OoSilo Ui immww. hfmm ieiaiiia prcil pofosniffifo Od pasiirjev najdena lobanjti Dnc 12. maja 1938 so našli kosjl pastirji v gozuu^iia Rdečeni bregu r.ad Breznern ob Dravi človeško lobanjo brez spodnjc čeljusti. Starji ctrok so obvesttli o grozni najdbi orcžnike \z St. Lovrcnca na Pohorju, ki so preiskali g^ozd, a niso nikjcr zadeli na cstalo okostje. Preiskava je bi!a zakljutena z dcmnevo, da se je prikota!i!a lcbanja kakega samomoiilca navzdol po bregu in se ustavila v gozdu potl smreko, kjer so jo odkrili oiroci. Lobanjo so pozneje položili v krsto umrlc Katsrinc Hanzl in je b:la pokopann ::a pokopaliSču župnije Brezno. Lobanja pokazala sled Govorice o najtibi skiivnostnc lobanje so st-. razletele po vsej Dravski dolini. Ljudje so začeli hitro najnigavati, da ne gre za. glavo neznancga chcšenca, ampak za lobanjo posestnika Antona Kozjeka. po domače Močnika s Kaple, ki se je r.apotil 29. aprila 1935 od doma na Rdeči breg in ga od takrat ni videl r.ikdo več. Kozjck je bil namcnjen k čevljarju Feliksn Urnautu na Rdeči brcg, kakor je sam pripovedoval. Fotografija Kozjekovega življenja Kakor hitro je buknil v javnost ljudski glas, da je z lobanjo odkrita sled za skrivnostno zgi- nulim Kozjekom, so Ijudje tuui pogreli njegovo življenjo, ki je in bo ostalo strašilo za vso Dravsko dolino. Dne 31. oktobra 1909 v noči je bil amrtnonevarno obstreljen pri Močnikovem mlinu v grabi med Remšnikom in Kaplo Kozjekov mlajši brat Andrej. Obstreljeni jo kmalu po zločinu poulege". poškodbi, a je pred smrtjo izpovedal, da je atorilec njegov brat Anton, katerega so zaprli, pa ga izpustili radi pomanjkanja dokazov. Leta 1913, in sicer 20. junija, je pcgorela v Račah domačija Kozjekove žene Neže in je niož Anton dobil izplačano zavarovalnino. Zažgal js Kozjekov prijatelj Ivan Pressnitz. Ta požig je tudi zaspal radi pomanjkanja dokazov. Pressnitz je prijavil Kozjeka 8. januarja 1917 v Kremsu na Donavi vojaški oblasti, da ga je leta 1909 nagovarjal k umoru že omenjenega brata. Vojna vihra je to prijavo pokrila s pla ščem nezanimanja. Dne 14. novembra 1920 na Kapli v Helblovem leau zadavljeno posestnico Marjeto Grušovnik so spravljali v svezo z Antonom Prozjekom, kateremu bi naj bil pomagal neki Fcliks Urnaut. Pi-eiskava je potekla brezuspešno. šelo leta 1928 sta prišla Kozjek in Preaenitz v Mariboru na zatožno klop radi zloeina umora Andreja Kozjeka in radi požiga v Račah. Porota je obsodila Kozjeka na vešala, Pres3nitza pa na 20 letno ječo. Pressnitz je v kazniinicl umrl po Ireh letih. Kozjek, kateremu so spremenili smrtno cbsodbo na dosmrtno ječo, jo dosegel iz kazHilnice obnovo procesa. Sodišče je Antcna Kozjeka pri ponovni obravnavi oprostilo krivde smrti njcgovega brata in je bil obsojen le radi nagovarjanja k požigu na osem let, katcre je že bil presedel. Kozjek je pi'išel iz ječe na pogojen dopust fefruaria 1935. Kakor hitro «e je pojavil Koziek v Dravski dclini, so se razširile govorice, da bo kmalu zonet pod ključem, ker ima skupno s Feliksom Urnautom na vesti zadavljeno Marjcto GruSovnik. Teh govoric se je Kozjek ustrašil in se je napotil k Uniautu v Rdeči breg\ od koder se ni več vrnil. Kdo je Feliks Urnaut? Feliks Urnaut se je priselil k nam iz Avstrije in je prcstal že triletno ječo radi požiga. Po poklicu je čevljar, a je bil tedaj, ko se je napotil k njemu Kozjek, zaposlcn v tovarni za lepenko v Podvelkl ter je bival z ženo na Rdečem bregu. Z Rdečega brega se je Urnaut preselil na Kozji vrh nad Breznem, kjer so ae začeli pred nedavriim razvczlavati toliko let zagonetni zločini. žena dolži r.ioža Na Kozjem vrhu ae je zapletla Uriiautova žena z nckim mlajšim nioškim v ljubezenske spletko ki so razdražile ljubosumnost njenega moža FeHksa tako, da je grozil 2eni z clcjaMkim obračunom. Radi grožnje razljutena ženska je začela govoriti, naj le položi r.iož nanjo prst, potern pa ne bo vci dolgo zcmlje tlačil. Ona bl ga bila že zdavnaj Izdala, pa noče, da bi potem kazali ljudje s prstom za njenimi otroki in jim očitali, da imajo morilca za oSela. Te obdolžitve so priale na uho orožnikom, kateri so te dnl aretirall in odgnali v zapor v Marenberg Feliksa Urnauta in njegovo ženo. Cesa je osumljen Umaut? V Marenbergu zaprtl Umaut, kl je začel kmalu po aretaciji z gladovno stavko, je oaumljen, da je umoril 29. aprila 1935 Antona Kozjeka, ko je prišel k njemu na RdeCi breg zaradi govoric o umoru Marjete Grušovnik. Zakaj in kako je prlšlo do tega zločina, bi naj pojasnila sedanja preiskava, pri kateri pa oaumljeni odločno zanika krivdo. { Naši raini | Sv. Anton v Slov. goricali. Pred ki-atkim je odšla po večno plačilo k svojemu nebeškemu ženinu zgledna Marijina družbenica 73 letna Ana Zimič iz Odrenc. Bila je že od začetka antonjevške Marijine družbe vedno zvesta svoji nebeški Materi. Bila je pa tudi 51 let goreča tretjerednica, več let celo voditeljica III. reda doma- če župnije. Bog jo je proti koncu njenega življenja obiskal s hudo boleznijo, tako da je akoraj polna štiri leta bila neprenehoma priklenjena na bolnisko posteljo. Z veliko potrpežljivostjo je prenašala svoje bolečine, rekoč, da rada trpi. Bodi ji lahka zemljica! — žalujočim naše sožalje! Slovenja vae pri Ptuju. Dne 9. marca je V Gospodu zaspala Neža Jerenko, žena uglednega pose3tnika Jakoba, kl je v starosti 28 let po večletni.bolezni odšia po božje plačilo. Užaloščenemu soprogu je zapuatila tri otroke. Naj ji bo lahka domača zemljica — žalujoCim pa naše sožalje! Sv. Urbau pri Ptuju. V Goapodu je zaspala Terezija Firbas, roj. Roškar. Bila je sestra že pokojnega p. Viktorina, bivSega frančižkanskega gvardijana v Gradcu, in Mariji Lankovci, in sestre usmiljenke, ki tudi že počiva v Bogu v daljni Budimpešti. Umrla je ravno na dan šeste obletnice svojega moža. Deležna je bila izredno lepsga pogreba, kar priča o njeni vseatranski priljubljenosti med farani. Domači g. župnik je rajni pri grobu Ukradena nevesta Reimmichlova povest podomačena 24 »Tega vam živ krst ne verjame.« »Kaj mi vi verjamete, to mi je toliko mar kakor lanski sneg; ali gospa Leja bo že še spoznala, da sem ji le dobro hotel in da sem je hotel strahu rešiti.« Pri teh besedah se je spst tako čudno ozrl po obtoženki, ki ga je neverno in začudeno pogledala. Teaaj se je obrnil sodnik.na pričo: »Torej priznate, da ste vedeli, kaj se je med ženskama zgodilo?« »Tega ne tajim,« je odgovoril Tonč. »Torej ste bili tam zraven?« »Zraven nisem bil, pač pa kakih dve sto korakov dalje gori v lesu.« »Pa pravite, da je obtoženka povedala vse po resnici in pravici?« »Preveč je povedaia in premalo.« »Razložite nam to!« »Sebe je preveč očrnila, mačeho pa premalo. Stara je bila vsega kriva.« »Ali nam veste kaj novega povedati?« »Da, stara je začela in je tako vpila, da sem zmerjanje gor v les čul. Zmerjala je tako, kakor kak pijan voznik. Ta tu ji je trikrat hotela uiti; prvič je stara stopila pred njo in je ni spustila po stezi, drugič jo je za ramo prijela in jo je po glavi jela tolči, tretjič jo je potegnila za kite in jo je za lase vlačila.« »Ali je to zadnje res?« jo je vprašal predsednik. »Res je že,« je odvrnila čisto tiho. »Zakaj nam tega niste povedali?« »Sram me je bilo,« je dejala s povešeno glavd. »Ni ga dekleta, ki ima lepe lase, da bi se dalo taki stari babi, da jo razkuštra in jo vlači za kite,« se je oglasil spet Tonč. »Mlada je branila svoje kite in je staro potisnila.« »Jo je morala presneto krepko potisniti, da je šla lesa na drobno in je ženska zletela po bregu, da se nikjer ustaviti ni utegnila,« je menil državni tožilec. »Bog ve kaj je ni bilo treba potisniti. Stara je bila tolsta in okorna. Če se vam tak sod zvrne, podre še kaj več in se tnota in vali sam od sebič naprej.« »Kar tako se lesa ne vda —¦ kak pomen bi pa imela, če človeka ne drži?« »Lesa je bila skozi in skozi vsa perela; še otroka ne bi bila držala.« »ObNženka bi si bila morala tembolj premisliti, da se ne bo na tako nevarnem mestu tepla s starejšo in nerodnejšo osebo.« »Saj se ni tepla; saj se je vendar samo branila.« »Še na misel si nisem vzela, da je lesa tako slaba,« se je žalostno oglasila Leja. »Ali to ste vendar morali vedeti,« je silil državni tožilec, »da ogrožate življenje svoje mačehe, če potiskate nerodno žensko na takem kraju, kjer je pred vama strm prepad.« »Na to nisem mislila. še v sanjah bi mi ne bilo prišlo na misel, da se utegne kaj takega zgoditi.« »Pa bi vam bilo moralo priti na misel.« »Vam bi tudi ne bilo prišlo na misel, gospod —gospod dohtar,« se je razburil Tonč. »Če vas bi kdo klofutal in vara lase pipal, tudi ne bi tiho držali kakor crknjen mulec: ta tu se je branila in kar se je zgodilo, se je pač po nesreči; take so pač nesreče pri nas v hribih.« Vsi so se čudili, najbolj Leja, da se je Tonč tako potegoval zanjo, kakor da bi šlo njemu za kožo. Državni tožilec pa ga je bolj trdo prijel: »Izpočetka ste vendar menili, da je obtoženka mačeho umorila in ste jo tudi opomnili, kaj jo čaka, če pride zadeva pred sodnike.« »Jaz sem vedno pravil, da je to, kar se je zgodilo, nesreča,« se je Tonč prebrisano izvil iz zanke; »pač pa sem tej ženi tu dejal, da gospodje pri sodniji iz komarja radi naredijo celega vola in da na vsaki nesreči vohajo kak zločin.« Tedaj je vzrojil predsednik: »Kaj pa se predrznete? Vi sami ste obtoženki večkrat grozili, da jo boste zaradi umora naznanili.« Na to Tonč ni vedel odvrniti. Zabrundal je in zagodrnjal in bruhnil iz sebe: »To pa je taka reč med njo in menoj in ne briga nikogar drugega.« »Motite se,« mu je zabrusil državni tožilec; »na vsak način ste ji delali silo in za izsiljevanje vas čaka huda kSzen.« »Dobro! To kazen vzamem nase. Ta reč pa briga samo mene,« je Tonč trmasto zoprval. Usedel se je in srdito meril gospode enega za drugim. Ko je sodnija dognala vse okoliščine, je začel Lejin advokat govoriti. Na dolgo in široko je razložil, da je obtoženka dobrega srca in — če prezremo njeno prirojeno jezoritost — mirnega značaja, ki ni bila nikoli prepirljiva; še misliti ni mogoče, da bi bila mačeho s hudim namenom potisnila. Vsi, ki jo poznajo, jo spoštujejo in čislajo. Ne le oče, ki jo je pohvalil, da je bila vedno dobra, požrtvovalna in poslušna hči, tudi vse priče in vsi spisi tu in pisnia pričajo in govorijo dovolj jasno, da je obtoženka dobra, nesebična ženska. Katero drugo dekle, ki bi bilo tako bistre glave in tako postavno in Ispo na pogled, bi tako dolgo in potrpežljivo prenašalo, da jo preganja in fanta hudobna in zabita mačeha? Kar je zgoraj v Homski skali storila, se je zgodilo po sili, ker se je morala braniti. Čisto po pravici in brez hudega namena se je otepala podivjane ženske, ki ji je zastaviia pot. Ko bi se je ne bila rešila. Bog ve, morda bi bila ona saraa zletela v prepad. Da je bil konec tako strašen, je pač nesreča — zaradi tega obtožsnke ni mcgoče obsoditi. Obtoženka je že od zgodnje mladosti naprej živela trdo življenje in razen tistih kratkih srečnih let v Trbižu ni okusila nič dobrega. Kaj je njeno cbčutljivo srce pretrpelo to leto, odkar je žcna, je mogočs le slutiti, občutiti ali povedati tega ni kos. Če bi bilo res kaj krivde na njej, češ da je zakrivila nesrečo saradi nsmarnosti in jezoritosti, je bilo kazni več ko preveč, ko je sedela v preiskovalnem zaporu, še bolj pa, ker je te mesece toliko pretrpela. »Če vprašate svoje srce, gospodje sodniki, morate reči, da čuti s to nesrečno ženo. In če vprašate zakon, ne more biti drugega odgovora, kakor da je obtcženka nedolžna in brez krivde. Zaradi tega predlagam in prosim v imenu pravice, da jo oprostite.« Tonč je dvakrat plosknil z rokami in se zadrl: »Tako je!« Leja je med advokatovim govorom zdaj prebledela, zdaj zardela. Ko je advokat končal, ji je posijal na licih žarek upanja. Ali že je vstajal državni tožilec, da bi pobil besede advokatove. »Cčitno je, da je obtoženka svojo mačeho mrzela in črtila,« je dejal. »Iz raznih okoliščin po pravici sklepamo, da ji J3 bilo z mačehino smrtjo kar ustreženo. Ce pravi, da jo je potisnila v prepad, ne da bi bila vedela, kaj dela, ker je bila tako razburjena, ji to lahko verjamemo ali pa tudi ne. Pa najsi js kdo še tako razburjen, če koga ubije, ga je ubil in uboj je uboj: kaznovati ga je treba, kakor zakon veli. Sicer pa bi mcralo tako dekle, če je res tako pametno in preudarno, kakor trdijo priče in zagovornik, pravim: bi moralo tako dekle tudi vedeti, da se na takem nevarnem kraju ne sme pretepati. In da gre in potisne staro, bolehno ženico s tako silo: mar res ni pomislila, da preži pred njo prepad in smrt? Sicer pa je sama pokazala, da se svoje krivde zaveda. Zakaj neki bi bila nesrečo prikrivala, če je bila res le nesreča? Zakaj neki je na dan poroke zbežala, če je bila o svoji nedolžnosti preprieana? Da je nazadnje sama prišla in vse priznala — seveda, saj ji drugega kazalo ni! Res je njeno življenje polno bridkosti, tega ne tajim, vsakomur se smili. Ali v primeru uboja ne moremo spraševati svojega srea, čeprav se nam ubijalka utegne smiliti; pred očmi nam bodi zakon in pravica! Zaradi tega vztrajam na svoji obtožbi in pozivatn sodnike, da spoznajo obtoženko za krivo.« (Daije sledi) spregovoril v slovo spomina vredne besede. Kot zvesti r.aročnici »Slov. gospodarja« In prijateljici dobrih listov želimo, da ji bo usmiljeni Jezus oblIen plačnik za vsa njena dobra dela. Naj počiva v miru! ZalujoCLm sorodnikom pa izrekamo naše sožalje! Sv. Lenart pri Veliki Nedeljl. V petek, dne 17. —arca, je umrl Janžekovič Martin, preužitkar, iz Bresnice. Rajni je bil vedno dobre volje, vesel ter šaljlv človek. Bil je radodaren. Marclkateri popotnik je dobil pri njem pijačo. Rad je prihajal v cerkev kljub starostl. Prvi petek v mesecu je bil vedno pri sv. obhajllu. »Slov. gospodar« in »Nedelja« sta že dolgo zahajala v njegovo hišo. r-' fa.anih jo bil zelo priljubljen, kar je dokazal pogreb v nedeljo. že dolgo ni bllo prl nas tako lepega pogreba. Na pokopaliSču se je od rajnega poslovil v lepem govoru g. župnik, pevci pa ro mu zapeli v slovo. Naj mu sveti večna Juč — žalujoCim pa naše sožalje! Savna peč. Dne 7. marca je previden s sv. zaifcramenti zatisnil oči blagi Očkunov oče v starosti 82 l&t. Bil je vseskozi poštenjak. Nad 40 let je vsako nedeljo do letošnje zime — ko je že opešal in ker je farna cerkev Marija fiirje oddaljena od naže vasi nad eno uro — pred sv. maso molil rožni venec in pri procesijah nosll križ. Pred enim tednom mu je umrla nadvse dobra in usmiljena žena, ki je bila prava samarijanka. Bila sta velika dobrotnika revežev in cerkve, kupila sta farni cerkvl mašno knjigo in darovala 1000 din za novo cerkev Kristusa Kralja v Hrastniku. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi od blizu in daleč. Pri grobu se je poslovil od rajnega sosed Kladnlk, ki je med drugim tudi omenil, da je rajni samo iz naše vasi znosil nad petdeset mrličev in da se je držal Slomšekovega reka »delaj in moli«. Naj bo rajnima Bog obilen plačnik za vsa dobra dela — žalujočim pa naše sožalje! Sv. Rupert nad Laškim. Dne 12. marca je v celjski bolnišnici umrl B u k o š e k Janez, p. d. Brglez, komaj 33 let ctar. Bil je še mlad gospodar, a moral je v svoji kratki življenjski dobi poskusiti vse hudo in samo hudo. Leta 19933 se je priženil v Kalobje na malo posestvo; velike težave je imel, da bi se izkopal iz dolgov, a že drugo leto mu je umrla mlada žena. Moral se je zopet poročiti, zopet je znova začel z neutrudljivim delom, da bi svoji družinici pripravil vse potrebno Siromak je pozabil, da tudl mlad človek ni iz že leza: preveč se je trudil, ko je dan za dnem go nil pri sosedih mlatilne in druge stroje, se pre silil in si nakopal radl izčrpanja telesnih. moii bolezen, ki ga je položila v grob. Zapusča mlado vdovo in dva nepreskrbljena otročiča, tretji pa pri svojem prihodu na svet ne bo videl več ubogega očeta. Dobri Janez, poClvaj v miru Jn prosi pri Bogu za svojo zapuSCeno družino. kateri Izrekamo mi sožaHe!