GRADIVO ZA FEBRUARSKO SEJO OBČIHSKE SKUPSCINE PRILOGA 1 - 1976 VSEBINA Dogovor o splošni porabi v občinah v letu 1976 Predvidevanja gospodarskega razvoja v občinl Ljubljana-Šiška za leto 1976 Poročilo o izvajanju družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike na območju občine Ljubljana-Šiška Investicijski program za osnovno šolo Zvonka Runka Odlok in pravilnik b nagradah In priznanjih občine Ljubljana-Šiška Sprejeti sklepi občinskih zborov na de-cembrskih sejah Vprašanja delegacij, konferenc delegacij in odgovori Predlog Skupščine občin v SR Sloveniji, skupšči-na mesta Ljubljane in skupščina skupnosti obalnih občin y skladu z resolucijo o druž-beno-ekonomski politiki in razvoju SR SIo-venije v letu 1976 sklenejo dogovor o splošni porabi v občinah v letu 1976 I. SPLOŠNE DOLOCBE 1. člen Skupščine občin, mesta Ljubljane in skupnosti obalnih oboin (v nadaljnjem be-sedilu: udeleženke) soglašajo, da bodo pri oblikovanju splošne porabe v občinah v letu 1976 izhajale iz naslednjih načel: — zagotoviti neposreden vpliv delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in občanov v krajevnih skupnostih na oblikova-nje splošne porabe; — nadaljevati proces preoblikovanja splošne porabe skladno z načeli nove ustave: — učinkovitejša vključitev splošne pora-be v napore za gospodarsko stabilizacijo; — z razpoložljivimi sredstvi racionalno gospodariti in varčevati pri vseh oblikah po-rabe; -- — zagotoviti kvaliteto opravljanja nalog in okrepiti skrb za učinkovitejše uresniče-vanje ustavnosti in zakonitosti. "2. člen Udeleženke se dogovorijo, da bo splošna poraba v občinah v letu 1976 za okoli 20 % zaostajala za realno stopnjo rasti družbe-nega proizvoda. 3. člen Udeleženke se dogovorijo, da se bq sploš-na poraba v posameznih občinah oblikovala na podlagi meril določenih s tem dogovorom. Občine Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Ši-ška in Ljubljana-Vič-Rudnik se glede pravic in obveznosti po tem dogovoru štejejo kot ce-lota. 4. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo po na-čelu vzajemnosti in solidarnosti iz sredstev, ki presegajo potrebe, ugotovljene po meri-lih iz tega dogovora, zagotavljale sredstva ti-stim občinam, ki z dohodki iz lastnih virov ne morejo zagotoviti uresničevanja nalog v obsegu, ugotovljenem po merilih iz tega do-govora. 5. člen Udeleženke se dogovorijo, da v breme proračunskih sredstev ne bodo prevzemale novih materialnih obveznosti za posege v gospodarstvu, za sofinanciranje skupne po-rabe in za druge namene, ki po ustavi niso funkcija družbenopolitičnih skupnosti. Udeleženke se hkrati zavezujejo, da bodo najpozneje do 30. septembra 1976 v sodelo-vanju z ustreznimi samoupravnimi interes-nimi skupnostmi oziroma drugimi organi-zacijami in skupnostmi izvedle ustrezne pri-prave za dosleden prenos vseh nalog, ki se v letu 1976 izjemoma še financirajo iz prora-čunov, pa po ustavi niso funkcija družbeno-političnih skupnosti. 6. člen Udeleženke se dogovorijo, da se splošna poraba v občinah v letu 1976 oblikuje na pod-lagi splošne porabe v letu 1975, zmanjšane za prenešene obveznosti na samoupravne in-teresne skupnosti in povečane za naloge, sprejete na novo v letu 1975. Tako določena osnova se lahko v globalu poveča največ za 11,1 %. Pri določanju osnove iz prejšnjega odstav-ka se ne upoštevajo določbe 16. člena druž-benega dogovora o splošni porabi v SR Slo-veniji za leto 1975. II. NAČELA ZA OBLIKOVAJVJE SPLOŠNE PORABE 7. člen -Udeleženke se dogovorijo, da bodo v svo- jih proračunih zagotavljale sredstva za de-javnost državnih organov, družbenopolitič-nih organizacij, krajevnih skupnosti, za pri-znavalnine borcev NOV, za del dejavnosti splošnega ljudskega odpora ter za financi-ranje drugih, z ustavo določenih nalog ob-čine. Udeleženke bodo v letu 1976 v svojih pro-računih zagotavljale sredstva tudi za komu-nalno dejavnost, za pospeševanje kmetijstva ter za naloge, ki jih v letu 1976 še ne bo mo-goče prenesti na ustrezne samoupravne skup-nosti. Udeleženke se dogovorijo, da sredstva, zbrana s turistično takso, lahko odstopajo krajevnim skupnostim. 8. člen Splošna poraba v občinah za leto 1976 se ugotavlja na podlagi dogovorjene porabe po družbenem dogovoru o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1975 in aneksu k temu dogovoru s tem, da se tako ugotovljena^ vi-šiiia porabe zmanjša za socialno skrbstvo, splošni ljudski odpor, obveznosti, prenesene na samoupravne interesne skupnosti in ko-munalno dejavnost, vključno s sredstvi, ki so jih za komunalno dejavnost občine name-nile prek krajevnih skupnosti. K tako zmanj-šani osnovi se prištejejo zneski za dejavnost sodišč združenega dela in delo družbenega pravobranilca samoupravljanja. Tako ugotovljena osnova se poveča po merilih iz 10. člena tega dogovora ter doda-jo zneski, potrebni za financiranje splošne-ga Ijudskega odpora in zneski za komunalno dejavnost, ugotovljeni po merilih iz 9. člena tega dogovora. 9. člen Sredstva za komunalno dejavnost se v globalu povečujejo za 11,1 %, vendar se po-samezni udeleženki, pri kateri poraba za ko munalno dejavnost na prebivalca presega ......dinarjev, povečuje linearno za 5 °/o. S sredstvi, ki predstavljajo razliko med na-vedenim globalnim in linearnim povečanjem pa se zagotovi osnovna raven porabe pri u-deleženkah, kjer poraba za komunalno dejav- nost na prebivalca ne dosega zneska..... dinarjev. Varianta: Sredstva za komunalno dejav-nost se posamezni udeleženki priznajo v vi-šini iz leta 1975. Udeleženkam, kjer poraba za komunalno dejavnost na prebivalca ne do- sega.....dinarjev, se pri oblikovanju po- rabe za ta namen priznavajo sredstva na pre-bivalca v navedeni višini. 10. člen Udeleženke se dogovorijo, da najnižja po-raba na prebivalca v letu 1976 ne bo nižja od 75 % porabe na iprebivalca v letu 1976, s tem, da indeks povečanja porabe v posa-mezni občini ne more preseči 120. Udeleženke se dogovorijo, da se osnova iz prvega odstavka 8. člena tega dogovora po-veča za . . . . % s tem, da se odstotek pove-čanja za posamezne udeleženke določi po na-slednjih merilih: — udeleženke, ki dosežejo poprečno po-rabo na prebivalca v republiki od 75 do 85 %, lahko omenjeni odstotek povečajo za 2 %, udeleženke, ki dosežejo poprečno porabo na prebivalca v republiki od 85 % do 95 %, pa za 1 %; — udeleženke, ki dosežejo poprečno pora-bo na prebivalca v republiki od 95 % do 105 %, omenjenega odstotka ne povečujejo niti ne znižujejo; — udeleženke, ki v letu 1976 presežejo po-prečno porabo na prebivalca v republiki od 5 % do 15 %, zmanjšujejo omenjeni odstotek povečanja za 1 %, udeleženke, ki presežejo porabo od 15 % do 25 %, zmanjšajo za 2 %, udeleženke, ki presežejo porabo od 25 % do 35%, zmanjšajo za 3 % in udeleženke, ki presežejo porabo za več ikot 35 %, pa zmanj-šajo omenjeni odstotek za 3,5 %. 11. člen Občine, ki do 25. novembra 1976 dosežejo izterjavo ugotovljene kalkulativne višine dav-kov občanov najmanj v višini 87 %, lahko za nresežene dohodke iz izterjave povečajo proračun, in sicer tako, da del sredstev, ven-dar največ do 40%, uporabijo za izboljšanje pogojev delovanja upravnih organov. Občine, ki do 25. novembra 1976 ne dose-žejo 84 % izterjave ugotovljene kalkulativne višine davkov občanov, morajo za razliko med omenjenim odstotkom zaostajanja in dejansko realizacijo izterjave znižati dogo-vorjeni obseg porabe, pri čemer naj se pred-vsem zmanjšajo sredstva za delo upravnih organov. 12. člen Udeleženke se zavezujejo, da db 30. no-vembra 1976 ne bodo porabile več kot 92 % sredstev, ki so s proračunom v skladu s tem dogovorom predvidena za porabo v letu 1976. III. VZAJEMNO PRELIVANJE SREDSTEV 13. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo po na-čelu vzajemnosti združevale presežna sred-stva za zagotovitev obsega porabe v tistih občinah, ki z lastnimi dohodki ne bodo mog-le zagotoviti sredstev za dogovorjeni ab-seg porabe. 14. člen Možnosti občin, da s sredstvi iz lastnih virov zagotavljajo sredstva za obseg porabe, ugotovljen po merilih iz tega dogovora, se ugotavlja na podlagi kalkulativnih dohodkov občin. Za kalkulativne dohodke občin se štejejo vsi dohodki v letu 1976, ki po zakonu pripa-dajo občini, ugotovljeni glede na poprečno obremenitev osebnih in drugih dohodkov de-lavcev in drugih občanov ter prometa pro-izvodov in ob doseženi 91 % izterjavi davkov, ki jih občani plačujejo neposredno. 15. člen Kot kalkulativni dohodki občin se v letu 1976 začasno uporabljajo kalkulativni dohod-ki občin, ugotovljeni za leto 1975 po posamez-nih virih, povečani za odstotek, ki ustreza predvidenemu povečanju dohodkov od posa-meznih davkov občanov v merilu republike. Kot kalkulativni dohodki občin, ki pri-tekajo po avtomatizmu, se do 30. 4. 1976 u-porabljajo podatki iz sprejetih proračunov občin. Po tem roku pa začasne kalkulativne dohodke mesečno ugotavlja republiški se-kretariat za finance na podlagi realizacije teh dohodkov in predvidenega globalnega pove-čanja dohodkov. 16. člen Dokončno oceno višine kalkulativnih do-hodkov od davkov občanov ugotovi davčna uprava repiibliškega sekretariata za finance v sodelovanju z davčnimi upravami občin najpozneje do 15. decembra 1976. Realizacijo dohodkov občin, ki pritekajo po avtomatiz-mu, dokončno ugotovi republiški sekreta-riat za finanče na podlagi poročil službe družbenega knjigovodstva najpozneje do 25. januarja 1977. Na podlagi dokončnega izračuna kalkula-tivnih dohodkov in njihove realizacije se do-končno ugotovijo potrebna sredstva za vza-jemno prelivanje za leto 1976. Sredstva za vzajemno prelivanje razporejajo občine med uporabnike sredstev do 31. januarja 1977. 17. člen Sredstva za vzajemno prelivanje bodo ob-čine združevale na podlagi izračunov repub-liškega sekretariata za finance na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva. 18. člen Višina trimesečne akontacije sredstev za vzajemno prelivanje za posamezno občino se določi v znesku, ki predstavlja razliko med dogovorjenim obsegom porabe, določene s tem dogovorom in ugotovljenimi kalkulativ-nimi dohodki za to trimesečje. 19. člen Sredstva za vzajemno prelivanje za po-samezne občine po prejšnjem členu se za-gotavljajo iz dohodkov občin, kjer kalkula-tivni dohodki presegajo obseg sredstev, po-trebnih za zagotovitev obsega porabe, dolo-čene s tem dogovorom. Ugotovljena presežna sredstva iz prejšnje-ga odstavka izloča služba družbenega knjigo-vodstva mesečno z računov občin na poseben račun, in sicer 90 % presežka ob zadnji praz-nitvi v mesecu za prihodnji mesec. Izračun pripravi za vsak mesec republiški sekreta-riat za finance. 20. člen Sredstva iz prejšnjega člena nakazuje služba družbenega knjigovodstva posamezni občini najpozneje do 20. v mesecu za tekoči mesec v višini, ki predstavlja razliko med dvanajstino kalkulativnih dohodkov in 7,5 % dogovorjene porabe, izračunano za ustrezno obdobje. Če s sredstvi iz prejšnjega odstavka ni za-gotovljen dogovorjen obseg porabe v posa-meznih občinah, se za ta namen v skladu z zakonom o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih upo-rabljajo sredstva republiškega proračuna. IV. FINANCIRANJE POSEBNIH DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI 21. člen Sredstva za dejavnost mesta Ljubljane se zagotavljajo s prispevki občine Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Šiška in Ljubljana-Vič-Rud-nik, ki so sestavni del proračunov teh občin. Sredstva za dejavnost obalne skupnosti in njenih organov se zagotavljajo s prispevki občin Izola, Koper in Piran, ki so sestavni del proračunov teh občin. Merila za oblikovanje višine prispevkov iz prejšnjih dveh odstavkov določijo občine sporazumno in niso predmet tega dogovora. V. USKLAJEVANJE DAVČNE POLITIKE 22. člen Udeleženke so soglasne, da v letu 1976 na-daljujejo z napori, da se tako v republiškem kot v regionalnih okvirih doseže večja uskla-jenost y davčni politiki občin in v njenem izvajanju. 23. člen Udeleženke bodo v letu 1976 predpisale naslednje davke in takse, ki so po zakonu dohodek občin: 1. davek iz kmetijske dejavposti, 2. davek iz obrtne dejaynosti, 3. davek iz intelektualnih storitev, 4. davek iz avtorskih pravic, 5. davek na dohodek od premoženja, 6. davek od premoženja, 7. davek na dobitke od iger na srečo, 8. davek od prometa proizvodov in stori-tev, 9. davek na promet nepremičnin, 10. takse. 24. člen Udeleženke bodo v letu 1976 v skladu z določbami zakona o davkih občanov razde-lile zemljišča v štiri skupine katastrskih ob-čin in predpisale proporcionalne stopnje davka iz kmetijske dejavnosti v naslednjih mejah: za I. skupino od 35 % do 40 %, za II. skupino od 26 % do 31 %, za III. skupino od 17 % do 22 %, za IV. skupino od 7 % do 12 %>. Za zavezance, ki se jim ne odmerja pri-spevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, bodo udeleženke pod enakimi pogoji kot v letu 1975 predpisale dodatno stopnjo davka iz kmetijske dejavnosti v višini najmanj 24 %. Stopnje davka iz kmetijske dejavnosti na dohodke od gozda bodo občine uskladile v regionalnih okvirih. Udeleženke bodo predpisale davčne olaj-šave za preusmeritev gospodarstva in za pre-ureditev stanovanjskih in gospodarskih pro-storov v turistične namene. Merila in pogo-je bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. 25. člen Udeleženke bodo za davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti terintelek-tualnih storitev, ki se plačuje od osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za osebni do-hodek, določile naslednje stopnje: Osnova Stopnja 25% . 30% 35% 39% 43% 46% 48-% 50% Udeleženke bodo skladno z določbami 81. člena zakona o davkih občanov predpisale kompenzacijsko stopnjo davka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev za za-vezance, ki jim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic. Udeleženke bodo v regionalnih okvirih uskladile pomembnejša vprašanja pogojev in meril za priznavanje olajšav pri obdavčitvi dohodka iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in iz intelektualnih storitev. 26. člen Davke po odbitku bodo udeleženke zaradi poenostavitve poslovanja izplačevalcev pred-pisale enotno, in sicer: A) Davek po odbitku iz obrtnih dejav-nosti: 1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni naipovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo ma-lih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, reviije ipd., od dohodkov de-lavcev, doseženih z opravljanjem del ob pre-težni uporabi lastne telesne moči in od do-hodkov od domače obrti — 10 %; 2. od provizij poslovnih agentov in pover-jenikov ter od zbiranja oglasov, od dohod-kov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne u-metnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za iz-virnike, od dohodkov potujočih zabavišč, Od dohodkov doseženih z opravljanjem postran-skih kmetijskih dejavnosti — 20 %; 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno o-pravljajo storitve za organizaoije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni y skladu s pred-pisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki pr-vega odstavka 76. člena zakona o davkih ob-čanov — 25 %. Oprostitve davka bodo udeleženke uskla-jevale v regionalnih okvirih. Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka na dohodke, ki jih dosegajo občani kot zbiralci odpadnega materiala. B) Davek p.o odbitku iz intelektualnih storitev bodo udeleženke določile v višini 25 %. C) Davek od osebnega dohodka iz avtor-skih pravic, patentov in tehničnih izboljšav bodo udeleženke predpisale po stopnji 20 %. Od dohodkov iz avtorskih pravic od: re-klamnih slik, risb in plastik, reklamnih pi-sanih in govorjenih besedil, reklamnih fil-mov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del, od raz-nih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesal-cev in podobnih poklicev, doseženih na za-bavnoglasbenih priredkvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, y gostinskih obratih in na podob-nih prireditvah bodo udeleženke določile stopnjo 35 %. Udeleženke bodo predpisale oprostitev te-ga davka od dohodkov od patentov in tehnič-nih izboljšav. D) Stopnje davkov po odbitku se objavi-jo v Uradnem listu SRS in Uradnem listu SFRJ. Objavo stopenj iz tega člena zagotovi odbor udeleženk, in sicer naipozneje do 31. 3. 1976. 27. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo stop-nje davka na dohodke od premoženja dolo-čile po enakih razponih osnov, kot so s tem dogovorom predvidene za davek od osebne-ga dohodka iz obrtnih dejavnosti, in sicer tako, da bo stopnja pri osnovah 10.000 dinar-jev predpisana v višini med 25 % in 35 %, pri osnovah nad 200.000 dinarjev pa med 50 % in 60 %. Udeleženke se dogovorijo, da ne bodo spreminjale davka od premoženja na to-vorna, cestna, motorna in priklopna ter kom-bi vozila oziroma ga bodo predpisale v viši-ni, kot je že predpisano v večini občin v SR Sloveniji. 28. člen Davek na dobitek od iger na srečo bodo udeleženke predpisale po stopnji 10 %. 29. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo stop-njo posebnega občinskega davka od prome-ta proizvodov, za katerega se plačuje davek po splošni stopnji, določile v višini 3 % in sicer z \'eljavnostjo od 1. 1. 1976. Udeleženke soglašajo, da v letu 1976 ne bo-do izvajale oprostitev ali olajšav pri plače-vanju davka iz prejšnjega odstavka. PrNoga JT — 2 Udeleženke bodo določile poseben občin-ski davek od prometa z rabljenimi motor-nimi vozili v višini 4 %. Merilo za oprosti-tev bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. Udeleženke bodo na promet naravnega vina in vina tipa »biser« določile poseben da-vek od prometa v višini 1,50 dinarja od litra. 30. člen Udeležneke si bodo v regionalnih okvirih prizadevale ža uskladitev obdavčitve prome-ta nepremičnin. 31. člen Udeleženke so soglasne, da je neobhodno analizirati izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bo-do zagotavljali večjo učinkovitost in dosled-nost pri izvajanju davčnih predpisov. Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega od-stavka bodo udeleženke zagotovile večjo ak-tivnost zlasti na naslednjih področjih: — okrepljen neposreden nadzor mad tem, kako davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti; — zagotovitev ugotavljanja realnih dohod-kov in davčnih osnov; — dosledna izterjava davčnih in drugih družbenih obveznosti; — učinkovito ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov. 32. člen Udeleženke bodo storile potrebne ukrepe, da se davčne uprave kadrovsko in organi-zacijsko usposobijo, da bi na tej podlagi lah-ko učinkovito izvajale svojo družbeno funk-cijo. 33. člen Udeleženke bodo y letu 1976 preverile u-streznost sistemizacij ddovnih mest v davč-nih upravah in jih medsebojno uskladile, in sicer na podlagi izhodišč za usklajevanje si-stemizacij delovnih mest, ki jih do 31. maja 1976 pripravi republiški sekretariat za pravo-sodje, organizacijo uprave in proračun v so-delovanju z republiško davčno upravo. Udeleženke se dogovorijo, da bodo v le-tu 1976 nadaljevale s prizadevanji za uveljav-ljanje avtomatske obdelave podakov, upošte-vajoč pri tem načelo tesnejšega medseboj-nega sodelovanja in skupnega organiziranja tistih akcij, kjer je to zaradi racionalnosti ali drugih razlogov potrebno. 34. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1976 pristopile k uresničevanju načela jav-nosti podatkov o dohodkih in odmerjenih davkih z objavo podatkov na naein kot se objavljajo drugi dokumenti v občini. Podrobneje način objavljanja podatkov iz prejšnjega odstavka uskladijo udeleženke v regionalnih oikvirih. VI. IZVAJANJE DOGOVORA 35. člen s Če posamezno občino v letu 1976 priza-dene naravna nesreča in povzročena škoda znaša več kot 3 % družbenega proizvoda ce-lotega gospodarstva v tej občini v pretek-lem letu, predlaga odbor udeleženk za tako občino udeleženkam dogovora ustrezne ukre-pe, s katerimi se na drugačen način oprede-ljujejo posamezni elementi tega dogovora. 36. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo more-bitna presežna sredstva, realizirana preko 91 % izterjave od davkov občanov, namenile za gospodarske posege v občini. 37. člen Izvajanje dogovora spremlja poseben od-bor (odbor udeleženk), ki ima 12 članov in njihove namestnike. Predstavnike občin in njihove namestnike v odbor udeleženk ime-nujejo izvršni sveti skupščin občin spora-zumno. 38. člen Odbor udeleženik spremlja in analizira u-resničevanje tega dogovora in predlaga ude-leženkam ustrezne ukrepe. Odbor udeleženk spremlja gibanja oseb-nih dohodkov in izdatkov za materialne stro-ške z gibanjem teh izdatkov na področju družbenih dejavnosti. Odbor udeleženk daje pobudo za izved-bo priprav za dosleden prenos vseh nalog, ki se v letu 1976 izjemoma še financirajo iz pro-računa, pa po ustavi niso funkcija družbeno-političnih skupnosti. O tem pripravi odbor udeleženk akcijski jprogram in ga predloži udeleženkam najpozneje do 30. aprila 1976. Odbor udeleženk do 30. junija 1976 pri-pravi predlog potrebnih sistemskih spre-memb na področju zagotavljanja sredstev za splošno porabo v občinah. 39. člen Udeleženke so soglasne, da bodo porabo v svojih proračunih izkazovale po enotni me-todologiji, ki jo do 30. junija 1976 sprejme odbor udeleženk. 40. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo more-bitna sporna vprašanja v zvezi z izvajanjem tega dogovora reševale v okviru odbora ude-leženk ob navzočnosti predstavnikov občin, katerih sporna vprašanja se rešujejo. 41. člen Odbor udeleženk obravnava morebitne kršitve. tega dogovora, obvesti o tem skupšči-no prizadete občine, družbenopolitične orga-nizacije in službo družbenega knjigovodstva ter predlaga ustrezne ukrepe. O kršitvah tega dogovora lahko odbor u-deleženk obvešča javnost z objavo v sred-stvih javnih informacij. 42. člen Udeleženke se dogovorijo, da bo služba družbenega knjigovodstva izvajala določbe 10., 12., 16., 17., 19. in 20. člena tega dogovora glede omejevanja in prelivanja sredstev za splošno porabo v letu 1976. 43. člen Udeleženke soglašajo, da bo administra-tivno tehnične posle za odbor udeleženk o pravljal republiški sekretariat za finance. Udeleženke se zavezujejo, da bodo repub-liškemu sekretariatu za finance y »kladu z določbami tega dogovora zagotavljale potreb-ne podatke za spremljanje izvajanja dogovo-ra, in sicer v "rokih, ki jih določi odbor ude-leženk. 44. člen Dogovor se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. OBRAZLOŽITEV Delovna skupina, ki je bila oblikovana po regionalnem principu zastopanja občin, je na svojem prvem sestanku dne 23. oktobra 1975 obravnavala politično verificirana izho dišča za dogovor o splošni porabi za leto 1976. Na sestanku je sklenila, da dogovor o splošni porabi oblikuje na naslednjih izho-diščih in načelih: — da se splošna poraba omeji na izva-janje z ustavo in zakoni opredeljenih nalog občin; — da se druge naloge in obveznosti iz proračunov občin dosledno in na ustrezen na-čin prenesejo na ustrezne samoupravne in-teresne skupnosti, pri čemer se za prenešene naloge in obveznosti zagotovi ustrezen vir sredstev; — da se obveznosti in naloge, za katere še niso organizirane ustrezne samoupravne interesne skupnosti, začasno zadržijo v pro-računih občin; — da se občinam, ki s sredstvi iz lastnih virov ne morejo izvrševati svojih nalog, zago-tovijo ustrezna dopolnilna sredstva iz vza-jemnega prelivanja sredstev med občinami in iz sredstev, ki so za ta namen predvidena v republiškem proračunu; — da se ustrezno zmanjšanemu obsegu nalog izvrši prerazporeditev davčnih virov med občinami in republiko; — da se zagotovi izvrševanje nalog, ki jih državnim organom nalaga ustava, zakoni in drugi predpisi ter omogoči nemoteno funk- cioniranje služb, od kateiin je odvisno u-resničevanje pravic in dolžnosti občanov ter organizacij združenega dela oziroma drugih organizacij in skupnosti; — da se zagotovi čimbolj racionalna upo-raba družbenih sredstev ob krepitvi učinko-vitosti v izvajanju nalog občin; — da se tisti del sredstev, ki so v splošni porabi namenjena za osebne dohodke, obli-kuje na osnovi programa, ki ga predloži ob-čina m javno razpravo in lahko zajema le naloge, ki jih mora izvajati v skladu s pred-pisi; — da se zagotovi funkcionalno delova-nje krajevnih skupnosti je v okviru občine potrebno dogovorno zagotoviti ustrezna sred-stva; — da se dosežejo enakomernejše obvez-nosti davčnih zavezancev, je potrebno enot-neje opredeliti ustrezne davčne stopnje; — da se zagotovijo realne obveznosti ob-čine glede pobiranja ustreznih izvimih do-hodkov, se kot pokazatelj obveznosti upo-rabljajo kalkulativni dohodki, ki se uporab-ljajo tudi za ugotavljanje vzajemnega preli-vanja sredstev med občinami zaradi enotno opredeljeiiih virov dohodkov, ki se po obči-nah različno realizirajo. V toku svojega delovanja je delovna sku-pina ugotovila, da ne bo mogoče v dogovo-ru realizirati vseh sprejetih načel in izhodišč. Dogovor, ki je bil oblikovan na podlagi ta-kih izhodišč je bil za nekatere občine nespre-jemljiv zaradi velikih premikov v obsegu do-govorjene porabe. Stališče, da se odstopa od politično verificiranih izhodišč, je bilo do-govorjeno dne 7. januarja 1976 na sestanku, ki je bil na predsedstvu republiške konferen-ce socialistične zveze delovnega ljudstva. Razlogi zaradi katerih je prilo do odstopa od prvotno verificiranih stališč so v naslqd-njem: — v letu 1975 ni bila izvršena potrebna predpriprava za realizacijo izhodišč splošne porabe; — kratek čas ni delovni skupini omogo-čil, da bi sama realizirala ustrezne predpri-prave; — dosledno razmejevanje med splošno, skupno in ostalimi oblikami porabe ni bilo možno, ker za prenos nekaterih obveznosti niso obstajale ustrezne samoupravne organi-zirane skupnosti; — organiziranje posameznih dejavnosti, ki naj bi se financirale še iz proračuna, je na-kazovalo velike notranje premike med obči-nami. Ker pa programi in merila za posa-mezne dejavnosti niso mogli biti dovolj do-sledno in pravočasno pripravljeni, da bi lah-ko na osnovi le-teh realizirali kakšne pre-mike je programiranje odpadlo; — različen start proračunov iz leta 1973, ko se je pričelo uveljavljati dogovarjanje, do leta 1976 ni bil izravman, zaradi česar na-staja velika heterogenost pri financiranju dejavnosti iz proračuna, in zato tudi velika razlika v zasedbi potrebnih delovnih mest za izvajanje nalog državne uprave. Vsi navedeni razlogi so bili povod, da je delovna skupina morala pristati na kom-promise, ki so razvidni iz vsebine dogovora. Da pa se vsaj do neke mere zmanjšuje raz-korak splošne porabe med občinami (ima-mo edino merilo porabo na prebivalca), vse-buje dogovor za leto 1976 zmanjševanje raz-lik na osnovi treh načel: — sredstva za komunalno dejavnost se občinam povečujejo linearno za 5 %, razlika 6,1 % do dovoljenega globalnega povečanja 11,1 % se z upoštevanjem meril (število pre-bivalcev in dolžina cest) razdeli občinam, kjer ni zagotovljena minimalna raven pora-be za komunalno dejavnost. V tem primeru bi med nekaj občin po merilih razdelili oko-li 12 milj. dinarjev; — zagotoviti, da nobena občina ne bo imela nižje proračunske porabe na prebival-ca kot 75 % republiškega povprečja prora-čunske porabe na prebivalca v letu 1976; — zmanjševanje splošne porabe v tistih občinah, ki so nad povprečjem splošne po- ,rabe na prebivalca y SR Sloveniji in preli-vanje teh sredstev tistim občinam, ki imajo porabo pod republiškim povprečjem na pre-bivalca. Predlog delovne skupine je z asi-metrično razliko v znižanju 3,5 % in poveča-nju 2 % tako, da bi bila razlika 5,5 %. Priloga JT — 3 Globalni izračuni splošne porabe po ob-činah kažejo, da zadostujejo dosedanji viri iz katerih se napajajo proračuni s tem, da se opravi preraaporeditev da^ka od pro-meta proizvodov v stopnji 6 : 4 na razmer-je 7 : 3. Ta sredstva se kompenzirajo za pre-nos obveznosti med splošno in skupno po-rabo. Dogovorjeni viri za napajanje občinskih proračunov se glede na občine različno rea-lizirajo, zato ostaja še v naprej v veljavi vza-jemno prelivanje med občinami do višine dogovorjene proračunske porabe. Glede na ugotovljeno stanje, je delovna skupina v sam dogovor vnesla določilo, ki zavezuje odbor udeleženk, da se za leto 1977 pripravi dogovor na podlagi prvotno sprcje-tih izhodišč za leto 1976. Hkrati pa želi de-Iovna skupina opozoriti republiške strokovne organe in izvršilne organe občin, da med letom 1976 opravijo ustrezne priprave, za-to, da dogovor za leto 1977 te priprave samo vsebinsko povzame. Delovna skupina predstavnikov občin je pri predlogu dogovora o splošni porabi pri-pravila naslednje konkretne spremembe ozi-roma dopolnitve: — v 2. členu dogovora je za opredelitev dovoljenega povečanja povzela besedilo iz re-solucije o družbenoekonomski politiki in raz-voju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976; — v 6. členu je bolj točno opredelila iz-hodišče za obseg porabe v letu 1975, upošte-vaje pri tem prenos obveznosti iz splošne v skupno porabo, kakor tudi novo nastale ob-veznosti v letu 1975 (dejavnost sodišč zdru-. ženega dela in družbenega pravobranilca sa-moupravljanja). Pri izračunu prirejene osno-ve y letu 1975 se bodo upoštevald zneski, ki so jih občine sporočile republiškemu sekre-tariatu za finance in jih je ta posredoval na-prej koordinaciji skupne porabe; — v 7. členu je povzela z ustavo podano možnost, da občine odstopajo del svojih do-hodkov krajevni skupnosti, v konkretnem primeru gre za turistično takso v skladu s stališči, priporočili in sklepi skupščine SR Slovenije o nadaljnjem samoupravnem raz-voju krajevnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 24/75); — z 8. in 9. členom se opredeljuje izho-dišče za določitev porabe v letu 1976, v 9. čle-nu sta podani obe varianti za oblikovanje sredstev za komunalno dejavnost: 1. predlog delovne skupine, ki zagotavlja delno linearno povečanje za to dejavnost in razliko razdeljuje občinam, ki nimajo mini-malne ravni komunalne dejavnosti; 2. predlog za razdelitev sredstev za ko-munalno dejavnost, ki je bil sprejet in u-sklajen na sestanku pri republiški konfe-renci socialistične zveze delovnega ljudstva in po katerem bi znesek globalnega poveča-nja 11,1% za oziroma približno 1% dovolje-ne porabe razdelili po merilih občinam, kjer je komunalna dejavnost na izredno nizki ravni. Delovna skupina je sklenila, da se pri komunalni dejavnosti vštejejo tudi sredstva, ki so jih posamezne občine za ta namen dajale prek krajevnih skupnosti; — delovna skupina je soglasno sprejela predlog, naj bi najnižja poraba na prebival-ca — brez sredstev za splošni ljudski odpor in komunalno dejavnost — ne bila nižja od republiškega povprečja, vendar z omejitvijo, naj bi indeks povečanja v posamezni obeini ne presegal 120. Za ostale občine pa predla-ga diferenciran razpon povečanja, ki bi bil od 2 °/o pri najnižji do 3,5 % nižji pri najvišji porabi na prebivalca, ob globalnem poveča-nju 11,1 %. V informacijo navajamo podatke o tem, kakšne so bile razlike v odstotkih poveča-nja v preteklih dveh letih: a) v letu 1974 je v globalnem povečanju 16,4 % znašala razlika 8 %; b) v letu 1975 je ob globalnem povečanju 25% ta razlika znašala 4%; — zaradi izredno ugodnih izterjav dav-kov občanov v letu 1975 se v dogovoru za le-to 1976 postavljene ostrejše omejkve za iz-terjavo davkov občanov in v tej zvezi tudi možnosti za povečanje proračuna (11. člen dogovora); — v zvezi z omejitvenimi ukrepi so v predlogu dogovora tudi točneje opredeljene obveznosti službe družbenega knjigovodstva za izvajanje dogovora o splošni porabi (42. člen). Delovna skupina predstavnikov občin, ki pripravlja dogovor o splošni porabi za leto 1976 Izvršni svet občinske skupščine je mne-nja, da je predlog dogovora načelno prime-ren za sprejem, upoštevajoč dejstvo, da v tako kratkem času, kot se je dogovor pri-pravljal dejansko ni bilo možno pripraviti objektivnih kriterijev, na podlagi katerih bi bilo možno ugotoviti globalne porabe na vseh področjih splošne porabe. Ne glede na gornje, pa izvršni svet meni, da bi bilo potrebno dogovor dopolniti oziro-ma precizirati v naslednjem: — da se prenešena sredstva iz lanskega leta, če niso bila porabljena v okviru dovo-ljenega limita, smejo uporabiti v letu 1976; — za komunalno porabo naj bi bila dovo-ljena stopnja povečanja najmanj 5 % in zato odpade varianta 9. člena; — korekcija nasproti povprečnemu po-večanju od + 2 «/o do — 3,5 % je pri zmanj-šanju preostra in predlagamo naj bi razpon znašal od + 2 °/o do — 2 %; — presežna sredstva, realizirana nad 91 % izterjave dohodkov občanov naj bi se smela poleg gospodarskih posegov uporabiti tudi za udeležbo DPS pri gradnji šol in VVZ, ki se financirajo iz samoprispevka. Glede na čiščenje proračunov in na druga določila pri oblikovanju splošne porabe mo-ramo v šiški predvidevati, da se bo dovo-ljena poraba smela nasproti lanskemu letu povečati za okoli 6 %. Torej kot za orienta-cijo pri 10. členu računajmo s tem odstot-kom povečanja. Definitivni odstotek pa bo znan, ko bodo izvršeni vsi izračuni v vseh 60 občinah Slovenije. Predlog PREDVIDEVANJA GOSPODARSKEGA RAZVOJA V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA 2A LETO 1976 I. Gospodarska gibanja v letu 1975 Leto 1975 pomeni za gospodarstvo leto stabilizacije, a obenem tudi leto ipocasnejše-ga razvoja. Namesto predvidene dinamične goispodarsike rasti se je nadaljeval trend raz-meroma počasne rasti realnega družbenega proizivoda. Tako ,}e bila ob negativnih gibanjih v za-četiku leta 1975 sprožena široka politična aik-cija, ki je povezala vse dejavnike v prizade-vanjih za premagovanje gospodarskih težav s ciljem gospodarske in družbene stabiliza-cije. Napori v združenem delu ter uikrepi te-koče ekonomske politike v drugi polivici l_e-ta so bili zlasti usmerjeni na odpravljanje problemov na področju: ekonomskih odno-sov s tujino, cen, inveatioij, likvidnosti go-spodarstiva, osebnih dohodkov ter splošne in skupne porabe. Rezultati teh prizadevanj prihajajo delo-ma do izraza že v drugi poloivici leta, pred-vsem pa bodo vidni ob doslednem in pospe-šenem nadaljevanju teh aktivnosti, v prihod-njem letu. . V »Programu goapodarskega in družbene-ga razvoja občine za leto 1975« so bili v prj-merjavi z letom 1974 predvideni naslednji porasti, ki so enaiki s smerinicami republike in mesta Ljobljane: Realni družbeni proizvod 0 osebni idohodki na zaposlenega realni osebni dohodki na zaposlenega zaposlenost v gospodarstivu a) Delitev celotnega dohodka Na podlagi ocene, ki so jo izdelale TOZD s sedežem na našem območju, bo v letu 1975 v primerjavi s preteklim letom, dosežen na-slednji poslovni uspeh: Zaradi primerjave leta 1975 na leto 1974 smo iz -realizacije 1974 izločili delovne orga-nizacije, ki so se oziroma se bodo v krat-kem odselile iz našega območja, na novo pa zajeli TOZD, ki so se ipriselile na naše ob-močje oziroma so iz dislociranih enot po-stale TOZD. Primerjava poslovnega uspeha v letu 1975 z letom 1974 za celotno gospodarstvo je tako realna, ni pa možna primerjava po posamez-nih panogah, ker razdelitev prvotne OZD na TOZD po različnih dejavnostih in teritoriju (zajetje podatkov po sedežu TOZD) otežuje realnost prikaza poslovnih rezuiltatov v dveh zaporednih obdobjih. Kot je iz delitive celotnega dohodka raz-vidno, so TOZD v letu 1975 dosegle navidez-no dober poslovni uspeh, vendar, če upošte-vamo, da so se cene v letu 1975 povečale za 27 %, z doseženim uspehom ne moremo biti zadovoljnd. Tako je realni družbeni proizvod yeč.ii le za 4,2 % in ne dosega predvidene rasti (7 %). Tudi realni osebni dohodki ne dosegajo pred-videnega poivečanja. Njihov porast sicer zna-ša 3,5 %, vendar ob upoštevaaju porasta za-poslenih za 2,9 % so se le-ti dvignili za 0,6 % in ne dosegajo predvidenega 1 % povečan.ja. Nominalni družbeni bruto proizvod se je povečal za 37,5 %, družbeni proizvod pa za 31,2 %. Na to počasnejšo rast družbenega pro-izvoda vplivajo povečani materialni in drugi proizvodni strošlki, ki so se povečali za 41,1 %, -predvsem zaradi viš.jih cen porabl.je-nih uvoženih in domačih surovin in reprp-materiala; nadalje spremembe, do katerih prihaja zaradi ugotavljanja in delitvi dohod-ka na ravni TOZD in ne nazadnje odpisi (po-pra-^ki finančnega -rezultata) računov, ki v določenem roiku niso plačali in katerih rok plačila se je v letošnjern letu občutno skraj-šal. Tudi vse postavke iz delitve dohodka ra-stejo hitreje kot dohodek sam, kar vpliva na to, da se vse te sprememfoe odražajo na ostanku dohodka: pagodbene obveznosti so se ipovečale za 50 %, zakonske za 33,3 %> in oselDni dohodki za 30,5 %, tako, da je osta-nek dohodka večji le za 29,3 %. V iletu 1974 je bilo v TOZD s sedežem v naši občini zaposlenih 25.131 delavcev. Po predvidevanjih delovnih organizaci] se bo šte-vilo zaposlenih v letu 1975 dvignilo na 25.862 oziroma se bo število zaposlenih povečalo za 2,9 °/o, kar ie iv meii predvideno z resoluciio (3 %). Priloga JT — 4 b Izvoz in uvoz Delovne organizacije s sedežem v naši ob-čini so v letu 1974 izvozile za 63,081.632 do-larjav. Po oceni za leto 1975 bo vrednost izvoza znašala 69,992.456 dalarjev ali za 10,9% več kot preteMo leto. Ta iporast ni povsem pri-merljiv zaradi raaličnega zajemanja delovnih organizacij, ki izivažajo. V letu 1974 so delov-ne organizacije prikazale vrednost izvoza za celotno OZD, torej itudi za TOZD, ki se naha-jajo izven našega območtja, medtem ko so v oceni za leto 1975 zajete le TOZD z našega obmooja. Struktura izvoza v letu 1975 je naslednja: socialistične države , 59,1 dežele v razvoju 9,5 zahodne države 31,4 100 Sorazmerno visoka je udeležba izvoza v socialistične države, žal pa smo še vedno skromni pri izvozu v dežele v razvoju, čeprav je to deloma opravičljivo zaradi naše struk-ture TOZD, ki proizvajajo za izvoz. V letu 1974 so naša proizvodna podjetja uvozila raznih reprodukcijskih materialov v vrednosti 66,289.820 dolarjev ali za 5 % več, kot je znašal izvoz (63,081.632 dolarjev). V letu 1975 predvidevajo TOZD, da se bo vrednost uvoza zmanpšala za 7% in bo ta znašal 59,158.941 dolarjev, torej se bo uvo-zilo za 16 % manj, kot pa znaša njihov izvoz, kar da sklepati, da so letos sprejeti ukrepi pri uvozu imeli določene pozitivne posledice. c) Investicije v osnovna sredstva V letu 1975 so znašale investicije 1.014 mi-lijonov dinarjev. Od tega se je investiralo na območju občine 905 milijonov dinarjev, y obrate ina območju drugih občin pa 109 mili-jonov dinarjev. Delež vseh investicij v občini je znašal 89,2 %, v ostalih občinah pa 10,8 %. Po tehnični strukturi so naložbe v osnov-na sred-stjva naslednje: , Ocena 1975 znesek strukt. zemljišča gradbeni objekti oprema os'talo 7.066 284.514 582.854 140.353 0,7 28,0 57,5 13,8 akupaj 1,014.787 100,0 Te investicije iso se financirale iz nasled-njih virov: v 000 din Ocena 1975 znesek strukt. lastna sredstva 487.079 48,0 krediti skupaj 527.708 52,0 — damači krediti 284.903 28,1 — inozemski krediti 242.805 23,9 sikuipaj 1,014.787 .100,0 Po podatkih delovnih organizacij, so le-te y letu 1975 krile z lastnimi sredstvi le 48,0 7o investioij, medtem ko so več kot polovico znašali krediti, od tega skoraj polovico ino-zemski. II. Predvidevanja TOZD o gospodarskem razvoju v letu 1976 Na podlagi podatkov, ki jih je občinska služba iv decembru 1975 zbrala o_d TOZD, ki imajo sedež na območju občine je predvide-no v primerjavi z letom 1975 povečanje druž-benega proizvoda za 17,2 %, narodnega do-hodka za 16,4%, osebnih dohodkov za 13,3% in ostanka dohodka za 17,1 %. Tak rezultat bi bil dosežen pri 4,2 % pove-čanju zaposlenih. Na področju zunanjetrgovinske menjave planirajo TOZD 19,4% povečanje izvoza, ki naj bi znašal v letu 1976 83,562.544 dolarjev in 17,6% večji uvoz, in sicer 69,593.096 do-larjev. Investicije v osnovna sredstva bi se v pri-merjavi z letom 1975 zmanjšale za 12,3 %, to pa predvsam zaradi bistvenega znižanja inve-sticije (V AERO — CELULOZA Medvode. (V letu 1975 je znašala vrednost iavesticije 312.483 tisoč dinarjev, v letu 1976 pa 106.656 tisoč dinanjov). Podrobnejši podatki o planiranju TOZD so naslednji: a) Delitev celotnega dohodka Delovne organizacije s sedežem na območ-ju občine, so predvidele ,v letu 1976 naslednjo delitev celotnega dohodka: Družbeni proizvod in narodni dohodek naj bi v letu 1976, v primerjavi z letom 1975, po panogah naraščal takole: v 000 din u O c 1 Celotni doh. Nabavna vrednost trgovskega blaga Družbeni bruto proizvod Materialni stroški Družbeni proizvod Amortizaoija Narodni doh. Pogodbene obveznosti Zakonske obveznosti Osebni doh. Ostanek dohodka 13,027.639 4,206.867 8,820.772 5,748.866 3,071.906 384.570 2,687.326 14,685.690 4,400.310 10,285.380 6,683.884 3,601.496 474.623 3,126.873 112,7 104,7 116,6 116,3 117,2 123,4 116,4 226.298 267.314 118,1 332.751 1,540.701 621.385 385.830 1,746.166 727.563 115,9 113,3 117,1 Kot je razvidno, so TOZD predvidele, da se bo družbeni bruto proizvod povečal za 16,6 %, družbeni proizvod ipa za 17,2 % ob po-rastu materialnih stroškov za 16,3 %. Dohodak za delitav bo večji za 16,4 %, ker TOZD predvidevajo ipovečanje amortizacije za 23,4%. Ob povečanju narodnega dohodika za 16,4% se bodo pogodbene obveznosti po-večaile za 18,1 %, zakonske pa za 15,9 %. Osebni dohodiki bodo porastili za 13,3 %, kar je za 3,1 indeksno točko manj kot je predvi-deni porast narodnega dohodka tako, da bo ostanek dohodka večji za 17,1 %. Najvršje povečanje tako družbenega pro-izvoda kot narodnega dohodka predvideva in-dustrija, ki tudi vpliva na celotno gospodar-stvo občine. Vse ostaile panoge predvidevajo nižjo rast družbenega proizvoda od rasti ce-lotnega gospodarstva. Večjo rast narodnega dohodka, kot je predvidena za celotno gospo-darstvo, predvideva poleg industrije le kme-tijstvo. Porast bruto osebnih dohodkov in ostan-ka dohodka po panogah je naslednji: 1975 = 100 bruto OD ostanek dohodka industrija 115,6 116,6 kmetijstvo 117,2 117,6 gradbeništvo 108,9 119,6 promet 104,6 115,6 trgavina 10.7,7 119,1 gostinstvo 111,6 109,8 obrt 110,1 120,6 komunala 102,5 136,2 celotno gospodarstvo 113,3 117,1 Iz pregleda je razvidno, da so v vseh pa-nogah, razen gostinstva, predvideli povečanje ostanka dohodka kot pa osebnih dohodkov. Nad občinskim povprečjem porasta oseb-nih dohodkov pred^idavata porast industrija in kmetijstvo. Manjši porast ostanka dohod-ka, kot je predviden za občrno, pa planirajo industrija, promet in gostinstvo. Kot je razvidno, predvidevajo TOZD višje stopnje rasiti, kakor jih predvideivajo repub-liške, mestne in občinsike smernice. Mnenja smo, da je del delovnih organizacij v svojih planih upošteval inflacijo, zato ti porasti. TOZD niso realni in bi jih bilo potrebno ko-rigirati. b) Zaposlenost V iletu 1976 bo število zaposlenih po pred-videvanjih TOZD znašalo 26.757 ali za 3,5% več kot leta 1975. Gibanje zaposlenih v letu 1975 in 1976 bo po predvidevanjih TOZD na-slednje: Priloga JT — 5 V letu 1976 se bo delovna sila povečala za 4,2 %, od tega v občini za 3,6 %, v osta-lih občinah ipa za 10,4 %. _Kot izhaja iz pregleda, predvddavajo TOZD višjo stopnjo zaiposlovanja, ikot jo predvide-va rapubliška resolucdja (3 %), slkupšcina me-sta Ljubljana (2,5 %) in tudi smernice obči-ne (3 %). To ekstenziwio zapaslovanlje bo treba omejiti s samouipraiviiLm spprazumom o zaposlovanju v okviru mesta Ljubljane, s katerim bo regdlirano zaposilovanije ter zago-tavlja stanovanjski in družbeni atandard. Več ikot 3 % porast delavne isile predvide-vajo TOZD v panogi industrija, ikmetijstvo, gradbaništivo, trgovina in obrt, torej vse pa-. noge razen prometa, gostinstva dn komunale. Veoje povečanje zaposlovanja ). Znižujejo pa se sredstva v družbeno pre-hrano (86,8 %) in sredstva za najemniška sta-novanja (67,8 %). III. Orientacijska izhodišča gospodarskega razvoja za leto 1976 Predvidevanja TOZD o gospodarskem raz-voju za leto 1976 vključujejo inflacijsko stop-njo, ki predstavlja razliko med povprečnimi cenami v letu 1975 in končnimi cenami tega leta, ker je pretežna večina TOZD srvoje pla-ne izračunavala na bazi sklenjenih zaključ-kov po tekočih cenah. Zato moremo predpo-stavljati, da bo plan za leto 1976 dosežen v predvideni višini, oziroma bo presežen za stopnjo inflacije leta 1976. Glede na navede-no so indeksi porasta med letoma 1975 in 1976 le nominalni (glej celotni dohodek in ostali elementi delitve). Da bi ugotovili realni porast družbenega proizvoda in drugih elementov iz delitve ce-lotnega dohodka je potrebno, da te indekse reduciramo za že doseženo stoprajo inflaci-je, ki po republiški resoluciji znaša 6,5 %. Nadalje predvidevamo, da planirana 4,2 % stopnja porasta zaposlenosti ni realna, saj Ljubljana predvideva globalno 2,5 % oziroma Slovenija, kjer so širše rezerve delovne sile, pa le 3 % stopnjo. Zato je potrebno, da ob-činska izhodišča ne prekoračijo republiške, to je 3 % stopnjo porasta zaposlenih. , Zaradi navedenega bi morali kazalce o do-seganju družbenega proizvoda in osebnih do-hodkov zmanjšati za 7,8 % (6,5 % zaradi in-flacije, 1,2% zmanjšanja zaposlenosti) in na tej podlagi sprejeti osnovne dispozicije, ki so naslednje: V% I ! S Izrvoz (nominalno) 19,4 Uvoz (nominalno) 17,6 Investicije (nominalno) —12,3 Primerjaiva teh dispozicij z republiškimi in mestinimi stopnjami kaže, da so naše stop-nje višrje od slednjih, kar utemeljujemo z na-slednjdmi argumenti: V naši občini je najmočnejša panoga in-dustriija, ki vpliva na celotno igospodarstvo občine. .V obdobju zadnjih let so delovne or-ganizacije iz panoge industrije vlagaile visoka sredstva v izgradrajo novih proizvodnih ob-jektov in v modernizacijo proizvodnje, kate-rih rezultat bo viden delno že v letu 1976. Indpstrijska podjetja, ki v letu 1976 pred-videvajo precejšnje povečanje proizvodnje na podlagi že dokončanih novih investicij in modemizacij, so AERO — Tovama celuloze Medvode, Donit, Lek, Litostroj, ISkra — TOZD Avtomatske in varitae naprave in Agro-stroj. V naštetih delovnih organizacijah je predviideno tudi večje število zaposlenih kot ga predrvidevajo občinske smernice, kar je glede na povečani obseg proizvodnje uteme-ljeno. Predvidevamo, da se bodo ob realnem po-večanju družbenega proizvoda v letu 1976 za 8 %, ob povečanju štovila zaposlenih za 3 % in ob počasnejši rasti žMjenjskih stroškov, realni osebni dohodlki na zaposlenega pove-čali za 2 %. Za dosego predvidenih go^podarskih gi-banj in v cilju hitrejše odprave rvseh nega- tivnih tendenc ostanejo sklepi julijske seje občinske skupščine osnovna orientacija za stabilizacijo tudi v letu 1976. Posebno pozor-nost pa je potrebno ppsvetiti sklepom zbora združenega dela, sprejetih na 15. seji 24. 12. 1975 pri obravnavi devetmesečnih gospodar-skih rezultatov. Zato je potrebno, da sprejmemo okvirno naslednje: — pospešiti samoupravnp združevanje de-la in sredstev za ustvarjanje čimvečjega do-hodka, zlasti pa za investicijsike naložbe v večje gospodarsko učinkovitejše investicije; — dosledno izvajati stabilizacijske pro-grame, to je predvsem povečati proizvodnjo, pospeševati izvoz in zmanjševati uvoz ter v večji meri uporabljati domače surovine; — okrepiti komkurenčno sposobnost v mednarodni delitvi dela z obvladovanjem in-flacije stroškov in boljšo kakovostjo blaga in storitev, kar bo zagotavljalo zadostna de-vizna sredstva za potrebni uvoz reproduk-cijskega materiala in opreme. Še posebej pa velja za temeljne organi-zacije združenega dela naslednje: — povečati ekonomičnost poslovanja z boljšo organizacijo dela in vsestranskim var-čevanjern, z racionalnejšo uporabo materiala, s hitrejšim uvajanjem novih tehnologij in zmanjšanjem stroškov neproduktivne režije; — izboljšati ilikvidnost s selekcijo kupcev in redno izterjavo računov; — z uivajanjem sodobnejše organizacije dela, stimulativnejših oblik delitve osebnih dohodkov doseči tudi boljši izkoristek delov-nega časa; — skleniti in uresničevati samoupravni sporazum o zaposlovanju v okrviru mesta Ljubljane, s katerim bo regulirano racional-nejše zaposlovanje ter zagotovljena skrb no-vo zaposlenim in stanovanjski ter družbeni standard; — uresničevati dogovor o kadrovski poli-tiki; — zniževati boleznine z večjo varnostjo pri delu in preventivnim zdravstvenim var-stvom; — zagotavljati takšno akumulacijo, da bodo aposobne na podlagi sprejetih samo-upravnih sporazumov združervati sredstva za družbeno reprodukcijo (ceste, železnice, ener-getika); — z vlaganji v čistilne naprave in z nepo-srednim sodelovanjem pri uresničevanju sa-nacijskega p^rograma, pripomočki k čistejše-mu ozračju in zdravemu okolju; — v skladu z "vojno proizvodnimi načrti vojne dejavnosti sistematično zagota\iljati primerne zaloge sufovin in reprodukcijskega materiala in zagotavljati druge pogoje za de-lovanje gospodarstva v vojnih razmerah; — sprejeti in uresničevati družbeni dogo-vor o samozaščiti s tem, da odkrivajo vzroke socialistionemu irazvoju tujih pojavov in od-krivajo njihove posledice iter jih preprečujejo pri njiho^em delovanju. Občinska ^kupšoina in njeni organi bodo v investicijskih iprogramih, podpirali OZD, iki se vključujejo v izvrševanje nalog in smer-nic planov in resolucij družbenopolitičnih skupnosti tako, da: — ipovečujejo produktivnost dela, — prispevajo k povečanju izvoza blaga in storitev, — se usmerjajo v proizvodnjo ali prede-lavo domačih surovin, — povečujejo ekonomičnost poslovanja, — vlagajo lastna sredstva za povečanje obratnih sredistev, — redno izipolnjujejo svoje obveznosti in dosegajo druge ugodne rezultate gospodar-jenja, — zagotavljajo družbeni standard delav-cem glede stanavanjske izgradnje, prehrane in rekreacije, — soddujejo v investicijskih vlaganjih v super strukturo. V letu 1976 se bo prešlo na novi obračun-ski sistem (od fakturirane na iplačano reali-zacijo), ki ga zahtevajo 'tudi politične usmer-ritve v zvezi s stabilizacijsko politiko. S tem se bo doseglo, da bodo delavci v TOZD raz-polagali z realnim dohodkom, ki je temelj za vzpastavljainje družbeno-ekonomskih od-nosov -v združenem delu in v celotni druž-beni skupnosti. Zato bodo morale TOZD v svojih letnih planih upoštevati to spremembo ^istema ugotavljanja dohodka, prilagoditi svoje poslovanje novim pogojem, zlasti pri selektivnejši izbiri svojih kupcev in dosled-nem Sipoštovanju predpisov y zagotavitvi pla-čil. Pri izpolnitvi teh pogojev bodo težave prehoda iz fakturirane na plačano realizaoijo mnogo manjše in tudi zmanjšanje dohodka ne bo tako občutno. Orientacijske smernice skuipščine o go-spodarskem razvoju občine zasledujejo sta-bilizacijo družbenih odnosov. Zato naj TOZD v svojih letnih in srednjeroenih načrtih upo-števajo te smernice in v njenjh okvirih pla-nirajo svoje poslovanje za leto 1976. IZVRŠNI SVET Predlog POROČILO O IZVAJANdU DRUŽBENEGA DOGOVORA O TEMELJIH KADROVSKE POLITIKE NA OBMOČJU OBČINE UUBLJANA-ŠIŠKA Družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin v V. poglavju pod naslovom »Odgovornost podpis-nikov za izvajanje družbenega dogovora«, med drugim določa: Skupščine občin in mesta Ljubljane ima-jo kot podpisnice tega dogovora, zlasti tele naloge: — uresničujejo doloobe tega dogovora pri reševanju kadrovsikih zadev iz svoje prisitoj-nosti; — v sodelovanju z drugimi družbenopoli-tičnimi dejavniki organizirajo akcijo, da se v ta dogovor vključijo vsi nosilci kadravske politike na obinočju Ljubljane; — v sodelovanju z nosilei kadrovske po-litike pripravljajo in sprejemajo srednjeroč-ne in dolgoročne programe kadrov za območ-je Ljubljane; — spremjjajo uresničevainje tega dogovo-ra, analizirajo kadrovsko situacijo na svojem območju, analizirajo ikadrovsko problemati-ko na posameznih področjih družbenega živ-ljenja, ^premljajo uresiničevanije aprejetih na-log in ciljev kadrovske politike na sivojem območju in v zvezi s tem tuidi ukrepajo; — spodbujajo reševanje nalog na tem področju s samouipravnim dogovarjanjem nosilcev kadrovske politike; — skrbijo za sistemationo dzpopolnjeva-nje celotnega ikoncepta dolgoročne samo-upravne kadrovske politilke na območju Ljubljane;,, — dajejo pobude za oblikovanje razisko valnih nalog s področja kadrovisko poJitične problematike in s tem apodbujajo proučeva-nje oziroma fimanciranje razislkav s tega pod-ročja; s tem namenom se bodo povezovale z raziskovalno skuipnostjo Slovenije. V kakšnem obsegu smo ise že -lotili izva-janja tako obsežnih in ikonkretnih nalog, ki so jih z dogovorom prevzde skupščine oibčin in mesta Ljubljane za zagotavljanje sociali-stične samoupravne kadrovslke politike v na-ši občini bomo podali v tem poročilu. Pri izvajanju nalog, iki se nanašajo na re-ševanje kadrovskih zadev, za katere je pri-stojna skupščina ali pa jih je le ta prenesla y pristojnost komisije za ivolitve, imenovanja in kadrovske zadeve so biila dosledno zahte-vana poleg stapnje strdkovne izobrazbe tudi družbenopolitična in moralnoetična merila, ki jih morajo imeti ikandidati za delo na talkih delovnih mestih. Trdimo labko, da so bila prizadevanja ko-misije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri izdelaivi predlogov za skupščino in pri izvajanju naloge delegatov družbonopoli-tične skupnosti v razpisnih koimisijah v sMa-du z določili družbenega dogovora o temdljih kadrovske politike. Potrditev pravilnosti predlaganih kadrovsikih rešitev za vse prime-re pa bi lahko podali le v primeru, če bi se že, in to v vseh delovnih sredinah, dosledno izvajala določila 52. člena omemjenega druž-benega dogovora. Po določilih 52. člena bi Priloga JT — 7 moraili podpisniki dogovora praviloma dolo-čiti naloge in smotre, ki jih mora izbrani kandidat doseči do nove izbire. Samoupravni organd podpisnic pa delegati druzbe-nopolitične Skopnosti v razpisanih komdsijah dakazujejo, da nekateri vodilni delavci v OZD še niso sprejeli družbenih ciiljev dn na-čel, med katere sodi tudi načelo, da je kad-rovdka politiika neodtujljiva samoupravna pra-viCa delovnih ljudi. Organdzirano akcijo za vkljiučevamje družbenega dogovora o temeljih kadrovske politiike tako v letu 1974 kot v letu 1975 je v sikladu z določili'87. člena družbe-nega dogovora vodila komisija za volitve, imenavanja in kadrovske zadeve v sodelova-nju z družbenopalitionimi onganizacijami na območju Občine Ljubljana-Šiška. Vsa prizadavanja tako skupščine občine kot komisije za volitve, imenovanja in kad-rcwske zadeve in družbenopoliti6nih organi-zacij pa niso bila toliko uspešna, da bi mogli spoštovati določila družbenega dogovora o temeljih kadrovske poilitike, ki je podpisni-ke zavezal, da morajo ustanoviti sfoupno ko-misijo za družbeni dogovor o temeljih ka-drovske politike v občinah in mestu najkas-neje do 1. 3. 1974. Ves ta čas, do skldca 1. zbora družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike, to je 5. 12. 1975, je n/ skladu z določili 87. člena družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike opravljala naloge skupne komisjje za izvajanje družbenega dogovora komisija za volitive, irnenovanja in kadrovske zadeve Skupščine občine Ljubljana-Šiška. Na 1. ziboru je bila na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve ustanovljena sJcupna komisija ipodpisnic za izvajaoje družbenega dogovora v naši oboini, ki šteje 35 članov, delegiranih na predlog kanferenc delegaoij našpga območja. Komisija za družbeni dogovor o temeljih kadrovsike politike je imela srvojo 1. sejo 12. 12. 1975. Ob tem, ko je ikomisija za volitve, ime-novanja in kadrovske zadeve v sodelovanju z družbenoipolitionimi organizacijami vodila akcijo za vključevanje v družbeni dogovor nosilcev kadrovske politike na območju naše občine je razpravljala tudi o pripravi gradiva za sklic prvega zbora podpisnikov in o nači-nu pridobjvanja delegatov za člane skupne komisije podpisnic. Komisija za volitve, ime-novanja in kadrovske zadeve, je kadrovski službi občine Ljubljana-Šiška naložila na-slednji 2 nalogi: 1. da zaprosi vse konference delegacij na-še skupščine za predloge kandidatov za skup-no komisijo podpisnic družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike in postavila kriterije, iki bi jih morali predlagani kandi-dati imeti v skladu z družbendm dogovorom o temeljih kadrovSke palitike. 2. Potrdila je predlagano anketo o izvaja-njai družbenega dogovora o temeljih kadrov-ske politike v orgapizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah združenega dela. Pred izvedbo obeh nalog, se je komisija za vsebinsko iz^edbo dogovarjala tudi z družbe-nopolitionimi organizacijami Sikupščine obči-ne Ljubljana-šiška. V skiladu s stolepi ikomisije za volitve, ime-novanja in kadrovsike zadeve je kadrovska služba Skupščine oboine Ljubiiana-Šiška v času od 12. 8. 1975 do 30. 10. 1975 pripravila in izvedla anketo o izvajanju družbenega do-govora o temeljih kadrovske politike. Anketa je bila poslana 156 organizacijam združenega dela oziroma temeljnim organizaoijam zdru-ženega dela. Na anketo je odgovorilo 120 OZD oziroma TOZD z 20.400 zaposlenimi. Na podlagi dobljeniih podatkov je kadrovska služba izdelala poročilo ipo panogah dejavno sti, in ga predložila delegatom 1. zbora pod-pisnic družbenega dogovora o tsmeljih ka-drov^ke politiike in skupne komisije podpis-nic družbenega dogovora o temeljiii kadrov-ske politike v razpravo. Z adketo je bilo zajetih po panogah dejav-nosti naslednje število OZD — TOZD: — Industrija 42 OZD — Gradberiištvo 17 OZD — Stanovanjsika in ikomunalna dejavnost 1 OZD — Kmetijstvo 1 OZD — Promet 5 OZD — Obrt 13 OZD — Kultura in socialna dejavnost 23 OZD — Trgovina in gostinstvo 18 OZD Podatki navedeni v tabelah prilkazujejo stanje po posamezinih paiKjgaih adruženega dela. Vsebinsko opredelitev in izvajanje druž-benega dogovora o temeliih kadrovske poli-tike v sleherni OZD — TOZD pa bo morala ugotavljati komisija s svojirn delom na te-renu, ker podatki zlbrani z anketo lahiko slu-žijo le ikot podlaga za izdelavo visebinskega pragrama dela sikupne komisije. Z anketo smo zajeli vse področje dela kadrovskih služb kot jih le tem nalaga druž-beni dogovor. V poročilu navajamo podatke in sicer: T-l število zaposlenih v občini Ljubil.jana-Šiška na dan 31. 12. 1974 po panogah dejav-Bosti: Panoga dejavnosti Število zaposilenih po apolu M ž skupaj Industrija 8.505 4.807 13.312 Gradbeništvo 1.766 217 1.983 StanovanjiSka in komunalna dejavnost 33 4 37 Kmetijstvo 36 20 56 Promet 1.224 277 1.501 Obrt 674 108 782 Kultura in socialna deja\"nost 355 741 1.096 Treovina in gostinstvo 538 1.119 1.657 S k u p a j 13.131 7.293 20.424 Tabela o zaposlenosti kaže določeno ne-sorazrnerje med številom zaposlendh žensk in moških v posameznih panogah, razen v tako imenovanih ženskih poklicih, kjer je pretež-no zaposlena ženaka delovna sila. S tabelo so zajete vse večje OZD — TOZD na območju občine Ljubljana-Šiška, tako da bistvenih od-stopanj v iposredovanih podatkih ni pričako vati. Kakšna je bila organiziranost kadrovskih služb in zasedba delovnih rn'est na dan 31. 12. 1974 ponazarj.ajo podatki o tabeli št. 2. T-2 Organiziranost in število delavcev, ki so delali v kadrovskih službah na dan 31. 12. 1974. OZD — TOZD pa dpraviljajo delo kadrovske službe: tajnice, računovodje, direktorji ali pristojni samoupra-vini ongani. Iz odgovorov v anketi je hkrati razbrati, da večina OZD za sedaj ne programira oja-čanja kadrovskih služb oziroma formiranja novih. Poročilo o apremljanju in izvajaniu družbenega dogovora v SR Slovenji ugotav-lja, da so razlogi za zaostajanja kadrovsikih služb za drugimi strokovnimi službami pred-vsem v premajhni družbeni afirmaciji in družbeni podpori za delo teh služb, pomanj-kanju ustreznih strokavnih kadrov z-visoko in višjo izobrazbo, v zaostajanju kadrovSkih funkcij za razvoj samoutpravnih odnosov ter pomanjkanju finančnih sredstev za njihovo ustamavljanje. Navedbe omenjenega poročila veljaijo tudi za kadrovske službe v OZD — TOZD občine Ljubljana-Šiška. T-3. Iz naslednje tabele je razvidno stanje na področju ižobraževaiija: — izobraževaoije delavcev ob ddu, — število podeljenih ikadrovskih štipendij, — število OZD — TOZD, ki so imele plan izobraževanja kadrov, ' — število diplomantov visdkih in višjih šol, ki so se zajposlili v OZD — TOZD na ob-močju občine Ljubljana-Šiška v letu 1974. Panoga dejavnosti Plan izobraž. kadrov Stev. dipl. Štev. del., Štev. VIS in ki so se podelj. VIS šol, izob. kadrov. ki so se ob delu zaposlili v TOZD Industrija 22 2.386 590 267 Gradbeništvo 11 355 50 21 Stanovanjska in komunailna dejavnost — — — — Kmetijstvo — — — — Obrt 2 47 2 — Kultura in socialna dejavnast 3 274 12 5 Trgovina in gostinstvo 5 177 8 5 Promet 4 111 37 7 S kupaj 47 3.350 699 305 Od 120 OZD — TOZD ima organizirano kadrovsko službo 52 OZD — TOZD, v katerih dela vsega 126 delavcev. V 25 OZD — TOZD opravlja kadrovSka dela splošna služba, v 43 Načrtovanje in izcnbraževanje kadrov je in mora biti sestavni del politike razvoia v OZD. Podatek, da ima od 120 OZD — TOZD iz-delane načrte izobraževanja kadrov le 47 OZD — TOZD opozarja na to, da bo področ-ju ivzgoje in izoforaževainja v prihodnje po-trebno posvetiti večjo sikrb. Brez ustreznih srednjeročnih in dolgoročnih načrtov izobra-ževanja kadrov v OZD — TOZD ne bo mo-goče zmanjšati deficita in suficita kadrov, ter še vedno velikih razlik med zahtevano in dejansko izobraibo. Pomembeai je podatek, da se ob delu izobražuje okrog tri tisoč pet što de-lavcev, kar kaže na vddk interes delov-nega človeka po izobraževanju tako na strokovnem, kot na družbenopoiitičnem pod-ročju. Pri tem ne smerao prezreti dejstva, da so nekatere OZD — TOZD to področje zane-marile in da njihov delavec še danes ne mo re uveljavljati svoje pravice in dolžnosti do usposabljanja za boljše delo. Glede na to, da je bil sprejet samouprav-ni sporazum o štipendiranju učencev in štu-dentov 25. 6. 1975, so bili na področju š'tipen-diranja kot eni temeljnih oblik uresničevanja družbenega dogovcra o temeljih kadrovske politike storjeni vidni premiki. V šolskenti letu 1974-75 je bilo odobrenih iz združenih sredstev 260 štipendij v šolskem letu 1975-76 pa 623 štipendij. Po podatkih ankete je ugotovljeno, da je bilo v 120 OZD — TOZD ca. 20.400 zaposle-nimi podeljenih v letu 1974-75 le 699 kadrov-skih štipendij. žal ne poznamo kadrovskih potreb OZD — TOZD v občini Šiška, zato je bilo za sedaj otežkočeno izvajanje določb sa-moupravnega sporazuma učencev in študen-tov, ki govore o nujnosti prevzemanja štipen-distov iz združenih sredstev v OZD — TOZD v skladu z njihovimi načrti potreb po kadrih. O skrbi OZD — TOZD za pravilno razpo-rejanje delavcev na delovna mesta in njiho-vo ocenjevanje po delu govore podatki nave-dend v tabeli T4. Priioga JT — 8 Resolucija o osnovah kadravsike politike v SR Sloveniji in družbeni dogovor o teme-ljih kadrovske poditike obvezujeta OZD — TOZD, da morajo samoupraivsne aikte o siste-mizaciji delovmh mest izdelati oziroma do-pdlniti tako, kot smo se z družbenkn dogovo-rom dogovorili, in sicer najkasneje v dveh letih od dneva pristapa k družbenemu do-govonu. Po podatkih iz anikete o izvajanju družbe-nega dogovora o temeljih kadrovske politi-kev letu 1975 je bilo ugotoviljeno, da je imelo do konca leta 1974 izdelano sistemizaoijo de-lovnih onest od 120 OZD — TOZD le 89 de-lovnih organizacij, analitično oceno delovnih mest pa le 72 organizacij združenega dela. Si&tamizacije nimajo izdelane v večini pri-merov OZD z manj kot 100 zaposleniimi, ob tem obstaja odprto viprašamje ali so akti o sistemizaciji delovnih mest uisklajeni z do-ločili družbenega dogovora, kar pa ni mogo-če ugotoviti iz ankete. Zbor podpisnikov in skupna komisija za izvajanje družbenega dogovora sta poročilo, ki jim ga je predložila komisija za volitve, imenovanja in kadrovake zadeve v celoti sprejela. Na padlagi poročila je zbor podpisnikov naložil skupni komisiji podpisnic družbenega dogovora, da v skladu z njenimi nalogami, ki jih ima po družbenem dogavoru in ob upo-števanju dejanskih razmer pri kvajanju družbenega dogovora na območju naše obči-ne pripravi konkretni deilovrai program za-upanih jim nalog. Skupna komisija podpisnic družbenega dogovora bq v prvem trimesečju letošnjega leta pripravila program, ki bo zajel izvaja-nje (konkretnih nalog in metod dela določe-nih v posameznih členih družbenega dogo-vora. Če primerjamo dosežene rezultate pri iz-vajanju družbenega dogovora z nalogami, za katere smo se dogovorili, moramo povedati, da smo na začetku svojega dela. Tako se še Dismo resno lotili naslednjih dogovorjenih nalog: — pripravljanje in spremljanje srednje-ročnih in dolgoročnih programov kadrov za območje Ljubljane; — analiziranje kadrovske situacije na ob-močju občine; — analiziranje kadrovskih probleraov na posameznih področjih družbenega življenja; — spodbujanje reševanja nalog na ikadrov-skem področju s samoupravnim dogovarja-njem nosilcev kadrovske politike; — spodbujanje za oblikovanje raziskoval-nih nalog s področja kadrovske problemati-ke. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-šiška je na svoji 92. seji obravnaval poročilo o izvajanju družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike na območju občine Ljub-ljana-šiška in. sprejel naslednja stališča: 1. Kadrovsko politiko je treba enako kot druga področja, vključiti v družbeni plan raz-voja občine za obdobje 1976 do 1980. 2. Skupna komisija podpisnic družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike obči-ne šiška naj čimprej izdela program svojega dela in van} vključi kot prioritetno; — pripravljanje in sprfemljanje srednje-ročnih in dolgoročnih programov kadrov pod-pisnikov; — analiziranje kadrovske situacije na ob-močju občine in spremljanje izvajanja dolo-čil družbenega dogovora; — spodbujanje reševanja nalog na območ-ju kadrovske politike s samoupravnim dogo- varjanjem nosilcev kadrovske politike; — izpopolnjevanje celotnega koncepta dol-goročne samoupravne kadrovske politike na območju mesta Ljubljane in — dajanje pobud za oblikovanje razisko-valnih nalog s področja kadrovske politike. 3. Aktivira naj se komisija za pregled sa-moupravnih aktov v OZD in TOZD, v katere je potrebno vključiti določila družbenega do-govora o temeljih kadrovske politike. 4. Skupaj z družbenopolitičnimi organiza-cijami naj se organizira akcija, da k druž-benemu dogovoru o temeljih kadrovske po-litike pristopijo tudi tiste OZD in TOZD na območju občine, ki tega še niso storile. Predlog INVESTICIJSKI PROGRAM ZA OSNOVNO ŠOLO ZVONKA RUNKA Objekt: Kraj: Občina: Naročnik: Odlok SM Ljubljana Ur. 1. št. 48/71 SRS: Vrednost gradnje po cenah iz leta 1971: Proračun Sklada za leto 1976 (predlog) Vrednost gradnje po invest. programu: Cena za 1m2 bruto zazidane površine Prizidek k osnovni šoli ZVONKA RUNKA — 1/18 Ljubljana Ljubljana-šiška Sklad ljubljanskih občin pri TIS Ljubljana za gradnio OŠ in VVZ in Skupščina občine Ljubljana- šiška Prizidek s telovadnico 3,500.000 din 16,350.000 din 15,227.840 din 8.187 din PROGRAM PRIZIDKA NA PODLAGI KORIGIRANEGA IDEJNEGA PROJEKTA JE BIL OBRAVNAVAN IN PO-TRJEN NA FTK ZA Oš IN JE NASLEDNJI: 1. učilnice za tehnični pouk s fototemnico 90 m2 2. učilriica za gospodinjski pouk 30 m2 3. učilnica za fiziko, kemijo 90 m2 4. učilnica za biologijo 75 mz 5. tuji jeziki 75 m2 6. 2 učilnici za matematiko a 60 m2 120 m2 7. knjižnica 8. velika in mala telovadnica dimenzij 24 x 12 in 12 x 10 Zgoraj navedeni spremenjeni program v celoti ustre-za kvadraturam, ki so bile potrjene s piograraskimi os-novami. IDEJNI PROJEKT Projektant: SEVNIK D., dipl. ing. arh. KUHAR V., g. z. AZA — Atelje za arhitekturo, Ljubljana. Programska naloga: Po programskih osnovah je predvidena izgradnja no-vega prizidka s telovadnico. Projektna zasnova Tehnično poročilo K obstoječi osnovni šoli Zvonka Runka bo zgrajen nov samostojni objekt. Objekta bosta med seboj pove-zana s toplim hodnikom tako, kot predvideva lokacij-ska dokumentacija. Izgradnja bo potekala v treh fazah, in sicer: 1. faza — pritličje in klet novega prostora, 2. Laza — nadzidava, t. j. prvo nadstropje, 3. faza — topli hodnik za povezavo med objektoma. Nnslednje poročilo se nanaša na 1. fazo gradnje. Prostori, ki jih predvideva 1. faza izgradnje so na- menjeni višjim oddelkom osnovne šole. Pritličje: vhod, srednji prostor, ki je istočasno knjiž-nica, dve učilnici normalne velikosti za matematiko, večja učilnica za tuje jezike, večja učilnica za biologijo, večja učilnica za kemijo in fiziko, manjša učilnica za gospodinjski pouk in večja učilnica za tehnični pouk, v kateri ie obenem fototemnica s posebnim vhoclom in majhno skladišče za tehnični pouk. V srednjem pro-storu so še predvidene sanitarije za deklice in dečke, ki služijo istočasno uporabnikom dveh telovadnic in stopnice, ki vodijo v klet in v bodoče 1. nadstropje (2. faza). V pritličju sta predvideni velika (dim. 12 X 24 m) in mala telovadnica (10 x 12 m). K telovadnicama so predvideni še pomožni prostori; garderoba, umivalnice, prostor za telovadno orodje in prostor za učitelja teles-ne vzgoje. Klet: v kleti je predvideno zaklcmišče za 500 ptrok (400 m2), toplotna'. postaja in stopnišče. Zaklonišče bi lahko bilo dvonamensko: za garderobo učencev in za skladišče raznega materiala za učenje in druge aktiv-nosti. Zaklonišče bi služilo za garderobe učencev le to-liko časa, dokler ne bo zgrajen prehod in vhod med starim in novim objektom, kasneje bodo garderobe pri vhodu. Objekt bo projektiran tako, da bo možna nadzidava. Pri tem bodo dimenzionirani temelji, zidovi, stebri — vsa konstrukcija. Objekt bo grajen pretežno iz masiv-nih materialov. Temelji bodo pasovni in armirani. Klet bo kompletna armiranobetonska v MB 300 (zaklonišče) zidovi debeline 40 cm, strop deb. 40 cm,. talna plošča deb. 20 cm. Pritličje bo zidano iz protipotresnih zida-kov »Cigon« deb. 19 cm, armirani stebri, preklade in nosilci, obloge pa so: fasadna opeka in specialno obde-lani okenski parapeti. Nad pritličjem je predviden su-per stop s tlačno ploščo. Strehe: bodo poševne in ravne. Detajlno bodo ob-delane pri glavnem projektu. Tlakl in podi: PVC, parket in keramika. Stropovi in zidovi bodo primerno izolirani. Solski objekt bo v celoli opremljen z vsemi insta-lacijami: vodovodna, centralno ogrevanje, ventilacija in elektrika jakega in šibkega toka ter priključek na javno kanalizacijo. Vsi šolski prostori bodo opremljeni po načrtih Slo-venijales Ljubljana, za kar bodo tudi prirejene vse in-stalacije. Objekt bo grajen v skladu s protipotresnimi, higienskimi, požarnovarndstnimi ter z ostalimi predpisi v smislu teh. pravilnikom za gradnjo tovrstnih stavb in šolskih normativov. ANALIZA POVRŠIN SKUPA J: 15,227.840 DELA, KI JIH FINANCIRA SKUPŠCINA OBCINE LJUBLJANA-ŠIŠKA: 1. pridobitev zemljišča, 2. zunanja ureditev (izven 6 m pasu) s hortikulturo, igrišči, zunanjo razsvetljavo itd., 3. komunalni priključki nad 25 m dolžine: — kanalizacija, — Telefon, — vodovod, — elektrika, — toplarna, — plin. Izvršni svet Skupščine občine Ljubliana-šiška v skladu s sklepom s svoje 92. seje predlaga skupščini ob-čine, da predlog investicijskega programa za osnovno šo-lo Zvonka Runka obravnava in potrdi. Prediog Na podlagi 7. in 154. člena statuta občine Ljubljana-Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana-Šiška na skup-nem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne ........,....................................................... sprejela odlok O NAGRADAH IN PRIZNANJIH OBČINE LJUBUANA-ŠIŠKA 1. člen Skupščina občine Ljubljana-Šiška pode-ljuje nagrade in priznanja za posebne uspe-he dosežene na področju gospodarstva, druž-benega in pplitičnega ustvarjanja v občini. Nagrade in priznanja se podeljujejo vsa-ko leto ob občinskem prazniku 22. juniju. 2. člen Nagrade in priznanja lahko sprejmejo deldvne organizacije (OZD in TOZD), delov-ne skupine, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije, društva in posamez-niki. Priloga JT — 9 3. člen Nagrade in priznanja se podeljujejo za posebne uspehe, ki so bili doseženi v daljšem časovnem razdobjju na področju: — gospodarstva, — vzgoje in izobraževanja, — kulture, — telesne kulture, — zdravstvenega in socialnega varstva, — drugih družbenih dejavnosti. 4. člen V posameznem letu se podeli največ 6 de-narnih nagrad. Nagrada za skupino ali de-lovno organizacijo znaša do 15.000 dinarjev, za posameznika pa do 10.000 dinarjev za po-samezno področje iz 3. člena odloka. Če je v skupini več nagrajencev prejmejo nagrado v višini 5.000 dinarjev, toda največ 15.000 di-narjev. Hkrati z nagrado se podeli nagraje-nim tudi pismeno priznanje. Poleg denarnih nagrad se lahko podeli tu-di do 10 plaket. Hkrati s plaketo se podeli pismeno priznanje. 5. člen Občinska skupščina imenuje vsako leto žirijo, ki ima predsednika in 10 članov. Člani žirije so lahko ponovno imenovani. 6. člen Žirija razpiše do 20. marca vsako leto v Javni tribuni in drugih javnih občilih raz-pis nagrad in priznanj. 7. člen Sklep o podelitvi nagrade oziroma pri-znanja sprejme žirija na svoji seji. 8. člen S pravilnikom^ katerega sprejme občin-ska skupščina, se določijo kriteriji za pode-ljeyanje nagrad in priznanj ter postopek za izbiro kandidatov za nagrade in priznanja. 9. člen V proračunu občine Ljubljana-Šiška se vsako leto zagotovijo sredstva za nagrade in priznanja. 10. člen Ko stopi ta odlok v veljavo, preneha ve-ljati odlok o priznanjih občine Ljubljana-Šiška (Uradni list SRS, št. 26/74). Odlok začne veljati osmi danpo objavi v TTraHnf»m lic+n SRS Predlog Na podlagi 8. člena odloka o nagradah in priznanjih občine Ljubljana-Šiška (Uradni list SRS, št.................) ter po 155. členu statuta občine Ljubljana-šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana-Šiška dne ........................................ sprejela Pravilnik o določitvi kriterijev in postopku za podeljevanje nagrad in priznanj občine Ljubljana-Šiška 1. člen Nagrade in priznanja občine Ljubljana-Šiška se podeljujejo vsako leto ob občinskem prazniku 22. juniju. 2. člen Kandidate za nagrade in priznanja (de-lovne organizacije — TOZD — OZD, družbe-nopolitične organizacije, delovne skupine, družbene organizacije, društva in posamez-nike) lahko predlagajo delovne, družbene in družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, strokovna društva, zdru-ženja ter občani občine Ljubljana-Šiška. Predlog za podelitev nagrade oziroma pri-znanja mora vsebovati poleg podatkov o kan-didatu tudi podrobno utemeljitev. Predloge je treba poslati žiriji Skupščine občine Ljubljana-Šiška do 20. aprila. 3. člen Razpis za nagrade in priznanja objavi ži-rija vsako leto v občinskem glasilu in drugih sredštvih javnega obveščanja do 20. marca. Z razpisom se objavi: — temeljna načela o podeljevanju nagrad in priznanj, — podatke, ki jih mora vsebovati predlog za podelitev nagrad in priznanj, — kdo je lahko predlagatelj, — rok do katerega morajo biti poslani predlogi. 4. člen Priznanja se podeljujejo zlasti: 1. Na področju gospodarstva: — za uspehe pri razvijanju in pospeševa-nju samoupravljanja v gospodarskih organi-zacijah, — za posebne uspehe trajnejšega pome-na: a) pri razvijanju produktivnosti in gospo-darjenja v delovnih organizacijah, b) pri razvijanju tehnologije, c) pri uvajanju sodobnih metod znanstve-nih, organizacijskih in tehniških dosežkov, č) pri vključevanju v mednarodno delitev dela, d) pri povezovanju sredstev in dela delov-nih organizacij, e) pri posebnih dosežkih delavcev v zdru-ženem delu, predvsem na področju inovacij in racionalizatorstva, f) za izredne dosežke na področju kmetij-stva in gozdarstva. 2. Na področju vzgoje in izobraževanja: — za uspehe pri razvijanju in pospeševa-nju samoupravljanja na področju vzgoje in izobraževanja in idejnosti vzgoje, — za posebne uspehe trajnejšega pome-na: a) pri uvajanju novih oblik in metod vzgojno-izobraževalnega dela ter uresničeva-nju vzgojnih smotrov, b) pri razvijanju splošnega strokovnega in dopolnilnega izobraževanja mladine in od-raslih, c) pri usposabljanju kadrov za področje vzgoje in izobraževanja. 3. Na področju kulture: — za stvaritve na likovnem, knjižnem, pu-blicističnem, gledališkem, filmskern in glas-benem področju ter za dosežke drugih za kulturni razvoj posebej zaslužnih delavcev, zavodov in organizacij, — za načrtovanje urbanističnega razvoja občine ter za uspelie pri oblikovanju podobe občine. Pri ocenjevanju umetniške in kulturne storitve ali njene interpretacije se upošteva javna ocena, idejnost in pomembnost za kul-turno življenje. 4. Na področju telesne kulture: — za športne organizacije in delavce, ki so dosegli izredne uspehe na področju orga-nizacije in razvoja množične telesne kulture in tehnične vzgoje, — za športnike, ki so dosegli vrhunske rezultate, — za organizacije in strokovnjake, ki so dosegli izredne uspehe y strokovnem delu s posameziuki in ekipami, pri ipublicističnem in raziskovalnem delu, ki ima poseben po-men za razvoj telesne kulture in vzgoje. 5. Na področju zdravstvenega in socialne-ga varstva: — za razvijanje družbenih in samouprav-nih odnosov, — za pomembne uspehe pri: a) izvajanju preventivnih in kurativnih dejavnosti, b) organizaciji in vodenju strokovnih de-javnosti, c) zdravstveni vzgoji občanov, d) za posebne uspehe trajnejšega pomena pri razvijanjuin izpopolnjevanju socialnega dela, e) za strokovne dosežke pri analitično-raziskovalnem delu, ki ima poseben pomen za razvoj družbene in strokovne dejavnosti za socialno skrbstvo, f) za posebne uspehe pri izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju delavcev za po-trebe socialnega skrbstva, g) za proučevanje problematike na vseh področjih socialnih dejavnosti z aplikativno uporabno vrednostjo. 6. Na področju ostalih družbenih dejav-nosti: — za dosežene uspehe pri organiziranju splošnega ljudskega odpora, — pri organiziranju in usposablja.nju or-ganizacij in skupin na področju civilne za-ščite, — pri organiziranju in razvijanju zavesti občanov na področju družbene samozaščite, — za izredno požrtvovalnost pri reševa-nju življenj in družbenega premoženja, — pri razvijanju ustavnih načel na pod-ročju delegatskih odnosov v temeljnih in splošnih ter drugih delegacijah, — za izredno prizadevnost in vidne uspe-he pri organizacijskem delu v družbenopoli-tičnih organizacijah, samoupravnih interes-nih skupnostih, strokovnih društvih in zdru-ženjih. 5. člen , - Žirija sprejema predloge za nagrade in priznanja vključno do 20. aprila (datum pošt-nega žiga). Pozneje prispelih predlogov žiri-ja ne upošteva in ne obravnava. 6. člen Predlog za podelitev nagrade oziroma pri-znanja lahko da vsaka pravna ali fizična o-seba. Predlog mora biti izčrpno obrazložen in ustrezno dokumentiran v skladu z merili za podelitev nagrade oziroma priznanja, ki so določene v 4. členu tega pravilnika. Če žirija ugotovi, da sta obrazložitev ozi-roma dokumentacija nepopolni ali v nasprot-ju z določbami tega pravilnika, povabi "pred-lagatelja, da dopolni obrazložitev in doku-mentacijo. Pri tem žirija določi tudi prime-ren rok predlagatelju, ki mora biti usklajen s potrebami dela žirije oziroma komisije in zahtevanimi dopolnitvami obrazložitve ozi-roma dokumentacije. Če predlagatdj v roku, ki ga je določila žirija oziroma komisija ne dopolni obraz-ložitve oziroma dokumentacije, žirija pred-loga ne upošteva in ga ne obravnava v na-daljnjem postopku. O tem svojem sklepu pismeno obvesti predlagatelja. 7. člen Če žirija v nadaljnjem postopku ali komi-sija iz 8. člena tega pravilnika ugotovi, da so za določitev za podelitev nagrade oziroma priznanja potrebna še dodatna pojasnila, obrazložitve, dokumentacija oziroma infor-macija o dosežkih kandidatov zahteva dodat-no pojasnilo oizroma dokumentacijo od pred-lagatelja, samega kandidata ali drugih orga-nov oziroma organizacij, ki razpolagajo s potrebnimi informacijami. Rok za zbiranje dodatnih pojasnil določi za vsak primer posebej žirija oziroma ko-misija. 8. člen Žirija dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik žirije. Seje žirije so sklepč-ne, če je navzočih več kot polovica članov. Žirija imenuje za posamezno področje 5-člansko strokovno komisijo za proučevanje predlogov za nagrade in priznanja. Žirija in strokovne komisije imajo taj-nika. Tajnika imenuje sekretar skupščine. Člani žirije in strokovnih komisij ne mo rejo biti nagrajeni. V primeru, da je član žirije oziroma strokovne komisije predlagan za nagrado ali priznanje, mu preneha član-stvo v žiriji oziroma strokovni komisiji. 9. člen Žirija pregleda prispele predloge in jih do 10. maja posreduje ustreznim strokovnim komisijam. Priloga JT — 10 Strokovne komisije proučijo predloge in predloženo dokumentacifo ter po potrebi zahtevajo od predlagatelja dodatne podatke in pojasnila. Na podlagi tega pripravijo pred-loge kandidatov za nagrade ali priznanja z ustrezno strokovno utemeljitvijo. Strokovne komisije morajo izdelati pred-loge in izročiti žiriji do 30. maja. Žirija odloča na podlagi predlogov stro-kovnih komisij. Sklepe sprejema žirija z večino glasov vseh članov žirije. 10. člen Occnjevanje posameznih predlogov za po-delitev nagrad ali priznanj je zaupnega zna-čaja. Do dokončnega sklepa o podelitvi na-grade ali priznanja za posamezno leto žirija oziroma komisija ne daje nikomur obvestil o svojem delu, razen v primeru, ko zaradi nepopolne dokumentacije ali prepozno pri-spelih predlogov preneha z obravnavanjem posameznega predloga. 11. člen Obrazložitev in dokumentacijo predlogov za podelitev nagrad ali priznanj ter sklepi žirije o podelitvi nagrade ali priznanj mo-rajo temeljiti na uradnih dokumentih pred-lagatelja ter dodatno pridobljenih podatkov, ki jih določa 6. in 7. člen tega pravilnika. 12. člen Žirija predlaga za podelitev vsako leto do 6 denamih nagrad za posamezna področja in za podelitev do 10 plaket, ki jih določa 4. člen tega pravilnika. 13. člen Žirija in strokovne komisije vodijo o svo-jih sejah zapisnik, ki vsebuje: — kraj in datum seje, — poimenski pregled navzočih članov, — dnevni red — ter vse obravnavane predloge in skle-pe. 14. člen Administrativno-tehnično delo v zvezi s podeljevanjem nagrad in priznanj opravlja tajnik žirije. 15. člen Tajnik žirije pripravlja ustrezno gradivo za seje, skrbi za izvajanje sklepov žirije in opravlja druge organizacijske naloge po na-logu predsednika žirije. 16. člem Sklep o izbiri nagrajencev z obrazložit-vijo sporoči predsednik žirije sekretarju skupščine vsaj 8 dni pred sejo občinske skup-ščine, na kateri bodo podeljene nagrade in priznanja. 17. člen Predloge za nagrade ali priznanja, ki jih žirija ni osvojila obvesti predlagatelja brez obrazložitve. 18. člen Ko stopi v veljavo ta pravikiik neha ve-ljati pravilnik, ki ga je sprejela Skupščina občine Ljubljana-Šiška dne 24. 4. 1975. Pravikiik stopi v veljavo naslednji dan, ko ga sprejme skupščina občine. Predsednik Skupščine občine Ljubljana-Šiška Plemenitaš Stane, dipl. ing. Sprejeti sklepi OBČNIH ZBOROV NA DECEMBRSKIH SEJAH Vsi 3 zbori občinske skupščine so na 14. skupnem zasedanju z ločenim glasovanjem 24. decembra 1975 po razpravi sprejeli: 1. OSNUTEK DRUŽBENEGA NAČRTA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA 1976-1980 (S SKLEPOM SPREMENJEN V »GRADIVO ZA PRIPRAVO PREDLOGA DOGOVORA O TEMELJIH SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA 1976-80«) z naslednjimi sklepi: 1. V skladu z ustavnimi določili in na podlagi osnutka zakona o osnovah sistema družbenega planiranja se spremeni naslov dokumenta »Osnutek družbenega načrta ob-čine Ljubljana-Šiška 1976-80« z nazivom: »Gradivo za pripravo predloga dogovora o te-meljih srednjeročnega družbenega plana ob-čine Ljubljana-Šiška 1976-80«. 2. To gradivo se dopolni z »Oceno aktiv-nosti OZD na področju novih ustavnih od-nosov v gospodarskih gibanjih združenega dela« sprejeto na 5. seji 24. 12. 1974. 3. Pri nadaljnji obravnavi je spoštovati sprejeta »Izhodišča za sestavo družbenega plana 1976—1980 občine Ljubljana-Šiška« sprejetimi na 9. seji 26. 6. 19755 ter sprejete sklepe in stališča ob razpravi »o analizi te-kočih gospodarskih gibanj in izvajanju na-log oziroma resolucije o družbeno-ekonom-ski politiki in razvoju SRS v letu 1976 na 10. seji 21. 7. 1975. 4. Ob upoštevanju realne stopnje rasti družbenega proizvoda je predvideti vse ob-like porabe variantno in sicer pri rasti DP po stopnji 6, 7, 8 in 9 %>. 5. V gradivu je dodatno obdelati tudi kvantifikacijo sredstev splošne porabe. 6. V razvoju gospodarstva ima prednost dinamična rast OZD na kvalitetnih osnovah, ki bo temeljilo na definiranih kriterijih v do-govarjanju in sporazumevanju. 7. Pri načrtovanju stanovanjske izgrad-nje je upoštevati že sprejeta stališča skup-ščine. 8. Ufpoštevati je pnipoftnibe in predtage de-legacij, vendar le v okviru že ^prejetih sta-lišč, stabilizacijskih ukrepov in realnih mož-nosti. 9. Skupščina pooblašča izvršni svet, da iz-vede postopek za pripravo plana in pripravi predlog plana v skladu z osnutkom zakona o osnovah sistema družbenega planiranja. 10. Izvršni svet mora v pripravi plana u-poštevati vse dokumente, sprejete s strani skupščine v predhodnem postopku. 11. Izvršni svet, ki je odgovoren za pri-pravo plana, določi tudi program dela za na-daljnje priprave plana, organizira in usmer-ja dejo organov in služb občine, ko se pri-pravlja plan, določa kdo se bo v imenu ob-čine udeležil dogovarjanja, usmerja in uskla-juje njihovo delo ter zagotavlja usklajevanje obveznosti, ki bodo določene z dogovori o temeljih plana. Izvršni svet je pobudnik za vsa dejanja, ki so nujna za dogovarjanje o temeljih plana. 12. Izvršni svet predloži skupščini pred-log plana v primeru, če bo sprejeti zakon iz-jemno za plan 1976-80 tak postopek dopustil. 13. Izvršni svet je dolžan obveščati skup-ščino o poteku dogovarjanja, sporazumeva-nja in planiranja, ki bo to problematiko ob-ravnavala na svojih zasedanjih, sproti pa naj seznanijo o celotni problematiki in nerazči-ščenih zadevah koordinacijski odbor za druž-beno planiranje, ki je pristojen, da zavzema politična stališča do teh vprašanj. 14. Roki za sprejem dogovorov in samo-upravnih sporazumov ter za sprejem druž-benega plana, naj bodo glede na sprejeti princip o sočasnosti planiranja enaki, kot veljajo za sprejem srednjeročnega plana So-cialistične republike Slovenije. 15. Delegati takoj seznanijo vodje delega-cij in konferenc delegacij z današnjo raz-pravo in sprejetimi sklepi ter o tem poro-čajo na prvih sejah svojih delegacij. 2. ODLOK O SPREMEMBl ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA LETO 1976 3. SKLEP O SOGLASJU K PREDLOGU ODLOKA O USTANOVITVI ZAVODA ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV POD POGOJEM, DA SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE OB SPREJETJU ODLOKA O USTANOVITVI ZAVODA ZA AVTOMATSKO OBDELAVO UPOŠTEVA AMANDMAJE, Kl JIH JE SPREJELA NAŠA SKUPŠČINA: 4. SKLEPE O IMENOVANJU: a) Komisija za oprostitev plačevanja kra-jevnega samopriszevka v denarju je bila dopolnjena z dvema članoma, in sicer: s CE-RAR Angelco in KUKOVEC Ivanko. b) V svetu TOZD TZ Litostroj »Izobra-ževalni center Litostroj« je bil imenovan kot delegat družbenopolitične skupnosti MALEJ Ronald. c) Kot člani sveta za ljudsko obrambo Skupščine občine Ljubljana-šiška so bili raz-rešeni: KREBELJ Stojan, MEŽNARIC Alojz in SMREKAR Janez. č) V svet za ljudsko obrambo Skupščine občine Ljubljana-šiška so bili imenovani na-slednji člani: PAJNIC Dragica, KRUŠNIK Slavko in AVSEC Anton. d) V odbor za odpravo posledic naravnih nesreč je bil imenovan BRINŠEK Rudi. SPREJETI SKLEPI ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA LOČENIH SEJAH Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta imela v decembru tudi dve lo-čeni seji, in sicer 16. in 24. decembra, ko sta bili 14. itn 15. seja zbora združenega dela ter 15. in 16. seja zbora krajevnih skupnosti. Oba zbora sta na svoji seji 16. decembra po razpravi sprejela: 1. Odlok o začasnem financiranju prora-čuna občine Ljubljana-Šiška v prvem tri-mesečju 1976. 2. Soglasje k predlagu korigiranega idej-nega projekta za izgradnjo prizidka pri os-novni šoli Zvonko Runko. Zbor krajevnih skupnosti je k temu so-glasju sprejel še naslednje sklepe: a) Predlagatelj je dolžan, da v bodoče k predlogu korigiranih idejnih projektov ali kakršnihkoli sprememb navede tudi spre-membo v ceni in vir dodatnega financiranja. b) K vsaki adaptaciji ali novogradnji šo-le je treba predvideti učilnico za kabinetni pouk prometne vzgoje. c) Vodstvu osnovne šole Zvonka Runka je treba predlagati, da poišče v obstoječi zgradbi možnost kabinetnega pouka promet-ne vzgoje. 3. Poročilo o delu davčne uprave in nje-ni organizaciji za leto 1974 in 1975 po stanju 31. 10. 1975. Zbor krajevnih skupnosti je k temu poro-čilu sprejel naslednja sklepa: a) Davčna uprava poda vsako polletje vsem zborom Skupščine občine Ljubljana-šiška poročila o realizaciji plačila davkov in izterjave zaostankov neplačanih davkov. b) Sklepi k analizi izvajanja davčne poli-tike ter informaciji o odmeri in izterjavi pri-spevka in davkov občanov za leti 1973 in 1974, sprejeti na 6. skupnem zasedanju skupščine občine dne 28. 1. 1975, ostanejo še naprej v veljavi. Zbor krajevnih skupnosti je iz svoje pri-stojnosti sprejel še sklep, da predlaga Skup-ščini mesta Ljubljane sprejem predloga od-loka o dopolnitvah odloka o določitvi in spremembi imena ulic, cest in trgov na ob- Priloga JT — 11 močju mesta Ljubljane s tem, da se izvza-meta »Ulica rdečega prapora« in »Ulica plam-tečih okovov«. Za izvzeti ulici se pošlje predlog družbe-nopolitičnim organizacijam — predlagatelji-cam, da o predlogu ponovno razpravljajo. Obenem zbor krajevnih skupnosti priporo-ča predlagateljem novih ulic, da se v bodoče izogibajo imenovanju novih ulic z datumi, meseci, leti in dnevi. Imena novih ulic naj bodo kratka in razumljiva. Oba zbora sta na svoji seji 24. decembra po razpravi sprejela: 1. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. 2. Odlok o davku na promet nepremičnin. 3. Odlok o spremembah in dopolnitvah posebnega občinskega davka od prometa pro-izvodov in od plačil za storitve. Zbor krajevnih skupnosti je še sprejel sklep, da se vse pripombe delegacij in pred-logi delegatov na seji za vse tri predlagane odloke posredujejo davčni upravi, da jih u-pošteva pri bodočih spremembah odlokov. Zbor zdmženega dela je iz svoje pristoj-nosti razpravljal še o poročilu o gospodar-skih gibanjihv 9 mesecih 1975 v TOZD v občini Ljubljana-Šiška ter k temu poročilu sprejel naslednje sklepe: a) Zbor združenega dela sprejme poročilo o gospodarskih gibanjih v 9 mesecih v TOZD v občini Ljubljana-Šiška. b) Zbor združenega dela ugotavlja, da so sklepi, ki so bili sprejeti ob stabilizacijskih ukrepih na skupnem zasedanju vseh treh zborov Skupščine občine Ljubljana-Šiška 21. 7. 1975 in 11. zasedanju Žbora združenega dela 23. 9. 1975, ugodno vplivali na gospodar-ska gibanja v tretjem trimesečju, zato naj bodo še naprej osnova delovnega in stabili-zacijskega programa vseh družbenopolitičnih organizacij in organizacij združenega dela in se morajo dosledno izpolnjevati. c) Po poročilu o gospodarskih gibanjih za celo leto 1975 bo Zbor združenega dela raz-pravljal o odstopanjih od dogovorjenih slde-pov v posameznih organizacijah združenega dela. d) Izvršni svet Skupščine občine Ljublja-na-Šiška bo zahteval od organizacij združe-nega dela, ki so bile v 9-mesečni bilanci v izgubi, posebne analize s predlogi za izbolj-šanje finančnega rezultata. TOZD ISKRA PRŽANJ in TOZD SLOVE-NIJA PROMET, ki že dalj časa izkazujeta negativni finančni rezultat, pa morata na osnovi do sedaj ugotovljenih izgub takoj iz-delati predloge za sanacijski program in jih dati v obravnavo svojim družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom ter Izvršnemu svetu Skupščine občine Ljubljana-Šiška. Ostale delovne organizacije, ki bodo izka-zovale izgube tudi v letni bilanci, morajo iz-delati predlog sanacijskega programa takoj po ugotovitvah iz letne bilance. Izvršni svet SOb Ljubljana-Šiška bo za zbor združenega dela izdelal podrobno informacijo o stanju in izgledih za izboljšanje finančhega rezulta-ta v teh TOZD, zlasti še v TOZD ISKRA PRŽANJ in TOZD SLOVENlJA PROMET. Zbor krajevnih skupnosti pa je iz svoje pristojnosti razpravljal še o poročilu o pro-blematiki začetka obratovanja toplovodnega omrežja v sezoni 1975—1976 v okviru Kornu-nalne energetike Ljubljana ter k temu poro-čilu sprejel naslednje sklepe: a) Zbor krajevnih skupnosti zahteva, da Skupščina mesta Ljubljane pripravi do 31. 3. 1976 predlog sistemskih reSitev za Komunal-no energetiko Ljubljana, pri tem pa mora upoštevati tudi pravice odjemalcev. Predlog sistemskih rešitev mora biti posredovan ob-činskim skupščinam v Ljubljani, da bodo k predlogom zavzele stališča. Komunalna ener-getika pa je dolžna sprejete sistemske reši-tve realizirati najkasneje do 15. julija 1976. b) Stmjena in usklajena pismena mnenja, stališča in pripombe, ki so jih delegacije krajevnih skupnosti posredovale z zapisniki in, ki so jih delegati podali na tem zboru, se posredujejo Skupščini mesta Ljubljane in Komunalni energetiki Ljubljana, s tem, da jih upoštevata pri svojem delu. c) Komunalna energetika mora v roku enega meseca po prejemu gradiva s te seje podati odgovore na zastavljena vprašanja, v določenih primerih pa tudi predloge za kon-kretne razrešitve zastavljenih vprašanj. d) Imenuje se skupina v sestavi ZUPAN-CIC Kristina, ŠETINA Jože in ROKAVEC Stane za sestavo stališč iz pismenih pripomb in današnje razprave, katera se posredujejo Skupščini mesta Ljubljana in Komunalni energetiki Ljubljana. Zbor občin Skupščine mesta Ljubljane je o navedenem poročilu razpravljal na 17. seji 25. decembra 1975 ter sprejel poročilo skupaj s pismenimi stališči zbora krajevnih skup-nosti Skupščine občine Ljubljana-Šiška. Vprašanja delegacij, konferenc delegacij ter odgovori KONFERENCA DELEGACIJ VVZ NAJDIHOJCA Vprašanje: 1. Kdaj se predvideva dograditev central-nega vrtca Na jami oz. kako se namerava rešiti problem priključitve oddelkov v ŠS-4/1 pred dograditvijo centralnega zavoda? 2. Kam bodo vključeni otroci, mlajši od 3 let? 3. Kam bodo vključeni otroci med 3. in 7. letom, ki ne bodo zajeti v predvidenih podružničnih oddelkih? Odgovor: 1. Vprašanje izgradnje vrtca Na jami se navezuje na dejstvo, da bi bilo potrebno za realizacijo navedene gradnje razrešiti pred-hodno osnovno vprašanje glede zagotovitve potrebnih finančnih sredstev. Pri tem se za-stavlja tudi vprašanje ali je na lokaciji Na jami možna izgradnja večjega VVZ objekta, ki naj bi po organizacijski strani predstav-ljal centralni VVZ, saj je za osrednji objekt potrebno zagotoviti ca. 1.500 m2 zemljišča (bruto zazidalna površina). Iz teh in drugih razlogov časovno opredelitev pričetka izgrad-nje VVZ Na jami še ni možna. Dislocirane oddelke, v katerih se bo izva-jalo varstvo predšolskih otrok v ŠS-4/1, bi bilo možno oraanizacijsko vezati na centralni VVZ Milan Majcen. 2. Glede vključevanja mlajših otrok od 3 let, je možno predvideti, da se bodo ti otroci, kolikor jih bo na tem območju lahko vključiti v VVZ Milan Majcen, ki ima po stanju 8. 1. 1976 odklonjenih le 7 dojenčkov, torej minimalno število odklonjenih otrok v primerjavi z VVZ Najdihojca, kjer čaka na sprejem 77 dojončkov in 25 predšolskih otrok. 3. Enako kot za otroke stare do 3 let, je možno predvideti, da bo centralni VVZ Mi-lan Majcen lahko sprejel tudi iz območja ŠS-4/1 predšolske otroke v starosti od 3 do 7 let. Pri tem je potrebno upoštevati, da bo v soseski ŠS-4/1 zgrajenih skupno le 290 sta-novanj, od katerih bo 150 samskih. To pa pomeni, da se bo v stanovanja vselilo skup-no okoli 800 prebivalcev in od tega okoli 80 predšolskih otrok v starosti od 0 do 7 let. Za otroke v starosti od 3 do 7 let je v sklopu izgradnje stanovanj v tej soseski programi-raha izgradnja varstvenih prostorov za ca. 50 do 60 predšolskih otrok, v kolikor pa bi jih bilo več, bo potrebno enako kot za do-jenčke preskrbeti varstvo v centralnem VVZ Milan Majcen. Odgovor pripravil: oddelek za družbene službe in splošne zadeve. DELEGACIJA OSNOVNE ŠOLE TINE ROŽANC PIRNIČE Vprašanje: Ker se bo pouk šolskih otrok v novi osnovni šoli v Pirničah pričel v mesecu de-cembru 1975, bo ostala stara šola prazna. Ker je bilo že dogovorjeno, da se bo stara šola preuredila v vrtec, sprašujemo, kdaj se bo preuredila v vrtec in kdo je nosilec stro-škov preureditve. Odgovor: V kolikor bo objekt stare osnovne šole v Pirničah lahko uporaben za izvajanje var-stva in vzgoje predšolskih otrok in ga osnov-na šola Tine Rožanc ne bi več namenjala učencem z območja svojega šolskega okoliša, bo skupnost za otroško varstvo zagotovila potrebna finančna sredstva za ustrezno funk-cionalno preureditev notranjih prostorov stare šole, ki naj bi po adaptaciji služila namenu izvajanja varstva predšolskih otrok iz območja krajevne skupnosti Pirniče. Odgovor pripravil: oddelek za družbene službe in splošne zadeve. DELEGACIJA OSNOVNE ŠOLE ZVONKO RUNKO Vprašanje; 1. V kateri šolski okoliš bodo zajeti šplo-obvczni otroci le-tega zazidalnega območja? 2. Delegatka knjižnice je postavila vpra-šanje, če je v novem projektu ŠS-4/1 Stara cerkev predviden prostor za izposojanje knjig. Odgovor: 1. V skladu s 45. členom zakona o osnov-ni šoli se,učenci praviloma vpisujejo v tisto osnovno šolo, v katere okolišu stanujejo, iz utemeljenih razlogov pa se lahko vpišejo tudi v kakšno drugo osnovno šolo, če tudi je ta osnovna šola na drugem območju občine. V primeru učeneev, ki bodo stanovali v ŠS-4/1 gre za šolski okoliš osnovne šole Zvon-ko Runko, ki bo lahko te učence tudi vpisala oz. sprejela v skladu z zakonom o osnpvni šoli. 2. Prostor za izposojanje knjig bo možno v zvezi z gradbenim načrtom predvideti v že obstoječem objektu v Tržni ulici 6. ali 8., ki ga bo sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-Šiška preuredil v ta namen. Odgovor pripravil: oddelek za družbene službe in splošne zadeve. KONFERENCA DELEGACIJ OSNOVNE ŠOLE ALOJZ KEBE Vprašanje: Korigirani idejni projekt za izgradnjo pri-zidka pri osnovni šoli Zvonko Runko so spre-jeli. Prišlo pa je do vprašanj, zakaj se ni usklajevalni postopek začel že leta 1974, če je bila gradnja predvidena za leto 1975 in pa kdaj se bo gradnja pričela, kdaj bo prizidek zgrajen in kolikšni bodo stroški. Tov. Brank je mnenja, da jc bolje če se vzame posojilo, kot da se opusti in čaka na denar, ker grad-beni stroški zelo hitro rastejo. Delegat iz osnovne šole Franc Marn Vo-dice je ponovno postavil vprašanje kdo bo prcvzel novo gradnjo igrišča. Odgovor: Korigirani idcjni projekt za izgradnjo pri-zidka pri OŠ Zvonko Runko je rezultat uskla-jevalnega postopka, ki je potekal vse od leta 1973 v cilju, da bi se v usklajevalnem po-stopku z idejnim in glavnim projektom opre-delila čimbolj racionalna in funkcionalna iz-gradnja prizidka pri osnovni šoli Zvonko Runko. V predlogu finančnega načrta sklada ljubljanskih občin je za izgradnjo prizidka predviden okvirni znesek 16,350.000 din, pri čemcr pa niso upoštevani še stroški komu-nalnih priključkov in drugi stroški. Ker gre na območju občine Ljubljana-Šiška še za iz-gradnjo treh OŠ in VVZ objektov, ki bi mo-rali biti realizirani do leta 1978 in se navezu-jejo na enotni program, ki se financira iz sredstev samoprispevka in iz drugih sred- Priioga JT — 12 stev še ni možno v začetku leta 1976 opre-deliti clokončne prioritete, ker bo potrebno pri tem upoštevati dejanske potrebe na po-sameznih območjih y občini. Pri tem terja npr. v Kosezah nadaljnja stanovanjska grad-nja takojšnjih ustreznih rešitev glede pri-dobitve manjkajočega učnega in vzgojno-varstvenega prostora, medtem ko gre y dru-gih primerih le za zagotavljanjfc manjkajo-čega učnega prostora pri že obstoječih ob-jekiih. Odgovor pripravil: oddelek za družbene službe in splošne zadeve. KONFERENCA DELEGACIJ DELAVCEV V ZDRAVSTVU IN SOCIALNEM VARSTVU OTROŠKO VARSTVO Vprašanje: Med cilji otroškega varstva je tudi skrb za razvijanje vseh oblik družbeno organizi-ranega varstva in vzgoje predšolskih otrok v družinah. Konferenca prosi za obrazložitev tega predloga (ni dolgo tega, kar smo varstvo na domu odklanjali). Odgovor: Osnovni nosilci dnevnega varstva in vzgo-je otrok so v skladu z zakonom o družbe-nem varstvu otrok in o skupnostih otroške-ga varstva: vzgojnovarstveni zavodi, osnov-ne šole in zavodi za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Po zakonu pa lahko skupnost otroškega var-stva zaupa izvajanje določenih oblik dnev-nega varstva otrok tudi drugim družinam ali posameznikom. Republiška skupnost otroškega varstva je za to začela z akcijo, ki naj bi prispevala k učinkovitejšemu in uspešnejšemu razvoju te oblike varstva otrok s tem, da bi jo pripe-ljala v sistem družbene pomoči in družbe-nega nadzora. Širši smoter razvoja dnevnega varstva otrok v varstvenih družinah ali pri varuhi-njah je: — zagotoviti otrokom družbeno organizi-rano varstvo in vzgojo do tretjega leta sta-rosti, kadar se iz zdravstvenih ali psiholo-ških razlogov ne morejo vključiti v vzgojno-varstveno ustanovo; — zagotoviti varstvo in vzgojo otrokom, ki niso bili sprejeti v vzgojnovarstveno usta-novo, ta dejavnost naj bo sestavni del na-črtovanega vzgojnega vpliva na otroke z nji-hovim kasnejšim vključevanjem v vzgojno-varstveni zavod in malo šolo; — zagotoviti otrokom varstvo in vzgojo v krajih, kjer ni vzgojnovarstvenega zavoda. Ožji smoter varstva v varstveni družini je: zagotoviti otroku osnovne pogoje za te-lesni in duševni razvoj, kar vključuje ustrez-no ravnanje z otroki, možnosti za gibanje in igro, pravilno prehrano in počitek. Na področju izvajanja družbenega var-stva v drugih družinah imajo skupnosti otro-škega varstva, krajevne skupnosti, enote skupnosti otroškega varstva in vzgojnovar-stveni zavodi posebne naloge. Pri tem imajo vzgojnovarstveni zavodi zlasti naslednje posebne zadolžitve: — skrb za izvajanje ustreznega programa nege, prehranjevanja in vzgoje dojenčkov in majhnih otrok v varstvenih družinah — stro-kovna pomoč; — preskrba družin, ki prevzemajo otroke v varstvo, s posebno opremo in z didaktič-nim materialom; — sklepanje pogodb z varuhinjami in opravljanje administrativnih ter finančnib poslov za družinsko varstvo; — skrb za strokovno usposabijanje in napredovanje varuhinj v družinskem sesta-vu; — skrb za zagotovitev neprekinjenega varstva in predšolske vzgoje z zagotavlja-n jem mest. v vzgojnovarstvenem zavodu za otroke, ki odraščajo v družinskem varstvu (praviloma po izpolnjenem tretjem letu sta-rosti); — zagotavljanje zdravstvenega varstv.a otrokom v varstvenih družinah na način, kot velja za otroke v vzgojnovarstvenem zavodu; — usklajevanje časa dnevnega bivanja otrok v varstvenih družinah z delovnim ča- som staršev in z izvajanjem programa dnev-nega varstva in vzgoje otrok v vzgojnovar-stvenem zavodu; — zagotavljanje samoupravnih pravic va-ruhinjam v družinskem varstvu; . — izdelava predlogov za izpolnjevanje družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja z elementi, ki jih narekuje ustrezno urejanje družbenega varstva otrok v drugih družinah. Skupnost za otroško varstvo občine Ljub-ljana-Šiška je za leto 1976 predvidela dolo-čena finančna sredstva za sofinanciranje stroškov te oblike izvajanja vzgoje in var-stva otrok, ki ga bo postopoma uvajala in ga na podlagi sproti ugotovljenih izkušenj in rezultatov razvijala. Kot je razvidno iz zgornje obrazložitve, gre tu očitno za kvalitetno in družbeno vo-deno varstvo otrok v drugih družinah, kar pa ni, kot vemo, zagotovljeno pri tako ime-novanem »črnem varstvu«, ki smo ga in ga še odklanjamo. Odgovor pripravil: predsednik izvršnega odbora skupščine skupnosti otroškega var-stva občine Ljubljana-Šiška Savo Jakulin. ZDRAVSTVENO VARSTVO Vprašanje: Eden od ciljev je posvečanje naporov za zagotovitev finančnih sredstev v cilju za no-vogradnjo pri zdravstveni enoti v Šiški. Vprašanje konference — ali denar za novi zdravstveni dom ni bil že zagotovljen, ali je še, ali ga ni več, in ga bo potrebno ponovno pridobiti. Odgovor: Za pričetek novogradnje pri obstoječem objektu zdravstvene enote v Šiški potrebna finančna sredstva še niso bila zagotovljena, jih še ni, zato jih ni bilo možno uporabiti. V okvjru priprav za navedeno gradnjo je pridobljena lokacijska in investicijsko-teh-nična dokumentacija. Sredstva za razširjeno reprodukcijo na področju osnovnega zdravstva se zbirajo po regijah. Tako naj bi se zbrala na osnovi vzajemnosti in solidarnosti za novogradnjo pri zdravstveni enoti v Šiški potrebna fi-nančna sredstva v Ijubljanski zdravstveni regiji, ki združuje 18 občin. Zaenkrat pred-videva republiški družbeni sporazum, da bi se v letu 1976 v okviru dodatne stopnje 0,33 v Ijubljanski zdravstveni regiji zbrala le manjkajoča sredstva za kritje stroškov v zvezi z izgradnjo Kliničnega centra in trbo-veljske bolnišnice. V kolikor bi se predlaga-na dodatna stopnja ustrezno povečala, bi bilo možno v ljubljanski regiji zbrati tudi potrebna finančna sredstva za novogradnjo pri zdravstveni enoti v Šiški, ki jo je skup-ščina zdravstvenega varstva Ijubljanske re-gije uvrstila med prioritetne investicije za leto 1976. Odgovor pripravil: predsednik izvršnega odbora zdravstvene skupnosti občine Ljub-ljana-šiška tov. Rojina dr. Miro. SOCIALNO VARSTVO Vprašanje: Kako daleč smo že z gradnjo doma upo-kojencev v šiški? Odgovor: Po stanju 12. 1. 1976 je bil v okviru grad-nje objekta za bodoči dom upokojencev v Šiški zgrajen kletni trakt (okoli 800 m2) z zakloniščnimi prostori, plošča nad kletnimi prostori, v gradnji pa so nosilne in predelne stene v pritličju navedenega objekta. Odgovor pripravil: oddelek za družbene službe in splošne zadeve. KRAJEVNA SKUPNOST VODICE Vprašanje: Na eni izmed prejšnjih sej je bilo postav-ljeno vprašanje glede dograditve šole v Vo-dicah, o katerem še nismo dobili odgovora. Odgovor: Odgovor na vprašanje je bil posredovan v občinskem glasilu TRIBUNA št. 124 na 7. strani priloženega gradiva za decembrsko sejo Skupščine občine- Ljubljana-Šiška. Odgovor pripravil: oddelek za družbene službe in splošne zadeve. KONFERENCA DELEGACIJ »AERO« TOVARNA CELULOZE MEDVODE Vprašanje: Za gradnjo stanovanj v soseski MeS 7 Preska je bil izbran kot najugodnejši ponud-nik GP Megrad Ljubljana že v začetku me-seca oktobra 1975. Po razpisnih pogojih bi se morala gradnja pričeti v začetku oktobra, vendar se do danes še gradnja ni pričela, kljub zagotovitvi pred-stavnikov Standard-Investa ob priliki izbira-nja najugodnejšega ponudnika, da so for-malne zadeve za pričetek gradnje urejene. 1. Sprašujerao pristojne organe, zakaj se gradnja stanovanj v Preski še ni pričela in kdo je odgovoren za zakasnitev pričetka gradbenih del? Odgovor: Stanovanjski otok MeS 7 Preska je po kapaciteti stanovanj (290) sicer majhen, zato pa toliko bolj zahtevon glede na izVedbo investicijskih priprav. Pri tej nalogi se je strokovna služba, ki je opravila projektni in investicijski inženiring, srečevala s številnimi težavami, katerih vnaprej ni bilo mogoče napovedati. V trenutku razpisa za oddajo gradbenih del smo predvidevali, da bodo gradbena do-voljenja za objekte izdana pravočasno, to je do potrditve ene od prispelih ponudb za iz-vajanje gradbenih del. Izdaja gradbenega dovoljenja pa se je nepričakovano zavlekla, ker je uprava za narodno obrambo SML za-htevala dodatne rešitve zaklonišč v objektih. Potrebno je bilo namreč nakoadno, v zelo kratkem roku izdelati glavni projekt zaklo-nišč, ki so za objekte SB 1 in SB 2, locirana y objektih naslednje gradbene etape (y ob-jektih SB 3 in SB' 4). Pri tem poudarjamo, da je uprava za narodno obrambo v tem primeru pokazala izredno razumevanje in v sorazmerno kratkem času rešila zamotan primer soglasja. Obenem s projektom j_e bilo potrebno podati tudi finančno garancijo, da so finančna sredstva za zgraditev zaklonišč v objektih druge etape' zagotovljena, kar v konkretnem primeru ni bilo mogoče hitro rešiti. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno dne 22. 12. 1975 tako, da je GP Megrad takoj pričel z deli. Predvideva se, da bosta dva objekta s ca. 220 stanovanj dokončana sredi leta 1977, naslednja dva objekta ca. 70 stano-vanj pa v letu 1978. Odgovor pripravil: za Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-Šiška; Standard-Invest. DELEGACUA »KNJIŽNICA ŠIŠKA« Vprašanje: 1. Zakaj je izpadel prostor za izposojanje knjig v soseski »Stara cerkev«? V prejšnjem projektu je bila planirana izposojevalnica knjig, v novem pa ne. Knjižnica Šiška namerava odpreti oddelek za izposojanje knjig, ker je to tudi v planu ljubljanskih knjižnic. Odgovor: V objektih zazidalnega otoka ŠS 4/1 Stara cerkev je predvidenih veliko poslovnih pro-storov za najrazličnejše namene. Glede na to je možno knjižnico že sedaj predvideti (tudi lokacijsko), vendar je predhodno potrebno najti investitorja oz. knpca za te poslovne prostore. Ob potrditvi zazidalnega načrta je sklad sprejel obveznost, da bo stanovalcem iz Trž-ne ulice nudil nadomestna stanovanja in obenem poskrbel za prekvalifikacijo teh sta-novanjskih prostorov v poslovne prostore. Ponuja se idealna priložnost, ,da bi knjižnica lahko dobila primerne poslovne prostore za sorazmerno nizko ceno. Odgovor pripravil: za Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-šiška; Standard-Invest. Priloga JT — 13 KRAJEVNA SKUPNOST »PODUTIK« Vprašanje: Zaradi neurejene kanalizacije, vedpo več novih stanovanjskih hiš postaja naš kraj vedno bolj onesnažen. Crnograditeljem lahko odklonimo priključek vode in elektrike, od-plak pa jim ne moremo. Delegate zanima, kdaj bo naša krajevna skupnost priključena na napeljavo mestne kanalizacije oz. na po-daljšek kanalizacije iz Draveljske gmajne. Menimo tudi, da je na kanalizacijo treba priključiti vse vasi v naši krajevni skupno-sti razen Toškega čela. Odgovor: Na območju Podutika je intenzivnost črnograditeljev prekoračila okvire običajnih vaških naselij. Nekdanji zaselki se spreminja-jo v komplekse neorganizirano zgrajenih na-selij, ki nimajo najosnovnejših pogojev za bivanje (razen velikih stavbnih parcel). Zaradi tega je zahteva KS Podutik razum-ljiva, ni pa v celoti uresničljiva. Glede na prioritetni vrstni red usmerjene stanovanj-ske in komunalne graditve v Ljubljani, ni mo-goče v tem planskem obdobju (1976-;-1980) računati na solidarno pomoč mesta pri reše-vanju tega problema. Zato so KS in vsi pristojni dejavniki za komunalno urejanje y občini odvisni le od lastnih virov financiranja. Struktura teh virov in zmogljivosti pa dajeta minimalne možnosti za realizacijo. Trenutno so v izdelavi, po naročilu skla-da, projekti za komunalne naprave na ob-močju ŠS 12 — Podutik. Evidentno je, da bi investitorji stanovanj-skih hiš želeli prispevati stroške za sekun-darno kanalizacijo in druge naprave in da bi s temi sredstvi lahko zgradili kanalizacijo v naseljih, problem pa je, kako te posamez-ne sisteme povezati do kanalizacije v Dravelj-ski gmajni. Poleg kanalizacije za odpadno vodo bodo še večje težave in stroški z regu-liranjem površinskih in meteornih voda. Vsaka nova utrjena površina (streha, dvori-šče, pot) povzroča dodatne količine vode, ka-tere sedanji odvodniki ne zmorejo. Zato si mora KS prizadevati, da tudi sa-ma zavira nastajanje novih nekontroliranih gradenj, saj je to v korist sedanjih prebival-cev. Kot je bilo že omenjeno, bi primarno omrežje lahko zgradili le s pomočjo mestnih komunalnih organizacij, taka naložba pa bi bila za njih nerentabilna, saj komunalne pri-stojbine ne bi pokrivale amortizacije in te-kočih stroškov vzdrževanja teh naprav. Sklad tudi v naslednjem letu nima teh del v planu. Odgovor pripravil: za Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-šiška; Standard-Invest. 2. vprašanje Svet krajevne skupnosti je poslal že dva dopisa na oddelek za gradbene in komunalne zadeve, kjer je bila izražena želja, da bi par-cela pod številko 727/1 k. o. Glince postala rezervatna (prepoved zazidave). Na tej par-celi je zelo primeren prostor za zimsko re-kreacijo naše mladine. Ponovno poudarjamo, da ne gre za odkup tega zemljišča, ker bi ga uporabljali samo pozimi in ne bi bilo za last-nika nobene škode (travnik). Delegati so eno-glasno predlagali, da se to zemljišče »rezer-vira« in se na njem prepove zidava, enoglas-no podprli. Odgovor: Krajevna skupnost je eden od nosilcev samouprave v prostoru in so njena stališča sestavni del programskih izhodišč za zazidal-ne posege in urejanje prostora na njenem območju. Stališča so posredovana izdeloval-cem skupinske lokacijske dokumentacije za zazidalni otok ŠS 12-4 c in se vključujejo v projektno nalogo za ta otok, pri kateri bo tudi KS sodelovala in jo potrdila tudi glede drugih vprašanj. Projektna naloga bo rezul-tat dogovorov vseh nosilcev samouprave v prostoru. Na tej parceli so soočeni interesi KS in individualne zazidave. Projektna ob-delava bo pokazala, ali je moč zadostiti obe-ma interesoma z ustrezno razporeditvijo in-dividualne zazidave in smotrno izrabo pro-stora. KS bo sodelovala tudi pri končni po-trditvi skupinske lokacijske dokumentacije, ki je v pripravi. Seveda bo treba urediti lastniške odnose na zemljišču, ki bi bilo za javne namene. Odgovor pripravil: oddelek za gradbene in komunalne zadeve. KRAJEVNA SKUPNOST KOSEZE 1. vprašanje: Krajani, kupci individualnih stanovanj-skih hiš in stanovanj so morali doplačati 20.000 din do 26.000 din za razširjeno infra-strukturo. Ali so kupci stanovanj v terasastih blokih tudi morali plačati razširjeno infra-strukturo, ne vemo. Zahtevamo uradno raz-iskavo in vpogled y pdgodbe, ki so jih ome-njeni krajani sklenili s Standard-invest biro-jem. Prav tako zahtevamo pojasnilo za ka-tere infrastrukturne objekte je bil porabljen ta denar. 2. vprašanje: Ponovno prosimo za pojasnilo v zvezi s ceno m2 poslovnih prostorov v bloku »D« — 12.000,00. Če je iv tej ceni, talko nam je bilo pojasnjeno na političnem aktivu, vračunana izgradnja infrastrukture, prosimo za zniža-nje cene m2 predvsem za tiste lokale, ki so neobhodno potrebni za osnovtio preskrbo. Odgovor: 1. Na vprašanje je težko podati odgovor, ker ne vemo, za katero »razširjeno infra-strukturo« gre. Pojasnimo lahko le to, da so kupci v individualnih hišah in v terasastih blokih plačali enake prispevke na podlagi potrjene cene stroškov priprave stavbnega zemljišča, ki jo je potrdila SOb Ljubljana-Šiška z odlokom Ur. list SRS št. 7/72. Kasnejše analize in pokalkulacije v okvi-ru inventarizacije stroškov sklada, za 10 let nazaj, kažejo, da je sklad na območju Kosez opravil za 9,497.131 din več del in na ta način izkazal toliko primansjkljaja. Del tega primanjkljaja gre tudi na račun razvrednotenja denarja, saj prispevki več let niso bili revidirani. Celotno gradivo, analize in dokumenta-cija so pooblaščenim zastopnikom KS na razpolago pri skladu. 2. Ceno za poslovne prostore v bloku »D« v znesku 12.000 din/m2 neto etažne površine določa izvajalec gradnje za tržišče. V tej ceni so zajeti vsi stroški, torej tudi stroški za t. i. »infrastrukturo«, (ki verjetno pome-nijo stroške urejanja zemljišča). Znižanje cene za lokale, ki so potrebni osnovni pre-skrbi, verjetno ne bo možno, ker je izvajalec na tako kalkulacijo pridobil ustrezna soglas-ja pristojnih zavodov. Seveda pa so možni y tej smeri razgovori med zastopniki KS in izvajalci gradnje za tržišče. Odgovor pripravil: za Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-Šiška; Standard-Invest. 3. vprašanje: Krajanom moramo pojasniti, če so zago-tovljena sredstva za gradnjo osnovne šole in VVZ. Oba objekta bi se morala, po sklepu SOb Ljubljana-Šiška na februarski seji 1975 začeti graditi jeseni 1975. Lokacija za objekt je bila že določena. Iz razprave tovariša Ko-širja dne 24. 11. 1975 je bilo razvidno, da bi se lokacija morala menjati zaradi nepriklad-nih tal. Za komunalno ureditev tal bi potre-bovali 900,000.000 starih din. Obstaja predlog naj bi bila lokacija na področju nove soseske Dravlje (med Celovško, Stegensko in Vodni-kovo cesto). Na tem področju je tako pred-videna gradnja osnovne šole in v tem pri-meru je govora o črtanju osnovne šole in VVZ v KS Koseze. Krajani bodo v teh raz-pravah prav gotovo zahtevali točne izračune. In če je zemljišče resnično slabše, bo treba računati na razliko med komunalno uredi-tvijo predvidene lokacije v Kosezah in even-tualne lokacije kje drugje v Kosezah. Odgovor: Vprašanje zagotovitve potrebnih finanč-nih sredstev za pričetek izgradnje osnovne šole in VVZ v Kosezah ni možno obravna-vati ločeno od celotne problematike, ki se navezuje na realizacijo enotnega petletnega programa, ki naj bi bil realiziran do leta 1978 in obsega na območju občine Ljubljana- Šiška izgradnjo 13 objektov. Pri tem foi bilo potrebno upoštevati predvsem naslednje: 1. Do 31. 12. 1975 so bili iz sredstev samo-prispevka in iz sredstev proračuna občine Ljubljana-Šiškfi zgrajeni na območju občine naslednji objekti: VVZ Manice Komanove, telovadnica pri osnovni šoli Valentin Vodnik, telovadnica z večnamenskim prostorom pri osnovni šoli Franc Bukovec Preska, VVZ Andersen III, osnovna šola Vižmarje-Brod, osnovna šola Pirniče, v letu 1975 pa se je pričela izgradnja vrtca v Šentvidu. Po dose-daj znanih podatkih je bilo porabljenih za navedene objekte okoli 100 milijonov novih din, pri čemer je Skupščina občine Ljubljana-Šiška iz sredstev proračuna sofinancirala iz-gradnjo citiranih objektov v višini prek 20 mi-lijonov din, nadaljnjih 20 milijonov din pa je morala Skupščina občine Ljubljana-Šiška zagotoviti za navedene objekte za kritje stroškov pri izgradnji komunalnih priključ-kov, zunanjih ureditev, pri nakupu zemljišč, zagonskih sredstev idr. Tako je možno zaključiti, da predstavlja samoprispevek le del sredstev in da je bila izgradnja šestih objektov in vrtca v Šent-vidu rezultat solidarnostnega prelivanja soli-darnosti Ljubljane in po drugi strani zago-tavljanja dela manjkajočih sredstev s strani proračuna občine Ljubljana-Šiška. V predlogu finančnega načrta sklada ljubljanskih občin za gradnjo Oš in VVZ za leto 1976 je za izgradnjo Oš y Kosezah pred-viden okvirni znesek v višini 38,018.000 din, - ki zajema okvirna sredstva za izgradnjo šole z 18 učilnicami. Ker pa bo potrebno za to območje zgraditi šolo s 24 učilnicami, bo pt> trebno zbrati še dodatna sredstva v višini 12 milijonov din za izgradnjo dodatnih 6 učilnic. V navedenem manjkajočem znesku je zajeta tudi soudeležba pri financiranju velike in male telovadnice, zaklonišča, kuhi-nje in drugih funkcionalnih prostorov. Za pričetek gradnje VVZ Koseze bi bilo potrebno v letu 1976 zagotoviti po mnenju strokovnih služb inženiringa 18 milijonov din. V kolikor teh sredstev ne bi bilo možno pri-dobiti v letu 1976, bo potrebno v usklajeval-nem postopku prioritetno in ustrezno raz-rešiti tudi to vprašanje, in sicer v okviru ustreznih premikov, upoštevajoč določbe od-loka o samoprispevku, da naj bi bili vsi ob-jekti iz enotnega programa, ki se financira iz sredstev samoprispevka in iz drugih sred-stev realizirani do leta 1978. Ker gre pri tem na območju občine Ljubljana-Šiška za iz-gradnjo še treh osnovnošolskih in treh VVZ objektov, je nujno, da se pri določanju prio-ritete uporabijo objektivna merila, ki že se-daj glede števila predšolskih in osnovnošol-skih otrok in glede nadaljnje stanovanjske gradnje v Kosezah narekujejo, da se prične graditi tudi vrtec v Kosezah že v letu 1976. V usklajevakiem postopku bo možno to vpra-šanje obširneje in konkretneje opredeliti. Na februarski seji leta 1975, Skupščina občine Ljubljana-Šiška ni sprejela sklepa, da naj bi se pričela izgradnja osnovne šole in VVZ v Kosezah v jeseni 1975, pač pa je v zvezi z dopolhitvijo zazidalnega načrta na tem območju sprejela skupščina naslednji sklep: Predlog odloka za spremembo in do-polnitev zazidalnega načrta za ŠS-9 Koseze za potrebe gradnje VZ Janez Levec, osnovne šole in VVZ se sprejme. Strokovno mnenje glede nosilnosti tal na območju rezervata, ki je po zazidalnem na-črtu namenjen za izgradnjo šolskega kom-pleksa v Kosezah, je bilo posredovano Skup-ščini občine Ljubljana-Šiška s strani zavoda za raziskavo materiala 18. 3. 1975. Iz poročila je razvidno, da spadajo tla v navedenem kompleksu zemljišča v siaba- tla. Na to je opozorila tudi strokovna služba inženiringa pri skladu ljubljanskih občin s svojim dopi-som z dne 25. 11. 1975. Iz teh razlogov je na predlog izvršnega sveta mesta Ljubljane bila izbrana druga lokacija za izgradnjo novega šolskega ob-jekta za VZ Janez Levec. Na sestanku 9. 12. 1975, ki ga je sklical izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Šiška in so se ga udeležili odgovorni pred-stavniki strokovnih služb LUZ in drugih služb ter predstavnik krajevne skupnosti Ko-seze, so bili med drugim sprejeti tudi na-slednji sklepi in izhodišča: Priloga JT — 14 — mikrolokacija za izgradnjo osnovne Šole in vrtca v Kosezah je bila sprejeta z zazidalnim načrtom in je rezervat kot tak namensko opredeljen v okviru GUP; — nosilnost tal na območju celotne so-seske Koseze je več ali manj enaka in zaradi tega ni možno šolskega kompleksa posebej obravnavati, pač pa je potrebno izgradnjo šolskega objekta in objekta VVZ prilagoditi nosilnosti tal. Na citiranem sestanku je bil soglasno sprejet sklep, da se za izgradnjo nove šole in vrtca v Kosezah upošteva loka-cija, ki je potrjena z zazidalnim načrtom s tem, da se kompleks zemljišča, ki je bil pr-votno namenjen izgradnji nove šole za VZ Janez Levec, uporabi za šolska športna igri-šča. Izbira druge lokacije bi imela za posle-dico nepotrebno izgubo časa in podražitve, ki bi bile morda višje, kot jih bo prineslo eventualno dodatno temeljenje obeh objek-tov. Razen tega so bili prisotni na sestanku mnenja, da predstavlja obstoječa lokacija gravitacijsko jedro tudi za okoliška stano-vanjska naselja (Podutik idr.). V okviru priprav na pričetek gradnje nove šole in vrtca v Kosezah je bil s strani skupščine občine Ljubljana-Šiška že posre-dovan potreben znesek skladu za komunalno urejanje zemljišč v višini 2,200.000 din kot kupnina za zemljišče. V nasladnji fazibo po-trebno pričeti z gradnjo komunalnih naprav (dovozne poti, kanalizacija, javna razsvetlja-va, TP postaja, plinski priključki), za kar bi bilo potrebno po mnenju strokovnih služb sklada za komunalno urejanje zemljišč zago-toviti nadaljnjih. 11,570.212 din. Odgovor pripravil: oddelek za družbene službe in splošne zadeve. KRAJEVNA SKUPNOST »HINKO SMREKAR« 1. vprašanje: Občani so na zboru volivcev dne 17. 1. 1974 zahtevali, da se na železniškem preho-du na Verovškovi ulici vzpostavi prevoz tudi za vozila kot je obstajal že prek 40 let. A!i pristojni organi razmišljajo o graditvi pod-voza na Verovškovi c. kot ga zahteva želez-nica in urbanistični plan. 2. vprašanje: Delegata zahtevata tukajšnjo razpravo o urbanističnem planu za celotno območje in-dustrijske cone med gorenjsko in kamniško progo in o vseh dosedanjih in novih preho-dih čez progo. Odgovor: 1. Podvoz na Verovškovi ulici je trenutno predviden le v generalnem urbanističnem na-črtu, kot je omenjeno v vprašanju. Ta objekt spada y investicije, ki bodo v končni fazi kompletirale mestno cestno o-mrežje, vendar šele po realizaciji sedanjih srednjeročnih nalog. 10-letni program gradit-ve cestnega omrežja y Ljubljani ne predvi-deva graditev tega objekta, zato v tem času podvoz v podaljšku Verovškove ulice ne bo zgrajen. Sedanji režim prometa na Goriški cesti ne dopušča ureditev nivojskega prehoda za motorna vozila na Verovškovi ulici. 2. Sedanji zazidalni načrt industrijske co-ne ob Kamniški progi (ŠP 2, ŠM 1) predvi-deva naslednje prometne povezave: — povezava s podvozom pod železniško progo Ljubljana—Jesenice v podaljšku Ve-rovškove ulice, — povezava do obvozne ccste (podaljšek sedanje industrijske ceste do obvoznice proti severu), — sedanji nivojski prehod na Vodovodni cesti se opusti. Glede na zahteve KS Hinko Smrekar in spremembe struktur podjetij, ki uporablja-jo prometno omrežje industrijske cone, so predyidene nekatere spremembe prometne-ga sistema, kar bo izvedeno v soglasju s krajevno skupnostjo. Odgovor pripravil: oddelek za gradbene in komunalrse zadevre. 3. vprašanje: Ali je tovarna »Helidon« že pričela z no-vogradnjo na novi lokaciji in kdaj se bodo selili z Vodnikove ceste? Odgovor: Tovarna gramofonskih plošč Helidon ima glavni načrt za zidavo nove tovarne gramo-fonskih plošč v izdelavi v končni fazi pri projektivnem podjetju EMONA PROJEKT Ljubljana, Tržaška 4. Glavni načrt bo pred-vidoma dokončan do konca meseca februar-ja 1976. Tovarna gramofonskih plošč Helidon vla-ga vse napore za čimprejšnijo izgraditev no-vih tovarniških prostorov. Predviden rok za preselitev v nove tovarniške prostore je do konca leta 1976. Odgovor pripravil: Tovarna gramofonskih plošč Helidon. 4. vprašanje: Vprašljiv je odgovor Standard-Investa ob-javljen v Javni tribuni v odgovoru na delegat-sko vprašanje o gradivu za saptembrsiko se-jo in decembrsko sejo, od kdaj in zakaj ni ŠS 102-2 severni del Milčinskega ulice zajet v stanovanjske površine. Odgovor: Menimo, da k odgovorima v septembrski in decembrski številki Javne tribune ni mo goče dodati izčrpnejše obrazložitve. Prekvalifikacija sedanjega otoka 102/2 v stanovanjske površine je bila predlagana že z dokumentom »Generalni urbanistični plan Ljubljane; podrobno načrt v merilu 1: 5000 in 1: 10000 — Regulacijski načrt mestnega območja SOb Ljubljana-šiška«, ki ga je iz-delal LUZ, št. proj. 1295/70 od VII. 1971. Navedeni dokument, ki v detaljih dopol-njuje Generalni urbanistični načrt ni bil nikdar sprejet z odlokom, čeprav ga je te-danji Svet za urbanizem predlagal skupšči-ni občine Ljubljana-Siška v potrditev. V citi-ranem dokumentu (tekstualni del) je o tem opisu rečeno (citirano) »mali zazidalni otok v športni coni in del v proizvodni coni ŠP 2 sta programsko in organizacijsko priključe-na zazidalnemu otoku ŠS 2. V tem območju se ne dovoljuje novih gradenj, le vzdrževa-nje«. Glede na te ugotovitve, je mogoče skle-pati, da vprašanje strukture površin v zazi-dalnem otoku 102/2 ni sporno. Potrebno je le sprožiti ustrezne postopke, kot je bilo že povedano v odgovoru meseca septembra 1975. leta. Ponovno prcdlagamo, da bi dokončno o-predelitev površin v otoku 102/2 izvedli na osnovi sklenjenega in podpisanega samo upravnega sporazuma o katerem je bilo že govora v predhodnih odgovorih. 5. vprašanje: Iz vseh dosedanjih odgovorov še ni znano ali je sprejet predlog delegacije KS (zapis-nik št. 11), da se celotno območje med go-renjsko in kamniško progo (ŠP2, ŠM1 in ŠS 102-1, ŠS 102-2) z odlokom spremeni v sta-novanjsko industrijsko cono. Delegacija prosi izvršni svet SOb Ljublja-na-Šiška za pismeni odgovor delegaciji z obrazložitvijo, zakaj se še ni pristopilo k iz-vedbi tega predloga? Odgovor: Zavedamo se, da vsi dosedanji odgovori, vključno z zadnjim, ne določajo roka za iz-vedbo »prekvalifikacije«. Predlog KS »Hinko Smrekar«, da izvršni svet SOb Ljubljana-Šiška določi rok in postopek prekvalifika-cije je umesten, z ozirom na navedbe v odgo-voru št. 1 in glede na dosedanje rezultate družbenega dogovarjanja in usklajevanja stališčnega, izredijo perečega vprašanja. Odgovor pripravil: za Sklad za komunal-no urejanje zemljišč — Standard Invest. KRAJEVNA SKUPNOST »TRNOVEC-TOPOL« 1. vprašanje: Vidrih Zdravko: Kdaj bo Elektro Ljiiblja-na-okolica pričela z rekonstrukcijo električ-nega omrežja v KS Trnovec—Topol? Odgovor: Na vprašanje KS Trnovec—Topol daje-mo naslednje pojasnilo: Transformatorska postaja Katarina—To-pol je bila zgrajena v letu 1963. Takrat je bilo rekonstruirano tudi nizkonapetostno o-mrežje, ki je bilo dimenzionirano za potrebe takratnega odjema (razsvetljava, kmetijski elektromotorji). Sedanja raven odjema je občutno višja kar poslabšuje napetostne raz-mere v omrežju. Po zakonu o elektrogospodarstvu (Ur. list SRS, št. 42/73) je pristojna elektrogospodar-ska organizacija dolžna vzdrževati elektro- energetske naprave, medtem ko se potrebe po razširjeni reprodukciji financirajo iz dru-gih virov (prispevki, zbiranje sredstev po sa-moupravnih sporazumih, vlaganja porabni-kov). Tudi Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva SRS priznava distribu-ciji le stroške enostavne reprodukcije. Za rešitev napajanja z električno ener-gijo na področju KS Trnovec—Topol bi bilo potrebno zgraditi več transformatorskih po-staj in jih interpolirati v obstoječe nizko-napetostno omrežje. Ker gre torej za novo-gradnje, so odjemalci dolžni sofinancirati to izgradnjo. TOZD Elektro Ljubljana-okolica bo takoj izvršila meritve napetosti na kritičnih delih omrežja, kar bo služilo kot orientacija za projektno obdelavo omenjenega omrežja. Predstavnike krajevne skupnosti vabimo, da se oglasijo v naši TOZD. Na skupnem se-stanku bi lahko razjasnili situacijo in dolo čili smernice za reševanje vprašanja elek-tričnega napajanja. Odgovor pripravil: TOZD Elektro Ljub-ljana-okolica. 2. vprašanje: Kdaj bb avtobus pripeljal na Topol in kaj so občinski organi podvzeli, da bi avtobus vozil na Topol? Odgovor: Občinski upravni organ je na vlogo KS Trnovec—Topol z dne 19. 3. 1975 v zvezi z av-tobusno progo na Topol sklical dne 14. 1. 1975 strokovno komisijo, navzoč je bil tudi zastopnik Krajevne skupnosti Trnovec—To-pol, katera je ugotovila, da stanje ceste na Topol ni tako, da bi se avtobusni promet var-no odvijal. Na podlagi komisijjskega zapisnika je komunalno podjetje Ljubljana izdelalo po-nudbo za ureditev cestišča. Ponudba je da-tirana s 6. 6. 1975 in ponudbena vrednost del znaša 379.624 din, v ta znesek pa nista vračunana najbolj problematična odseka ce-ste, ki sta na plazovitem območju. Ponudnik predlaga, da bi se za sanacijo teh dveh od-sekov moral pridobiti projekt in strokovno mnenje ustreznega zavoda. Ker tako .velikih sredstev ni bilo v letnem planu na razpolago, je Komunalno podjetje Ljubljana ob sodelovanju območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava, opravilo le naj-nujnejša dela v okviru vzdrževanja, da cest-no telo ne bi propadalo in da se lahko odvi-ja kolikor toliko varen osebni promet. O zaključkih strokovne komisije, ponud-beni vrednosti del in o predvidenih delih je bila krajevna skupnost pismeno obveščena. Odgovor pripravil: oddelek za gradbene in komunalne zadeve. KRAJEVNA SKUPNOST »PIRNIČE« 1. vprašanje: V osnutku družbenega načrta občine Ljub-ljana-šiška 1976—1980 je v točki urejanje prostora omenjena zazidljivost otokov v na-ši KS. Prosimo za odgovor ali so otoki MeS 21, 23, 25 in 28 še pod posebno presojo kakor je bilo to sprejeto na sestanku z dne 6. 11. 1974. Odgovor: Zazidalni otoki MeS 21, 23, 25 in 28 so še pod posebno presojo in je za ustanovitev teh otokov potreben enak postopek javne razgr-nitve kot za sprejetje urbanističnega načrta. 2. vprašanje: V programu 1976/80 KS Pirniče smo pred-videvali izgradnjo pokopališča, ker pa v o-snutku srednjeročnega programa občine Ljubljana-Šiška ni omenjeno. Prosimo za odgovor o tej zadevi. Odgovor: Gradnja pokopališča je omenjena v osnut-ku družbenega načrta v poglavju 3.6.8 — KS Pirniče. Dejanska izgradnja je odvisna od re-zultatov dogovarjanja v sklopu dokončnega izoblikovanja in sprejetja družbenega načr-ta občine Ljubljana-Šiška 1976—1980 in na-črta KS Pirniče. Odgovor pripravil: oddelek za gradbene in komunalne zadeve. 3. vprašanje: V izhodiščih srednjeročnega načrta 1976-1980 KS Pirniče je bila navedena rekonstruk- Priloga JT — 15 cija ceste na relaciji VikrLe—Medvode. V osnutku srednjeročnega načrta 1976/80 ob-čine je skrajšana na relacijo Pirniče—Med-vode. Prosimo za tolmačenje te zadeve. { Odgovor: V osnutku srednjeročnega načrta občine 1976/80 so upoštevani programi krajevnih skupnosti,, ki pa so tudi usklajeni s predvi-denimi firiančnimi sredstvi. Dolžina rekon-struiranega odseka bo odvisna predvsem od zahtevanega obsega in stroškov rekonstruk-cije, kar pa bo znano definitivno po opravlje-ni tehnični dokumentaciji. Ali z drugimi be-sedami: za rekonstrukcijo v manjšem obsegu bi sredstva zadostovala za celotni odsek Ver-je—Medvode; če pa bo zahtevana temeljita rekonstrukcija z delnimi preložitvami trase, pa bi bilo za celotni odsek potrebno zagoto-viti dodatna sredstva. Odgovor pripravil: Sklad za komunalno urejanje zemljišč — Standard-Invest. KRAJEVNA SKUPNOSf »MEDVODE« 1. vprašanje: Novelirani urbanistični načrt za Medvo-de je bil aprejet 26. decembra 1974. Ni pa re-šeno vprašanje ceste Ljubljana—Kranj. Ta-ko se trasa stare ceste nahaja v rezervatu. KS Medvode je ob razpravi novelacije urba-nističnega načrta Medvod predlagala, da je cesta na levem bregu Save, tj., da v Med-nem prečka reko Savo in na Klancu v Med-vodah se ponovno spoji s staro traso ceste. Rezervat ob stari trasi ceste zavira izdelavo zazidalnega načrta centralnih površin kon-kretno zazidalnega otoka MEC-1, MEC-2 in MEC-3. Zanima nas, kdaj bo dokončno reše-na trasa ceste glede povezave z gorenjsko in ljubljanskim cestnim vozlom. Krajevna skup-nost Medvode in Standard-Invest Ljubljana si ne moreta dovoliti, da bi izdelavo zazidal-nega načrta centralnih površin Medvod na-ročali v raznih variantah. Znano pa je, da se povsod v svetu s tranzitnimi cestami umi-kajo posameznim naseljem glede nemotene-ga prometa. Prepričani smo, da to vprašanje tudi zanima širšo javnost. Razprava je bila tudi o javni razsvetljavi v Goričanah in Rakovniku ter v trgovinski mreži na področju KS Medvode. Treba se je povezati z veletrgovino ABC »Loka« in glede izboljšanja trgovske mreže oziroma lokalov na področju Medvod. Odgovor: Po urbanističnem načrtu Medvod je tra-sa ceste Ljubljana—Kranj na levem bregu Save. Ne obstoja noben normativni rezervat na stari trasi skozi Med^ode. Pojem rezer-vata na stari trasi je verjetno posledica ne-obveznih informacij iz projektantskih krogov za daljinske ceste. Dejansko obstoja dilema glede poteka gorenjske vpadnice in sicer ali skozi Medvode ali vzhodno od šmarne gore. Izbira variante vzhodno od Šmarne gore bi časovno odmaknila potrebo po gradnji med-voške variante, ker bi se promet skozi Med-vode zmanjšal in bi za daljše obdobje da-našnja trasa ustrezala. Odločitev bo smiselna v sklopu generalne odločitve o rešitvi pro-metne problematike v ljubljanski regiji, ki bo terjala še določen čas. Izdelava zazidalnih načrtov bi se morala vezati na potrjeno ur-banistično dokumentacijo (urbanistični na-črt), ki predvideva traso po levem bregu Sa-ve. Projektantske rešitve pa bi morale upo-števati bodoče možnosti sprememb promet-nega režima. Odgovor pripravil: oddelek za gradbene in komunalne zadeve. 2. vprašanje: Občani Sore so zahtevali v srednjeročni plan razvoja KS Medvode pod nujno vklju-čiti razširitev obstoječega pokopališča ali iz-bor nove ustrezne lokacije. Odgovor: To zahtevo je treba najprej uveljaviti v sklopu družbenega načrta krajevne skupno-sti Medvode 1976—1980. Tako bo dana osno-va za upoštevanje v družbenem načrtu ob-čine. Dejanska izgradnja je odvisna od re-zultatov dogovarjanja y sklopu dokončnega izoblikovanja in sprejetja družbenega načrta občine in krajevne skupnosti za obdobje 1976—1980. V izdelavi je študija pokopališke mreže, ki naj bi z urbanističnega stališča ovredno-tila ustreznost razširitve pokopališča na sta-ri lokaciji ali gradnje novega. Odgovor pripravil: oddelek za gradbene in komunalne zadeve. 3. vprašanje: Nadalje so zahtevali javno razsvetljavo ob cesti Medvode—Zbilje in Medvode—Goriča-ne—Sora ob reki Sori. Odgovor: Zahtevo je potrebno predhodno uvrstiti in uskladiti s programom Krajevne skupno-sti Medvode, ker ta zahteva do sedaj še ni bila uvrščena v letni in petletni program. Odgovor pripravil: za Sklad za komunal-no urejanje zemljišc — Standard-Invest. KRAJEVNA SKUPNOST LITOSTROJ Vprašanje: Kdaj bodo na Andreaševi ulici postav-ljeni prometni znaki in urejena javna raz-svetljava? Odgovor: Pri izvajalcu rekonstrukcije Andreaševe ulice — Komunalno podjetje Ljubljana — smo se pozanimali, kdaj nameravajo urediti to ulico v skladu s projektom. Dobiii smo od-govor, da je cesta urejena. Ogledali smo si objekt in ugotovili, da temu ni tako, ker pro-metne signalizacije, kakor je vrisana y pro-jektu, niso postavili. Dogovorjeno je bilo, da to pomanjkljivost takoj odpravijo. Dne 7. 1. 1976 smo si ogledali tudi obsto-ječo javno razsevtljavo. Ugotovili smo, da tri svetlobna telesa ne gore, zato smo napako sporočili izvajalcu in vzdrževalcu Javni raz-svetljavi. Zagotovili so nam, da ne gre za ka-ko večjo okvaro, pač pa, da so verjetno le pregorele žarnice. Opozorilo so sprejeli kot nalog za popravilo. Odgovor pripravil: oddelek za gradbene in komunalne zadeve. KONFERENCA DELEGACIJ OZD AGROSTROJ - LJUBLJANA Vprašanje: Delegati prosijo za odgovor glede uredit-ve hudournika (voda s Šmarne gore) na cesti Tacen—šmartno pri spomeniku »Prvi strel« v Tacnu. Vprašanje je bilo že posredovano krajev-ni skupnosti. Odgovor: V zvezi z vlogo naslova št. 4/9-06-22/75 od 5. 11. 1975 sporočamo, da si je naš predstav-nik ogledal dne 21. 11. 1975 stanje na kraju samem in ugotavlja: Hudournik s Šmarne gore, ki teče mimo spomenika »Prvi strel« v Tacnu v prejšnjem obdobju ni povzročal težav. Voda se odteka pod cesto na spodnjo prodno teraso, kjer po-stopoma ponikne. Hudournik sicer ima pod cesto nakazana korita, vendar se pri višjih vodah voda ves čas preliva po vsej širini na spodnjo teraso. Pod glavno cesto je manjši propust, ravno tako na pristopu k spomeni-ku. Na območju novih hiš ppd cesto, služi hudournik za odlaganje smeti bližnjim sta-novalcem. Ugotavljamo, da je profil pod glavno ce-sto in pri spomeniku premajhen in da so bila ta dela izvršena brez našega soglasja, ozi-roma vsaj strokovnega nasveta. Priporoča-mp upravljalcu ceste in krajevni skupnosti, da hudournik očistita vsaj na delu, kjer ta teče v pokritem profilu. Na odprtem delu pod cesto naj to store obrežni lastniki. Odgovor pripravila: Območna vodna skup-nost Ljubljanica—Sava. KRAJEVNA SKUPNOST »ZGORNJA ŠIŠKA« ka, Vprašanje: Zadeva: — ureditev kanalizacije oziroma priključ- — odtok meteorne vode iz gozda in - — posek gozdnega drevja in grmičevja ob cesti Pod hribom. Občani KS Zgornja Šiška in stanovalci ob cesti Pod hribom od odcepa Vodnikove ce-ste do križišča z Eizjanovo ulico ponovno o-pozarjamo na komunalno neurejenost tega območja. Ta predel je zelo vlažen zaradi ilovnatega zemljišča in talne vode. Na komunalno neurejenost opozarjamo stanovalci že 10 in več let. Predstavniki od-delka za komunalne zadeve so na zborih vo-lilcev večkrat zagotovili, da bodo z deli za ka-nalizaeijo pričeli takoj po ureditvi Goapodinj-ske ulice. Glede na zgoraj povedano predlagamo: 1. Izdelavo načrtov za ureditev kanaliza-cije na tem območju oziroma priključka stanovanjskih hiš na to omrežje in da se ze-meljska dela začnejo izvajati že v letu 1976. 2. Ureditev odtoka meteorne vode iz gozda in ustreznih priključkov gozdnih poti na to cesto. 3. Posek gozdnega drevja in grmičevja najmanj 15 (petnajst) metrov od cestne me-je vzporedno s cesto (zakon o javnih cestah, Uradni list SRS, št. 51/71). Delegacija prosi skupščino, oziroma iz-vršni svet občine, da na predlog občanov ce-ste Pod hribom Krajevne skupnosti Zgornja Šiška, kateri so že poslali pismo občini s podpisi 90 občanov, vnese v program za leto 1976 napeljavo kanalizacije in rekonstrukcije ceste Pod hribom, zaradi neprimernih sani-tarno-higienskih razmer, kar je bilo v sa-mem pismu pojasnjeno. Ker je to področje že dalj časa pod prepovedjo parcelacije, pro-simo skupščino občine, da posreduje skup-ščini mesta Ljubljane, da navedeni objekt izvzame iz prepovedi. Odgovor: Reševanje problematike, na katero opo-zarjate s svojim vprašanjem, smo na pred-log sveta krajevne skupnosti uvrstili v druž-beni načrt komunalnega gospodarstva za leto 1976. Sanacija bo potekala v treh etapab. Za prvi dve etapi smo že v letu 1975 nakazali sredstva za izdelavo načrtov; dočim btimc^ naročili načrte za III. del y tem letu. Logično je, da bo zgoraj navedeno možno realizirati le in šele potem, ko bo potrjen družbeni načrt za leto 1976. Odgovor pripravil: oddelek za gradbene in komunalne zadeve. KONFERENCA DELEGACIJE »DONIT« MEDVODE Vprašanje: Ali so solidarnostne obveznosti opravile vse delovne organizacije in če ne, naj bi se objavilo, katere so to in zakaj se ne držijo dogovorov? Odgovor: Na podlagi zakona o oblikovanju sred-stev solidarnosti za odpravljanje posledic na-ravnih nesreč (Uradni list SRS 3/75) so iz-plačevalci osebnih dohodkov in pokojnin dolžni, da sredstva solidarnosti obračunajo. Sredstva solidarnosti pri TOZD se evidenti-rajo in vodijo na posebnih računih. Prispe-vek solidarnosti, ki ga plačujejo občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi ustvar-jajo dohodek pa poberejo občinski davčni organi skupaj z davkom od dejavnosti in se vodi na posebnem računu pri SDK. Zaradi tega se prispevek solidarnosti, ki se oblikuje v TOZD lahko uporablja kot krat-koročni vir obratnih sredstev, ko pa pride do naravne nesreče ga je treba vplačati na posebni račun SRS pri službi družbenega knjigovodstva. Razumljivo je, da glede na navedeno ni enotne evidence .niti kontrole, če so vsc TOZD svojo obveznost, ki izhaja iz tega za-kona izpolnile. Šele iz eksternih pregledov ZR po službi družbenega knjigovodstva bo možno ugotoviti, če kdo ni upošteval zako-na in bo seveda zato tudi odgovarjal. Odgovor pripravil: oddelek za gospodar-stvo in finance. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Šiška je verificiral v današnji številki objav-ljene odgovore na svoji 90. in 92. seji.