^b^^^^Mn^^^nM (Ho. BB6) anthoriied by the Act of October 6,1917, on IDs at the Port Off! eg of Hew Yorfc, W. Y. — By order of the Praidgat, JL B. Burleson, PogVmaatar Qenerat 0 Največji slovenski dnevnik | /"N "W" A ^^ "^T A A 0 The largest Slovenian daily 0 ill -: v Zedinjenih državah ill ■ ■ /1 ^^ * I^LI /1 W W M M ■ M M ill in the United States:- 111 rfB Velja za vse leto . .. $3.50 |fl \Jl X 1ml W W W A m ffi Issued every day except Sunday, » ^ Za pol leta......$2.00 H Til ^ HoHdays. Jjf L^Q&b^b&J_List slovenskih delavcev v Ameriki, _^sgooo Readers @ Telephone: COBTLAMDT 4687._Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the font Office at New York, N. nnder the Act of Congress of March 3. 1879. Telephone: CORTLANDT 4687. NO. 195. — ŠTEV. 195.__NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 20, 1918. — TOREK, 20. AVGUSTA, 1918. VOLUME XXVI — LETNIK XXVL "^FRANCOSKI OTROCI JOKAJO NAD GROBOVI NAŠIH JUNA KOV. b«^————____ FRgHCH OULTOt* r^fmjmm^^ UaH^KBtJ PEW INERANCT' OFICIJELNA POROČILA FRANCOSKO POROČILO. « Pariz, Francija. 19. avgusta. — Ntfiio. Med .Mat/ in Oise smo \«eraj tekom dneva nadaljevali i svoj m napredovanjem Naše čete vo kljub obupnemu odporu od strani sovražnika zavzele Kresnie-ter 'loopele do za pad nega ro-I.a*»M«riiy. Nadalje juy.no muo napredovali \ Thie»«*ourt goztlu, N«! uašctn desUeui krilu smo zavzeli Pimprez ter napredovali do ju/nega roba Dresiineotirt. Severno od Aisne umu izpopolnili svoj«* uspehe med <'arlepont .n i 1'outeno.v t« r /avzeli vas Morsain. Število jetnikov. katere smo uje'.i '»•1 včeraj naprej v tem okraju, /naša L'L'00 mož. Dnevno poročilo. — Tekom noči se vršile živahne artilerijske ake je severno in južno od A vre. Stt vilo jetnikov, katere smo ujeli več raj /apadno od Koye. je znašalo 400 mož. | Pretekli večer ob šestih so vp — ( /orile francoske čete napad, da1, popravijo svojo črto med Oise in ; Aisne. Napad se je izvršilo na front! nekako petnajstih kiloine- ; trov južno od Carlepout do Fon-tenois. Napredovali >mo približno /a dva kilometra. Zavzeli smo visoko planjavo /a- ; pad no o« 1 Nampcei ter zasedli ' Nouvron-Vingre. 1'Jelo se je se-'j demnajst sto mož. vključno dva j bataljonska poveljnika. ANGLEŠKO POROČILO. London, Anglija. lf*. avgusta.:* Nočno. — Sovražnik je danes /ju-' ( t raj vpri/or 1 močne napade na ' fronti en«1 milje proti našim pozi- 1 eijain med Lihons i 11 Herleville. j1 Posrečilo se mu je prodreti v uasc črte ra dveh točkah, vendar pa se ga je potom protinapada zopet pognalo nazaj ter zopet usta no-v.lo p rej šn i položaj. 1 Sovražnik je imel veliko i/gub in v roke nam je tudi padlo nekaj 1 jetnikov. j" Naše napredovanje je š'o naprej 1 v Merville sektorju. Napredovali 1 sin o v precejšni meri na fronti 10 1 tisoč jardov. Dospeli sum na črto 1 ••eMe. ki te"e „kozi Merville ter zasedli Merville. Tekom našega napredovanja so se vršili na različnih točkah ostri! boji n zajeli smo veliko število mož in strojnih pušk. Skupno število jetnikov, kate re muo ujeli včeraj v bližini Out tersteeu, je znašalo OTtl mož. ' Dnevno poruči o. - Nadaljuj J .]< n.k >o nam padli v roke v pre- i tekli noči v Avette sektorju ter ] tudi južno o vi Scarpe. kje rso na i še pat rule stopile v za kope sovraž 1 nika Ter prodrle v njegove poz i e i- ! je. Severno od Scarpe s.> je zavr j uilo ueki sovražni napad. Tekom noči so naše čete napredovale v Merv lie sektorju in to ! kljub ojMiziriji strojnih pušk so- ; vražtiika. Zgodaj ponoči je vpri- i zoril sovražnik proti napad proti i lašitii nov ni pozicijam med Out- < t '"steeu in Meteren. Napad se je i zavrnilo / artilerijo in strojnimi puškami. Sovražna artilerija je kazala precej aktivnosti južno «>d Som me ter južnozapadiio in severno od Bailleul. * * NEMŠKO POROČILO. Berlin, Nemčija, 19. avg-js:a. — Nočno poročilo. — Izjalovili so se naipadi sovražnika /apadno od < haulnes in pri Koye. Tekom diiev* »e je vršila živahna b tka med Oise in Ai ne. Fran coriki napadi, katere se je prizori e na široki fronti, so se izjalovili ter je imel sovražnik velike izgube. Začasna art lerijiska dela vnosi I se je vršila na sektorjih, kjer »o se \ršili včeraj boji med Oi»e in Aisne. Berlin, Nemčija. 19. avgusta. — Dnevno. — Južno-zapaduo oo H^illcul so vprizorili Angleži napade proti Meteren in Merrk. Vse te napade se je zavrnilo pred ua-aiini črtami. 11 Na obeh strani Lvs se je vršila • živahna po zvedovalna delavnost I ■ od strani sovražnika. Potisnili smo, i svoje črte naprej pri krajevnih spopadih severno od Ancre. V ro- i ke nam je padlo nekaj jetnikov , Med Am-re in Oise »o se vršil živahni artilerijski dvoboji. Tekom jutra je sovražnik napredoval % i ponovnih krajevnih napadih. -F o ž o o >>il Soiiiuic s»* je Izjalovil: napad, katerega >n vprizoriel av stralsk«' čete proti Herleville. Se ve.o/apa ino od Koye smo izvršil usjiešne napade. Fraiieoske napade novedal hiš neimi komite u za vojaške zadeve d« bo atneri ka armada z 80 iz urjenimi div zijami. vsaka po 45 tisoč mož. ki bodo v Frane ji pod ameriškim poveljstvom, izvojeva la zmago tekom naslednjega leta ; Potem ko je ponovil svoje ipre-pričan^e. da bo s tako arma vojaki morali rabi ti sablje in bajonete proti demonstrantom. V Osa ki so oropali trgovine z j«lst viiiauii. zažgali gledališče in druga poslopja. Vojaštvo, ki je bilo poklicano, da napravi mir no demonstranti napadli. Zaradi zmešnjav v mestu j" prenehal pro met poulične železu ee. Govenier Je prepovedal ponoči iti na ulice. V sredo so izbruhnili nemiri « Tok:o. Množici, ki je štela pet t!-j soč oseb. ni bilo dovoljeno *zbra-' ti se v parku, zato pa se je napotila v okraj tiinza. kj«'r je kamenjala in poškodovala 200 trgovin in restavracij, na.skm-iiiž skladišča riža ter neuspešno napadla j notranje ministrstvo. Aretiranih je bilo 90 oseb; ra-' njenih bilo 20 policajev. Sinoči s«, straž 1 i Tokio močni oddelki policije in infanterije. —' Časopisom je bilo prepovedano, objaviti poročila o rižn h nemirih.! Značilno je. da so bili nemiri v prizor jeni v prvi vrsti proti ka-' ptalistom. kajti demonstranti so uničevali lastnino bogatinov in soj kazali veliko jezo nad razkošuo-stjo. Gejše (japonske pevke in plesalke po poklicu) so kamenjali! v avtomobilih; naskočili so hise^ bogatinov. Vojna je nekaterim prinesla bo-1 gastva in razkošja, drugim pa-' revščino iu pomanjkanje, ker so plače premajhne. 1 To so prvi nemiri te vrste, ki so se pojavili na Japonskem, odkar* Avstr. železnice Avstrijske železnee so v slaben stanju. — Železniških voz pri manjkuie. — Tudi premoga ni. — Tatvine paketne pošte. — Piše Julian Grande. Bera, Švica. 18. avgusta. — Preti nekaj časa sem že omenil v splošnem o avstrijskih železnicah o pomanjkanju železu škili voz. zmanjšanju železniškega prometa. pomanjkanju premoga in sleun.io" o škandaloznem razširjenju tatvine zavitkov, kovčegov in posebno hrane. Nikdo naj ne bo presenečen, aki rečem, da se te razmere nLso prav nič izboljšale. Zdaj, ko so se krušne racija zmanjšale na malo manj kot tri unče na dan, ni kazuo, da bi se nezadostna hrana železničarjev, kar je dalo povod velikim pritož-[bam v avstrijskem drž. zboru, iz-! boljšala. V poročilu Aussig- Toplice črte iz leta 1917 se povdarja, da sta-ine železo, premog in v splošnem j vse dvakrat do štirikrat tol.kc jkot 1913 in da je bilo treba na itako kratki črti 'meri samo 12 ,m;lj; plačati 1 miljoii 100 tisoč dolarjev doklad uslužbencem in (za druge stvari, ki so posled ca j vojne. Skupni prejemki znašajo 8 I odstotkov več kot v letu 191 ti. iz-jdatki pa 2:J odstotkov. Zaradi tc-'ira je železnica na krivem potu • financ. i Prišlo je v glavni grad mnogo 'pritožb, da je treba popraviti ve-jliko število voz, toda ni niti de-j je deiela odprta zapadui civilizaciji. Tokio, Japonska, 19. avgusta. Živilski nemiri se z v>o naglico širijo. V Saaki so bili tekom demonstracij brzojavne in telefonič-ne žice pretrgane in mnoge poulične železnice >o morale promet j j vstaviti, ker je bilo več potnikov' 'ranjenih. Poklicano je bilo vojaštvo in celo konjenica tla zaduši nemire. Aretiran h je bilo 300 o-seb. Tudi po drugih mestih je prebivalstvo naskočilo policijo, j V Kobi je pogorelo veliko skla-I d išče riža in več tovarn ter trgovin z rižem. Resnost položaja se razvidi i/ tega. ker je bilo ministrstvo sklicano k posebni seji. kjer se je do-( ločilo 3 miijonov dolarjev za na-'ki.p riža, katerega bo vlada prodajala prebivalstvu po zmernih cenah t'esar je podaril 3 miljone i jenov za nakup riža. i j Poulične železnice rabijo voja-■ ki.- da razdelujejo riž med revno i prebivalstvo. i i Mnogo miljonarjev je darovalo po 100 tisoč dolarjev, da se nakupi riž za reveže. V deželi je do- • i volj riža. toda kmetje in špeku- lanti ga drže v skladiščih. > Vlada je pripravljena prisiliti da se dene riž na trg, toda dozdaj » še ni določila eene, ki se je že itak r1 znižala. lavcev niti materjala. da bi jih bi-i| 0 mogoče popraviti. j Tudi južna železnica je na kri , vem finančnem potu za $2.661 >40. — Vzrok temu primanjkljaju t eži v tem. da je ta železnica v le- j u 1913 prevažala večinoma voja- j ;tvo. ki se je prevažalo za tako ni-ko ceno. da stroški niso bili po- ' kriti. Med avstrijsko In ogrsko vlado se vrše pogajanja za povišanje vojaškega tarifa in da se to vpra-sanje uveljavi o bili tudi veliki in v splo-Snem se mora reči, da so finance 1 na napačnem potu. ] Zaradi pomanjkanja papirja je'1 železniška uprava zmanjšala voz-;t ne listke za polovico. V zadnjih ' 18. mesecih so bile vozne cene na avstrijskih železnicah dvakrat, . znižane. Da se je varčevalo s pa- *-pirjem. je uprava vedno zahteva ' la že porabljene liste; na eni stra- \ ni je dala natisniti "ungueltig" ' 1 neveljaven), na drugi pa novo ' ••ent>. Zadnjega poldrugega leta je avstr jska železnica tiskala — 1 400 miijonov voznih listkov. Nova odredba prepoveduje dol vsak dan prevažati 63 tisoč de-} lavcev. proti 2 tisočem v mirnih - časih. Tudi pruske železnice st - pritužujejo vsled pomanjkanja železniških voz in premoga; toda iz vseh pojasnil je razvidno, da! j pri nemških železnicah ne vlada-; c jo tako velike zmešnjave kot pri i .avstrijskih. 'Prodiranje v Rusijo' i __ j Zavezniki gredo s treh strani v ! Rusijo. — Boljševiška moč gine. ■ Kitajska armada proti Avstrijcem! in Nemcem. --I London, Auglija. 19. avgusta.' Kritični trenutek ruskega položaje je prišel Boljševiška moč se dro-j, bi in zavezniki pr hajajo v Ku>ij<» s treh strani: skozi Murmansk ' Vladivostok in Kavkaz. Ves položaj pa je zapleten, kaj- 1 ti na severu so boljševiki zave/ni- | kom sovražniki, na jugu pa s»Ji prišli Angleži na pomoč boljševi-;] j kom. ki se bore skupno z Armenci, proti Turkom. h Operacije v Rusiji se sedaj pri- ; čenja3o. Vse težave pripravljanja j so bile srečno premagane, podjet ji ;tje se je pričelo cilji bili ozna -njeni, čete so že v stiku z razlit"-ji nimi ruskimi strankami. Da je J prebivalstvo severne Rusije z ve jI ' »e:jem pozdravilo zaveznike, je l brez vsakega dvoma. .Meščani v,: iArhangelskn so izročili vlado bolj-11 ševikom. ker so bili k temu prisi l •jeni. kajti v januarju je prišb. ; b iljševiška armada in je zahteva-1' la oblast; od tedaj je prebivalstvo(i nejevoljno prenašalo sovjetov j^ 1 rem. Prebivalci gozdnate severne Rn 1 sije so večinoma korenjaki, neod- ' visni kmetje. Mnogi med njimi,' 'astujejo velikanska posestva, ne- 1 kateri imajo tudi majhno iiidu-i i stri jo in žage. V lej pokrajini ni'1 bilo razrednih bojev; sovjetovi nauki med ljudstvom niso bili pri- ■ ;ljubljeni, vsled česar je celi sever 1 več tednov gledal na Anglijo za 1 ; pomoč. Ko se je v decembru nek časni' 1 karski poročevalec vozil z via i kom, v katerem so se vozili tudi vojaki, je rekel nek vojak iz Ar-1 j hangelska: " Ako se bo Rusija raz- ■ j cepila v več držav, je za nas iz Arhangelska najboljše, da se postavimo pod Anglijo." Hoji z boljševiki se ne razvijajo popolnoma v prilog zaveznikov, j Majhen oddelek, ki je prodiral po; cesti od Onega zaliva, da bi ob-( kolil boljševike. je pri Obozerska ' ji. kjer pride cesta do železnice "leživel začasen poraz. To je malfij lieprilika, ki bo zavlekla prodiranje proti Vologdi. Bolj važno pa je. da so Angleži šli s čolni po Dvini tlo Kotlasa ; ta 'pot ob Dvini je najbolj slikovita v celi Rusiji Iz Kotlasa ]>elje lokalna železnica do Vijatke. ki leži ob glavni progi iz Petrograda in Vologde v Sibirijo. Pred krat-kim se je poročalo, da je lokalna vstaja v Vijatki ovrgla sovjet. Iz Vijatke je skozi Perm še precej daleč do Ekaterinburga. kate-j i*ejra drže Ceho-SIovak:. Vendar j pa je prdožaj za združenje zaveznikov s Ceho-Slovaki ugoden. Vse; operacije se morajo izvesti pred zimo. predno je Nemcem mogoče pripraviti se na protivdaree. Boljševiki propadajo. Da*i pa ni gotovo, ako sta Lenin in Troeki res zapustila Moskvo, vendar bo njihov padec povzročil velike za-pletljaje in zavezniki bodo morali zelo previdno postopati. Washington, D. C., 19. avgusta. Kitajska vlada je poslala na si-b'ruko mejo močno armado, da prepreči vpad v kitajsko ozemljt nemšk?m in madžarskim vojnim u-jetnikom, ki so se združili z boljševiki proti Čeho-Slovakom v triiusbajkalski pokrajini. Ker je Kitajska poslala svoje čete. je dokaz, da se trudijo zavezniki na vse načine, da bi pomagali CVho-Slovakom. Vladivostok, J^birija. 19. avgusta. — Danes je prišel drugi oddelek ameriških čet v Vladivostok. Prvi transport ameriških vojakov je prišel včeraj popoldne v pristanišče. potem ko je bil na potu iz i Manile 7 dni. PričaKuje se. da bo t danes zvečer prišel tretji odde-kjlek. j Poveljnik Čeho-Slovakov gene-' j ral Diedrieh ceni sovražno moč n»» 40 tisoč mož a 70 topovi in 200 strojnimi puškami. Položaj Čeho- ' Iz Nemčije Nemčija je otvor la "govorilno" kampanjo, da pomiri na-od. — Namerava se vprizoriti veLko orato-rično ofenzivo. Washington, D. ('.. 19. avgusta. Iz različnih brzojavk, katere se ji* sprejelo danes tukaj, je razvidno, da vlada med neiiišk m narodom veak nemir. k;itert**;a prizad«*-vajo voditelji pmniriti potom ve-ike časnikarske kampanje V oficijelni brzojavki i/. I"ran Ici.je se navaja brzojavko i/. * uri-ha. v kateri se f»Iasi. tla porin-ajo berlinski listi o pričetku velik' • vorn ške ofenzive, ki se bo v !red ustajo proletariate ter prosi za denarne prispevke za ojače-mje defenzivne vojne proti a^r"si-ji soeijalne demokracije." Velika stavka v Londonu. London, Anglija, 19. avgusta/ j Danes je zastavkalo 14 tisoč v«>/.-jnikov na omnibusih in pouličnih •železnicah. Omnibus i no vozijo; icestua železnica počiva. Popoldne se je stavka razširila 'na podzemske železnice, kjer je pustilo delo ti60 uslužbenk, ki so Izjavile, da žele pregovoriti vse to-varišice, da gretlo na stavko. Stokrat ranjen. Rim, Italija. 19. avgusta. — •Funak meti junaki je Antonio Mangoo iz Sard ni je. Na svojen^ telesu ima 100 ran. Odlikovan je z zlato hrabrostno svetinjo, ki »c redko kdaj podeli živemu; s tremi •srebrnimi hrabrostnimi svetinja-'ml; jireje! je na bojišču viteško j čast Italije; odlikovala ga .K jb'ja, Belgija, Anglija in Franci-' ja. Odlikovan pa je bil že t ml i v ! tripolitansk: vojni in ob [Kitresu v Messini. Avstrijci so ga vjeli in je bil zaprt štiri mesece v Mauthausenu. od koder pa je pobegnil in se je zopet pridružil armadi na fronti. Dva njegova brata sta bila ž" ubita v sedanji vojni. Odstavljen feldmaršal. Amsterdam, Nizozemsko. 11» avgusta. — Nadvojvoda Jožef j«-bil imenovan za poveljnika gorske armade na italijanski fronti na mesto feldmaršala IIo t:en-dorffa. Slovakov v Trans-Bajkaliji ni poznan, toda po Diedrichoveni mnenju mora b ti obupen. Ako hočejo za vez'>ilr: poseči svoj namen, morajo poslati še več vojaštva na pomoč. Washington, D. C., 19. avgusta Petrograjska strahovlada se na-: dal ju je brez prestanka. Od pričet-► ka avgusta se je izvršilo med u-radniki in srednjimi sloji do 30 tisoč aretacij. Boljševiški vodite-- Iji se nahajajo na krovu bojne la-• d je "Aurora" in so pripravljeni ) pobegniti v Nemčijo, ako bi bila . I vstaja proti njim uspešna. OlAS X A RODA. 20. AV Naroda jo največji slovenski dnevnik v Ameriki. To priznajo vsi in med njimi tudi oni. ki so vstanovili listo z namenom, da bi »iliiv Naroda presegli in spravili v /ep rekord, za katerega je 'das Naroda dela! eel i h petindvajset let. i iltis Naroda prinaša take novice in laka poročila, kakoršnih jse more prinašati noben ameriški list. ki ne izhaja v New Yorku. New York je namreč središče Amerike. Vsak, kdor hoče biti natančno informiran o splošnem polOŽfi ju, čita newyorski list in rajše počaka nanj par dni kot da bi črpal svoje informacije iz časnikov, l:i prinesejo komaj odsev onega, kar je v New Yorku razglašeno. Kor nočemo povzdigovati batnega sebe v deveta nebesa, dasirav-ii.t je to lastnost zelo priljubljena pri naših častitih kolegih, hočemo \-eejao povdariti samo eno dobro lastnost našega lista, namreč, da ji i — vsiljiv. Glas Naroda se ni še nikdar nikomur vsiljeval, ampak je veždno stal na stališču, da mora dobro samoodsebe prodreti in zmagati. Vso njegovo deli-vanje je posvečeno in namenjeno slovenskemu delavstvu v Ameriki. Kjer je bilo treba količkaj pomagati, je pomagal. Vsjed tega se je tudi razširil. Sirila ga nista agitacija in vsilje-\ anje. Razširil se je sam. ker je na tisoče in tisoče ljudi spoznalo, da j«' njegova pot prava. Vsled lega >o naročili nanj. ga čitajo in vi »oštevajo njegove nasvete. Vse. kar so je hotelo razširiti med ameriškimi Slovenci, je pozvalo na pomoč Glas Naroda. Vzemimo naprin.or samo Jugoslovansko Kat. Jeduoto. Nad dvajset let jo Glas Naroda njeno glasilo, in zato se ludi lahko veseli napredka in proevita kot maiokatera slovenska organizacija v Ameriki. Pri našem listu so iskalo tudi druge Zveze in Jeduote opore. — Kdorkoli m' ga jo poslužil, je uspeval. l'ovdariti moramo tudi. d.i Glas Naroda ni so nikdar iskal za-j siotube pri kaki slovenski podporni organizaciji, ampak, da so jo ie je marsikdo tolažit, da J>o dobil z obnovitvijo naroč-J nine vse zaostale številke po pošli in da torej ne bo nič na škodi. —j Sedaj pa ne bo več lega trošta. ker bomo tiskali časopisa le toliko, j kolikor ga imamo plačanega. Kdor ne bo ime* vseh zaporednih številk, naj pripiše samemu1 sebi. j Včasih smo nekoliko pregleda li ter vpoštevalo površnost. Po . prvem oktobru pa ne bomo pri nikomur gledali skozi prste. Prvič zato, ker smo se že naveličali, drugič pa zato, ker nam prepoveduje postava. Z delom smo že pričeli. ' Oni, ki so že dobili opomine iu niso zadostili svoji dolžnosti, pri-t dt jo prvi na vrsto. _ _ Umiraječe cesarstvo __j.. Spisal dr. Bogumil Vo&njak. i UVOD. Svetovna vojna se ne ozira niti na osebe, niti na stvari. Najbolj častitljivo politične inštituti je. najbolj ukoreninjeni predsodki se morajo umakniti duhu nove družbe. Pri raziuotrivanju te uganke preosnovljenja ter izpremembe«. ki jo izza poletja 1014 preobrazila življenju vsake družbe se komaj • moremo spoštljiv« približati problemu habsburškega eesarstva. r Ni ga bolj žalostnega pogleda, kot je oni na staro, veliko cesarstvo. ki viada danes usodam sko-ro 50 miljonov ljudi. Evropa pa danes ni razpoložena, da bi se zanimala za habsburško cesarstvo kot za antikviteto v kajbinetai z an-tikvitetami. Polom ta*ko starega poslopja sc smatra zm tmgičen do-" godek od strani občutnega opazovalca a oproščeni narodi, ki so trpeli krvava in kruta zasledovanja, bodo uživali to novo življenje, prosti more zastarelega in iziiab-Ijenega režima. Ta dižava, s svojimi španskimi in katoliško-avto-kratičnimi tradicijami, je bila ro-gauje na politično zdravo pamet. Bila je demoralizujoča ter je ubijala dušo in eneržijo. Mlada jugoslovanski in češki nacijonalizem. s svojima svežima silama, sta sc lw>rila proti temu staremu in so-vraže-nemu režhnp, ki se je opira1 na dinastijo, katoliško svečeni-štvo, birokracijo in armado. Kaj ima Anglija opravka s -cesarstvom, ki nas spominja danes najtemnejših dob angleškega boja proti avtokratieneimi režimu, ko je narod zahteval od kralja svoje pravice? Kakšne simpatije more imeti angleško cesarstvo, cesarstvo prostosti, do Avstro-Ogrske, cesarstva zatiranja ter političnega zločina 1 Zakaj ne sleoi Anglija vzgledu Francije v spoznanju absolutne potrebe razdelitve Avstrije, v slučaju zmage .' Angleško javno mnenje se peč« z avstrijskim problemom %/. neko gotovo brezbrižnostjo. Ne spoznava, da je bila notranja anarhija v cesarstvu eden izmed vodilnih vzrokov vojne. Vsak človek, ki po>.na Anglijo v teh dneh. opazi neko obotavljanje z ozironi na Avstrijo fKnjiga je bita pisana leta 11*16! Danes je stališče Anglije drugačno. Op. uredništva.;, neko čudno plahost, neko predsodkov polno žalost s.a pretekli sijaj. Pomanjkanje poznavanja politične evolucije slovanskih narodov v Avstro-Ggrski krije spoznavanje dan a šn joga položaja. To je nad vse značilno dejstvo. Vsi vodilni možje evropskega slovesa, ki so se špceijalizirali na avstrijske zadeve, zagovarjajo nazi-ic.oije. da bi bil po vojni še nadalj-ni obstoj tega cesarstva le obžalovanja vredna nesreča za narode, ki bi ostali s tem pod tujo jim vlado. Od Stcada do Seton-Wat-sona. od Legerja do Denisa ni niti cuctga dobrega imena v politični literaturi, ki bi bilo za konservativno rešitev problema. Poznavalci so radikalni, a vlade in mase so konservativne. Jasno si mora ji© staviti vprašanje. o katerem hočemo razpravljati: — Ali je neodvisiiia Avstro-Ogrska po vojni mogoča V olika svetovna vojna je strašen razdiralee! Kakšni so bili temelji Avstrije iz preteklosti iu kaj bo sledilo pret vorit vam lega. cesarstva tekom vojne? Cilji ustvarjenja Centralne Evrope se bodo izkazali kot resnične tendence avstrijske evolucije. Če stare Avstrije ne bo več, kaj bo stopilo na njeno mesto, če se hoče zagotoviti slovanskim narodom pros*to poli-tično življenje? Vsako poro. ki se .peča z boljšo bodočnostjo Evrope, mora vstra-jati pri razkoanju Avstrije. Ideja velike Centralne Evrope, ki pomeni iukonp';ri r a ji je Avstrije v nemško cesarstvo, je ie sekundarna rešit c\. Vsled toga nionimo vzeti v roke dejstva ter popolnoma oprostiti svojega duha političnih dejstev preteklosti. Kar vidimo sedaj, je gnila občina. kateri pretita pogin in notranji polom. Valed tetga ne smts-nio služiti silam preteklosti, teni-ve - vzbuditi v življenje enežije. ki žive v zatiranih slovanskih narodih. Ife SVETO NEMŠKO CESAB8TV0 IN POZNEJE. ' Politična znauost je ena izmed •najbolj konservativnih. Najti-je vodilne knjige glede politične znanosti, ki nikdar ne izgube s\o-i jega vidiva r:a ns>>de nar.xlov. j Najti je*političue ideale. kTse niso . nikdar izpremenili v t>Lstvu ml dni ; azijskih svetovnih cesarjev in - AristoU-la pa uo današnje svetov-? ne vf.jne. Ktmečno je najti poli-i tične cilje, o katerih domnevamo, i via so novi. ki pa so dejanski sta-j rodavni. Eden teh .političnih ci- - Ijev je '"''entralua Evropa". Gen-tralna Evropa ne pomeni ničesar . [»Irugega kot oživljonje starega ce- - ■ varstva v duhu pan-gcrma-nizm:t. -jSveto rimsko cesarstvo neanškega i naroda pod Habsburžiini je na ču--jdovit način sličic > cent ra!no-ev-> ropskemu idealu. To je bil imperijafetieen ideal, i tevno zvezan s k.vtoIisk»> cerkvijo ■ in papeštvom. Cesar in papež mo- - rata zagotoviti svetil slavni "pax - ge.rioar.ica" (nemški mir:. Ideal • !je bil povsem protiuaroden. Ce-? varstvo je bilo protiuarodno in ■ nadnarodno. bilo ,ie v strogem - protislovju z angleško in franco- - sko narodno državo. V svetem rimskem cesarstvu živeli Nem- ■ ci. Cehi, Poljaki, Jugoslovani iu Italjani. Cesarstvo ni bilo nemško, ne slovansko, temveč kozmopolit- ■ sko. Njegov poklic je bil obsegati ! celi svet. vse narode in jeteike. Ce-' varstvo je ustvarilo tii> civilizacije, ki Jii dovoljeval prostega razvoja posameznih narodnih indivi-dmalnosti. Zavzemal se je za univerzalnost. V dnevih, ko je voje- ' vala Anglija svoj velik boj za po-1 litično ]>rostost, je l>ilo tf> cesar-' sivo poosebljenje ali inkarnacija '[ustavne reakcije. Duh civilne prostosti ni nikdar navdajal nemškega eesai-stva. Sli! je zgodovinski ' -slučaj, da je l.ilo cesarstvo <»bs(»-: jero-na smrt. ko so ideje francoske revolucije krožile po - vetu na-lik orkanu. Politični razvoj N\.m'-ije j-- bil zakasnjen. ker je brio eosarstve velikiuiska ovira praktičnega dr-' žavništva in resnične politične zveze Nemcev. Cesarstvo je bilo na čuden način kombinirano z vlado družine Uabsburžanov. ki so vedno smatrali avstrijske dežele za svojo diužinsko posest Ce je bilo v preteklih stoletjih kako mesto v Evropi, kamor niso prodrli moderni politični ideali, je bilo to mesto donavska monarhija. Za to deželo so.bila dela Locke-a. Mon-tesqirieu-ja iu Kou>seau-ju m potrebna. Sveto cesarstvo j»- pripravljalo Vetnce na ono j>olitično iii-kopeteneo, ki je nudila v pričetku svetovne vojne tako velik kontrast k sijajnim pripravam iu organizaciji Nemčije v vojaških zadevali. In sedaj se ozrite na ubogo Avstrijo, ki mora nositi breme tradicij svetega cesarstva ter niz ven tega tudi še neuspešnost izključno patrimonijalne vlade skrajno sebične družine, ki ni nikdar piizna-la pravice narodov do samodoloč-be. Avstrijska država je bila '.giii-jena na temelju, ki je bil v direktnem protislovju k najbolj primitivnim primcipijem evropskih jav-1 ni h pravic. Stališče Ilabsburžanov pro-ti ]>a-! peštvu je bilo natančno uravnano! po dveh dejstvih. Prvo je bilo. da je bilo papeštvo intertiacijonalno; ter velik nasp'-otnik nacijonaJiz-; nVa. Drugo pa je bilo. da je -Vv-j strija katoliška dežela, v kateri so( ■druga v e ro i z po ve d a n j a izvaiired-no slaba. Zveza med Hal*?buržani i?i Kimoni je postala zgodexnnhka tradicija. Nikdar ni bilo morda v] zgodovini kakičim jo je izpodkopaval sovražnik. je ležala v političnih idealih devetnajstega stoletja, v modernem ltacijonalizmu. Mislim, da sej nam je treba bati. da bo na dan,' ko >e bo likvidiralo Avstrijo, liim z veliko \ nemo podpiral Avstrijo. Ce je še kje na svetu kaka velika! sila. ki upa v strahu in trepetu, da bo Avstrija ušla smrti, je to stari katoliški režim. To "ni čas. niti I prostor, da bi se razpravljalo, če! je usoda razpadajoče stare države vredna pozornosti in pomoči Kima: tudi ne, če je obstoj Avstrije dejanski kori^en za katoliško cer-j kev in če je v interesu cerkve biti sokrivec zatiranja ter oviranja | boljšega in zdrave j šega politične-j ga življenja petdesetih miljonov! ljudi. Bil je iii vce; ki je v svoj i J knjigi 1' Holy Romali Empire" o-i zmačil avstrijsko politično men- Dopisi New York. N. Y. I Zares čuden slučaj! V "(ikiisu Naroda sem brata dopis sloveli-} skega vojaka lvtiperta s franco-j skega bojišča. odktKlei* mi pošiljaj pt^zdrave. In. slučaj je hotel, da 1'd:ij. ko sem. ptvmenila službo, ku-' i ham tudi za Uupperta. pa ne za j 'slovenskega vojaka, temveč miljo-j j na rja li»apperta. Na razpolago mi j | je pivo iu vino. katerega bi vojak j 'Rupert gotovo rad pil: jaz pa raj-' J še pijem mleko in vodo (Pazite,! i da se Vam ne napam i v želodcu j reservoir polu žab: pa Vi leot kuharica bi se to morebiti ceh- že!e-■ ;li.i Našemu vojalui jo rudi dolg .jč:u- po -loveiiskili listih, »zato pa bol •tudi na njegov naslov od danes' ■ n.ri-Ipatla k 17. distriktu. ali ni -e nič ' v redu glede cene in tehtnice, kaj-: iti začetek je težaven pri vsakem; . j p--dj; t ju. Z delom se tudi ne mo-J •reni pohvaliti. ker primanjkujet ;železniških xw/. J j društvenem oziru s;a.> pa j>ra-| i vi naioilnjaki, kajti itikdo sc ne j js^»ouiiiij.;. ne z besedo, ne z deia-J ■ njem za in nazadnjaško. Nalik vo-Ijeniu očetu jo prijatelj • duhov . j kov. sovražnik prost«? misli, uniče-| valeč narodnostnega čustvovanja j Jiiarodov, ki ga morajo ubogati. — j Avstrija se ni nikdar izpreme-i nila. O-tala je ista od din. ko «> - t bdi llabsburžani največja cesai-! ska družina na svetu ter vl..-da?tj Srpan >ki in Nov.miui v vetu. pa do' j današnje svetovne vojne Giia j'* dežela, ki je proizvajala sužnje, a [nobenega pre s tega moža. dežela.' ! kat.-i je \ lada'a sebična tu ja «li-hiavtija, a nikdar narod sam. Vi tem kotu sveta ni bil patriotizem t ; nikdar velikodušni izraz najbolj-jših državljanskih lastnosti. Sen-' j več produkt najbolj egoistične špekulacije. Patriot je bil pajac. d:i je -dužil denai ali usluge v-.die' t vrste za svoje predstave. Domo-. ljube, -e ji plačah« za-njegova ču-,stva in nobena država ni b*la lioij | iznajydlji va v tem. kako odlikovati ,]H>korr.oga "dobrega" državljana Iter kaznovati slabega. Dvor je bi-' |lo praVo središče države. Hišina kake dvorne tvu. Ce je pripadala i Češka ali ne, je bil vir neskoučnih ; prepito\ med odvetniki ter ijasci i i]»olitičuih pamfletov. Štajerska. 1 j Kranjska. Koroška. Gorišk i. Trst j in tlel Istre pa so bile dežele, ki so I pripadale svetemu cesarstvu. Pro-! ikletstvo reakeijonamega politic-j i nega sistema je delilo Slovence od-I glavne sile njih plemena. i 1 { (Pride Se.) ?i j kot Ribničanove zeljnate gla\>'. 'ko jih je zvrnil vrhu hriba. P« j mojem razumu bi bil «" a> enkr; t ! 'za vselej zatreti kajzerja in dvo- , •glavega orla telebit s povi >j:;. Mr t^a bridkosti in trpljenja je polni. 1 Zatorej vsi na delu! V vsakem «»- !ziru }>odpirajjuo idejo naš<-.-t } . pretlsednika Wilsona v naši nov: ' domovini. t Tu maio poroi-ib» naj vam zad >-jšea /a sedaj, kajti pečlarske d» i/.-juosti in želodčno vprašanj, me t -] rajo od pisalne mize. Ob priliki s<-kaj. Pozdrav \s»mi eitate'jem iu čitateljicam našega livta **(!. \ " ( h:i>. Fakueii. Nesramno rovanje J Evgena D. Debs, Viktorja Berger-ja in Adoll'a Germer-ja. ki so se-daj poil -ka Morrisa ililbpiita. 1 Po štiridnevni konferenci med j temi voditelji ter načelnikom ilr-žavne organizacije v Chicago se ' I jo sklenilo, da mora ostati v veljavi zloglasna platforma, karero ' se je sprejelo v pretekem letu v ! St. Louisu. Platforma ima med drugim tudi naslednje točke: 3. Napoved vojne proti Nemčiji je bila zločin. 2. To je kapitalistična vojna. L katero se je na nečasten način vsi-i lib. narodu. 3. Stališče stranke naj bo ono j "stalne, aktivne iu javne opoziei- dje proti vojnim potoni zborovanj. iPfticij v masah ter spomočjo dru-! I gib sredstev, ki so v naši moči." 4. Sabotaže se ne sme prepove-dati. ] o. Izda naj se poziv na delavce v vseh deželah, naj odklonijo ' J vsako podporo svojih vlad v tej L! • -j vojni. jI — Tu je doktrina, katero zago-: val jajo voditelji stranko, katere jsc je >tavilo sedaj pod obtožb«.. t-Iavno se ne more nihče več pri-'I znati k tej doktrini. Vsakdo, k i bi jo javno prečita!, bi bil areti-jran na podlagi določb postave g!e-j de ustaje. Rose Pastor Stokes je bila obsojena na ječo radi mauj-i šega pregreška. Dob. Bergej- iif Jtiermer pa so storili več. • J Na podlagi platforme, katero ■ se je sprejelo v St. Louis. •»oei-.ijalistična organizacija v Ameriki . sovražniška organizacija. Kadi f platforme s<> \-i pravi Amerikan- • ci kot Spargo in Russeil zapust li to stranko. Ostalo je še nekako s<) . tisoč butjševikov. Čudimo >c le da nista Lein in Troeki naprosila . Nemčije, naj jih prizna kot separatno in njim prijazno državo. I . j Razmerje moči v državnem zbo^u > i j Avstrijska poslan-:%a zborn'.-a šteje na |f> llagi sezuanika k ubo' iz decembra I'M 7 474 posianev. 'j V klubih j<' organiziran h 213 Nemcev ' vštevši socialne demo kratc . .Slova o v in 1!» Koma-: no\. Neorganiziranih j-- 11. me I njimi - -lugoslovana. !>!•. Tre-I Pavič č je prijavil svoj v-fop v .JilgosIttVHll^ki kltlb . Med Si..vali! su najmočnejši 1'elii. združeni j v Češkem Svazu. ki št ••je 5G js(>>ia!i .•►v: i d »stoj i iz državnupravnega j katulišku-narodnoga in a^rariu-g; ikluba in f>a kluba čeških 0 glasov nasproti Jl^ o • stale zbornice. Poslanci imajo poieg tega proste organizacije na podlagi dež 1-n • a!i stanovske jirijtadnosti ali na |>odiag' stanu volilcev. Krščan- , ski socialei imajo svoje podežel- | ne skupine in posebno unstno zvezo. Podobno so rganizirani nacio-nalci. Svojo zvezo imajo duhovniki tehniki, visokošolski profesorji obeh zbornic, žurualisti itd. __ 1 i Mine v Avstraliji. i - / j ^ Sydney, Avstralija. 16. avgusta. ' jOb obrežju Avstralije so našli več I min. i Zakaj poskusi? Zakaj poslati fizično brez moči? Najboljše ni predobro, kadar se gre za »Irarje. Z.-lu »Irago j«- in nevarno, 1 uajti pravo zdravilo, s katerim se more dohiti zdravje, /akaj tedaj poškilil? Dobite zavoj slovitega B«>linirskopi Krvnega čaju — za zjiprtje. slabo prebav I ja nje. iHjlezni na jetrih, ledlcah. želodcu in v krvi. Vaše zdravje se izlv»lj.š:»U». bodo Jioflale lntlj živo. vaša koža bo {»ostala bolj sveža !■> žino. ki ho zadostoval za mewev. ie ]h» [Hišti fl.'^j; 4 zavt.ji ih> iw.sti st v.> materi* narave *a i-»*ii -lst»*in !.a najlažji iu najbolj zdrav način, Delajo naglo in gotovo s tem. ijo. »la delujejo, da so ere v a redna in ]h>ik>!iui prebava. t "ena enega velikega zavoja za družin... ki !>.» zadostovat za . mo^ooov. «• I k. in«iti Sl .'Jg: 4 za v, ..i i iKt]»ošti $l.oo: 7 zavojev jmi so jiošije }»<» prejemu plavila, ali pa ]*> <". o. 1». Naslov : Marvel Product Company, !> Marvel nidg.. Pittsburgh, Pa. Iz Avstrije Zahteve koroških Vsenemcev. . Pred kratkim so zborovali v Beljaku koroški Vsenemei in s.» v končno sprejeel naslednje zahteve: Xa i>olju zunanjo politike: I. Izkoristiti se morajo velikanski vojni uspehi proti sovražnikom, primerno žrtvam nemškega ljudstva. Dosedanje državne meje s<-morajo pr lnerno popraviti, da -o zavaruje bodoči razvoj in preprečijo morebiti napadi sosedov. 2. Vzdrževati in poglobiti zvezo /, nemško državo v političnem, gospodarskem in vojaškem oziru. Zunanja politika se mora demo* kratiz'rati. 4. Brezjwgojno nio ra zavrni i namera, da se notranje politične zadeve . kakor ureditev razmerja narodov ib» države ini-pr.ivljajo za predmet meddržavnih jMigajanj ali mirovnega sklepa; zahteva ali pripustitev vmešavanja sovražnih držav pri ureditvi notranjih državnih zadev mora ožigosati kot veleizdajstvo. Na poiju notranje politike: 1. Popolno vpnštevanje nemško-na-cionaluih zahtev pri neobhodno potrebni preureditvi Avstrije iu brezpogojna prednost nemško nacionalnih zahtev pred državnimi od »trani nemških ljudskih zri stopnikov doiM->cdno t tak«.. '1. Iz!, c.tov (ralieije i/. z\»*/e zapad-no avstrijskih dežel. :{. Zahtev« ('.•hov j... lastni državi -r morajo načelno odkloniti iu trajno zagotoviti nemštvo v smletskiii dežele;:. 4. Nasproti jugoslovanskim zahtevani se morajo načelno od-kl-miti v- n;!Čr;i. ki m -ri jo odcepitev tlcžei i deiov dežel. ko-f!K'iv bi ^ t'-!,i zapr'a ali zožila a razvoj držav.' iii nemštva lbno do tr-žašivega pristan šča. -"». Tržaško pri-!ani.š'-e mora raz,.riti. t"sfa- i naj s - v Trstu nemška paro (»h.vna š<'la i. I .e.j.. naj nem -K' . i rži: vn i .)>•■;';. 7. Ljudske šole naj - -popeitiijo. učit djslvo mij ;>r ■ e v sin: najnižje činovue razjede državnih uradnikov. ,s. !»;•-za*, na upra va naj >e dmnokrat izi-ra. !♦. N.n'vdna odklonitev in na-"protovauje proti vsakemu raz n*",?eiijii dož.eine avtonomije, ki bi -•g: .žab- enotni značaj Avstriji-. Nadalje zalit« vajo zborovalci. iiitj s-- h -! i primerno spopolni vo-ii'ua pravi.tit za dežele in občine in odpravi j»rež:veh( in kr vična predpraviea v ve . po-, st vn. Od-pravi naj se tudi politični preutež r>gi*sk" in napove iiajf-strejši b<»j proti gospodarski in politični natl-vladi interuitciruialnegii židovstva. Končno s.i zl? »r tvalei stavili š» več različnih zahtev gospodarsk"-gi' uačaja. V.-e te zahteve označu-jejo zborrivalei minimum tega, kar je v^jik N uiec v Avstriji brez razlike strank upravičen zahtevati. Na pangermanskem shodu v Gradcu. ki so je pred kratkim vršil, je rekel dr. tla viagg ; Naša stvar ni. da si razbijanji. glavo ^ tem, kako bi se obranila monarhija: dokler pa obstoji. Neinei ne bodo trpeli, da iii bili u-hijeni. Nemci smo obstojali pred Avstrijo iu bomo tudi za njo." GLAS NARODA, 30. AVQ. 191«. ---=z-! I SLOV. DELAVSKA" ffi« PODPORNA ZVEZA OakMTljcu^B« 16. avgusta lokorporirana 22. aprila 1909 »••S. » driavi Pav Sedež: Johnstown, Pa. 8UTNI UBADNIKIi mtadafk: r?AJf PROSTOR, 1006 Norwood B*i. da ne bo kdo mogel govoriti, da zemlja ni na pravem i mostu kupljena. Potrudite se se- ; daj ko je še čas. kajtr pozneje bo prepozno. Na seji se bo tudi pre- | čital šestmesečni račun. j Pridite vsi in vsak naj pripelja s seboj še po enega novega delni- < carja. 1 Dom neobhodno potrebujemo, zato pridite in pomagajte nam • pokažite, ako ste res naprednja-ki Nikomur ni treba zahrbtno -treljati, ker to ne bo pomagalo; Slovenski Narodni Dom bomo ime li. Naša naselbina je že tako veli- t ka. da ji je potrebno shajališče in } to bo naš Dom. Naša naselbina je > v sredini drugih naselbin, Shraron > »n Whitland. kjer tudi prebivajo l Slovenci in jim bo tudi priročno r v porabi jat i ta Dom. Zato vabimo š tudi ti dve sosedni naselbini, da / se nam pridružijo in pomagajo t postaviti Dom. s Pretekli teden sem čital zapisnik glavnih odbornikov SDPZ. ter sem naletel na točko, ki svari člane omenjene organizaije zaradi giaaila "Glas Naroda*'. \ tem za-Is pianiku se zahteva, da se glasilo b odstavi, ker sc ne strinja s SRZ. ' in ker ne priobčuje tozadevnih i člankov. Moje mnenje pa je, da ' je SDPZ. organizacija sama zase i*» nima nikakega stika s SRZ., ki je tudi samostalno vstanovijena. i Paradi tega bi bilo nesramno pre-ra in jati glasilo. Ako so glavni odborniki za SRZ. naj bodo, samo tla ne škodujejo organizaciji. — Bral sem tudi članek v "Enako-. pravnosti*', ki se že ponuja za prihodnje glasilo in tudi upa, da bo izbrana. Med delničarji "Enakopravnosti' je tudi več članov elanov SDPZ. in hočejo na ta način obračati vodo na svoj mlin. Proti sedanjemu glasilu SDPZ. se •ie more nikdo nič pritožiti. Ali ni to najbolj razširjen list med najini narodom! Ali ni zaradi tega najbolj sposoben za agitacijske namene? Kako bo kak list, ki ima le majhno število naročnikov, mogel širiti agitacijo za zvezo, ako prihaja le v malokatero hišo? Ako '-Glas Naroda" noče objavljati člankov za SRZ., to nas nič ne briga in tudi ne SDPZ. \ pravilih ne stoji, kakšno politiko mora zasledovati list, ki je glasilo SDPZ. Poglejmo JSKJ., ki ima *'<;lax Naroda" že 20 let za svoje glasilo in se ž njim pohvali. Da j«' JSKJ. tako močni organizacija, se ima zahvaliti edino-le glasilu "Glas Naroda*', ki se je za Jeduoto vedno potegaval in ši ril med našim narodom. Naui nikakor ne kaže. da bi sedauje glasilo nadomestili s kakim drugim li-jstoin. ki ga naša javnost še dobro ne pozna. Prihodnji mesec bo konvencija SNPJ. Piše se mnogo o združenju kai z velikim veseljem pozdravljam. Prihodnji mesec bo pa tudi konvencija SRZ. Ali ste žc kaj povabili glavni odbor SNZ. Ali je Vaša želja, da vas obiščejo na konvenciji Tudi tukaj je treba združenja. Brez združitve ne bo u->pc!a. V tem oz.ru je treba nekaj storiti: naši voditelji se morajo zdru- « žiti in šli bomo za njimi. V naši naselbini vsi narodi ] pridno prirejajo veselice v prid Ameriškemu Rdečemu križu. Ali < smo tudi mi že kaj storili v tem oziruT Zato pa glejmo, da bomo kaj napravili. A. Valentinčič. -----' j Ljudski čevlji. < -- < Kakor poročajo dunajski listi * bo dalo vojno ministrstvo na raz* 1 polago večjo množino podplatov 1 v svrho izdelave ljudskih čevljev. ] Seveda ta množina ne zadošča, da 1 bi se pokrila ogromna potrebšči- 3 na, komaj šesti del liajsiromaanej- 1 šili slojev dobi potrebno obuvalo. < Za ljudske čevlje se izdajo men- < da nakaznice še tekom meseca < septembra. Najviije cene na Ogrskem 1 jf so določene za bob po 60 kron. za1' bob za krmo 70 kron. 1 Gotovina razdeljen* po skladih iskanje sledeče stanje skladov: M c> . .2 C "5 c* T? Q ■ -i c 3 2 Ž »v M ^ r3 ae * VnrrmL * 5.235.72 7,510.03 ' 2.27431 M!adl,lskt_lo.o24.0t 2.457.05_17,981.09 800.00 17.1S1.09 Skup!,j 151,756.56 69.384.61 ^3.900.95 226.042.12 66,945.19 162.283.61 4.2S6.GS Johstourn. Pa., dne 18. julija 1918. Pregledano in v redu pronajdeno. # John Prostor, predsednik; Blaž Novak, tajnik; Joseph Zele blairain k- J. Pete-nel, preds. nadz. odbora; Kick Povže, nadzornik; Joseph Grtwi'el, nadzorni. POLLETNI KAČUN 8. D. P. Z. od 1. januarja do žO. jnnija 1918. DOHODKI: Vsa društva vplačala na asesmentih 69384.61 Valent n Peternel. zasebni član asesment 5.00 Obresti Pittsburg D. & T. Co. 4 in pol odst. 120.26 Farmers Miners N. Bank Forest City 3 odst. 76.88 i". N. Bank Johnstown 3 in pol odst. 74.92 30.55 F. N. Bank Conemaugh, 4 odst. " 104.72 £ 102.00 Conemaugh D. Bank 4 odst. • 102.00 Slov. Saving & Loan Ass' 4 in pol odst. ? 45.00 100.00 Pitssburg Porter T. L T. Co. 4 odst. t 112.60 Contiii "1 Trust Co. Pittsburgh 4 odst. / 114.10 Citizen S. & T. Co. Cleveland š odst. 97.38 Society for Saving Cleveland 4 odst. / 99.40 Guardian S. & T. Co. Cleveland 4 odst. 103.16 i Lake Shore Bank & Trust Co. 4 odst. 63.94 1 " " " čekovni račun 2 odst. 104.73 : Obresti Libertv Bonds 4 odst. 300 00 r.. S. B & T Co. ček. r. bivše sv Barbare 2 odst 13.61 * Union Nat "I bank Johnstown 3 in pol odst. 28.20 Forest City School bonds 5 odst. 250.00 Borough of F. City bonds 5 odst. 100.00 • llildago County Texas Bonds 5 odst. 797.50 Razveljavljeni čeki | 1455.00 Nakup Liberty Bondov 10000.00 Nabava vojno-varčevalnih znamk 500.00 SkllPai 84285.56 I Z D A T K I: Društvom izplačalo na smrtniuah. poškodbah, odpravninah in bolnih podporah 59435.16 Upravni stroški bivše sv. Barbare 1114.13 Mesečne in letne plače uradnikov 2442.50 Dnevnice in vozni stroški uradnikov - 529.04 Vrhovni zdravnik dr. Kern 12.82 Tiskovine in uradne potrebščine 816.64 Najemnina glavnega urada 207.00 .'Gasilo in oglasi 346.00 Uočna blagajna tajnika 200.00 blagajnika 20.00 Zvezni odvetnik, delo za združenje 1011.28 Nabava vojno-varčevalnih znamk 1000 00 I -co Schwab Notary Public zaprisege 5.00 P. M. Gardiner Forest City, odvet. Sv. Barbare 40.24 Johnstown Telephon Co. 9,00 -'os. Likar napis za glavni urad 20.00 Nakup Libertv Bondov 10000.00 I -T. ILIIitshie. Actuarv za proračun 72 46 1 o vrnitev potajnih stroškov bivše sv. Barbare 29.45 Preselitev sv. Barbare v Johnstown, Pa. 232.07 ^ urada Zveze "* 45.00 Dnevnice kot pomoč v gl. uradu 221.00 A. Surety Bond Co. varščine uradnikov 117.50 J. Disson Fire Insurance za zvezno imetje 15.10 T. Trust & Guarantee Co. za box rent * 3.80 Skupni izdatki Šestih mesecev . 77945.19 (-isti preostanek šestih mesecev 6340 37 K temu se prišteje: Nevrnjeni čeki 10375.40 Preostanek z dne 31. decembra bivše organizae je Svete Barbare 96909.25 Preostanek z dne 31. decembra 1917 Zveze 54847.311 Preostanek ročne blagajne tajnika „ 53 gQ Skupaj $169,526.13 cPreostanek šestih mesecev 6340.37 Preostanek 31. dee. 1917 bivše sv. Bar. 96909.25 * Preostanek 31. dec. 1917 Zveze 54847.31 Čisti preostanek 30, jun. 1918 158096.93 ^ i Zgorašna imovina je razdeljena sledeče: Lake Shore Banking & Trust Co., Cleveland, Ohio, čekovni račun 14578.99 Lake Shore Banking & Trust, Co. Cleveland, Ohio obrestna uloga • * 3261.58 Guardian Saving & Trust Co. 5262.02 1 Citvzen Saving & Trust Co Clev. O. obr. uloga 4967.14 Society for Saving Cleveland, O. obr. uloga 5070.31 Pittsburgh Cont. Trust Co. obr. uloga 5819.92 Pittsburgh Porter Title Co obr. uloga 5743.40 Pittsburgh Deposit & Title Co tbr. uloga 5465.40 Pittsburgh East & Saving Trust Co 5244.46 Pittsburgh Allegheny Valley bank obr. uloga 5320.86 - ' Pittsburgh First & Second X. bank obr. uloga 5282.44 C Conemaugh Slov. SAL Ass. obr uloga 2045.00 * Conemaugh Deposit bank obr. uloga 5202.00 Conemaugh First N. bank obr. uloga 5341.37 5202.00 •johnstown U. N Bank obrestna uloga 4356.21 J 5325JO il Forest City Farmer & Minn. N. B. 5202.63 «] i Second Liberty Bond 1500000 1 'Third Liberty Bond IOOOOjOO | lz urada predsednika Preminulo je že 6 mesecev, odkar se je pričelo skupno poslovanje združenih organizacij Barbare in SDPZ. Imeli smo že tudi polletno sejo odbora SDPZ., 114 kateri smo1 meli dokaj ntaJo težkoč za rešiti.! v spošnem, kar se tiče članstva pri združeni organizaciji, se je azvidelo, da je vse v najlepšem •edti. kar se mora zahtevati /a :ako ogromuo delo v gl. uradu tajnikov. V resnici je veliko dela zaosta-o, oziroma je bila korespondenca neti društvi iu gl. uradom bolj jočasua, pa članstvo samo ob sebi ažurne, oziroma sodi, da naj se počaka, dokler sc lie uredi vse za redno poe>lovanje. V najkrajšem času bo združevalno delo zgotovljeno in potem bo poslovanje hitro in točno. Vsa društva prejšnje organizacije Barbare prosim, naj prej kot mogoče pošljejo certifikate (poli-i ce) na gl. urad, da jiii bo gl. taj-Jiik preuredil, glaseč sc na ime SDPZ., in vsak bo dobil novo certifikat številko. Vsi isti pa, ki hočejo zavarovalnino zvišati ali znižati, dobe nove police. Naj omenim glede ipravil. kate-i*a še do danes niso izšla, oziroma niso dogotovljena. Za pravila me '•lanstvo jako vprašuje, kje da so. Ako jih tiskarna do časa, kot sem za h 11, val. ne more iagotoviti, ne morem pomagati. V najkrajšem času -se bodo pričela razpošiljati, tako sem obveščen od. tiskarne. Torej gl. odi 10r naj bo oproščen glede zakasnelih pravil. Napredek v članstvu pri združeni organizaciji v šestih mesecih je jako zadovoljiv. .Nisem skoraj ! mislil, da bi se v današnjih. Časih j ljudstvo tako za,nimalo. j Od 1. februarju 1. !. je pristopilo okrog 500 članov in članic, nekaj j malega seveda odstopilo, .po črtanih. umrlih ali direktno odstoplili itcL. tako da je- čez 400 novih Članov v še-tih mesecih. Krnančna podiaga organizacije je dokaj uspešna. Glejte račun, kateri Ixj pri občen v kratkem času v glas-ilu ! Zadnje čase vidim jyko dosti gi^ banja med člaaist.vom raznih orga-.' nizacij za bodoče jugoslovansko vprašanje. Zasledujem gibanje pri društvih vseh naprednih organizacij. ker jako dosti t|>oinagajo, ozi- ' roma žrtvujejo čas iin r.nale pin-| ^»evke za organizacijo Slov. Rep.1. Združenja. Priporočal bi člaaistvu1 SDPZ.. da bi se za gibanje malo bolj zavzemalo. Vprašanja za bo-,1 dočnost po vojni naših rojakov v stari domovini naj se ne zapusti, ' ker lahko dosti pomagamo mi v 4 naši republiki. Rojaki v domovini 1 si ne morejo dosti sami sebi po- ; magati. IDajmo j-im mi! i1 Apeliram na članstvo naše de- 1 lavske oi-gauizacije: Na delo za s ■prave delavske in svobodne ante- { rese! '<■ S sobratskim pozdravom < John Prostor. < - ,i 1 Cena mleku |» •i je v Linu določena za 1 liter 42 1 do 48 vinarjev, eena mleku za r dojenčke pa ne sme presegati 53 1 vinarjev za 1 liter. 2 t . NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem iu znancem po; širni Ameriki, da mi je po kiiatki! mučni bolezni pobrala smrt mojega ljubljenega soproga ANTONA KOOOV&KA. Pokojni je bil pri dveh organizacijah: SDPijJ. in KSKJ. Svojo blago dušo je izdihnil 22. iuLija v starosti 53 let. Rojen je bil v Na-jeličnem Vrhu nad Idrijo. S K'na zahvala prijateljem iu znancem, ki so ga tolažili ob njegovi smrt ni. tudi vsem. ki so s?a spremili k večnemu počitku, kakor tudi društvu Slovenski Tabor vtev. «0. Izročili smo ga materi zemlji na katoliškem pokop«pli-šču \ Imperial u. Pa., dne 24. julija. N»j v miru počiva! Žalujoča soj 1 roga : Mary Kogovšek. Moon Kun. J'a.. Box 1. NAZNANILO. Bishop, Pa. Člane društvu Št. si SDPZ. opo- - zarjnm. da se bol j redno vdelež i-J jejo mesečnih sej. Večkrat se pri- jpeti. da jc na si ji navz< č samo • jdvu&tvtini odbor in vsled tejta ni > predsedniku mogoče ničestii- ukre-.I niti. Misel, da je oni. ki je plačal1 1 asesment, že opravil, je na>pa»č-s Ha. Cenjeni člani, apeliram na 1 vas, da «e bolj redno in v večjem 1 številu vdeležujete uiesoenih sej. 1 V rše se vsako tretjo nedeljo v mesecu v prostorih sobrata Johna . Zupančiča. Začetek eb dveh po-i 1 poldne, ne pa ob treh kot nekateri j mislijo, i S pozdravom j Mihael Kočevar. predsednik. 1 -- VABILO - na plesno veselico, k at ero priredi 1 društvo Združeni Balkan štev. 681 SDPZ. v Clintonu, Ind. Veselica \ - se vrši 2. septembra (na Labor t Day) v dvorani Crist Pasavento - na 7. ulici. Začetek ob 2. uri pop. - Vstopnina 30<-, vštevši 5f vojni ? davek (war tax), člani prosti. Va- - bi se tudi rojake iz Universala in - Blonforda. kakor tudi iz elhiton- - ske okolice. Za dobro postrežbo bo preskrbljeno. Odbor. Pismo vojaka. [ Camp Sherman, Ohio. i "Kako je lep vojaški stan*', , sem prepeval v četrtek 15. avgu . sta, ko sem se po gozdiču za žeiez-! niškim tirom izprehajal. Kar se od nasprotne strani prikaze troje . liakuštranfh obrazov in čudovit. 1 p™v angelski smeh nu udari 11a j uho, tako da mi je kar sapo za-i pHo. Ali kaj hitro si pomagam iz zadrege. Ker se mi je ena precej ^dfpadla, sem stopil bliže in voččil j dober dan. i »na se mi pa nasmeje in me vpraša, kje d 1 sem s»* na-učil po latinsko prepevati. * "-•podičua sem dejal, "to ni latinsko. to je -»Imensko." Vprašala ■ "ie jc še to iu ono o moji douio r vini. o dekletih, nazadnje seveda tudi. če imam kakšno ljubico do-jiua. Odgovarjal sem prav ijreviil-11», zraven tudi lagal, kakor iaž-!njivi Kljukec. "Ljubice nimam". ,'seni dejal, "ampak veliko ]>ose-^t\o. krasne konje, kraviee, telič 'ke, prašičke, psičke, mucke, miške, avtomobil 111 še veliko se ver-jei-a. pa vseeno sem pregovoril vse • tru tla so šle z menoj v Young I Men s Christian Association poslušat francosko godbo. Morda bo koga zanimalo, kakšna je ta francoska godba. Kateri cbsn so godci prišli, mi ni znano, kakor tudi ne, kdaj bodo odšli 11a- J za j. Govornik, pripadajoč Y. M. ;C. A. organizaciji, nam je s par besedami razložil njih namen. O- : stali bodo tukaj dva meseca in bo- ; do služili kakor za nekako rpomoč 1 ameriški V. M. C. A. organizaciji. ; Godba šteje 68 mož in lahko tr- ; dim. da je to pprve vrste godba, I kar sem jih slišal v svojem živi je- ! | nju. Ta godba je sestavljena iz Najinih takih mož, ki so bili vsi več 'ali manj ranjeni. Z as viral i so najprej ameriško in francosko himno, za tem pa nebroj ameriških rn . francoskih koračnic in poskočnic, ! za kar so želi bnren aplavz. Ob i1 j I Sanitary Sewer Bond 4000.00 iriklago County Texas Road Bond 29000.00 I War Saving Stamps 500.00 Johnstown Title Trust A Quart. Co. 1280.70 Boena blagajna tajnika 53.80 1 -->: Kar da skupaj zgoraano svoto 168^26.13 1 deseti uri so se poslovili in obenem obljubili, da pridejo se drugi večer. Tudi jaz sem se moral posloviti od pretestnih solnčnih rož. Odpc-jljal sem jih do glavne ceste, od-j koder so se odpeljale proti doinu v ChiUicothe; jaz sem po bližnji poti odšel proti domu. V baraki sem še pozno v noč bdel in premišljal : po ušesih mi je pa brnelo, kakor na plesišču. Slednjič me je objel zaspanec in me zazibal v sladke sanje. Celo noč sem sanjal 0 solnčnih rožaii. Joseph Hiti. Base Hospital, Camp Sherman Ohio. Slovenske novice Milwaukee, Wis. V soboto avgusta zvečer je umrl na West Alllsu rojak Frank Plesee. star 28 let. Pogreb se je vršil v torek H. a v g. popoldne. lk>-!an je bil samo 5 dni; vlegcl se je st !c v solxito, ko se mu je bližala zadnja uiti. Nakopal si je neko bo-Ic.en v želodcu, ko je i/.;>Ll razgret po plesu vrček mrzlega piva. O- ' skrbujoči zdravnik ni mogel do-1 g^nati prave bolezni. Pokojnik je •■bil rodom iz Rečice v Savinjski dolini. Tukaj zibpušča dve sestri: -Mrs. Marv F ranges iu Mrs. Annie Spende. 1 V sredo 7. avgusta popoldne je preminul v bolnišnici rojak Jožef iSepič v starosti 55 let. Pu>til se je operirati radi kile, toda bolezen je 1 bila prezastarana in je podilegeL Pokojnik je imel gostilno na 244 Bishop Ave. Rod can je bil iz Belo- | krajine. Bil je član društva sv. Jožefa št. 65 KSKJ., katero ga je spremilo korporativno k zadnjemu počitku v soboto 10. lavg. pop. M Zapušča žalujočo ženo in tri od-1: rastle otroke. Pokojnik je bil med i;ustanovniki dr. sv. Jožefa. Rojenica se je oglasila pri rod ' bini John Novak, 767 Madison St., ;jter je pustila za spomin čvrstega 1 j sinčka. Zenitno dovolilo je vzel rojak Jožef Zupančič, star 23 let. stanujoč na 481 Virginia St., z gdč. Jen-'jiiie Wenzel, 18 1., 556 S. l»ierce St. Sheboygan, Wis. Stil iisjpolletna hčerka John Ma-jarusa. se je igrala preti hišo. Na drugi strani ceste se je igral z lokom in s p uši co deček rojaka Fr. Kajka. Ko je izpustil deček pušico iz napetega loka, je nesreča hotela. daje /adel dekli-.-o 11.1 nasprot-ni strani v le\o oko. Kn je bila pušica dobro nabrušena. je prodrla mreno na oče>u. da je izteklo. DeKlii-o so prepeljali v St. Nicholas iMtlitiŠnifo. kjer je zdravaiik izteklo oko. — StarLši. paiJte na svoje otroke ter jim ne pustite igrač, s katerimi za morejo poškodovati sebe ali koga drugega! V iifvleljo 4. avg. zvečer sta se prepirala na vogalu (lara Ave. in S. 12. St. Joe Bos a vie in Georo«* Glaveskas. radi česar ju jc redar odpeljal v ^pehkamro. Na sodišču >ta plačala vsaki ."k:!. 10, raje kot da bi >la delat v okrajno delavnico za 10 dni. Prepir sc je izplae.-1' Ely, Mim. V bolnišnici m* nahaja soprojn John Jitdniča. Podvreči se je morala operaciji, ki jo je srečno prestala. I pati jc. da bo kmalu okrevala. V Sibley rudniku sta ponesrečila rojaka Frank Zavrl in Fr. Stare. Zavrlu je poškodovalo 121 vzorci; posneti mi p gorenjskih narodnih veze niuah ki j h hrani deželni muzej. Marljivi zbiratelj g. Albert Sir pravi v četrtem zvezku: "Vez-i na tehnika je bila na Kranjskem neki!« j zelo razvita. O tem nam j pričajo krasne narodne vezenine na u.< rodnih oblekah, namizih in j oltarnih prtih, prtičih. brisalkah,| previnkah za blazine, rjuhah, ita.j Boga; o zbirko vezenin hrani de-j želni muzej v Ljubljani. Preeej jih je tudi v zasebnih zbirkah, a j mnogo se jih je sčasoma pogubiloj in hreztniselno uničilo, največ pa j jih je. žal. prešlo po dobičkaželj*' nib prekupcih v tujino. Vse tej vezenine so izvršile pridne roke! naših vrl ii žena in deklet v minuli dobi. Nekatere segajo v l(i. sto-| let je." Veseli nas, da se je vendar, neko spomnil naših narodnih vezenin i» ki jih hoče zopet razši-j rit med slovenski narod, čigar la-t so. Ko sem dobil te nad vse okusu o opremljene prve štiri zvezka v roke. sem se čudil, kako je to. Ia se že poprej ni nikdo po brigal za naše narodno vezenje. J ampak smo čakali in se zanj prav, nič nismo tuen li. Hrvatje >o se ve'iko pred nami začeli brigati za svojo narodno uinenost in pred dobrim letom je pričel list "Kri-j1 s" /dajati posebno knjižilieo ne oanm narodnih vezenin, ampak -sploh narodnih ročnih del. Pri nas j smo pričeli, fj. Sič nam obeta še | veliko več Izdati hoče skupaj 22; zvezkov v štirih delih Prvi del. ki obsega vw*ee gorenjskih vezenin, je izšel, drugi bo obsegal dolenj-j ske. tretji bele. četrti pa pisane; vezenine iz vv Kranjske. Sloven j sk.-m ženstvu najtopleje priporo- ; čamo t«» krasno zbirko, potrebno -bi tu li bilo. .Ia >.e jo vpelje v našel šole. Cena zvezku je malenkostna j! (2 K . Nekaj bi pa pripomnili. Ni 1 dovolj, da imamo zbrane vzorce narodnih vezeuin samo iz naše 1 Kranjske, ampak treba bo zbrati j čim preje tako blago tudi pri ko i roških, štajerskih in primorskih'. Slovencih, kar je že skrajni čas. I' '* Slovenec"" v prvi polovici ju-;1 liija. :r Koroški pangerani in Slovenci, j- <' jdijeci pri cesarju povdarjali, da .ne puste odcepiti krouovinf Detomor in zakon. I I Ljubljanski "Slovenec" poroeq začetkom junija: Te dni je stala pred tržaško po-'roto 21 letna Beatrice Lovrinovich. tipkalica v puljskem arzenalu, obložena detomora. — Obtoženska. 'šibko, bolehno dekle, hči poštenih j in strogih staršev, je vsa leta živela tiho in skromno življenje zasebne uradnice; vsi, ki jo poznajo i vedo povedati o njej le dobro. Me-' seča aprila 1917 je začel prihajati j v urad, kjer je bila zaposlena Beatrice. mornariški inženir Emanuel Ogovarjal je dekleta iu jo končno z a-el vabiti, uaj ga obišče na sta no van ju. Ko se je obotabljala, ji je rekel, da se nima ničesar bati j Dekle, ki je dotlej ostalo pošteno se ni znalo upirati, vabilu svojega višjega. Prišla je k njemu na dom ekrat, dvakrat in postala žrtev njegove nasilne pohote. Nič ji ni obljubil, nič daroval, še nekaj obiskov iu — sit je je bil. kar jc neprikrito pokazal z mrzlim obnašanjem. Dekle jc razumelo ir pokorno izostalo, dasi je gojilo do zapeljivea globoko Čustvo. Poslej inženir ni več iskal opravka v de kletovem uradu in vsa stvar b i biia ostala neopažena. Toda kma io se j«- pokazalo, da dogodek n' ostal brez posledic. V nepopisni srčni stiski se je dekle obrnilo na zapeljivea z nanazuanilom. kaj j-je pričakovati. Odgovoril ji je. da se gotovo moti. da ni mogoče. In 1 ni se več uieuil zanjo. Za Beatri ce so se začeli dnevi strahu ii obupa. Svoje Stanje je pred celim svetom prikrivala, kolikor je mo gla Bala se jc strogega očeta, žal ji je bilo uboge matere. Vendar so i se začele raznašail o njenem stanju negotove govoriee. a ona je vedno nasproti vsem odločno tajila Ko je čutila, da se ji bliža ura 1 je pod pretvezo bolezni ostala doma in se zaprla v svojo sobo. Pre- * pilščena saiua sebi. v nazasiišan: dušni n telesni stiski je postala ' mati in — detomorilka. A zaman je hil zločin — stvar je prišla na 1 dan in Beatrice je morala v ječo. ; 27. maja je stala pred porotniki. Btdna in potrta jc — kakor že v ! preiskavi — vse odkrito priznala. * nič olepša vala. nikogar obteževa-. Ia----In porotniki so čutili, da ' nimajo pred seboj pravega kriv- ( ca, marveč le njegovo žrtev, ter • so Beatrice oprostili. — S tem je 1 -stvar končana in zakonu je zado- : šči no. Iu vendar sta se zgodila dva ' težka zločina, ne samo eden: 1 Tonaža zaveznikov. 1 Pariz, Francija. 14. avgusta. — 1 Tonaža zaveznikov in nevtralnih. 1 ki je bila potopljena od nemških 1 podmorskih čolnov tekom julija ' je znašala 270,000 ton. v primeri ; s 535.000 tonami, katere se je po- * topilo v juliju preteklega leta. To * veiiko zmanjšanje v izgubi ladij- 1 ske tonaže je še tem bolj znač.l- ; no. če se vzame vpoštev prirastek ' I v tonaži. ki je nastal vsled hitre- 1 tra grajenja ladij v Združenih dr- 1 žavah. Zavezniški naroffi so zgra- 1 dili tekom preteklega julija tina- ! žo. ki obsega več kot 280.000 ton. Izguba tonaže tekom leta 1918 ' je znašala za eel h 50 odstotkov manj kot pa v isti dobi tekom le- ' ta 1917. Kako se bomo preživljali. I rad za ljudsko prehrano meni nerditi porabo žita tako. da Češka. Moravska. Šlezija, Galieija Bukov na. Gorenja in Spodnja Avstrija. izvzemši Dunaj, nc bodo izvažale krušnega žita in se bodo : morale preživljati s pridelki lastne dežele. Na Dunaj. Koroško. Sol nogradfcko. Kranjsko, Tirolsko in Predarelsko, kakor tudi na Primorsko in v Dalmacijo se bo krušno žito dovažalo. ker so te dežele i oziroma mesto Dunaj ) pasivne. Dovoz se ho izvršil iz Rumu nije ter dobimo v Avstrijo polovico celotnega rumunskega pridelka. Mlete v ječmena bo v kratkem prepovedana. (Slovenec). ■• - Miss ALiCE^N. VV1LSOH \N NEČAKINJA PREDSEDNIKA, KI SE JE POROČILA. Glas Dalmacije Jug. Cas. I "rad. Washington, i Dne 20. junija t. I. 'je izrtčil' piedsednik sabora kraljervinc Dal-•tuu-ije dr. Vieko Ivčevič osebno v imenu deželnega odbora namestniku grofu Atienisit v Zadru naslednjo predstav ko ! Kakor }e mogoče razbrati iz ■ rlasov. ki krožijo po listih, po pre-j _ro\( !:i. iii se vodij > v Budinipc-šti. ter po «lr:;t'ih važnih znakih.! s-* zdi. da se v inerodajnih krogih, konečno namerava rešiti vpraša-', ije o pripadanju kralje* ine Dal-' nacije in obenem urediti državno-', ora\ ni položaj Bosne in Here iro-', vine, katere bi na podlagi teWa na-;, •rta anektirala Ogrska, ali pa bi • stopili ž njo pri lično v isti odno-| saj kakor Hrvatska iu 'Slavonija > jm sebuiiu banom na č< !u uprave. . Z ozironi na take načrte se snia- ( ;ra deželni odbor kot predstavnik > kraljevine Dalmacije in tolmač ; m. rodnih čutov iu mi^li dolžnim, i da svvano povtiari. da se ne sme- i 1» o usodi kraljevine Dalmacije ustvarjati nikaki skL»pi. ne da S>i-poslušali ustavnega njenega pred- ■ -taviiištva in ne da bi ono na to , pristalo. j. Se leta posebno pa leta 1870.. ko so stopili Hrvati in Srhi', prvikrat kot večina v dalmatinski' >:al»or. so izrazili željo po narod-' nem zedinjenju na podlagi uar.:v-J nega narodnega prava. Tem tež- i ijam je dala duška adresa «-abora!: leta 1871. V odreši iz leta 1902. je/ dalmatinski sabor zopet povdarH.i kako so dotedanje razmere utrdile , {prepričanje, globoko usajeno v i srce naroila te dežele, tla bi zedi-; njenje dežel najbolje zagotovilo i naš narodni razvoj. < Ko pa je bila leta 1908. anektirana Bosuš» in Hercegovina, je' dalmatinski sabor zopet povdaril j v adroi. o kateri se je odglaso-J; val o v zasedanju leta 11H>9.. da', tvori narod v Bosni in Ilereegovi-i ni 5>kupuo z narodom v Hrvatski. Slavoniji in Dalmaciji ecloto, ter je izra> il željo. d;«, bi s»e dala predstavnikom naroda v Bosni in Hercegovini prilika, da odloči spo- j razumno z enim in istim narodom J hrvatskega* in srbskega imena v, v.seh teh deželah o svoji nadaljnji! bodočiunsti. Dalmacija je vedno težila po teknem stiku z Bosno in1 Hercegovino kot naravnim svojim; zaledjem. Žal. da se njene /iade' ; dosedaj niso izpolnile.. ! V dualističnl upravi so ogrski! in teiesi vedno prevladovali na' prometnem po . sami naravi stvari raz^erki tudi ia - tretji del celokupnega jugoslovan--skega narodu, to- je, na brate Slo- [vence. Po svetovnih dogodkih zadnjih let se je ia ideja razvila v globoko neomahljivo prepričanje: Hrvati, Slovenci in, Srbi so uvideli, cla leži samo v njihovem z edin jeni u jam-s-tv,. za njihov obstoj in nadaljnji razvoj. iaKo je nastala majska deklaracija iz leta j!»17.. ki nosi podoi> Vs.-li hrvatskih, .srbskih iu -'..\eji-skiii ua'odnih za.siopuiko\ \ , k. terih baje niz-i Javlja, bi mogli odgovarjati kak-' šn;n; impcrijalističnim teuden- : cam. ne odgovarjajo pa upraviče I Mint težnjam jugoslovanskega n.i-ji roda ter bi vzbudili ogoičeuji; in' nezadovoljnost, ako bi jiii skušali' izpeljati. Deželni odbor, kot lo'mac ču--lev naroda te dežel« in življcnj-njegovih interesov-, se bi-i;:;ra dolžnim, prioljčili to vaš: prevzvi-' šenosti s prošnjo, da izvolite jjrod-b-žiti ta proiest njegov.jiuu ve!i-| čaiistvn *• . * _ D.dnuituiski dežel ii odbor si j • to i ej postavil v tem p!o^t»iu te-' meljno načelo: Kdinstvo naroda1, Slovencev, Hrvatov m Srbov ter Videti tegii ne dovoljuje, da bi sej reševalo narodno vprašanje parci-'. jalno — bodisi v frankovsko-stad-'. lei'jevskem smislu, bodisi v .smislu: koalicije. Naši boljševiki pa zii-| lite\ajo samo slovensko republiko. <>|wnnba stavva. > Odločovati e tem kam nai piipada Dalmacija, ali lio-na in Hercegovina, izjiustiti. pa Slovenijo in Istro, tega dežel-' ni dalmatinski odbor ne do vol ju-; je, kajti tega ne dovoljuje pravilno razuiiievano narodno edimstvo. , Drugo načelo, jasno izraženo, je pravo narodnega samoodločeva-nja. To je naperjeno ne samo na; naslov dnatajskili in budiu^>eštau-|, skih \ bi5itodrži:ev. temrveč tudi na ; adreso nekaterih naših j>oJiticarjev. Niti koaliciji), niti kdo drugi tie pooblaščen odločevati o ped i narodnega ozemlja brez dovolitve naroda samega. Zaradi tega prote-jstira Dalmacija, da bi se pregovarjalo o njeni usodi, da bi se tpa | nje pri tem ne vprašalo. ! Ne protestira ona radi tega. ker j bi bila ona proti narodnemu zedinjenju, ker bi se brajtila stopiti v , skupnost s IIrv.itsko in Slavonijo, temveč se brani radi tega. ker se | ji usiljujejo kot pogoj te^'a zedi-f (njenja okovi, katerih una v ime-' juu bodočnosti jugoslovanskega^ j naroda noče prenašati. | Načelo samoodločevanja naroda j izključuje vsak faktor izven naro-jda samega, da se vtika v naše zsa-j i de ve. Ediiistvo naroda pa taJiteva j da vsi Jugoslovani: Slovenci. Hrvati in Srbi skupno urede svojo državo. Molitve za zmago. Iz Steubenville. Ohio, ee izroča: Vsako opoldne kličejo .zvono-j ■ vi iz cerkvenlli zvonikov meščane,' o(H>]iiinjajoe jih, da fflij prestane-i Ženske v vojni To je zgodba o ženski, ki je iz-f gubila bitko, kar je zadalo zgo-' dovini popolnoma nov tek. Ta ženska je bila Kleopatra. egipčanska kraljica. Imela je rdeče lase in je bila najzapeljivejša ženska, kar jih pomni zgodovina. Dva moža sta stopila v zvezo, da bi razdelila vlado celega sveta. Tedaj je Bim vladal svetu in ta dva moža sta vladala Rim. — Mlajši je bil zakrknjen, brezsrčen politik, nečak Julija Cezarja. Ime mu je bilo Oktavi j. Zgodovi/ na ga pozna pod imenom Avgu-stus. Drugi se je pa popolnoma raa likoval od svojega tovariša. Bil je odkritosrčen, priljuden in pri-1 jaz en mož, Mark Antonij. Ko sta si razdelila vladarstvo. si je izbral Antonij vzhodno polovico zase in napravil svoj glavni stan v Egiptu. Tam ga je pa vje-la Kleopatra v svoje mreže. V preveliki ljubezni do kraso-; tiče je pozabil na svoje dolžnost i. j Srečno in zadovoljno sta živela s Kleopatro. On se ni brigal za nič drugega na svetu kot samo za svojo ljubico. Medtem je pa tudi v Rimu Avgust sanjal. Toda sanjal je o svetovni nadvladi. Izkoristil je vsako Antonijevo slabost za povečanje svoje moči. Na Rimljane je začel uplivati, da so se začeli pritoževati nad Antonijem in se: zgražati nad njegovim življenjem. Bil je dovolj močan, da je progi: sil Antonija za sovražnika te* da se je odpravil proti njemu z "Dezertatija na fronto" General Pershing jeb 11 prisiljen uveljaviti novo kršenje vojaških postav. To kršenje je '"dezertaci-ja na fronto". Značilno je za duha ameriške ar made. — to je za duha ameriškega naroda v orožju. — da je bilo treba uveljaviti ta dostavek k vojaškim regulacijam. Vojaki, katere se je odredilo na delu s pikom. lopato in krampom, so pobegnili ter se vrnili na bojni* črto. Inteligenčni department.; kateremu se je poverilo nalogo.; da ugotovi, kam so izginili ti vojaki. je ugotovil, da so se vojaki | vrnili nazaj na bojim črto. Pustili; so svoje orodje ter ga zamenjali 1 ^ puško, ročno granato ter z bajo-iie-.om v zakopih. "Dezertarija na fronto" je do-bra. Ameriška je. Ona razkriva voljo do zmage pri Amerikancih veliko bolj jasno kot katerikoli drugi dogodek, odkar smo stopili i v vojno. "Dezertacija na fronto "T To je seveda kršenje vojaških predpisov. To pa je tudi kršenje, kate ro bi bilo treba v števibiih slučajih preje nagraditi kot pa kazno- , vati. To je prav posebno ameriško kršenje predpisov. V Ka :lovcu na Hrvatskem zelo živahno pobirajo podpise za deklaracijo. Meščanstvo z največjim navdušenjem podpisuje maj-nisko deklaracijo, katero je podpisal tudi župan in hrvaški posla nec ter delegat v skupnem držav, zboru Gustav Modrušan. 1 — Žene in dekfta župnije sv. ■ Katarina, občine Medvode, se s i celim srcem pridružujejo jugo- ; slovanski deklaraciji z dne 30. maja 1917. 120 podpisov. — Žene in dekleta višnjegorske /are so poslale za deklaracijo na-daljuih 524 podpisov. —: Za deklaracijo se je oglasila cela duhovnija Harije. Poslali smo dr. Korošcu nastopno izjavo: Vsi. rfar nas biva pod Harijskim zvonom iz Harij. Tom in j iu Loz. mo-žje. žene. stari ljudje in otroci, i vsi od prvega do zadnjega se nav | dušeno pridružujemo jugoslovan- V South Da koti j« prepovedano telefonirati v nemščini. | Tz Sioux Falls, S. Dak., se poroča: Državni obrambni svet je! izdal odredbo; ki prepovednje telefoniranje v nemškem jeziku v Južni Dakoti. Odredba prepoveduje govoriti v nemškem jeziku privatno ali javno, če se razgo-jVarjarta več kot dve oseb:. 1 jo z delom,- da molijo k Bogu za r zmago zavezniškega orožja. f rimsko armado. Avgusta Antonij 'popolnoma nič ni brigal, toda lio-1 tel ga je strmoglaviti ter proglasiti samega sebe za rimskega vladarja. Ko je izvedel Antonij, da se pripravlja njegov bivši tovariš z vojsko proti njemu, je zbral ve-; liko brddovje v namenu, da uda-' ri na Avgusta. Nasprotne si ladje j so se udarile pri Actium. V bliži-j ni je bila tudi Kleopatra na svoji; kraljevski galeji, opazovala bitko :in navduševala Antonija s svojo! navzočnostjo. Vojna sreča se je obračala na; Antonijevo stran. Le malo je še| manjkalo, da ni bil nasprotniki premagan. Vse je šlo po sreči. ' Naenkrat je pa Kleopatra za ! povedala obrniti svojo ladjo h. naročila sužnjem najveslajo pro-j ti obrežju. .... Antonij jo je videl odhajati. i Pozabil je na vse, pozabil je * kako se bo izvršila bitka ter za-* j povedal, naj njegova lastna ladja j odrine za Kleopatrino. Z drugimi j besedami rečeno, zaradi ženske je odšel v zadnjem odločilnem trenutku iz bitke. S tem se je pa obrnila bojna sreča na Avgustov0 stran. Anto n ijev o brodovje je porazil. Antonija pa ni mogel dobiti v svoje roke. ker se je bil že prej usmrtil. Kleopatra je izvedela, da jo hoče Avgust vjeti ter jo peljati v-j kb:njeno po rimskih cestah. \ Ker ni hotela biti tako osranio-i cena in v obupu, tla je uničila ka j rijero tako dobrega in ruzamnega j moža kot j,' bil Antonij, je umorila samo sebe. Ujedinjevanje češkega tabora. Te dni se je vršil v Pragi shodi zaupnik o v d rža vu op ra vno-napred-1 ne stranke. Došlo je nad 200 zaupnikov. Sprejeta je bila resolucija. tla hoče stranka — z namenom. tia ho aktivno sodelovala na češki bodočnosti — kot enaka med enakimi sodelovati na gratl-bi češke državnopravne demokracije kot vsenarodne stranke. Predsedstvo naj se nadalje pogaja za ustanovitev nove vsenarodne stranke na podlagi predlogov, ki jih je iztlelal izvrševalni odbor." Načela nove stranke naj bodo: (prva točka je bila zaplenjena : ; politično se pripoznava stranka k i načelom demokracije iu svobode |v državnih napravah in v orirani-fzaeiji naroda; kulturelno sloneč :na naprednih načelih, bo delovala za pogoje razvoja vseh duševnih, iiravstevnih iu telesnih moči naroda; gospodarski se bo prizade vala za enakomeren gospodarski razvoj in povzdigo vseh plasti ljudstva ob pravični porazdeiltvi bremen in sadov dela. — Soeijal-no je za blaginjo vseh plasti na-da v soei talnem interesu skupnosti in za izdatneje in hitreje lece-nit ran. ki jih je vsekala vojna pripravljena je za potrebno razlastitev in za vsako smotre no razdelitev privatne posesti, ki je v pogoj narodnemu in socijalnemu napredku ljudstva. Španski ultimatnm Nemčiji. London, Anglija, 1£. avgusta. Španska je obvestila Nemčijo, da se namerava odškodovati za 1k»-doče napade na špau>ke ladje s tem, eeim kal oni v elove-| škem sistemu. Zavoj zj< $l.(Hi zadostuje jH't mesecev. Pišite še danes in pridenl-| te v gotovini ?1.00, v znamkah ali • Money ortler. j Pošljite jmscliej 10c. za varovanje ; in poštnino. Ako želite. |*>Š]jemo ftnli r. o. 1». »la mt»rete phieati na svoji j«>šti. MOUJNdF.R MEDICINE CO. 21 MoUinger Ruildiuz . 14 East Park Way (N. S.) ratsburgh. Ta. Samostojna armada. j Amsterdam, Htdandsko. 18. av-Jgusta. — " Iiit\iit>težj- na z.apadni jfr.diti je bilo počasi zopet ustavljeno"'. - je sinisel mnenj vojaških strokovnjakov v nemškem sobotnem časopisju iu vsi opazoval' ri si. nazora, da ->o posta hi upanja na prodrtje nemške fronte izdatno manjša, potem ko so se izjalovili presentilni napadi. Kapitan von Salziuanu piše v berlinski "Vossische Zeituiig**, da je videti znamenja premikanja čet od Aisiie. Dostavlja, da - ■ tvori pri Aisnc samostojna aiU'Tška ar-mada, ker se ponosni Ann rikanci nočejo boriti pod tujim povefj-stvom. MLADE SANJE. Zložil Jo^ip Lovrenčič. Sanjal sem še otrok: pojdeti; mi planine, stegnom roko in pojemam z neka zvezdicc-cekine. Vsakemu jih dam prgišče, ki bi me poprosil, preveč bi jih bilo, da bi sam jih no^il! Kastei sem, dora.siel. hodil pt» planini — vendar s.? na nebu rmenijo zvezdice-eekini! TOPOLI. Zložil Josip Lovrenčič. < ez ravno polje gre cesarska cesta, kakor da se ji mudi v daljna, lepa mesta. Dnig m diitgim v vrsti ž njo gredo topoli, ž. njo -.rrodo — a cilja ne dosežejo nikoli! Ctledaui jih in gledani, mislim na življenje: To so tvoji spomeniki, hrepenenje! ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. ®WAR BABIES-- LET T H F M i : A grow UR; % 'S; Ht glaA s.otobA. žo. Aire, iaia. ' __t Jttgosfevanska WLwM (atol. Jedncta I _ Ustanovljeca leU 1«98 - tnkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.) GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL BOVANŠEK, Box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISIILER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M", So. Chieago, HL IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. I POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN R UPNIK, a R. Box 24* Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave-, W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. IU. j ZDRUŽEVALNI ODBOR: t RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. i FRANK &KRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, ' Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani Članov se ne bode oziralo- Društveno glasilo: "GLAS NAROD A". Pod Robom. Povest. — Spisal Ivo Trost. (Nadaljevanje ) "Nesrečno se je o/.enit". so gr. zagovarjali Planjavčatti. "Ženo jej onesrečil, ker je noče ubogati, ko} ntu že!i dobro", so giaeno uastpro-tovale Plunjavčanke. Iu kmalu 1»i * bil marsikje hišni mil* v resni nevarnosti tudi p' zavalil 'a mizo. Sreča, da je Še zadel ki«.p pod seboj, zakaj kmalu bi bil tetabnil pod mizo. Zunaj na et-sti so se oglašali T ri-skajoči kose i zahajaje na delo, njih vrisk so visoko na*l vasjo opremljale vrane z glasnimi: kra-j kra-kra. » Tedaj prikaže k«h t/u gol maščevalec na pragu gostilniške so-bc — sinna Podiobariea z debelo giM'ja«'oVv rokah iu s tako jez«) v očeh. da m pameten človek desetkrat prej" ipremislil: ali bi manj j bolelo, če ira ošine gorja«-o ali z j jeznim poviedom. Najbrž da je vso pot izjiod Ho- j ba izbirala besede in psovke, ki; je ž njimi sedaj pozdravila m po-, dila domov pijanega moža. Slabo bi se lin njih zgledovali Pianjav-čuui in Planjavčar.ke. ko bi jih le utegnili poslušati. Hiteli so drugi •priii drugim na delo. Ob Mariji-j neiu zvoneaiju so bili doma nunin šolskih iu mlajših otrok le še star-, čki in gospodinje, ki so se |»ouvi-! zale s kuho. da jo čim ptej poneso v jerhastU ita glavi za kosci na se-nožet visoko v hribih. Tedaj je U e<4i komaj šiloma pri-suvala moža isza mize na cesto. Himen bi bil rad še posedal. ker ni hotel, da bi rekli: glejte, pa jo le mora ubogati! Tudi se mu je zdelo zdaj kratkečasneje. ker se je imel vsaj s kom prepirati. In z ženo mit je bila še posebna slast, s sovražeuo ženo. Ona ga ni pustila. J*o4 vlekla, pol nesla ga je po vasi, vmes je pa tniiU, da mora ž njim tako poiuetsti, kakor zasluži, S palico ga je priganjala izpred JUaseljčeve gostilne proti domu. Gledalcev, ki bi sc bili čudili Sim-jnovi skromnosti. ni bilo skoro nič.j "Tako. tako, Pod robu r! DoniOr. pojdi, /:krben kristjan je zdaj pri mrvi na senožeti. Ali meniš. Simen, da bo rasti a tvoja trava (na Suhi Vrh in pa da l»o tvoja S kravi ca povritni jedla žafran.'!"' 1 To je bilo Podrobarju vendar I preveč. Ze doma me je ol deloval ■ na podoben način in sedaj pa še i tukaj na eesti vpričo Mednika in vpričo žene. Tako »i je mislil šj-men in jeza v njegovi notranjosti je kakor deroča voda jezove podrla njegove prejšnje sklepe, da j bo in kako gotovo bo molčal. Ni j si mogel več kaj. da ne bi odgo-I voril: • "Moja kravica — jedla žafran, jr? Morda prigrizne vmes še vaš , strupeni jezik. Kaj pa vam mari. ! oče Maseljr- ? Kaf seui dolžan. plačam vse — kmalu. Nikar se ne i bojte. Zato se pa tudi jaz vas ne bojim. Sa j v«m ptičem —" Podrobar se je »lokaj sumljivo guga! aia vse «trani in. sa večkrat prav za potrebo naslonil na sovražeuo ženo. ki ga je samo za tu hip ► nehata obdelovati z jezikom. Najbrž je tudi njej zolo primerno, da Šimen pove .par pi. bo sili! !/:op-t k vam j !za mizo. Jaz imam ]>a doma toliko pokošene trave! Sušiti jo morami' j in spravljati sama. Ali menite, da I bo sivka zares jedla pozimi žii-Itrailše mrve ne bo! Tega seveda pijanec ne vpraša/' i Moža sta ji molče pritrdila, zakaj tudi siima ji nista mogla več svetovati, kako naj spravi domov moža. Začela sta kar vpričo pre-piiajočib se «4»eh podi-obarskil: : zakomev drugačen, za Šimjia vc-[! lepomemben pogovor. ! j ilednik pomciiljivo pomežiknej, ,in vpraša soseda: "Za koliko na -že imaš na bukvah! * {j *" Tega-lc mL niš. Podrobarja ?" se hitro obrne Mastdjc za odda- i ljujočim sc Šimnom in potem ]>o- < gleda Mednika. ] Ta mu pritrdi iaj poizkušam <še ja^i? Pijača j ga je uničila..." ( V tem času je Podrobariea od- ( gnala Sirana kakor neuko Svinec iz vasi. Pogovora ni utegnila i>o-slušati. 1 »olje zanjo, da ga ni. zakaj že brez tega je bila dovolj j *z-na in žalostna. Komaj da je bila z možem za ovinkom zunaj vasi, odkoder ni več videla pred Med-ifikovo hišo, sta Maseljc in Meduik že udarila za Šimnovo bodoč-j nost. Celo smejala stil se trave«.) ! kakor da jima je Potlrobarjeva' stiska največja zabava. Ljudi ni j bilo Irlizn. da bi se bili zgledovali in obsojali njuno brezsrčnost. in j morda je bilo tudi to prav. da sta1 * Podrobarjevo usodo odločala' sama. A še pred koncem tedna po go-j vorili vendar po vsej Pbanjavici; iu po okolici: ' "Prodal ga je! Kakor lškarijot svojega Mojstra je prodal Maseljc *>vojc£a najboljšega gosta. Neka-' teri grošek je zlezel za pijačo iz Simnovili v Maseljčeve hlače. In' Kato je grdo in nehvaležno, da. ga' je prodal Medniku. Meiliiik ga pa v kratkem požene izpod Roba tpo' » svetu, rirdo. neznansko grdo!" ' Ljudje so od kraja obsojali to početje. Meduik in Maseljc sta sej pa smejala. Kaj bi se tu Ji ne t Stoj j ' sta dosegla, tako so sodili, vse,' J:ar sta hotela v škodo in pogin! > Podrcbarju .. I V*ak dan do konca iedna so že zgodaj zjutraj ponavljale vrane' > vkoko nad hribi svojo dolgočasno - pesem, vriskali so kosci, da je za- . teglo odmeva! njih glas v gozd iti! - . a vgusta. — Različno j mnenje vlada o tem, kaj je bil pra-i vi predmet zadnjega sestanka^ vladarjev centralnih" držav. Veči-j* na nemških listov zatrjuje, da je j bil poglavitni predmet konference ■ ol>eh cesarjev vprašanje o bodoči \ Poljski- avstrijski lasti pa trdijo, -da sta se oba cesarja sestala ii ■ bo^j važnih vzrokov, namreč, da j se odloči o novi nurovni ponudbi,' ki se naj predloži zaveznikom. :! Oni, katerim je pobožaj dobro znan, so prepričani, da sc je stali- ! šče Avstrije vsled nemških voja- -ških porazov na zapaji-šču in vsled diplomstičnih pora-' zov v Rusiji mnogo izboljšalo. J Avstrija, namesto da bi jo Nem-čija gledala kot na premagano >w- r veznico, ki vedno kliče na pomoč, se more zdaj postaviti ob strani t svoje močnejše zaveznice, kateri j je v ča«u nesreče zvesta tovariši-ca in u- { naj. Jiudi-npeišta in Varšava. To bi pomenilo dejansko ipomoč ] avstrijskim Nem-.-em. ker ibi se rešili slovanske večine v avstrijskem , di-žavneni zboru, v katerem bi , ime-Li zatesn večino iai bi koliko ob- j računali s češko iu jugoslovansko ; ' opozicijo. Da bo Nemčija nasprotovala te- . mu načrtu, je jasno, kajti ti ini- , Ijoiii Poljakov, ki bi bili v več ali manj svobodni državi, bi jwxsku-šali dobiti v svoje meje tudi kakih ;5 miijonov Poljakov, ki bodo : ostali v nemških mejah. Z Dunaja prihajajo poročila o naraščajočem domnevanju, da bodo Paii-tietmani popolnoma prepustili Avstrijo zavdanikoni v o- , pravičene^n upanja, da, avstrijskim Nemcem, jxiteiu ko se bodo od njih odcepili tuji narodi, ne bo . preostajalo drugega, ki»t priklo- | i>ili sc Nemčiji. 1 To je možnost, katere zavezniki j še niso dovolj razmišljali. Ceho-sslovaško gibanje v Rusiji in drugi činitelji so v obilni meri dokazali, da je razdelitev Avstrije neizogibna, v katerem slučaju Avstrija, ki i hi postala v bistvu poj>olnoiiia i nemška, ne bi* v svojem lastnem interesu nasprotovala združenju s svojimi brati v nemškem cesar- : stvu. Na podlagi narodnosti in jezika se zavezniki gotovo ne bi upirali takemu uresničenju. To bi pomenilo za Nemčijo veli-, kansko pridobitev in resnično u-j dejstitev, dasi v zmanjšani obliki, ; paiigernianskih sanj o Srednji Jiv-. ropi. 'i Edino, kar bi moglo preprečiti iz rake oblike izvirajočo prusko « anoč. je. da zavezniki razdele nem-! ško konledera« ijo v več meodvis- ■ nih držav, kakor je bilo pred letom 1S70. Volilna reforma na Pruskem. ! Odsek pruskega deželnega zbora za volilno pravico je končal splošno razpravo o volilni reformi in jc sklenil, da prične podrobno razpravo o reformi gosposke zbornice in šele potem o predlogi glede splošne in enake volilne pravice za poslansko zbornivo. Tekom splošne razprave podane izjave konervativeev. svobodnih konservativcev in nacijonalnih liberalcev kažejo, da ni skoraj nobene ga upanja.. da bi odsek sprejel vladno načelo, češ. da ni primerno za politiko vzhodnih pokrajin. Zastopnik Poljakov jei zjavil, da obstoji možnost sporazumljenja med Poljaki in Pmsi. Skupnost koristi med Prusi in Poljaki da mora dovesti do tega sporazumljenja. ne pa hvaležnost Poljakov. Prosi da se morajo zadovoljiti s tem, da bodo po vojni Poljaki na Pruskem živeli £voje lastno na-1 , ro lno življenje. Potop podmorskega čolna. i- Pariz, Francija, 19. avgusta. — Nek nepoznan pomik je na potu iz Bordeaux potopil ▼ Biskajskem Prerezan kabel častnik nemškega podmorskega čolna je bil v New Yorku. — Podmorski čoln je dvakrat prereza! kabel. 1 Washington, l>. C.. 19. avgusta, flz zanesljivega mornariškega vira se je danes izvedelo, da so nemšk; 'podmorski čolni dvakrat prereza li kabel ob obrežju Združenih držav in da so častniki in mornarji j z nemškega podmorskega čolna | imeli pogum izkrcati se na obrez-i je te dežele Mornariški depart--.ment je dobil obvestilo, da jc neki podčastnik podmorskega čolna.) ki je pred kratkim operiral ob obrežju Virginije, neopazen prišel v j New V or k ter obiskal več gostiliv in drugih prostorov, i Informacije, katere je prejel1 mornariški department o prihodu i tega podčastnika v New York, so! takega značaja, da so višji morua- i riški častniki prepričani, da so resnične. To vest je prinesel kap -tan nekega parnika. ki je bil pred ; kratkim potopljen ob južnem obrežju. Ime tega kapitana se ni objavilo. toda danes se je izvedelo, da je osebno poročal moruarišrk n» oblastim in s tako odločnostjo. svojim prijateljem j prišel v neko restavracijo in je bil | presenečen, ko je zagledal moža, ■ kateroga je spoznal za nemškega j podčastnika s podmorskega čolna j ki je malo dni prej potopil nje-! govo ladjo. Kapitan pravi. «la jc gotov, da se ni zmotil in da je tu-j di podčastnik spoznal kapitana in je takoj izgini!. In od tedaj ni bi-i lo več sledu za njim. Ako se kapitan ni zmotil, potem' so mornariški častniki mnenja, da se je podčastnik ponoči izkrcal na obrežje in potem odpotoval v New York v namenu, da dobi kake informacije. Obrežje stražijo ' sicer patrolne ladje, toda izključeno lil, da ne bi mogla posadka podmorskega čolna priti na suho j v čolnu. Kabla, katera so Neuiei prerezali. tečeta proti jugu. Prvi je bil . prerezan, ko so podmorski čolni' pred nekaj tedni prvikrat obiskali ameriško obal, drugi pa pretekli teden. Oba kablo zasedle naše čete v Pijavi ima i znak pripravljanja i sno mu takoj 'sledili infanterijski napadi, ki pa !so bili odbiti. Zajeli smo 21 ujetnikov. orožje iu material. Naša težka art.lerija je otvoriln ogenj na j zadnje črte v dolini Lagarin. Naši aeroplani >.o bombardirali vojaške naprave v dolini Rendena. Val Sarca Fn med Talmentom in Pijavo. Izstreljeni so bili trije sovražni aeroplani. Bolj živahna je bila sovražna |artilerija ob Adiži. kjer je bilo od-jdanih več sto strelov s strupenim, plini. j Neka druga brzojavka iz Rima • poroča, da se jei talijanski vrhov-jni poveljnik danes povrnil v glav-j ni stan iz Rima. kjer je imel veli j konerene z n}iui>trskim •predsednikom Orlamiom in drugimi člani ; njegovega kabineta. Rini, Italija. 19. avgusta. -Današnje oii ijehio poročilo vojne-: ga urada se glasi : j "Na celi fronti so bili hudi ar-tilerijski dvoboji in spopadi m "d po.zevdovaln ini oddelki. Vzhodno «>d Mont« lio so naše patrole us]j"š-iio mulifgovah* sovražnika, i Dun?i, Avstrija. 1!). av^sta. — , (>h Pijavi so bila sovražna posku. šena ]>oizve«lovanja prt prečena. ■ — -- j , < Povoden j na Kitajskem. —- j Hongkong, Kitajska. 10. avgusti:. — Vsled povodnji reke Tung-kiang je 250 tisoč oseh brez donio-; vanja. Ameriški Rileči križ daje •začasno pomoč. I. I Odlikovanje za d'Annunzio, i Rim, Italija. 19. avgusta. — V iprnznanje. za polet nad Dunaj je j hi! pesn:k in avijatik Gabricle |d*Aniiunz:o priporočen za odliko, j vanje z zlato svetinjo. i . Kajzer ne more zmagati, j Na angleškem bojišču, lf». avgusta. — V joti nemški častniki iri 'vojaki soglasno priznavajo, tla Nemčija ne more zmagati, j Od 22 tisoč ujetih Nemcev so : Angleži izvedeli, da v nemški armadi prevladuje prepričanje, da podmorski čolni n so izpolnili pričakovanja ia da vsled števila in I izvežbanja Amerikancev nemška zmaga ni mogoča, i__:_____ sedaj oper ra 160 do 180 podmorskih čolnov. Iz tega razvidno, 'la je bilo več l'-čolnov uničenih, i kakor pa jih je ostalo. Kadar Je kako društvo namenjeno kupiti b&ndero, zastavo, regalje, ZOdbeee. Inštrumente, kape lt(L, all pa kadar potrebujete ure, TeriHoe, prireBke, prstan* ttd^ ne kupite pfej nikjer, da tudi nas a cene vpraSate. Upraianje vas stana la 35b.- tm si bddete prthranill dolarje. . r - ' ftsttt «8 mt goUjsmo brezplačno. PHtte ponj. v " - - TVAHVAJK *CO.t jaaJVMdftMM* MteM* * ' ■ _________ ilMpi^Mni!! i _ . Hongmaiign, GLAS XABODA. 20. A.VQ. 1918. Magdalenina kita --r ? * Francoski spisal JEAN RAMEAU. Prvo poglavje. ¥ i Aprilsko solnce je prebudile vas Aigues-Vives, ki je spa^a v zeleni dolini med zasneženimi gorami. i Vas se jc nahajala ob sovodju dveh rek: Bibenaca in Montmi- ; ;aiia. Hišice, male ponižne hišice so bile raztresene ob vseh štirih ■ bregovih. Potoka sta se stekala ravno pod eerkv jo in zatem skupno , nadaljevala svojo pot. i Na malem hribčku je bilo tak ozvauo "staro mesto", kakih šti- . rideset kočič, ponižnih in držečih se druga druge i "Novo mesto" je bilo pa bolj v dolini. Največje poslopje je bil hotel Anjjleterre, precej visoka zgradba, zgrajena v vseh mogočih i slogih in po vseh mogočih načrtih. i Ce je bilo lepo poletje, je bilo v kraju vedno par sto turistov, dočim je pozimi skoraj vse življenje izmrlo. kajti zapadel je velik , sneg. tako tla se ni bilo mogoče nikamor ganiti. • Hotel Angleterre zapre pri takih prilikah svoja vrata, ineblira- } i-a stanovanja spe za zaprtim, okni. gostilničarji in koeijaži se iz- 1 preselijo iz mesta, gorski vodniki postanejo zopet tesarji in drvarji. t Sedaj se je pa vrnila spomlad Nebo se jasni, sneg se taja, po- , tok je začel žuboreti. j Kako krasna je spomlad v mali dolini. i Po deželni cesti je se pripeljal mal koleselj. Oskrbnik hotela Angleterre se je vrnil. 1 Ženske so odprle okua in <;a pozdravile; — Tako. tako, ali ste se že vrnili? < Saj vendar vidite, da sem se vrnil. — Takt« je lepo. in pozdravljeni, gospotl Cazaubon. b - Bodite pozdravljene, drage prijateljice! Koleselj zapelje pred hotel. Far trentkov pozneje se že začno odpirati vrata in okna. ' Medtem so se pa ženske zopet ozrle na cesto ter začele pričakovati novih gostov in znancev. Prvi se je pojavil nek človek z oslom, ki je tolkel svojo ubogo 1 žival, da je bilo veselje. Za nj m je prišel ravnatelj kazine, ki je ho-tel imeti svojo fasado nanovo prebarvano. Za tem jc prišla pošta . in sledu j ič pastir s par sto ovcami. — Kaj. ali si prišel, Bacanerc! — so kričali nad pastirjem. — Da, prišel sem. — No. pa bodi pozdravljen, če je tako. ^ Otroci so začeli šteti mlada jagneta, k; so se boječe stiskala k ; materam, dočim je oven ponosno stopal pred čedo. Bilo je pa še novih prišlecev, prodajalec sadja v Rue Gambetta, 1 kavarnar iz ('ours des Thermes, vpokojeni pjolkovnik s Place Bau- \ tc in slednjič v spremstvu trebušastega duhovnika, krasna mlada ' deklica. — Oh, abbc Bordes — je vzkliknila poštarica in si zasenčila z 2 roko oči. J Da. res je — je pripomnil vpokojeni polkovnik, kateremu je 1 revmatizem povzroča! velike muke. — Kdo je pa ono dekle, ki ga ' spremlja? — To mora biti njegova nečakinja — je rekel župan Lacrabe, 2 ki je z največjim dostojanstvom čital svoj časopis. — Kakšna nečakinja? — Saj \ este, tista, ki je biia že pred par leti enkrat tukaj. 1 — No, mogoče. — To je že velika gospodična. — In kako kras- , r.e postave je. Presneto! *j Čimbolj se je p j bližal koleselj. temtišje je postajalo v družbi. * Mula se je počasi prestopala kot da bi se ji nikamor ne mudilo. 3 — Hej, kadet! —- je vzkliknil abbe ter udaril z bičem po njej. 2 Ko je pa mula opazila poleg župana in polkovnika poštarico. je * i/.previdela, tla nameravajo ti ljudje pozdraviti njenega gospoda. * Vsled tega se je prestopala še bolj počasi. — Tako, tako — je rekel polkovnik. — Torej ste se že naveliča- 1 Ii Argelcza ? ' — ha, gospod polkovnik. • — Torej, pozdravljeni, gospod župnik! — Dober dan, gospod * župnik, dober dan vsej vaši družbi! Polkovnik se je nehote ozrl v rožati obrazek, ki mu je odvračal ^ pozdrav. ^ — Strela božja — je rekel starec sani pri sebi. ko mu jc zago-lua/elo po hrbtu. — kaj je pa to? 1 Mula se je začela zopet prestopati ter se je vstavila slednjič ' pred restavrantom de la Paix. Mlada deklica j«' skočila ^ama na zemljo, dočim je ponudil abbe- * ju služabnik roko te- ga spremil do stopnic. J — Izprezite. Touton! — »e zapovedal abbe Bordes — in spravite koleselj pod streho. Ali bo šel gospod župnik peš v Gargos? Da. -— Natovorite mii'i prej ko mogoče ta kovčeg ter jo pripeljite za menoj v /npnišče. — Ali je tam zgoraj kaj novega? Ali sc plaz še ni pojavil? —- Ne, gospod župnik. Samo pri Montniirai'u se je včeraii i i pusul. Da, nikomur ni zgodilo ničesar zalega. Toliko boljše, toliko boljše. Zatem je vzel abbe brevir v roke ter rekel svoji spremlje Milki: — Sem. sem. Se Ja j pa ie hitro. — Dobre tri četrt ure imava do tam. Medtem se je biio izbralo že toliko ljudi, da je bilo težko douiti prosto pot. Abbe je potegni! svojo spremljevalko v stransko ulico, dočim so začeli ljudje govoriti- — Kdo je to dekle? — Ali je ne poznaš? — Ne. kako bi jo poznal — To jc vendar mala Jaknbina. ki se je še pred štirimi leti igra-'« l mojo hčerjo. — Ali se je ne spominjate več? — Da, da. saj j.* res. — Moj Bog. kako hitro raste mladina. — V okolici Pau-a se vse hipoma iapreminja. — Komaj človek obrne hrbet že vi.I i ženo namesto mladega dekleta. — To napravlja jo vroča tla, ki žare kot da bi bil ogenj pod njimi. Abbe je s išal to govorjenje in ga je jezilo. — Besede ga še niso toliko jez le kot obrazi, katere so delali ljudje. — Posebnega občudovanja ni bilo v njihovih očeh. pač pa toliko več radovednosti. Ves svet se je oziral za njim. vsi so klicali: — Dober dan, go-M>od župnik! — toda vedel je, da ni nihče odkritosrčno govoril. — Pa to niso bili sami navadni ljudje, pač pa tudi bogatini in ugledni vuščani. — Gospod Cazaubon je škilil skozi ograjo, in na križišču Hue Gambetta je zasl šal naenkrat energično zvonenje. To je bil letoviški zdravnik, bivši asistenčni zdravnik neke velike pariške bol-u.inice, ki >e je pripeljal na kolesu. ♦ Gospod ena .Takobiua, nečakinja abbeja Bordesa jc pa zaslužila vse to občudovanje. I^epo je bilo pogledati to svežo mlado deklico. ki je korakala nad starimi hišami. Imela je kostanjeve lase, kra«:.o polno postavo iu je bila vitka kot jelka. < Dalje prihodnjič.) i&f*rojakl* I^J^B'HA"SS" IA?ODA' 1 Uboj rekvizijskega komisarja t For-mrnii pred poroto '4Slovencu" se poroča iz Mari-ij bora 9. junija: ji Pred tukajšnjo poroto so se mo-1J ra!i včeraj zagovarjati Alojzija Muršec, posestnica, Marija Zu-rau, dekla, Andrej Zemuda. po 1 sestn k. Apolonija Horvat, posest- 1 nikova hči in Antonija Mikec, po-(' sestnikova hči. vsi iz Formina, o-(* kraj Ptuj, obtoženi, da so se 5. ja-,' nuarja t. 1., dogovorno uprli ©-,' blasti, torej zločina upora po 63.' kaz. za k., in da so isti dan ubili * rekvizieijskega komisarja, dav-, čnega adjunkta Wiederwohla. De jauski stan je sledeči: Začetkom! meseca januarja t. 1. so se vršile v roraiinu rekvizije žita. Rekvizi-,1 f-ijsko komisijo je vodil davčni ' adjunkt Wiederwohl. ki je pošto- ' pal siino strogo in z največjo brez J obzirnostjo. — Med ljudstvom jc ■ vsled tega zavladalo veliko raz- 1 . .i bur jen je. Dne 5. januarja so bde vse obtoženke zbrane pri Alojziji 5 Muršec ter govorile iu se pritože-t; vale o rekv zicijah. Kakor tudi,' 'obtožnica, je Alojzija Muršec ob 1 tej priiiki rekla: *£Tega hudiča < (namreč Wiederwohla) je treba 11-'' biti". Ko se je komisija približe-j vala vasi, je Muršec zaklicala: —J "Zdaj pridejo". Ženske so zagra-jJ bile vsaka svoje orodje in letele,! komisiji nasproti. Muršee Alojzi-'- ja je imela sekiro, Žuran Marija J vile, Mikec Antonija lopato in 1 Horvat Apolonija sekiro. Vsem J naprej je tekel v žensko preoble-'] čeu vojaški begunec Ljudevit(' Muršec, sorodnik Alojzije Mur-jJ šee, ki je Wiederwohla udaril z „ batom po glavi, da se je zgrudil 1 takoj na tla. Glasom obtožnice je 1 Zamuda iztrgal Muršecu bat iz 1 roke in udaril z njim že na tleh le- " žečega Wiederwohla, Žuran Man- 1 ja ga je udarila z gnojimi vilami. 1 istotako M.kec Antonija z leseuo « snežno lopato. < Ljudevit Muršec se bo moral ; zagovarjati pred vojaškim sodiščem. Ostali obtoženei pa »o tajili vsak slab namen proti Wieder- 1 wjhlu. ^ Obtoženka Alozija Murlee je ta- 1 jila, da bi bila druge hujslkala. * Neki vojak, ki je bil prideljen ko- 1 misiji, je potrdil, da, ko je neka 1 ženska zamahnila proti njemu z 1 gnojimi vilami, jih je Muršec uje- 1 la in zaklicala: Vojaka ne. Žuran Marija je priznala, aa je 1 na tleh ležečega Wiederwohla u- 1 darila z gnojnimi vilami po no- * gali. Obtoženka Mikec Antonija J je istotako priznala, da je na tleh ležečega Wiederwohla s snežno 1 lopato, "ker sem bila jezna", ka- t kor je rekla. Obtoženko Horvat Apolouijo t obdolžuje obtožnica, da je rekla | i obtoženki Mikec: "Prokleta T011- 1 ka ne boš udarila?" Ona je to ta-!i jila. Obtoženec Zamuda Andrej je : izjavil, da je bil v bližini pri čev- ] ljarju. Na krik je stekel iz hiše in . videl, da je Ludovik Muršec če-! pel na tleh ležečem Wiederwohlu. Hotel je Murše.-u le iz rok iztrgati bat. Udaril Wiederwohla m. Zaslišanih je bilo številno prič a uatačno ni vedel nihče povedati. kako se je odigral ves dogodek. Neka priča je izjavila, da se .ie vse odigralo bliskovito. Samo v ! tem so b le vse priče tedine, da je vladalo silno razburjenje. O Wiederwohlu. o katerem pravi ura^Luo poročilo, tla je bil izredno vesten in točen uradnik, so priče potrdile, da je postopal silno brezozir-jtio; stikal je celo po loncih. Ljudje so jokali obupa. Sodni dvor je stavil porotnikom glede vsakega obtoženca dve glavni in dve stranski vprašanji. Prvi dve sta se glasili na upor in uboj. drugi eventualni na stekanje in težko telesno poškodbo s smrtnimi izidom. | Državni pravdnik dr. Duhač je izjavil v svojem govoru uvodoma, da se je zgražal, ko je dobil v roke spise. Mislil je prvotno, da dvigne obtožbo radi umora. Toda ko je dobil izpričevala nravnosti, se je prepričal, da obtoženi niso ime-. li namena, da ubijejo Wieder-i wohla. Vsi so nekaznovani in ako jih pogleda, mora priznati, da so! le žrtve. So res usmiljenja vredni. | Ko jih vidi pred seboj, se mora vprašati: Ali naj bi bili zločinci?; Posebno zaetaji dve obtoženki. In1 ^ vendar so zločinci, ki se- morajo y kaznovati. Zahteva od porotnikov, da pritrde glavnim vprašanjem, glede upora in uboja. 1 Dr. Pupič, branitelj Alojzije! Muršec in Marije Žuran. je v pet-1 ' četrturnem govoru dokazoval, daj ' ne more biti govora o obojo ali .'dogovorjenem uboju. Obtoženi so I imeli samo namen, da komisijo1 !prestra?:jo in napade. Ostro je j kritikoval postopanje Wieder- i J wohla, ki je s svojim postopanjem ^ pripravnu ljudstvo do obupa. Dr. Rosna, branitelj obtožene- j ga Zamude, je predvsem dokazo-vai. da je tožba vstaje po 68. k. z. t neutemeljena. Naš kazenski zakon ^ I je star že 100 let iu moderni dr- ^ 1 zavili pravdnik -ploh ne bi več t 'dvignil obtožbe po tem paragrafu, j Govoreč o Wiederwohlu je rekel, da ni imel potrebnega takta in lju-bežni vast , ki je mora imeti urad- -;iiik v občevanju z ljudstvom. I Dr. Haas, branitelj obtoženk Mikec Antonije in Horvat Apolo- t uije, je rekel, da jc bil leta 1914. , ko so vohaki povsod srbofile, pri- , ča. 'kako so na Glavnem trgu udri- 1 hali po takem nesrečnežu. Pri tem , je videl, tla sta nesrečno žrtev pre- , tepala tudi dva gospoda, ki tega . ' v normalnih razmerah ne bi nikdar -storila. Toda bila sta po l vplivom , i sugestije mas 111 le orodje volje množine. Tako je treba presojat tudi formiuski slučaj s -»tal Šča su- ] gestije mas. iti obtoženi so bili »« ? I orodje te volje množice, j Govornik pr.poveuuje. da je ; imel pred vojno priliko, da se je razgovarjal z nekim Angležem o j politiki. Anglež ga je vprašal: —H Kakšna je razlika med Nemčijo. Italijo in Avstrijo? On seveda ni ; vedel odgovora. Anglež pa je od- ; 'govoril: "V Nemčiji je vse pre- < (povedano, kar ni izrecno do volje- ■ no, v Italiji je vse dovoljeno, kar < |ni izrecno prepovedano, v Avstrij j : je pa vse dovoljeno, kar je prepo- 1 vedano." Omenja protizakonito: ] vladanje na podlagi paragrafa 14, • Po ustavi porotne sodnije ne sme i*o biti ukinjene dalj nego eno le- 1 to. Mi pa smo bili tri in pol leta 1 brez porote. Izdana je naredba da se mora v območju okrožnih so- : dišč Celje in Maribor pisati v ka ■ 1 ženskih stvareh s slovenskimi 1 strankami slovenske zapisn kA-Toda ta naredba se nikjer ne iz- 1 vršuje in tudi današnji obtoženci!1 so se pritoževali, da so pisali o!« njih pri okrajni sodniji v Ptuju ; samo nemške zapisnike. Ako ni- j 1 majo niti sodniki rešpekta pred h vlado in njenimi naredibami, kako: morete zahtevati kaj takega rav- i1 no od forminskih žensk ? I Državni pravdnik dr. Duhač je 1 rcpliciral na izvajanja braniteljev, 1 1 pri čemur je prišlo do ostre kon-; ] troverze osobito med njim in dr. I Haasom. \ Porotniki so zanikali vprašanje glede ustaje in uboja, pritr-!3 dili pa glede obtoženke Alojzije Muršec krivdi glede stekanja in ' težke telesne poškodbe s smrtnim 1 ,izidom, dočim so glede (^stalili ob toženk in obtoženca pritrdili samo vprašanju glede stekanja, pa ragraf 279. k. z. Na podlagi tega pravoreka je sodni dvor obsodil Alojzijo Muršec 11a dve in pollet-!no ječo, ostale obtožence pa vsakega v štirimesečno težko ječo. Ker se je je preiskalni zapoi vračunal, so bili slednji štirje takoj izpuščeni na svobodo. v Španska in Nemčija 1 Zunanji minister Dato izjavlja, da 1 ni poslala Španska niVak ultimatum v Berlin. San Sebastian, Španska. 19. av-L gusta. — Minister za zunanje zadeve. Dato. je izdal danes prokla-i macijo, v kateri se zanikuje zadnja j . časnikarska poročila, da je nam- i I ree nevtralnost Španske ogrožena.! II Izjavil je, da ne bo trpel kabinerj I ničesar, kar bi ga moglo obrniti > vstran od politike nevtralnosti. — Glede slovite španske posla?! - nice, naslovljene na Nemčijo, — - nadaljuje minister, — izjavljam ) da je ni mogoče objaviti, ker sploh ; ne obstoja. On zanikuje, da je poslala Špan ; - ska Nemčiji poslanico, tikajočo se ) torpediranja španskega parnika >."Serantes". Izjavlja, da je bilo; - j Dotc*p parnika pripisovati požaru.. i ki je izbruhnil na parniku. Sled ?,nji je imel na krovu petrolej. 1'---i > Previdne pupodinlc ' i PAINHE^PELLER .faattM nlMio vtmj* vrt imutliala ^•ŠMt j—J<» Itd. Narodni zbor _ k Narodni zbor na h.-vaUko-sloven- i ski meji v Za nedeljo. 9. junija je bil sklican v Metliko slovenski shod, na katerem so imeli nastopiti kot govorniki poslanci Korošec, J are in £ Ravnikar. Vedelo se je, da bodo^d prišli poleg tisočerih Slovencev u tudi Žumberčani na shod. pričako- t vali pa so tuidi hrvatske brate iz ne bi podal iz Zagreba tja star- > čevičanski narodni zastopnik Per- t š č in tajnik stranke profesor Še-gvič. kakor tudi član osredujega 1 odbora župnik iz Brd, Stepinae. Z 1 vozom so se peljali iz Krašiča pre- s ko Ozija do Jurovskega Brotla. ; k jer leži en k.iometer preko mo- j sta na Kolpi Metlika. Ko pa so do- t speli do tega mostu, so «fSi našli ' zasedenega po avstrijskih vojakih in orožnikih, ki so imeli strogo zapoved, ne pustili nikogar s hrvatske strani preko v Metliko. Kako tedaj preko, ko je tudi breg zastražen po vojakih? Naši ljudje i so si pomagali na ta način, da so I daleč od mostu prebredli reko. in 1 tudi oni trije bi morali isto storiti. 1 da niso naleteli daleč od mosta na * majhen čoln, ki je je prepeljal na kranjsko stran. Bilo je že skoro tri I popoldan, ko se-je imel pričeti ' shod; na katerega so prihajali Slovenci v dolgih vrstah voz. ki so 1 bili okrašeni s slovenskimi troboj- < nicami. Ko so dospeli Hrvati v Metliko 1 je bilo tam že na tisoče naroda, i med katerimi so se odlikovali Žum 1 berčani. zlasti pa lepe Marindolke v prekrasnih narodnih nošah. Bi- . lo je tudi mnogo Karlovčanov pod « vodstvom bivšega narodnega po- ' slanea dr. Vinkoviča, ki so dospeli že pred poldan na vozeh ali z via- " kom zgodaj zjutraj, ko še ni bil 1 zaprt prehod na Kranjsko. - Tedaj se je razvekleio, da je shod v resnici prepovedan in da so o- 1 blasti podvzele vse, da bi se čim ! manj naroda zbralo v Metliki. V ta namen, so že v soboto in nedeljo predpoldan po trikrat Javno raz glasile, da je shod prepovedan, in ! to, po celem onem okraju, po vseh ' vaseh iu občinah. (5 vrst zapleuje-nih.) ] Kljub vsemu temu pa je bilo, kakor že omenjeno, v Metliki več tisoč oseb. medtem ko je bilo ms sto v zastavah, zelenju in slavolokih. V gostilnah, kamor se je narod opoldan podal k obedu, so bili držani govori. Ob treh ipopol-dan pa se je dvignilo na tisoče ijudstva. sed-na društva, kakor tudi drugo občinstvo. Ob enaki priliki gotovo tudi mi obisk vračamo. Veselicia se vrši v dvorani 11a Berth St. Začetek popoldne. Vstopnina za moške 50f. ženske proste. Za dobro postrežbo iu drugo bo skrbel odbor. <20-22—8) Ifičs SE dogarje za delati francoske Claret doge. Jaz plačam $50 za 1000 po I-36 in $60 po 42 inčev dolge. Imam izvrsten les. — Max Fleischer. 1258 Lewis St., Memphis, Tenn. j -;- NAZNANILO. i Rojakom v državi Illinois, naznanjamo, da jih bo obiskal nal zastopnik Mr. OTTO PEZDIR* i ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo. i " ' JETIKA! JKTIKAi j Jetika in kroodeni bronchitis se I zelo uspešno zdravi s novoaanajde-nim zdravilom Neomaaan. Dosti ni treba govoriti o tem izvrstnem zdravilu, ker veljavo bo samo aka-zalo pri bolniku. Ko bo bolnik to zdravilo samo parkrst rabil, bo is videl njega veljavo. Zdravilo Neu. masan koita $5.35 in se dobi pri: A. B. KOLAR OO., (27-7 26*) Nash wok. Minn. . -. > stran. (Zaplenjen poldrug stopec.>^j. Dr. Korošca ni bilo v Metliki. I ker je bil zadržan-po važnih dr- t žavuiških poslih na Dunaju. (Hr- o vatska Država.) b ■--r č Hrvatska Država piše začetkom junija, da So varaž-diuske gospe, 50 po številu, sijaj-m no sprejele slovenske otroke. O-troke so namestili deloma v Varaž-dinu. deloma v varaždinski okoli- 1 •ci. Omenjeni otlbor 50 gospa živo t deluje, da najde čim več mest spe-eijalno za slovenske otroke. __ l Indija v angleškem kabinetu. —■— 1 London, Anglija. 1!). avgusta. : Vatla je tibjavila. da je sklenila dovoliti vsakemu domin ju pravico. da odpošilje svojega ministra 1 v London kot člana kraljevskega ' vojnega kabineta. Med drugimi bo zastopana ludi Indija. ... 1 Miuistiskmi predsetln kom tlo minijev se je dalo pravico obče- ' vati direktno z angleškim uiinistr ' s ki m predsednikom, mesto potom generalnega guvernerja in koloni jalnega tajnika, kot tlosedaj. To daje dominijem večji glas v vojni ter tudi olajšuje komunikacijo. VARČEVALNA KAMPANJA Premisl'te. kaj bi bilo. če sploh morete premisliti tako daleč, tla bi dal vladi Združenih držav tekom meseca julija vsak moški, vsaka ženska in vsak otrok v tej deželi na razpolago dva dolarja. To naj bi bil osebni prihranek ter posojilo vladi za uspešno nadaljevanje vojne. To je govorjeno v splošnem in to naj bo kot dokaz, kaj se lahko doseže z malo požrtvovalnostjo. Meseca julija se je prodalo največ vojno-varčevaluih znamk, namreč za silno svoto dvesto dvanajst miljonov dolarjev. Seveda s tem še ni rečeno, da je v tej deželi vsak možki, vsak otrok in vsaka ženska varčevalec. — Toda drž. zakladniški department sodi, da se je pridružilo armadi vojnih varčevalcev skoraj 35 miljonov Amerikancev. Vsi ti Amerikanci imajo varčevalne in vojno varčevalne znamke. Skoraj vi ti ljudje so se obvezali, da bodo varčevali po gotovem sistemu, to se pravi, da bodo v nekem določenem času kup li gotovo število vojno-varčevalnih znamk. j Pomislite, kaj se to pravi in se pridružite armadi vojnih varče-1 valcev, če še niste njen član. Kakšni so uspehi te kampanje.1 ^je razvidno iz sledečih podatkov: j — Po -.-seh delih dežele je 275 tisoč avtoriziranih prodajalnih a-gentur; do konca meseca julija je bilo v washingtonskem gl. stanu j registriranih 160 tisoč vojno-var-^ čevaln h družb. Cimveč*žeusk pozna človek, tem 1 manj pozna ženske. * * Kaj vzbuja pri ženski več veselja? Pogled na lepega moža ali na grdo žensko? * * * Visoka pesem ljubezni je žalna* koračnica nedolžnosti. * . * Marsikatera deklica ne izgubi 7. možitvijo ničesar drugega kot svoje ime. Zakon je podoben obleganemu mestu : oni. ki so notri, bi radi ven. oni. ki so zunaj, bi pa radi notri. * * * Lepota ni nič bolj globoka kot koža. Kljub temu pa gre ženska lepota inožkemu -kozi kosti 111 mozeg. » »• ♦ Ženske spoštujejo samo tedaj pametnega moža. če zainore zanje storiti kako neumnost. * * Zakonu pravijo zato "sveti" zakon, ker je v njem toliko 11111-čenikov. * * * Zakon je prva neumnost, kate-1 ro napravi človek, ko začne posta-' jati pameten. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Pena Ave.. Klisbmgiu Pa [ MOT ^telTmatST ifl'slah Ck« p« nim. v pta, lip«l»1« ka, loMu ? kMtafe, prlSlto la WM na kM krt. N* tetaJU, k« to N* Ukor MSt'MMltil'it n« mMkiH mšrmrt*, mm Unit*, tmnl triSto ta Jam TUI m k« pamB. IjIroMb aJI T»ta< Uto M»nf ▼ !■ «raS 1» Mr kna opiraHN ■SU athaHi, Id »onroSK N-Mla* v krtta la ktxMa ta TCaMS MS p>1 rrt«. afcnta ■ —— IHvmrtMM, «imA IHillrti umiw. artaSlM, Skr»n« In Mm kalanl, ki aaataamfm »rt 11 w Mat« krrt »rtitrta v krttkia M > , ta al voMm taSakL ( t Urala« an: mkU> «s I. ar« 4». I trmi «• L into; v ptOdk ti 9. ■}«-. traj S* S. tooUBt: *k —SrtSfck «S a . J 1 ttvtrvl S* S »M>rtSa>____ _ j ' — H« aoaaMt* ta^» k l»wtlk«» Dr. LORENZO 844 Penn ! EDINI SLOVENSKO ^-J^ F ___ GOVOREČI ZDRAVNIK ^¥60116 Mc&m^BoSLn Pittsburgh, Pa. MoJa stroka Je pravljenje akutnih tn kroničnih bolesnl. Jam an ie zdravim nad 23 let ter Imam skučnje v vseh bolerntb ta I ker mam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti In spoznati vašo bolezen, dta vas ozdravim in vrnem moč In zdravja. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenja mogklb bolezni. Zato ae morete popolnoms zanesti na mene, moja fkrto pa le, da vaz poopolnoma ozdravim. Ne odl&Sajte, ampak pridite člm-prtjt. Jas ozdravim zastrupljeno kri, mazulje In lise po telesa, bo-'in' v grla. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, živčna bolezni, o* < a bel ost, bolezni v mehurja, led i ca h. Jetrab In lelodco, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, navdubo itd. sv Uradne are se: V ponedeljkih, r red ah In petkih od 9. ar« Zjutraj do 6. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. are sjatraj do & are zvečer, ob nedeijah pa do 2. are popoldn*. — Po po&tl ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime ln naslov: Dr. L0RENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa. Nekateri drvel zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jas znam hrvatsko is is starega kraja, zato vaz lat)« zdravim. SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve* z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera sms jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank Sakser. Bartol J. Ksstelic John Bamide Frank No. 330738 No. 44708 No. 330721 Bear Dan. Kovač Frank Binčic John No. 260638 No 260641 No- 330762 Besens Mary Kiss ' Bpaniček Rod No. 330062 Ku"č ^ N®- 328894 Bobič Vajo No- 4i>015 Starčevič Johans No. 260583 Mikolich John No. 331070 Božičkovič Djnro No. 323252 Tehler Anna No. 260581 Modic Iran No. 328896 Brann Mary No> 329720 Turk Charles No. 260643 No. 330351 Dolar Valentin NoJak Tnrk Ivan No. 330066 No- 45313 No. 260647 Orgrorii E.«i Oswald Jos. Turk Jernej No. 260573 No. 260621 No. 829741 Gilbert Giuseppe Pintur Ksnr Frank No, wmm rtJ ^ WMI No. 44279