-*v • • * iva glede Morganove dinastije je razkrila zanimivega, eno naj-jiih pa je dejstvo, da »v zavod kontrolira eno ameriškega narodnega ra. Hiov finančni zavod sam "vreden" okrog 53 ml* tolarjev. To je že nekaj j je depresija še vedno tU, »«piošnem je to komaj i vsega ameriškega bo* Drug* številke pa dobi-"Poštevamo dejstvo, da *>va firma kontrolira go-■k in finančne ustenove k. Weznice, elektrarne, družbe itd. — ki «>o akupaj 53 milijard to je tisočkrat ve;: * Mor j(. imÄ Morgagni Te milijarde po-•*» Mrtino ameriškega toga*tva ima sicer dvajset par-»mpak ti partnerji so kl kimajo Morganu. * tow, car in dikUtor. p*, Morgan, kontrolira ¿««•riškega bogastva 1 ^ ni i,H,, «ram po-"enatnim <»dsekom, največje ekonom-* P^uje vladi dohod-davka! solucija, da federacija takoj po-1 d vzame kampanjo za organiziranje delavcev v avtomobilski industriji, toda neunijeke sile s Fordom in General Motors Co. na čelu so federaciji prekrižali načrte. Kampanja se je izjalovila na celi črti. j Na konvenciji v Torontu so delegatje navdušeno podprli kampanjo za organiziranje delavcev v tekstilni in drugih ne-unijskih industrijah na jugu. Ta kampanja je izzvala serijo stsvk, toda pobojniki v službi magnetov, sovražna sodišča in gover-nerji ter Hooverjeva administracija so končno ubili odpornost delsvcev. Situacija je danes povsem drugačna, kajti vlada namerava podpreti delavce v boju za njihove pravice do organiziranja in kolektivnega pogajanja. Ako bo načrt adminiatracije postal zakon, tedaj bo voditeljem organi ziranega delavca dana prilika, da pokažejo avoje zmožnoati pri u-nijonizirsnju delavcev. Akcljs učiteljske federscije ' Kan Fraacisee Ssn Frsnciaco, Cal. — Tukaj šnja učiteljska federacija je soglasno zaključila, da ne bo še noben član te federacije v Chl-cago na svetovno ra9stavo, ako Chicago ne bo plačalo zaostale plače učiteljem in učiteljicam. ~ sklepu je bil obveščen glavni stan Ameriške učiteljic federacije. Ponesrečen ste«tat as Protestni shod r«l. — Policija »je, katere dHavake radi proti impe ■ vojnam. Več oseb »V*» ranjenih, vodi » N*ija aretirala. ^nja »krma pr*. C "'ndikalitmu in ** je zavze-■fc/^^nka Unije cnant ivobodščint Washington, D. C. — Znamenja kafejo, da so na delu mogočne sile, ki bi rade ustavile preiskavo proti Morganu in njegovim partnerjem. Senatni bančni odsek se je 5. t. m. uprl objavi glede nadaljnjih delniških transakcij, ki bi pokazale, da je več Morganovih partnerjev manipuliralo svoje delniško »M tje na ta nHHn, da niao pla^ rr Ferdinand Pecora, ki vodi preiskavo In kateri je doslej objavil vse številke in imena pro-minentnih oaeb pa Morganovi "prednostni listi", je dobil navodilo od bančnega odseka v ae* natu, da mora počakati z nadaljnjo objavo. Odsek je z desetimi proti dvema glasovoms zaključil, da se preiskava odloži. Na drugi strani pa je močan pritisk na odaek, da se mors preiskava proti Morganu nada-ljevatl brez vaakega oviranja. Ta pritisk mords doseže, da se tajne sile, ki delujejo za potlačen^ preiskave, prejkone umaknejo. Protesti proti odslovltvl učitelja New York. — Nsd 300 učiteljev in učiteljic se je zsvsslo zs I. B. Blumberga, učitelja v javni šoli, ko je šolski odbor naznanil, da ga bo odslovil, ker se je kot nsčelnik učiteljskegs ko-miteja boril proti redukciji plač Učitelji so na vali II na urad šol skega odbora, nakar je načelnik odbora Ryan pozval policijo, da razprši demonstrante. To se je sicer zgodilo, toda prej so učitelji dobili zagotovilo, da bo ostsl Blumberg še nsdslje v sluibl. u ZA OPROSTI TE* MOONEYJA SE NAIALJUJE Mooney je v svet akcije skllcsl konferenco v New Yorku in pesval delavska organizacije, naj pošljejo sto je reprezen tan te New York. — (FP) — Tom Mooney je bil sioer priznan zs nekrivegs na obravnavi v San Frsnciscu, ker ni hotel diatrikt-ni državni pravdnik predložiti e-vidence proti Mooney ju, o kateri je vedel, da je pomankljiva, toda Mooney se je moral vseeno vvnlti v zapor, kjer bo ostal do smrti, ako ne bo delavstvo odločne protestiralo in zahtevalo o-prostitev. Znano je, da Mooney nič več ne zaupa sodiščem ln governer-jem. Šestnajstletni zapor je utrdil njegovo nezaupanje in on se sedaj zanaša samo na vpliv Jšv-nega mnenja, da mu iivojuje svabodo. To mnenje širi Mooney-jev svet akcije, ki je bil nedav-qp organiziran in čigar glavni sta« je v New Yorku. ('od vodstvom tega sveta so podvzetl koraki za organiziranje krajevnih postojank, ki 4*J bi sodelovale v boju za o-prpstltev Mooneyja. Svetu načelu je Charles Blome, podpredsednik mednarodne unije livar-jef, tajništvo pa frorljo Robert M^nor, Roger N. Baldwin, J. B. Matthews in Frank L. Palmer. Ta svet je sklical Mooneyjevo otvorl 19. joni-Vse delavske Zakon federalnih posredovalnic Wagnerjev načrt podpissn predsedniku P« Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je 6. junija podpisal Wagnerjev zakon fe-derslnih posredovalnic sa upoštevanje delavcev. Zakon je pravomočen takoj. Novi sistem posredovalnic nadomesti starega, ki je bil v veljavi zadnjih 16 let. Po novem sistemu bo department sa delo kontroliral posredovalnice, ki bodo sodelovale z državnimi uradi te vrsta. Služba posredovalnic sa prosilce dela bo brezplačna; stroške bo trpela federalna vlada, ki bo pomagala financirati tudi državne poaredo-valnice. V ta namen bodo imele federalne poeredovalnice poldrugi milijon dolarjev na razpolago prvo leto, nato pa štiri milijone vaako leto. Atene, 7. jun. — Sinoči je ne ki napadalec streljal na Venlze-loaa, večkratnega premlerja Gr ške, ko se je peljal z ženo v svtu iz Aten v Kiphissljo. Venizelos je ostsl nersnjen, tods njegove žens in šofer sts bila lshko ranjene. _ Zmaga organiziranega delavstvs Denver, Colo. — Tukajšnje organizirano delavstvo Je Izvo-jevalo veliko zmago, ko je bil smendment sa odpravo zakona o minimalni mesdi zs mestne nameščence poražen f večino 13,999 glasov. bila povabljene reprezentante je so btit'flpre- jetl načrti glede agresivne kampanje, da se pridobi sa sodelovanje vse delavske organizacije, poleg tega pa je bil razposlan apel za zbiranje prispevkov, ki se bodo rabili sa nadaljevanje boja za oprostitev Mooneyja, čigar nedoltnost je bila po sodišču v 8an Franciscu formalno priznana. Nazaosaa vroiina Rekorden dvig temperature čas 99 stopiaj Chicago. — Soparna vročina, tipično čikaška, ki traja ts več dni, Je zaznamovala rekord za prve dni junija. V torek se Ja temperatura dvignila na 92 stopinj, kar Je najvišja točka M zapiskih čifeaškege vremenskega biroja za ta dan. Po Južno-srednjem za padu Je bilo šs huj še; v nekaterih krajih Je živo srebro prekoračilo 100 stopinj V Lincolnu, Neb., je termometer kazal 107 stopinj. Silna sopsrks js pognels ns atotisošs Cikašanov v kopališča Ns tsj stopnji vročine js ns-vadno mnogo mrtvih, toda čika-Iko časopisje to pot — molči o ladlaaa Ml glasovala ur aH araklklalll P« OH pVIMH|l Pred par Isti «s najsuhsjša država ss js IzrekU 2 proti 1 ss preklic Indlanapells, lad. — Drftava Indiana, ki ss Js šs prsd par eti štela med najsuhejše drfta-ve in kjer je Kukluksklsn diktiral suhaško In drugo hipolgrlt-ako politiko, js v torek odgls ■ovala dva proti enemu za preklic 18. amendmenta. Indiana je že deaeta država, ki je rati-2L amendment, kateri Indiana ja volila e vsakem okraju enega delegata, skupaj 329 delegatov. Od teh ja bUa Izvoljenih. ^V^gfnlr" na m kri lisCT; lVK~g)ašo? zadostuje za preklic. Kolikor Je doslej znsno, so suhačl izvolili 76 ds-egstov. Zmags mokrih v Indisnl js silen udsrsc za suhačs, ki ao do zsdnjegs momenta šteli to državo za tvojo. Metodlstovskl škof Cannon, vodja suhsšklh sli Združenih držsvah, Js reksl, da zmags prohlbicija v Indisnl js pol zmage po vaej Ameriki. In zdaj takšno razočaranja! Ratifikacijska konvencija v Indisnl ae vrši 99. Junija. Druge države, ki volijo U mesec dslegsts za ratifikacijiko konvencijo, so: Californla, fows, West Virginia In Massschuastts. RUSIJA BO POVEČALA PtOlUKCI-JO PREMOGA Pomanjkanje Iskušenih radarjev odgovorno, da al premogovne Industrija deesgls določene kvote Moskvs. — (FP) — Položaj premogovne industrije vzbuja .pozornost uradnih krogov Sovjetske unije. V zadnjih dveh letih Je produkcija premoga stalno padala valic mehanizaciji premogovnikov. Premogovna polja v bližini Moskve so lansko leto produd-rala ssmo 2,360,000 ton premoga, nad milijon ton pod določeno kvoto. Vladni program predvl-duje za letos produkcijo 4,000,-000 ton na teh poljih, a je dosega tega cilja dvomljiva. Vlada Je ugotovila, da so biroji premogovnega trusta natrpani s inženirji, od katerih večina nima stikQV a produkcijo premoga. To Je eden vzrok aa padec produkcije. Drugi je pomanjkanje Izkušenih rudarjev. Novinci, katere vlada pošilja na premogovna polja, nimajo potrebnih izkušenj za obratovanjs rudniških strojev In so Jih še veliko pokvarili. Rudniške šole pohaja mnogo ljudi, a vzelo bo preoej časa, da poatanejo ti ljudje praktični rudarji. Nedavna odredba, ki jo Je izdal Svet ljudakih komlaarjev, Je naperjena proti obstoječim po» mankljlvostlm v obratovanju premogovnikov. Vlada bo posla» la večino inženirjev v premogovnike in akušala napraviti delo v rovih bn(J privlačno In s tam povečati ppoiukcljo premoga, od katere v vsilil meri zavisi učinkovito obratovanje drugih industrij. Perklne odredila prslsksvo e nizkih plačah Washington. — Dslavska taj nice Frances Perkins je odredile preiskavo o delovnih rszmsrsh ln plačah v krojaški Industriji za srajce, kjer Je izkoriščanje doseglo vrhunec. Preiskavo bodo vodili biroj sa delavsko statisti ko, ženski biroj ln otroški biro, delsvskegs depsrtments. žrtvah. Nsjbrž ae boji, da bi taka poročila Škodovsls svetov nI razstavi , , . Hktatar HIHor oa Ja aMo* aH Ugi narodov Vrnil be Šlsskim Judom vse stara pravice. Fsšlstl so krilil manjšinske pakte 2eneva, 7. jun. — Nemški de-sgat Friedrlch von Keller Js včeraj Informiral svet Lige narodov, da nsmšks vlada zagotovi Židom v Gornji filszij! vss stsrs prsvlce, ki so jih imeli pred ns-stopom Hltlerjevegs režima. 2ldje so se pritožili ns Ligo narodov, da so nemški fsšlstl s svojimi progonl ln persekucljs-ml prelomili pogodb«» nsrodnost-nlh msnjšin, v ksteri Jim Nem-čijs jsmči vse pravice. Ta pogodba se tiče predvsem poljske manjšjne v Gornji ftlesljl. Svet Lige narodov je pred nekaj dnevi obvestil nemškega delegata, da Je bila omanjens pogodba rsa kršena, kajti polj-ski žldje pripadajo manjšini. Pristal je ae zvišanje pskojatse vojaškim vstoraaem Weehlngtoe, D. C. — Prsd ssdnik Roosevslt ss js udal u-pornlm demokrstom v kongresu in privolil, ds ss pokojnlns vojsšklh veteranov svišsjo za 60 do 90 milijonov doisrjsv letno. Ko je Roosavelt prsd vsč tedni znižal pokojnino In drugs podpore bivšim vojskom. je povzročil veliko nezadovoljnost e veteranskih organIsesljsh. ki ,so začeta močno pritiskati na kongres. Rooeeveltov kompromis mords ubtsži opozicijo, ki as js zadnje čase pojavila v kongresu. Zvišanj« dajatev veteranom pomeni, da bodo stalno pohabljeni veterani prejemali 990 namesto |20 mesečno. ____ PROSVETA thk pni.kíhtkjflfent oi.ahii-o m lastmiha bum*m« »ABODNK KOUrOKK! ilDNOTI Or«.. »d bf tfc* S«-— - . ^„j («Mr Maršali.*: ra Urubw 4 HU »a (Isvm Cbl-L Kanado M •• M Win, •• - Ma |1 M »a M" ¡ " CU—■ CU*ro r M «a ralo UU». M » » H ■ rataaf far tka UaiUd «UUa (•aaavt Chka^l and Cm4m M N pm M«, rhteaco and erativc lige, ki se je tukaj vršila prošli teden, je bilo zastopanih 40 konsumnlh zadrug. Te zadruge imajo 10,000 člunov. Lansko let» so imele prometa blizu štiri milijone. Polovica teh zadrug je v državi Massachusetts. Mad največjimi zadrugami v tej distriktni organizaciji je Cooperative Cafeteria v New Yor-ku. Obratuje devet restavracij in imu nad štiri tisoč člunov. Tajnik zadružne lige 7.u vzhodne države je |>oročal o napredku zadružnega gibanja kljub krizi. Najbolj značilna pa je stabilnost zadrug, med katerimi je pro|>or čno manj polomov kot med privatnim biznisom. Druga močna organizacij» v tej ligi Je stanovanjaku zadrug» v New Yorku, ki ima v svojih apartment ill sedem tisoč družin — vsi zadrugarji. Stanovanja so modern» in veliko cenejša kot v privatnih apartmentih. To zadrugo je ustanovila krojaška unija Amalgamated Clothing Workers in so njeni člani večinoma člani unije. Glasovi iz na idbin 2LÍL v»tä m i Zanimive ■ ■ -krajev Fordova policij« razpršila demonstrante Det mit. Mich. — Pohtsl brez portelnih delavcev — okrog 3000 p« številu — v Dearborn, kjer ao glavne Fordove avtne tovarne, ne je končal v torek ajutraj s tein. da m» zadnji pohodniki. ki m» Šotori II če« noč na moji Dearborna, odšli nazaj v De-trtnt. Fordova policija jih ni pu-Ntila v bližino tovarn, nakar ao ae razpršili. Pohod ao vodili komunisti. Ixdrlmalei rokavic lacuMtl delo Marlnette, Wia. — Večj* št«, vilo delavcev v tukajšnji tovarni za rokavica Je izgubilo službo, ko je kompantja |MMtavila nova atroje. Dela, ki Je prej trajalo tri tedne, opravi sedaj atroj v treh urah. Pogled v sodobnost Nanticoke, Pa. — Ljudje ae zelo radi postavljajo, kaj ao bili in kdo so njihovi predniki. To ae navadno dogaja v ozračju vin-nkih duhov. Takega junaštva je vedno več kot preveč. Kakor hitro pa mine vinska vročica, zgine tudi tako junaštvo. To Je lahko skusil že sleherni, ne sarpo jaz, ki mi je danes (t. junija) 50 let. Misli hite nazaj v otroško in mladeniško dobo. Kako hitro je vse poteklo! V pol stoletju Živ-vljenja človek skusi marsikaj trpkega in slabega, več kot dobrega. Trpljenje — za koga? Najtežje pa fc to, ko človek apo-zna vse zmede človeške družbe in mora živeti v razmerah, ki ao krivične in nepotrebne. Morda bo kdo rekel, da zakaj se ne skuša prebuditi onih, ki še spijo. To je pač lahko izgovoriti, težko pa je izvršiti. Lagje je pretopiti katerokoli kovino kot človeško mišljenje — človeško pamet. Velika večina ljudstva gre po stopinjah svojih prednikov: kar je oče mene učil, tako bom jaz učil moje otroke. To je vzrok, da je danes med nami še toliko gorja, ker se delavska masa noče zavesti, da je v njenih rokah rešitev iz mizerije. Končno pa ni čudo, kajti ves sistem Je urejen tako, da se zastruplja ljudske možgane z raznimi sredstvi, katera držijo kot jeklo. Imamo cerkve in pridigarje, lažno Časopisje in knjige, šole in radio. Vae to služi vladajočemu razredu, ki je v manjšini, da potom njih drži v temi ljudske množice, ki so v veliki večini. Učili so nas, naj spoštujemo naše predpostavljene. To ae lepo sliši in vera bazira na tej zmotni postavki. Do 80% ljudi še verjame v posmrtno združenje duše s telesom. Zato je Še vedno toliko gorja pri večini, mala peščica ljudi pa poseduje vse bogastvo in diktira večini. Mnogi so mnenja, da socializem zato tako počasi napreduje, ker ae vmešava v verske dogme. Resnica pa je, da socializem hitro napreduje, če pomislimo, da j« socialistično gibanj« ataro šele dobrih petdeset let. Bolj hitro ae je razvilo in zajelo delavake mase po vsem svetu kot katerokoli drugo mednarodno gibanje. Saj je vzelo 300 let, da je krščanstvo prišlo k sapi. Lahko pa rečem, če bi socializem imel mak» več strožje discipline, da ae n« bi danes nad njim maščeval fašizem s tako grobim in tiranskim načinom. Kar se danes dogaja v nekaterih diktatorskih državah je pravi barbarizem. Brutalnost vlada in sila. Skrajni čas je, da ae delavske mase prebude po vsem svetu in da ugonobijo sedanji aiatem, ki se je sicer pričel močno rušiti, kljub temu pa v tem avojem zadnjem štadiju biča ljudstvo vse križem, kot v zadnjih agonijah predno k repne. In baš v tej dobi ljudstva trpijo največ. Ponavljajo se reprlsalije in trpinčenja. Poslužijo se vseh sredstev v smrtnem boju za avojo kožo. Toda vse ne bo nič pomagalo. Narava sama je obsodila aedanji sistem v pogin. Tak je zakon naravnega razvoja, zakon razrednega boja. Danes Je ljudstvo prepuščeno samo sebi. Dela vae avoje življenje — za druge. Ustvarja In gn ra, na stara leta pa nlmn ničesar, niti toliko, da bi ae za silo preživelo. Treba j«, da si delavstvo izvojuje starostno pokojnino in brezposelnost no podporo od države. To bo korak naprej — korak, ki J« neobhodno potreben ta vse. Do Ugft mora priti, kajti to bo edini tahod ia sedanje miserij«, da m socialno zavaruj« delavce. Jemlje pa naj se Um, kj«r j« — pri bogatih, ki so obogateli m. račun delavcev. Ilenrik c« v tukajšnjem okrožju, atno Slovenci tudi smo ustregli in smo sejo prestavili. Slovenski delavski dom In pa pevska društva ao uradno zasto pana. Val člani, ki ae želijo peljati v paradi v City park, naj bodo pred Hrvatskim domom ob 9. dopoldne. Tam Nato na razpolago avtomobili. Popoldne bo na-htopilo na programu tudi pevako društvo, ki bo zapelo lepe «k>v*n ske peacnf. (Pevci morajo M ti na mestu ob 2. popoldne). Toliko V pojasnilo. Vae natančna podatke dobite v Slovenskem lomu.—Cha Skupni piknik Weat Allia, Wi«. — Naša dva soe. kluba, slovenaki In angleški, vedno delujeta skupno v vo»nih kampanjah in na polju. Imata prosvetno lo — educational center — kjer se vršijo poučni tečaji, govori itd. To j« na 81. in Lapham cesti v Concord dvorani. Občinstvo in simpatičarje ae vabi, da ae udeležujejo teh predavanj. Vato-pnina prosta. Dne 11. junija bodo vsi klubi soc. stranke v Weat Al lisu priredili skupni piknik. Eventualen dobiček je namenjen kritju atro-škov gori omenjenih avrh. Piknik se vrši v Gebajevem parku, So. 90th in West Greenfield ave. Vstopnina na piknik prosta. Pivo se bo točilo po 5c vrček. Govori, prvovrstna godba in vaakovrst-ne igre, nekaj izrednega za našo naselbino. Zatoraj se vabi cenjeno občinstvo na omenjeni piknik dne 11. junija v Gebajevem parku. Pripravi jahti odbor. Dva piknika h Barberton, O. — Kraški klub priredi piknik na 11. junija na Moharjevl farmi. Vabljeni ste vsi Iz Barbertona in okolice. Poleg dobre zabave in dobrega prigrizka bo tudi šaljiva pbftta. Kažipot: Woster road, W. Barberton, do Johnston's corners. Prva farma od tam na levo v>b Woster road J« Moharjeva farma. Ob cesti bo znamenje, da bo vsakdo vedel za pravi prostor. Pikniški prostor je samo pol milje hoda ia Barbertonaj Na 18. Junija priredi svoj piknik pevski žbor Dom iz K6n-mora, O., v Hapacon Gardnu. Barbertončanje, čas je, da tem pevcem vrnemo njihov pos«t. Oni nam vedno pomagajo na naših prireditvah. Odzovimo se po naših močeh in jim pomagajmo. Kraševka. VahHn In Farrai, Pa. — Nnanaojam vaem članom društva Slovenec ŠL 262 8NPJ. da j« prsata v ljen| društvena aeja na trot Jo nedeljo, to J« 18. junija ob 9:210 do-I m »M ne. Oni, ki plačujejo 11 vo aaeament pred sejo, ppoaim. da upoštevajo to, da naaaato dru ge nedelje iw.poldn« pridejo tretjo nedeljo v " pojasniti, sum pletena vanje? ^ M P^d leti obtožen L nekega tihotapca, ki». ^e leti po Prepadu. Denar mu i pan. Takrat je bil Mah kazni, ker ni bilo Pred leti je dogodil umor v okolici Trtičt ' dvojni umor v Draži kaj zveze med temi obema Malijema? p iskuje. Pokojnica zavartn v Ameriki? Med raznimi nagibi ki a privedli Malija do um« njajo tudi možnost, da Amalija zavarovana pri podporni jednoti v Amalija kaitor mudila nekaj let v Ar krat je bila Se neon Je pisala Anžlovar. Po najbrž že vprašala podporne organizacij« riki, ali je bila Anžlovark zavarovana. Aretirana Andrejevi Marija Golmarjeva ni vedela za zločin. Al pa pravi, da je bila Andrejevi nameri, in hotel Andrej poročiti, tro se znebi žene. iskava bo ugotovila tudi I Ves« iz Se spremembe ian Tržaška prefekturi spremenila celo vrsto 1 priimkov. Kavčič je podil Kofol — Cofolli, Obrrao berti, Prinčič - Preuči« bec — Rebelli, Cuk -Terčelj — Tercelli, UlM Urdini, Velikonja - Velk Vidmar — Vidari, Ko Comari, Kuret — Coretti, ros — Pettirosno, Zuljan-liani. Večina imen je ii & okolice. 7 milijonov za poitaMJ V nekem ljubljanskem I ku beremo tole poročilo o lijančevalni organizaciji Redenta": Znano poitij valno društvo "Italia Rd ki vzdržuje otroSke vrte lijski krajini in na Ju roiskem, je priobčilo pord ga vsako leto sestavi či odposlanec Tosti di Ti ta in ga predloži vrhov« viteljici društva voji Aosta. Podatki glede ttr število otroških vrte«? polni še zs leto 1931, vsebuje poročilo, ki ofcs tiskanih strani, tudi H delovanju posameznih ki v prvi vrati aam« nar, tudi za leto 1932. ti je treba, da so otr* "zasebni" in da i« delo, ki ga ie vrli snovna šola ter izven teljstvo, ki gs plsčui«1 kmet. Leta 1981 j« N* vzdrževala skupno vrtcev, katere Je 423 otrok, nadalje 10 ako ročno obrt, U valo 466 učenk; :J šole z 290 učeiKK 1« koi s 131 postaj, ki jih J* ¿¡¡p 299 ljudi; ni J uil** je poleg tega dru«" lo 242 kmetijskih tecajeH učenci In «00 večer»» 7 gospodinjstvu, kij*' valo 140,612 rfg» 4klh vrtcih K ^ 1 milijon 1« kosil v IJ-MA ** denta nad 7 mil^ § da tega denarja"^ m«d Ijn« «O ga povečini oair svetno S kazalo društv» Je nakazal P0*1^ IHMJone lir lahkolo mr-krajia. ki * J* proglasili m i i m* g JUNIJA. Ha zapisnik nksete rbdne konvencije avsnoke narodne podporne jednote , Javnem stsnu SNPJ o« 22. maja do 3. junija 193» (Ntdaljemnjn 11. aeje.) Oberžan govori v smislu odsekovega priporočila ter tu xbornica odobri to priporočilo, -¿v sklep soglssno odobren. t rnšek zahteva posmrtnino po svojem umrlem možu ! L članu dr. št. 7. Omenjeni je postal pasiven član ^ol i 1982 ter umrl 23. novembra istega leta. Jera Turn-1011 $'M3 m pogrebne stroške. Ker se na podlagi seds-Lrtelačuje za umrlimi pasivnimi člani samo pogrebne je odsek sklenil, da se prošnje ne vpošteva. Soglasno odo- Luketič ima pritožbo, ker se mu ni pritnale detegatskih Odsek želi, da se stvar odda poverilnemu odaeku. Odo- uva s Mary Šlosar, članice dr. št. 216, ki se pritožuje za-bol. podpore. Odsek predlaga, da se aadeva iaroči mm odseku v rešitev. Odobreno. 4tvo št. 270 prosi, da bi se izplačala posmrtnina bi m Albertom Potokarjem ali vsaj račun pogrebnih stroš-ajeni ¿lan je bil črtan v januarju i. 1930 in Obit 0. marca Odsek ae glede te zadeve ni moger zedlniti, zato pri-¡d zbornico dvoje predlogov: idloK večine, da se prošnje ne vpošteva. dloji manjšine, da se plača fl50 za pogrebne stroške, »trich predlaga, da se sprejme predlog veČine. Iratkovirh predlaga, naj se sprejme predlog manjšine, pt dr. št. 98 zagovarja predlog br. Bratkovicha. Hna odloči v prilog predlog» manjšine, on Gantar od dr. št. 120 Želi, da se mu izplača popotna Od-Gl. odbor je njegovo prošnjo na podlagi prav« odklonit, ¿poroča, naj se gl. upravni odsek pogodi s omenjenim čia-odpravnino. Odobreno. inja Filipa Katiča od dr. št. 543 zaradi odklonjene opera^ dikodnine. Ker omenjena operacija ni omenjena v prar ileg tega pa prošnja ni pravilno potrjena od društvenega iredlagamo, da se prošnji ne ugodi. Odobreno. Laknar od dr. 8t. 215 želi, da se mu izplača operacijska Ker je zadevo že rešil gl. upravni odsek» predlaga-položi na mizo. Odobreno. Itvo št. 727 prosi, da bi mu jednota {«brisala dolg, ki ga bivši br. Schwer. Ker je zadeva ie nadeta od gl. Upravne-predlagamo, naj se prepusti istemu v rešitev. Odo- V f .1 ... f d »*:,»' • M» -1 Petra Coliča od dr. št. 483 zaradi odklonjene bol. pod->r pa se ni posluiil jednotinih instanc, kot predvidevajo predlagamo, da se priziv ne vpošteva. Odobreno. Inja skupnih čikaških društev, da se jim dovoli bretplačno za konvenčne prireditve. Predlagano, da se prošnji ugo-breno. eva Terezije Šikovšek, Članice društva št. 118, ki prosi, o ponovno sprejelo v bolniški razred. Na podlagi podatkov smo sklenili, da jo priporočimo v zopetnl sprejem ojem, da se da zdravniško preiskati in povrne zaostali Odobreno. reeolaetje t ina i» u, Poročilo odseka »lip poroča: torije bratov Franka Barbiča od dr. št. 5«, br. Franka od dr. št. 63 ter resolucijo dr. št. 88 smo Igročlli odboru h a pripombo, naj Jih vpošteva. Siucijo delegata John Rimaea od št. 711, ki se tiče sem- icenjevalcev smo vrnili, ker je konvencija sklenila» da se fonojuje na posestva članov. luciji društva št. 313 in delegata Mika Kruit» (198) kupa in naseljevanja naših članov na farme smo po mei-ioitevali v resoluciji o jednotini farmi, ki je bila po sklepu j« izročena odseku za ustanove in publikacije, »točijo delegata Franka Vratarlcka proti sodelovanju miki današnjega jugoslovanskega režima smo npbštevali 'i resolucije o Jugoslaviji in SNPJ, katero je konvencija a. . i,..- •• ..» 4 točijo dr. št. 204, da bi jednota poslala delegacijo t sov- J«ijo, da bi dognala resnično ekonomsko stanje in rastra proletariata smo odklonili, titan je resolucije Mooney In BtMinga: redna konvencija 8NPJ, sborujoča v Chicagu v maju da je bilo že dovolj jasno dokasano is nepristran-«i lx delavstvu nasprotnih virov, da sta bila Tom Moo-^»rren Billing«, delavska voditelja v San Franciacu, po »jena in Mianjena v ječo, v kateri trohnita že aedem-Smatramo, da sU Mooney in Billinfs žrtvi Justične "mi njunih medvojnih aktivnosti v prid delavskemu »v »kodo vojnim profitarjem v Californiji. Zato se pri-■vsem onim delavskim organisacijamf ki zahtevfjo Jno "PUHtitev Mooneyja in Billingsa is sapora, da se jima »Poprav. siina krivica, ki jima je bila storjena. 'Xn<>. da se prevod te resolucije pošlje governerju drfa- Br. Otip pojasni, da je bila v tej resoluciji vpoitevana reaolu-cija delegata Alb. Trohe. Sprejeta bret ugovora. PrekHc reeoluelje e Ljudskem glasu: Z ozirom na dejstte, da j« deseta redaa konvencija SN^J, zborujoča v Chicagu v maju 1931, sprejela tbčke v pravMi, v $le-nu o jednotinih publikacijah, ki krijejo jedro resoluciji« o Ljudskem glasu v Prosveti, sprejete *a deveti redhi konvenciji SNPJ, je omenjena resolucija o Ljudskem glasu s tem preklicana Ih U preklic stopi v veljavo 1. julija 1983. Sprejeta brez ugovora. Resolucija o obnovitvi starti posojil: Ker se je deseta redna konvencija SttPJ IsrektS JVk-otl nadaljnjemu poeo je vanju članom na njl!l poientva Ih »¿r gospodarski odsek ne b! smel v smisla tega sklepa obnoviti posojil članom, ki že imajo posojila o« SNPJ in katera potečejo v dveh do netih letih, deseta redna konvencija SNPJ takljotf, da sme gospodarski odsek obnoviti vsa dotična posojila, ako vrednost posestva ni toliko padla, da bi ogreftala varnost posojila. Sprejeta iT veliko večino. Del. Vratarieh zahteva pojasnila glede odseku izročene resolucije, da se pešlje delegacija V sov. Rasfjo. 4 Br. OUp odgovarja, da Spričo sedanjih farmer ni govora o tem in da bi ne bilo od tega nobenih koristi sa SifPJ. Predlagano; da ae poročiloodseha ki resolucije Sprejme. 5 - Br. Vratarieh sagovarja svojo odklenjeno resotucijo—zahteva, da se jo sprejme. ... ^ «v •< Br. predsednik pojasnjuj«, da he more vpoštevatl tega predloga, dokler sbornica ne sprejme kil zavrže tozadevnega priporočila odseka sa resolucij«» i Delegat dr. št. 284 nasprotuje »hlevi br. VMtarfeha, «a«, da je bres koristi in da bi lahko pevftročila ta resolucija spore v društvih. Delegat dr. št 711 meni, da bi bik» «mastna sprejeti resolucijo. »• •'«^jil'..^ * jr*5 Delegat C. Ew Zarniek predlaga, da ae odokri pomčHo odseka za resolucij«. Meni, da je dovolj, ker nmblHil enkrat ohtoleni, da smo komunisti. To bi nam prinsOfo le novih nepriltk. ' Br. Br«tk»vfch ie «udi, da po toliko letih naprarljmim vtis, kakor da sploh nM ne vemo o sovjetski Rusiji, fteaofueija m tni vidi neumestna in bt moghs Mti predložena kvečjemu J.B.F. Z njo bi bile seveda astreKmo nekaterim, vsem pa gotovo ne. H 8. ZakevAek pfavi, da ni proti sov. Rusiji, spominja pa se Ae, kakšna rabuka j« bila tukaj, ko je prišel na konv«ncijo federalni zastopnik. Bi». TeriMi pa meni, d« pošljemo delegacijo v Ruaijo, potem jo pošljimo še t Macedonijo. 0% pojasnjuje odaekovO stališ«*. SiecH glasovanje, ki odloči s veliko večino, d« ss odsekovo poročilo sprejme. Delegat VrataTMi omeni resolucijo o jugoslovanakem dnevu, ki je bila odklonjena Omenja potrebo, da gremo na rekord, da smo proti vmešavanju SNPJ v tfckAae zadev«. ■ Br. Olftp pojasni, da je v resoluciji o Jugoslaviji določba, ki pokriva vse to. Gk upravnemu odseka se očita, da ne bi smel imeti avoj«g» sastopnika v dotičnem odboru. Br. Oodlna izjavi, da ga je gl. upravni odask pooblastil, da ga tastopa na sejah splošnega rasstavnega odbora in za Jugoslovanski odbor M da od tega nMftn* škode, temveč koristi, kajti tem smo dosegli, da lahko Mimo 1000 vstopnic sa svetovno razstavo po 2fic, poleg tega pa ugotovi, da dela br. Vratarieh samo zgago. ' " 1 Delegat C. E. Zarniefc zahteva, naj se t« resolucije pusti, dokler jih odsek ne reši in naj nikar ne šavUUfuJemo konvencijo. ■"Delegat dr. št. M oposarj« zbornico, da je stvar s dnevnega !reda, ker je tosadevna resolaelja še sprejeta. Delegat Vratarieh predlaga, naj se Sastopnika v razstavnem odboru odpokliče. ' Zbornica spnejme poročilo odseka ta resolucij« glede Vfata-' richeve resolucije. Delegat dr. «t. H meni da irfta ¿«1* Kadet« svoje poseftno ozadje In da se ti ljudje (Vrataricheve vTste^ trudijo dlskfodltl-rati gl. upravni odsek. Delegat dr. št. 286 pravi, da gl. odborniki preveč govor« "se stresajo in tdncajo." 1 Br. Oven Javi. da je odfttk sa pregledovanje poslovanja gl. odbornikov pripravljen poročati» ■ Odsekov i člani so: br. Cvetkovich tajnik, br. Otefl »radi«d-nik, Schnider, Krults in Oram odborniki. Delegat dr. «t» 304 sahtsv» besedo ter IsJlft, d« vidi, dtf vsi delegati preveč zavlačujejo delo konvencij«, «ato predlaga, da as snlša delegatske dnevnlee sa M*. Br. predsednik izjavi» da j« predlog g dnevnega reda. - •¡«»is je soglasno sprejeta. Hrottborakl zamorci: 1, r"('na konvencija SNPJ, zborujoča v Chicagu v maju h/, na smrt obsojeni črnski fantje iz Scottaboroja J? mržnje, ki w» na amerUkem jugu navadno Izraža rjuatiei ali v divjaških obsodbah, ki Izvirajo l! tega lin-«titim.nia. Zato zahtevamo, da se tem črncem dovoli »n pravična obravnava. P80 da prevod te resolucije pošlj« governerju države ■ iP*>jeta. '|Ja HNPJ |„ rudarJ|. A k',t,vencii» »NPJ, zborujoča v Chicagu v maju ineTii 1 "r>r,4nil,rMi rudarji v državi Ilflnoi» preživlja-lk 'h ••»»'^ne ekonomske k rine še svojo posebno ^ «s je Miko bolj tragična, ker so orgsntsirsai rudsrji •U hHrrmi Pomote savojevani tudi med seboj, »r ¿T' *onvtncija SNPJ se dalje zaveda, d» je boj I. n"k , r,,lk«ionarno vodstvo aUre rudarske unije a, ^ lo ,,riln*tl rudarjem, da bi si prosto ki na de-J j» vol.li nvojo „pravo |n uredi H svoje unljake po-r, ¿!*rnt> ^eo je izzvalo v nekaterih okrajih lili-aw ' ^Mkšml da je bilo več naprednih rudarjev r^*" r*'u« nih. onim rudarjem, ki so a« «pHI vod-^ n organizirali v Progrealvni radarski nnijl, Kallm^,l,no ^Pov. Napredni rudsrji sa Mil In hriaenle« SNPJ, zaU Je naše moralea dol ^ » ajftovi atranl, kadarkoli in kjerkoli se podajo Zadeva dr. št. 818, Detraft, Mick. Odsek j« zaslišal delegata Troho od omenjenega društva, oeti gospodarski odsek, gl. tajnika br. Vidra in br. Benedfcta ter dognal, da br, gl. prsdasdnik In gl. tajnik nista vedela, da Sb se trši« pogajanja med gospodarskim brise kom in zavarovalnim* zastopniki, ki sestopajo jednoUa« interese fn d« zaključki, kt Jih J« Ml napravH gosp. odsek U več mesa-cev popMj, sd bili sporočeni ff. upravnemu ods«ku šele koneem 1. 1981. Odsek priporoča komrenclji, naj so v bošok veš ne prak^ tiefra tega 18 da gf. aprsvnl odsek polzv«, aH j« jednoti mogoče prevzemati Uke posle in dohttl dovoljenj« za poslovanje v vseh državah, v katerih tam članstvo.»Slednje ie priporočljive, ker M jednota s tem nudila čhmsteu dobro poetrašbo ter dobila vse u«s*> nostl privatnik zavarovalni nekfh agent ur. Ml to ako je Izvedljivo in koristno m Jedaeto ia Predlagano, dfc se prTporoMo togi Zadeva dr. št. 818, ftaggttefi Par porotnega odseka br. Podboja. Brk ranja društvenega zapisnika v iMlevi a it. 728, zdaj članice dr. It. 31*. Br. Oran člta izjavo br. Podboja, M nJemu naperjene pritožbe ter pojasnjuje dola i Odaek Je zaključil, da je celš 8ndevu prave ter priporoča, ds se br. Podboja «prastl vsak« j r ugotovil, da br. Podboj nI kršil noksM Priporočilo odeelta sa pnflfievsatf« kov glede sadeve br. Podboja Ja sprej«to Zadeva f&krard i l«*. VldHsk, M sčistltl. Zadeva br "■t t Br. Ovsa odgovori, popolnoms nedolžen la i j« Poročilo odseka za pregledovsnje poslovanja gl. odbornikov Je s tem začtsnO končano. K Br. predsednik meni, da se gre lahko k nominaciji mesta prihodnje konvencije. Nomfatrana so sledeča mesta: Cleveland, Chicago, Milwaukee, Ifetroit, Pittsburgh. Wsukegan, Johnstown, Pa., Lorain, O., Ely, Minn., in EVeleth, Minn. Delegat Poljšak pravi, da je v Clevelandu pripravna za konvencijo dvorana Slovenskega delavskega doma v Colllnwtoodu. Delegat Zevnlk meni, da bi b'.lo najboljše, Če bi ae prihodnja konvencija vršila sopet v Chicagu, kjer ima jednota svoje poslopje, kar bo oeneje. Delegat Tekavec priporoča Slovenski narodni dom v Clevelandu. x Gl. odbornik br. Lokar izjavi v imenu direktorlja S.D.D., da Isti vabi prihodnjo konvencijo, naj se poslužl S.D.D. v Collin- woodu. Delegat Kafer le meni, da bi bilo Jako priporočljivo, da se vrši prihodnja konvencija v Clevelandu, kjer imamo še zelo obširno polj« za nove pridobitve. | Delegat dr. Št. 129 meni, da ima del. Zevnlk deloma prav, da pa se ne sme pozabiti, da imamo v Clevelandu S.N.D., največji slovenski dom v Ameriki in da ima naša jednota v tem dnmu velik interts. Priporoča Cleveland In S.N.D. na St. Clair aveniji. Ker še govori o Clevelandu in Collinwoodu posebej, oposorl br. predsednik zbornico, da je ColUnwood zgolj del mesta Cfeve-lanrfa, naj se torej ne omenja vsakega posebej, temveč sgolj Cleveland. Br. SMkovick predlaga, naj o vprašanju, v katerem domu naj zboruje prihodnja konvencija v slučaju, da Cleveland dobi večino, odloča gl. upravni odsek. Br. Bratkovlch zahteva, da se glasuje najprej o mestu prihodnje konvencije in šele potem o domovih. Br. Lotar priporoča isto. Del. Cugel bi rad vedel, kako bomo pregledovali poalovanje g), odbor«, če bomo Imeli konvencijo v Clevelandu. Je proti Clevelandu in sa Chicago. Br. predsednik izjavi, da je zadeva z dnevnega reda. Br. Vider pojasnjuje, da se tega nt treba bati, kajti jednotln gf. upravni odsek ima dovolj nadzornikov v Chicagu, da se vsska nepravilnost lahko takoj Izsledi. — Ker je Vldrova Išjava tolmačena v smislu, da je odaek sa pregledovanje poslovanja gl. odbornikov nepotreben In da nima kaj početi, ae oglasi br. Oven, ki izjavi, da je Vidrova izjava sgre-lena, kajti odsek dela trdo še 6 dni, je pregledal vsako prltošbo ter storil vse v tvoji mbčt, da jih pravično reši. Br. Cvetkovich izjavi, da odsek Še ni bil pripravljen poročati, ker pa je zbornica poslala ponj, je prišel. Ce bt pa odaek hotel pregledati in rešiti Čiste vse sadeve, bi morali imeti najmanj tri mšseee časa. VMsr pojasnjuje, da Je rasumel, ds se saradi tega, ker so jednotine knjige v Chicagu, konvencija ne bi mogla vršiti drugje, kar je agreleno mnenj«. Glede odseka sa pregledovanj« poslovanja gl. odbornikov pa Izjavi, da nI mislil podcenjevati njegovega dela ter smatra, da je ta odsek storil svojo dolšnost v polni meri. Delegst Kure zahteva poimensko glasovanje o mestu prihodnje konvencije, da se bo vedelo, kdo Je odgovoren sa večja stroške jednote. Njegove sahteva vzbudi v zbornici velik hrup, Predsednik br. Petrovič izjavi, da je predlog br. Kureta popolnem« «grešen, kajti poimensko glasovanje se vodi 1« o zelo važnih predlogih, dočlm je zdaj pred nami l« določitev mesta, kj«r a« bo vrllla prihodnja konvencija B. Močnik Želi, da zavzame predsodnlško mesto (predseduje br. Kokllch) br. Petrovič. Glasovanje o predlogu za poimensko glasovanj«. Predlog je propadel, ker nI dobil 20 odstotkov glasov. Dobil je 41 glasov, zbornica pa šteje 208 Članov. Sledi glasovanje, ki naj odloči mesto, v katerem s« bo vršila prihodnja konvencija. Glasuje se z llktkl. Rezultat: Cleveland 100 glasov, Chicago 81, Detroit 4, Pittsburgh i, Wsukegan 6, Johnstown 1, Lorain 2, Ely, Minn., nič, Eve-leth, Minn., nič In Milwaukee 8 glasov, Del zbornice mrmra proti Izidu glasovanja. 2ahteva se ponovno In poimensko glasovanje. Podpredsednik br. Somrak Izjavi, da Je potrebno najprej po-rušiti prejšnji sklep konvencije, za kar Je potrebna dvetretjtnaka Večina. Seja se mora vršiti po določbah dnevnega reda In opra-Vflttita. Predsednik br. Petrovich Izjavlja, da ne verjame, da hI ponovno glasovsnje odločilo proti Clevelandu ter dk Je prepričan, da bo konvencija v Clevelandu cenejša. Predlog o poimenskem glasovanju Je z dnevnega reda. Prihodnja konvencija torej zboruje v Clevelandu. Vprašanje dvorane, v kateri itaj zboruj«. Predlagan j« S.N.D. na St. Clair Ave. BT. liOksr protipredlaga H.D.D. na Waterloo cesti. Br. Petrovlcfl da posredovalni predlog, naj s« gl. upravni od-sek tozadevno pogaja z obema domovoma. Predlog nI podpirali. Br. ZaHz posreduje s predlogom, nsj o tem odloČijo cl«v«-landska društva. 8. Močnik sahteva, da odloči konv«nclja. Glasovanje. 2s S.N.D. oddsnlh 117 glasov In za S.D.D. 40. PHhVKlnja konvencija torej zboruj« v S.N.D. v ClevalsbdU. Besedo dobi del. Medveskek, ki pravi, ds Je prisiljen opozoriti Ibornico na priporočlts društev, nsJ konvencija skuša kolikor mogoče skrajšati «voje zasedanje. Ampak Če bomo dafali kot smo dn**J, n« bo konvencija končana ta teden. Tmamo še glasilo, bol. podporo In drugo. Dsjmo se vendsr vzdrsmlti ter začeti resno oeiati. Dftl. Zevnlh pravi, da Ima br. Medveshek prav in predlaga, naj konveneija zboruje ponovno od pol sedmih do desetih zvečer. Zbornica nasprotuje. ^ Utvar je sploh s dnevnega reda, kajti najprsj bi bilo treba poruMtl sklep zbornice, da se Jutri ne zboruje. Konvenčnl tajnik br. IMfkh člta sledeče pozdrav« konv«n- ■P» Društva št. 84, Indianapolis, Ind , angleške sekcije klnbs It. 114 JV9E, Detroit, Mich., dr. It. 187, Clevelend, O., družina Jueepha Pasarirhe od dr. H. 540, Elisabeth, N. J., dr. It. 888, Ely, Minn., dT. It. 848, South Fork, Pa, dr. It. 48, Aurora, Minn., In dr. It. 14, Waukegan. III. Nato je asja zaključena ob It. Mstt Petrov Irk, k on v. predsednik. Ivan Joniez, zapisnikar. , It. SEJA Br. Petrovich otvorl sejo ok I. popoldne. Za reditelja je Imenovan br. Pesdèr (14)» Ir. Mrmeija poroéa sa poverilo! odsek, da je br. Palleh vsled .jI «dsoten. Navzočih je 207 gl. odbornikov In debgatov. Prečit an je zapisnik II. asjs ter s popravki sprejet. Br. Mraei poroča, da je navsoč glavni predsednik Jugoniovaa-podpome svsse Siegs br. Viktor Petek. Predlaga, da ae mu dovoli spregovoriti ns tej seji. Podpirano In eaugiasao sprejeto. C Ms prlbedaj*) "one Seliš kar: NASEDU Roman v treh dopil glavo in «i * rokavom lica. V njegovih očeh je bil rd; stisnil je sobe in šaril tliknila Marta in zgrabila ro je Hrast! »riti do njega, toda Jošt jo mu ne morete pomagati! ii aprevod, ki ae je pomikal lišala grozeče klice. Nekdo nekaj kamnov in stekel za bo zgodilo iftko sodišče s pjlss? je de-. . Ah, vojns! Vklenjenec je obrissl pljunek bpsen, onemogel] nohte v pesti. * — Moj bog, Justina za roko.a ' Hotela se je j« šiloma zadi — Zaman! Gledala je sti proti postaji, ii je pobral na vklenjenci. — Bog ve, jala žalostno. Ta strašna voj — Da, zam zdaj mrzim tudi je dejal Jošt njel AH ni d Polnijo se ječe nič .., ,, Ta prizor j hodili po ulici Bil je skoraj za s ostro rezan ii gled je bil bii izklesan kam« je žgalo na n, dom. Vae del Živo klicalo n je mati, vabili vinogradi. 8 komolcem Predrzna mogel snebiti, jo poskušal osi Spremila si je prcnoče; Pol ds«čilh ... V kavarno? r . Joit, vajen tešiti zgodaj spat, je mov. — 'Prav! jdto«'jnl Justin. Jaz stopim še malo v kavarno. 4 j1 Na vogalu i*s i e ločila. — Glej, da ne akseniAl je zaklical za njim Joit. Od vraga o sedaj natančni! • — Nič se ne bo ! je vzkliknil Justin. •Na ulici je bild malo ljudi. Iz gostiln sta sem vojno koj v početku, rso to napihnjeno Avstrijo, lo. Cemu takšno preganja-smrtnih ran na bojišču? ljudi streljajo za prazen tri hudo zadel. Molče so Joit je gledal mrko predse, ivo višji od Justina, vitkejšl, 1 rta m i v obrazu. Njegov po-zvedav, njegovo telo kakor »raz zagorel od solnca, ki ga Mislil je venomer na svoj ga je moral zapustiti, ga je klical ga je oče, vabila ga ga gozdi, travniki, njive in e nekajkrat zadel v Marto, ¿mu je aedla v srce in se je ni sv si je še toliko očitsl in si tL do gostilne pri "Pošti", kjer silil do- donela pet, ustavila pa kala mi po kt jih je atr Spomini in lja MO akanje, na trgu je Justina o je pokazal dovoljenj«, je po ulfeli' trdo bijbč z oko-aktff Sreč JT je nekaj oficirjev, n« posdrafil. licall fanta v moža. Tole voja-v ško življenje, ki je vse drugačno kakor prej, mu j« prfeelo fc^tl. Padel je v čudnega organizma, v Katerem se misli lepo spočijejo! Za nič na svetu, mu ni treba |L Izvrševati mota samo pdvelja in od-^' nekdo — nevidni, velikanski, vsegamo* la- ga Je spremenil v vojaka, v bitje, jP BI se giblje natančno tako, kakor ae zljiS ^^^ mogočniku. Dav prvi tedni tega vojnega vojaškega živ-Ijei^s pfi ksdru v lepi novi uniformi, pri obilni mensži< so hitro minevali. Vaj«, no, teh ae niso bali, aaj so bile prve stotnljo sestavljene iz samih rednih doslužencev. Razvajali so se ob nsvdušeni rsdodarnostl civilistov, napiho-tvu. v začetku, vojne zelo medel po- ie bila zaradi neprestanih zmag nekak-lost, tako da so vsi mrtlLčno priča- I kovali Ire, ko se odpel romanCno lepa, izgube da se A bojazen umi frontolsaj ae je sprva že ne «ja po boju, vsaj Želja kajti pfeganja v kasarnah in kmalu faveliča. J ust A je pisal Ani skoraj dni stalga zelo mučili skrb in ostala Ana v Ljubljani stev, pdtem pa se je počasi in življjnje tisočerih, ki so celo nsplabšem. Bilo Je med njimi nekaj izrazitih cev. Nekatere je zasuli pri m< za vet j & nekoga je našel zadaj za ko si ji z razbitim kozarcem žile na#oki. Justin je sprva mislil na vse da bi f kaj prizadejfl. Dobil je drogetfskega pomočnika kofein. V proč, mr se je bal zastrupljenja. skušammiti nogo — toda po jaščinfrje ta bojazen prešla, šije gftje hrabrila, sila pa, ki ga to, jeSaradi izrednih odredb in tako Strla vsako misel na upor, in zleml v varstvo teh silnih milijif drugih. Vtnfkor pa Je zelo živo ne tiW prav za jjrav več na da v Ijg. in koleba v zraku, med flftioo, zanesljivo oporo In res nilno, bližnjo bodočnostjo — "to je vost.i Nič ni hujšega nego tb, če niti ne moreš slutiti, kaj bo. Fr$n|B! To se pravi: Plazenje po z vso bojno opremo, ^unicija. zakopov. K .patrulje. II na nož. tega je mnogo. In v ta kaos i potiska bodočnost. ^ Njega in rariše. | dejal: ii vse skupaj niči Rusi Na vsakih tisoč krogel las je tri tisoč — torej da ne bom med temi tremi) računi: delavci se vežbajo po vojaško, da bodo pripravljeni v slučaju nt^.JTîT Slika Je bila —----«--------■—- - 11 0(1 ** lih držav. ■s sneta pri prvomajskih proslavah na Rdečem trgu v ModS nje- Druj botJ lu Ne vol ti me zadene JEI^ Naj •Rej belim glave! Tretji je menil: w S — noati s krtino zamišljena In pripravljena. Nobene najdrobnejše morebltnosti niso organizatorji puščali v ne-mar. PrtMlen omenimo nekatere podrobnosti o »smem poletu obth Pegasus', s motorji v obliki z ves* de na sr« vel,lk kot de,c4' no opremo, mesto te pa ao in-stallrali električne «reke. klai-kov« aparate, ^paastvene merilne lnstnfment« in v vsakem a-paratu po sap ftlmako kamero. Pilota In opasovalos sta bila zavarovana pred nadležnim mrs-I i m vet rom po4- kupolo Is siju-de. ki se po pol s ris« s tesno prile-gs vrh nima odprtkmma n« truplu, tako d« J« v letalu lepo toplo. Letali ata dvokrltnlks s raspeti-no 14 m pri deftini 10.60 m. Z salogo goriva In olja aalogo goriva In olja ter s do- metvttnlk n datnim tovorom ki odpade napoaabaj ? ta gledala opasova metrov, ko sta Glavna j« bila, čen film aorovj« In graflj ^giČnim ogrevanjem v ledenem zračnem morju nad Everest vim masivom. Zanimivo bo sli« šatl o vtiskih, ki jih je naredil) na letalce nelsmerni ksos ledu ii skalovja, k( tvori največje vsboklino zemeljske skorje, vo*] ličastno v svoji vekovni osai loati, ki jo čuvajo nepristof li in strme stene, ki por M skoraj navpično padajo d< m globoko. Srečni, trikrat Sni smrtniki, ki so lahko ta edinstveni prizor.—(jn)] MNOGI NR VEDO .. da se Je hotela neka švl »k a tvrdka na naatednji prepričati, da 11 ljudje čitajp] : Dal« J« v različne list k! J« vasfcsval asmenomi pograške preti sgodovii semljepiaju. V «nen iu J« prejelaf dtOO dopisov,' Jm te rimi s« JlMpadniki naj. Hčnejšlh slojev Isrszili s\oj« m je, da Uk« znana tni | ne posvela večje skrbi sv* objavam. bi ga dobila, ako on umre oporoke. V tem zadnjem ju ima ona pravico ne le do ♦ new 521 cmcAuo. Dobre In smerni orrik» Uatanovljea prW CENE 80 ZM Preiskava n Nasproti Dirk p »lr»ulu. B M bolj»* ¿r.v»lk. a'."JT.I ki VMbtti» - »f »J abtlvnocti T» Ur.r.l*ki dobi y i*»"1 ".'T!: - •1 .UfclMl» Uh UkM *• no ém j> otn^f» Na**"T J Ali ste že naro«h H* Mladinski list »voJ-^l. IJn ali sorodsiks fj IV» Jkedlsi dar trajaj ki ga sa "»ai dessr wm ta svojce« ? IÎTR. V JUGOSLAVIJO Prijet aa |e psleestf sa Raaikars A»^* 1^J paraikik v kaleMkaU «ses, kajti 8TABIUZATOIUI (AaU-Refl Taak«) * ___ U aaaalšaj« gsgsale paralka^J» ''¡¡^ ^J^L^ S-ÏÎ a» - os saw Yoaaa «o t^l 50 uvsuAsam Masai f J /