V Jeruzalem, ki je biser štajerske dežele, prihiti Ormoško učiteljsko društvo v četrtek, dne 6. julija. Stoječ tukaj sredi viuorodnih gričev, izmed katerih se blišče večje in manjše zidanice z zraven stoječim naravnim strelovodom — topolom: tu se ti odpre prekrasen razgled čez širno Mursko polje, po katerem so posejane neštete vasi in bele cerkve, čez katero dere bistra Mura, ki se ti tuintam zablišči izmed zelenega okvirja in onostran katere te pozdravljajo vršaci bakonjskega lesa ob Blatnem jezeru, tam v deželi krone sv. Štefana! Iq če se obrneš na nasprotno stran, ti jemljejo pogled solnčni žarki, Iomeč se v kalnih vodah globoke Drave, ki napaja nepregledoa žitna polja tja do strme Ivančice, ki kakor straža stoji ob hrvaško-štajersko-ogrski meji in ki kakor kakšna brhka Hrvatica zaupljivo koketira s svojim štajerskim sosedom, gizda?im Donatijem, ki prezirljivo zre preko svojega širokoplečega tekmeca Boča: tvoja stara znanca! Tam pa, na zahodu, tvorita Pohorje in Kozjak steno, za katero hodi solnce spat. Skozi nvrata" v tej steni priteče Drava iz Koroškega. V bližini teh vrat pa je Maribor. Prijatelj! Kaj si se zagledal v ona'e vrata? Brezdromno se spomiojaš dožitkov in dogodkov iz dijaških let: glad, učenje, profaksi, petice, prvi eksperimenti v Ijubezni. . . BŠtident y Marprogi" bi nam predstavljal kinematograf. Iu ti, kolegica, vidiš se v Mariboru na promenadi, polna upov, polna življenja! Mlada polnoličua nekdaj, se ti sedaj že pozna marsikatera ostra poteza, glej: tu, tu, tu! Tam po trotoarjo, tu po rožju! Nekdaj sladoled, sedaj šolski prah! Takrat karalirji, sladki ko med, sedaj čmerikavi nadučitelj, siten ko prga! Svojčas z lakastimi čreveljčki ob sviranju orkestra čez parket,. danes s šolni kme* tiške provenience čez ilovnata tla na cigo-migo harmonike! Nekdaj ljubimska pisemca s tisoči in milijoni poljubčkov, danes prozaična plačilu* knjižica z vsotami, ki so ničle proti onim niilam! Nekdaj. . . Poglejmo še proti severu 1 Tam v sinj' megli, če imaš dobre oči, zagledaš obris Šeklna, tam je Gradec. Tam režejo za nas kruh, ti katerega se moraš trgati štirideset let, če hofieš dobiti — pohvalni dekret! Toda, kdo bi se že vdajal tožnemu pr«* mišljevanju! nPod trto bivam zdaj v deželi rajskomili", tako si bomo zapeli, zato pa ft pridi v gor'co k nam", da boš videl, k»k0 pleše Bburgundect' z montikolo, Bportugizar" a z ripario portalis; kako se med plesočimi nari izprehaja raali vitez rizliDg, a v kotu tam j,oš videl sedeti očanca Noah s staro devico jork roadero, ki si je oblekla juppe cullote, da bi se bolje pomladila, z njima v družbi Goethe žtev. 9, ki mu je ravno napovedal traminec gah mat. Za gardinami pa obljubuje pošip glankamenki ljubezen in zvestobo. To strašno jezi izabelo, ki jima očita, da sta ušiva in plesniva in da se naj rajše zastrupita z bafereno galico in žveplom. — Najbolj kislo se drži slatina. Vsi pa, tovariši, tovarišice in prijatelji učiteljstva, domačega in sosednih okrajev, ki si hočete vse to ogledati od kraja do konca, se morate pravočasno prijaviti pri podpisanem zaradi toplega obeda, ki bo ob 1. uri pop. v gostilnici Petovar in Rajh pri Jeruzalemu. Ludovik Š i j a n e c , nadučitelj, S?etinje p. Ivanjkovci.