DELAVSKA POLITIKA
t*iaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo In vsako soboto, irodništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poitnl predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. '|«irankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva tel nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 70
Sreda« 5. septembra 1934
Leto IX
Delajmo in žrtvujmo za svoje ideje
V žrtvovanju leži uspeh
»Idealist je bedak.« Tako pravi-|o v navadnem življenju povprečni ljudje brez socialne kulture. Z nasmeškom povedo to, pomežiknejo obenem ter pomanejo s prsti, češ, to P(>d palcem je ideal. Mnogo je takih ljudj in najnevarnejši so, ker so neznačajni in podkupljivi.
Tudi o socializmu in delavskih organizacijah govore tako, dasi delavsko gibanje ni idealistično,
socializem ni idealizem, marveč prav resen, praktičen problem
delavskega razreda. Zahteve delavskega gibanja je rodil družabni sistem zaradi svojih napak. In kakor je realen razvoj kapitalističnega družabnega sistema, tako realno je delavsko gibanje in njega zahteve po odpravi krivičnih izrastkov kapitalističnega gospodarstva.
Ce govorimo o socializmu in zahtevah delavskega razreda torei ne moramo govoriti o idealizmu in idealih, o neki zlati bodočnosti, ki bo prišla, če bomo kričali, se navduševali zanjo in jo hvalili. Ne! Kakor danes kapitalistična reakcija vodi boj proti delavskemu razredu s krivico in terorjem, da brani svoje pozicije, tako ho moralo združeno delavstvo vodi-r' realni boi proti krivicam. Če smo r_ekli, da delavski problemi niso idealistični, pač pa realistični in progra-matični, poudarimo pa obenem, da se mora delavstvo z idealno odločnostjo in energijo boriti za uresničenje svojega realnega programa.
Kaj pomeni to, da naj se delavstvo z idealno odločnostjo bori za svoje pravice?
Kdor pozna zgodovino delavskega gibanja, bo to dobro vedel. Kdor Pa te zgodovine ne pozna, naj se pa ozre v dežele, kjer je delavsko gibanje »zatrto«, kakor pravijo.
Zatrto? Kdo to pravi?
Delavskega razreda ni mogoče
zatreti, dokler se ne odpravijo razredne, to je socialne krivice.
In kaj dela delavstvo po teh deželah? Ne spi! Vrši shode in sestanke, izdaja letake. V Avstriji se razširi samo "a Dunaju do 40.000 izvodov »Arbei-tcr-Zeitimg«, ne vštevši drugih socialističnih listov; v Nemčiji je izhajal en sam socialistični list v 40.000 izvodih. Urednike zapirajo in kaznujejo trdo. Prepovedani so delavski zaupniki, delavci zaupnike kljub temu volijo. Nobeno kaznovanje in preganjanje ne zaleže dosti.
Preganjanje socialistov in zaupnikov rodi nove socialiste in zaupnike,
da delo nadaljujejo.
Tako je bilo tudi v početkih delavskega gibanja. Toda prepričanje delavskih vrst, da je njih boj resna zadeva, zadeva, ki je nihče ne more spraviti s sveta, je vzrok, da je delavstvo kljub preganjanju, kaznovanju in zatiranju vodilo svojo borbo z idealnim navdušenjem in z idealno odločnostjo. Socializem ni verstvo, ni duševna tolažba za oni svet, marveč cilj praktične nujne potrebe. Za cilj se je pa treba boriti in čim važ-neji in nujneji je cilj, s tem večjim 'dealizmom in požrtvovalnostjo se je treba boriti zanj.
Brez boja in požrtvovanja pa Proti krivicam, ki se branijo s terorjem, ni kmalu pričakovati zmage. udi delavstvo se bo približalo svo-
Milijon delavcev stavka
za 34 urni delovnik in za priznanje organizacije
1. septembra je pričela v Zedinjenih državah velika stavka tekstilnih delavcev v ozemlju1 Alabama. V tisoč tovarnah stavka okroglo 750.000
V par dneh se jim bo pridružilo še nad 700.000 delavcev konfekcijske industrije. — Stavkovni fond znaša 1 milijon dolarjev, kar zadostuje za en teden. — Organizacije upajo tudi na pomoč iz fondov za brezposelne. Načelnik fondov je izjavil, da bo izplačeval podpore, če bo vlada priznala stavki zakonitost.
Delavci stavijo v glavnem te-Ie zahteve:
1. Uvedbo 34 urnega delovnega tedna (dnevno 5 ur, v soboto 4) brez znižanja prejemkov.
2. Takoj se naj sprejmejo v delo vsi, ki so bili zadnji čas radi pripad-
nosti k strokovnimi organizacijam odpuščeni. (To je stara in dolgotrajna borba ameriških delavcev za priznanje strokovnih organizacij.)
3. Zahtevajo, da se takoj prizna »Združenje tekstilnih delavcev« kot edini zastopnik tekstilnega delavstva pri pogajanjih z industrijalci.
4. Zahtevajo, da se ustanovi in prizna posebno delavsko razsodišče, ki naj edino razsoja v sporih med delavci in podjetniki.
Predsednik centralne zveze strokovnih organizacij, Green, je obljubil vso pomoč organiziranega delavstva. 1	  ;■	.	..
150.000 rudarjev v mezdnem gibanju
Angleški rudarji se nahajajo v veli kem mezdnem gibanju
Upirajo se zniževanju prejemkov in zahtevajo 36 urni delovni teden. Gibanje vodi zveza rudarjev s 150
tisoč člani. Računa sc z možnostjo izbruha splošne rudarske stavke.
Proti sprejemu Rusije v Društvo narodov
Običajne diplomatske intrige. — Dober nauk za Rusijo in kominterno
Zborovanju Društva narodov je | predložena ruska prošnja za sprejem | v Društvo narodov. Zdi se, da je j sprejem že gotova stvar, ker se je ! Belgija odločila, da bo glasovala za sprejem in je s tem zagotovljena dve-tretjir.ska večina.
Nasprotniki Rusije imajo kar največ pomislekov. Tako preti na vzhodu vojna med Rusijo ifi Japonsko, kar bi ne bilo primerno, ker se bo Rusija vojskovala z nečlanico Ja,-ponsko'. Dalje vedo, da obstoja tajni dogovor med Anglijo in Japonsko glede razdelitve Kitajske. Male države pa hujskajo nasprotniki Rusije, kakor Švico, južnoameriške države, Kanado, da naj kar iz ljubezni dp njih glasujejo proti sprejemu.
Vstop1 Rusije v Društvo narodov bo vsekakor
dalekosežnega pomena,
zlasti, ker sta Japonska in Nemčija izstopili z namenom1, da ga oslabita. Prav z istim namenom se vodi tudi gonja zaradi Rusije in utegne celo imeti svoj izvor v Nemčiji in na Japonskem. Pomembno je tudi, da ru-
ski Wranglovci izjavljajo, da se bodo borili v slučaju izbruha vojne med Rusijo in Japonsko na strani Japoncev.
Vstop Rusije v Društvo narodov je jako važen za Društvo in za Rusijo. Rusija si zagotovi s tem znaten vpliv v Evropi, obenem se pa s, tem zavezujejo zvezne države, da jo v slučaju vojnega napada po svojih močeh ščitijo.
Logično vsemu temu pa mora tudi Rusija uvideti,
kako nesmiselna je bila politika proti evropskemu delavskemu gibanju
in kako je otežkočen njen sprejem v Društvo narodov prav zaradi tega, ker je reakcija v najpomembnejših evropskih deželah razbila socialno demokracijo in je njena politika reakciji to delo olajšala.
Nadejamo se, da bo odslej drugače, in da tudi spletke proti sprejemu Rusije v Društvo narodov ne bodo uspele ter da se bo po tej zmagi socialistično delavsko gibanje v Evropi zopet okrepilo.
NemSki režim In odplačilo dolgov
Dr. Schacht kaže svoje roge
Dr. Schacht je guverner nemške državne^ banke in voditelj nemškega državnega gospodarstva. Ta "'x je že bil enkrat prej guverner državne banke in takrat se je javno uprl finančni politiki nemške vlade. In vlada je padla za njim, ker je na njegovo iniciativo morala reducirati socialne dajatve za delavstvo. V sedanji vladi je guverner še močnejši, ker ima na svoji strani ves nemški kapitalizem in prusko veleposest. Zato je nastavil dne 30. avgusta v govoru na konferenci za agrarno znanost nož inozemskim! upnikom, češ, da Nemčija ne more plačati obveznosti ter odločno zahteval popoln moratorij za daljšo dobo.
jemu cilju in ga izvojevalo samo z resnim požrtvovalnim bojem za svoje pravice.
Vse za zmago pravice!
Inozemsko časopisje in finančniki so v zagati. Trdijo, da je Nemčija pozneje dovoljena posojila potratno uporabljala. Glede privatnih dolgov bi se morda dal doseči moratorij, ne pa za javna posojila, ker bi sicer bili oškodovani hranilci, ki so zaupali bankam svoje prihranke.
Jako pametno pa je dr. Schacht označil izhod iz te krize s svojo posebno srednjo potjo. Rekel je: vlade^ upniških držav naj organizirajo več dobav nemškega blaga in zasebni upniki pa naj znižajo svoje zahteve.
Najboljši izhod pa bi bil, če se vsi dolgovi odpišejo.
Guverner dr. Schacht se dobro zaveda, da mu nihče ne more blizu, ker kooperira z delom mednarodnega kapitala. Kdo bo pa plačal račun, bomo videli. Nemški narod?
Razvoj naroda in socialni polo2aj
S plehko nacionalno agitacijo ni mogoče preprečiti odmiranja narodov, pač pa s socialno preskrba
Propagator mnogih porodov in množitve narodov Mussolini je napisal v angleškemi listu »Sunday Ex-press« članek, v katerem prorokuje propad belega plemena — če se ne bo množilo. Za zgled navaja Francijo, o kateri pravi, da konec tega stoletja ne bo imela niti toliko prebivalcev kakor jih ima Španija danes, če bo pomnoževanje naroda tako nazadovalo, kakor je v zadnjih osemnajstih letih. Mussolini pravi dalje, da ne bo mogel biti državni proračun nikdar aktiven, ker ne bo ljudi, ki bi plačevali davke, in tudi vojske Francija ne bo imela za obrambo, ker se bo zmanjšalo število njenega prebivalstva.
Članka nismo čitali v celoti, marveč samo nekaj misli v odlomkih. Zato ne moremo prav verovati, da je gornjo misel napisal Mussolini brez komentarja, oziroma ne da bi to na-ziranje podkrepil s socialnega stališča. Če je to gola trditev Mussolinijeva. potem ne bi bilo treba kon-statirati drugega, kakor da je teza preprosta demagogija, s katero kroš-njarijo po svetu tudi drugi modrijani.
Večkrat smo že povedali, da je človeški red na svetu zato, da živi in se. množi. To je naravno. Smešna je pa trditev, da bodo države zaradi tega prejemale davke in imele zadostno vojsko, če bo narod čim številnejši, dokler ne bo družba skrbela tudi za to. da ta narod živi v socialnih razmerah, v katerih se lahko razvija in ostane zdrav. Današnja kapitalistična družba pa ne misli na to. Izkoriščanje in eksploatacija se vrši v hujši in hujši mleri. Polovica človeštva že danes ne živi v takih socialnih razmerah, da bi se lahko razvijalo in množilo in če se množi, po-mrje prav velik del v zgodnejši mladosti zaradi slabih socialnih razmer in bolezni, ki jih to razmerje povzroča epidemično med narodi. Tudi davkov nezaposleni in siromaki ne bodo plačevali. S čim, kako? Tudi milijoni nezaposlenih stradajo leta in leta z rodbinami in umirajo.
Propadanje narodov torej ni absolutno odvisno od nazadavonja porodov, marveč v večji meri od socialnih razmer. Slabe socialne razmere so vzrok, da se ljudje boje velikega rodbinskega naraščaja. In ta je direktno vzrok bojazni pred naraščajem!, v kolikor ne prihaja v poštev pri bogatih in celibaterjih komodi-teta.
Razplojanje narodov torej ne more povečati davčne moči in ne pomnožiti vojske, ker ob današnjih socialnih razmerah sukcesivno umira še več zaroda kakor ga, recimo, prepreči — sabotaža.
Kdor hoče, da se bodo narodi razvijali, miora poskrbeti tudi za to, da bodo mogli živeti.
Jesti in piti morajo, kulturno morajo živeti. Brez tega predpogoja, ki zahteva izpremembo socialnih razmer, so pa zgoraj navedene teze »duceja« le prazna in lahkomišljena — demagogija.
Najboljši jez proti odmiranju narodov je socializacija družbe,
dotlej pa socialna preskrba z delom, zavarovanjem za bolezen, nezgodo, nezaposlenost, starost, onemoglost in smrt.
Vsi drugi medikamenti proti »beli kugi« so prazne besede.
Ferdinand Lassalle
Ob sedemdesetletnici njegove smrti
Dne 31. avgusta 1864 je padel v Ženevi v dvoboju največji kulturni delavec in inspirator nemškega delavskega gibanja Ferdinand Lassalle. Lassalle je užival v Nemčiji veliko spoštovanje zaradi svojega znanja, talenta in značaja. Lassalle je bil socialist še preden se je seznanil z Marxom. Razlika pa je bila med njima ta, da se je Marx bolj in bolj posvetil znanstvenemu mednarodnemu socializmu, dočim1 je bil Lassalle mož, ki je mogočno utiral pot nemški socialni demokraciji. Pomembno je tudi, da se je Lassalle silno zavzemal za politični sporazum med Francijo in Nemčijo, češ, da je tak sporazum življensko vprašanje celotne evropske demokracije. Lassalle je kot politik zahteval združitev cele Nemčije v republiko z Avstrijo vred in ob najširši demokraciji. Posebno je Lassalle sovražil Avstrijo, češ, da je najnevarneje leglo sporov, ki se naj raztrga in razdeli; niti ca-ristični Rusiji ni pripisoval tolikega slabega pomena v politiki v Evropi kakor Avstriji. Njegovo delo je posebne važnosti za delavstvo. V glavnem se je posvetil kulturnemu delu ter je pozneje pregovoril tudi kanclerja Bismarcka, da je pristal na ustanavljanje kulturnih in delavskih strokovnih organizacij. Umrl je Lassalle v 39. letu starosti. Nadarjeni Lassalle bi bil še mnogo, mnogo storil v delavskem gibanju, če ne bi bil tako rano umrl.
Posebno zavarovanje tuberkuloznih
Nujnost posebnega fonda za zdravljenje tuberkuloznih delavcev in nameščencev
Povprečno 200 tuberkuloznih bolnikov vsako leto po izčrpani preskrbi pri socialnem zavarovanju ostane brez vsakršne pomoči. Noben zakon se ne briga za te bolnike, tsc ostane}
Naše bolniško zavarovanje nima ne zakonite ne stvarne možnosti, da bi se brigalo še dalje za tuberkulozne bolnike, čim so izčrpali 52 tedensko podporno dobo. Naše banovine in mesta še nimajo tako potrebnih zavodov za tuberkulozne bolnike in njih izolacijo, zaradi česar se bolezen širi s silno naglico. Imamo primere, da samo en bolnik okuži vso vas, — ker ta bolnik ni bil pravočasno izoliran. Prišel je iz mesta, kjer je obolel, v svojo vas, kjer ni nikdar nihče bolehal za to boleznijo, in z občevanjem! z ljudmi v vasi je razširil klice bolezni na vso okolico.
Proti bolezni je treba izvesti organiziran boj.
Kot začetek boja je treba zakonito zagotoviti nadaljnje lečenje onim, ki so izčrpali pravice pri splošnem! zavarovanju. S tem vprašanjem' se je bavila konferenca zastopnikov delavskih zbornic v dneh 24. in 25. avgusta v Zagrebu, ki je sklenila, da se predloži pooblastilni zakon za
uvedbo zavarovanja tuberkuloznih bolnikov.
Konkretno je konferenca predlagala: Člen I.
Osebam, ki so bile najmanj 250 tednov člani Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in ki nimajo pravice do redne hranarine, ali so zaradi obolenja na tuberkulozi nesposobni za delo, pripada invalidska podpora iz posebnih fondov za podpiranje tuberkuloznih bolnikov, ki se ustanove pri krajevnih organih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Višina te invalidske podpore se določa provizorno na 50% zadnje zavarovane mezde. Kesneje se sme ta višina izpreminjati po finančnih možnostih v smislu sklepov ravnateljstev krajevnih organov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
Člen II.
Če je član Osrednjega urada za zavarovanje delavcev prejel hrana-rino, izgubi v korist fonda za podpiranje tuberkuloznih delavcev, ustanovljenega v smislu člena I. tega zakona pravico do dnine, ki mu pripada po § 219. obrtnega zakona. Osrednji urad za zavarovanje delavcev naj to dnino v višini zavarovane mezde zaračuna s predpisom rednih prispevkov za delavsko zavarovanje.
Komunisti za demo* kracijo
Preorientacija na vse strani
Poročali smo že, da so se francoski socialisti in komunisti zedinili na trenuten minimalni program.
Ta akcijski program vsebuje naslednje določbe:
Organizacije, časopisje, člani in razni mandatari obeh, se obvezujejo, da vse ljudstvo mobilizirajo:
a) proti fašističnim1 organizacijam in zahtevajo njih razorožitev ter razpust;
b) v obrambo demokratičnih svoboščin, za proporcionalno volilno pravico in razpust zbornice;
c) proti vojnim pripravam;
d) proti zasilnim naredbam;
e) proti fašističnemu terorju v Nemčiji in v Avstriji, za osvoboditev Thalmanna in Karla Seitza in vseh protifašističnih jetnikov.
V drugem odstavku določa dogovor, da se v ta namen prirejajo skupne manifestacije in pocestne demonstracije, pri katerih se sami branijo proti fašističnimi napadom.
V tretjem odstavku dogovora se določa, da pri skupnih akcijah ne sme biti medsebojne kritike in napadov ter se mora ohraniti lojalnost. Sicer si pa obe stranki pridržujeta v svojih akcijah in propagandi popolno svobodo, vendar niso dopustne medsebojne žalitve in izpadi. Skupne manifestacije služijo samo skupnemu cilju.
V četrtem odstavku se določa koordinacijski odbor, ki bo izdeloval načrte za skupne akcije ter eventualno poravnaval nesporazumljenja, ki bi utegnila nastati zaradi izvajanja akcije.
*
Značilna je ta akcijska pogodba zlasti, ker so se komunisti odločili za obrambo demokratičnih svoboščin.
Tak sklep so nemški in avstrijski komunisti napravili že meseca maja ter izdali poseben oklic, v katerem napovedujejo boj za demokratične pravice in svoboščine.
Izrecno poudarjajo, da je delavstvo v demokratičnih državah dolžna braniti demokracijo,
v fašističnih deželah pa se boriti zanjo___________________________________
Nove igralne karte bodo izdali v Nemčiji s slikami nacionalno-socia-lističnih voditeljev. Mesto kraljev bodo figurirali: Hindenburg, Hitler,
Za 31.446 več zavarovancev
zato pa nižje mezde
Pa statistiki Osrednjega urada za
v Zagrebu, je bilo koncem junija tega leta zavarovanih v celi državi 568.641 delavcev in nameščencev, to je za 31.446 več, kakor ob istem času lanskega leta. Od tega odpade na
ljubljanski okrožni urad 4.437 več. V tem' času se je pa povprečna zavarovana dnevna mezda znižala od 23.27 dinarjev na 22.21 dinarjev. Torej, število zaposlenih se je zvišalo, plače so se pa še bolj znižale.
Doma In po svetu
Gdring in Gdbbels. L.v utoiejt D ku
S. Ivan Matič. Strela je ubila dne 27. avgusta v Drnišu tajnika Saveza rudarskih radtiika s. Ivana Matiča, odličnega prvoboritelja za pravice rudarjev in zglednega funkcionarja. Matič je vodil stavko rudarjev v okolici Drniša ki je trajala že 33 dni. Ves čas stavke je bil pri stavkajočih, hodil je iz naselbine v naselbino, po štirideset in več kilometrov daleč. Usodni dan je šel na zaključna pogajanja. Na poti ga je zalotila nevihta, ki je postala zanj usodna. — Pokopan je bil ob veliki udeležbi so-drugov in prijateljev dne 28. avgusta v Trbounju. — Čast njegovemu spominu !
m
Emigrantski kongres. Preteklo nedeljo, dne 2. septembra se je vršil v Mariboru emigrantski kongres. Na kongresu so se obravnavala vprašanja jugoslovanskih narodnih manjšin iz sosednjih držav, posebno jugoslovanske narodne manjšine v Italiji, ki je najbolj izpostavljena zatiranju in preganjanju po fašističnemu režimu. Kongres je med drugim sklenil poslati pozdrave italijanski fašistični koncentraciji v Parizu in predstavništvu nemške manjšine v Južnem Tirolu, — Ako je kongres utrdil zborovalce v prepričanju, da je rešitev narodnih manjšin mogoča le v povratku k demokraciji in pre-maganju nacionalnega šovinizma ter fašizma, nadalje, da morajo biti emigranti prav radi tega poborniki svobode, nacionalne strpnosti, demokracije in odločni nasprotniki vsakega poizkusa, zanesti fašistično kugo v kakršnikoli obliki v našo državo, je dosegel brez dvoma velik uspeh. Ta uspeh pa bo še popolnejši, ako se je posrečilo g. dr. Goriše-ku s svojim pozdravnim govorom dopovedati zborovalcem', da v Jugoslaviji ne pozna emigrantov, ampak Jugoslovane, ki imajo, čim postanejo državljani, enake dolžnosti in pravice.
Zakaj poročamo o fašističnem terorju in krivicah proti delavstvu, ki
jih povzroča reakcija. »Slovenec«
pravi, da živimo od tega poročanja, pa, da vse nič ne bo pomagalo: List, ki to trdi, je glasilo klerikalizma, okostenelega organizma, ki ima danes svojo moč, ker je bogat i - 'n
Nekoliko naivno je označil današnjo dobo angleški waleški princ. Ni pristaš fašizma. Rekel je, da današnje človeštvo potrebuje novo vero, ki bo priznavala dolžnosti do celotne družbe; nastati mora novo svetovno na-ziranje, ki bo prepojeno s pravičnostjo. To niso sicer besede prinčeve ali smisel njegovih besed je bil tak. No, in mi navajamo krivice, zločine, žigosamo krivoprisežnike, zavratne morilce in morilce po zakonih, ki niso zakoni. Kratko s temi hočemo dokazati, kakšno nemoralo in lopovščino zagovarjajo zagovorniki fašizma. Pojasniti hočemo, da je ves fašizem naperjen proti svoboščinam delavstva in da ga kljub temu podpira vsa reakcija, ker je naperjena^ proti ljudem, ki ne zahtevajo nič drugega kakor svobodo in socialno eksistenco. Opozoriti pa moramo delavstvo tudi na resnična dejstva, ker fašizem prikriva svoje namene in zločine. ( 1
kc. i% 'c.. a:	. . ‘TiMi
so čuvali predstavniki dotične ustanove nad malčki v tej koloniji, je razvidno iz dejstva, da so za obiske, ki so jih napravili svojim varovancem potrošili samo Din 10.000 — seveda ne svojega denarja. Tako prinašajo ferialne kolonije enim okrepitev zdravja, drugim pa prijetna potovanja, razvedrilo in zabavo.
Ferialne kolonije. Ferialne kolonije za ubogo okrepitve potrebno šolsko deco, so hvalevredne ustanove. Vsa čast tistim, ki se kot organizatorji nesebično žrtvujejo za take plemenite namen, hvala pa tudi tistim, ki s prispevki omogočajo vzdrževanje ferialnih kolonij. Nekatere javne institucije, ki jim načelujejo socialno čuteči možje, organizirajo vsako leto kar po.več ferialnih kolonij in dajejo s tem dober vzgled in vzpodbudo drugim podobnim ustanovam, ki morda še oklevajo in pomišljajo, ali bi kaj žrtvovale v te svr-he ali nič. Seveda je v ferialnih kolonijah in nad njimi potrebna tudi kontrola in ta se izvaja, posebno še, če jih organizirajo institucije. Zgodilo se je, da je neka ustanova voti-rala za neko ferialno kolonijo znesek Din 14.000. Kako skrbno ljubeče pa
Železniška nesreča brez posledic se je zgodila preteklo sredo na progi Ljubljana—Jesenice, en kilometer pred postajo Radovljica, obe lokomotivi opoldanskega osebnega vlaka sta padli preko nasipa, kjer pa so ju zadržala na nasipu rastoča drevesa, da nista zdrseli v globočino. Strojevodjo in kurjača prvega stroja je sunek vrgel iz lokomotive in sta se pri padcu lažje poškodovala. Delo na dviganju prevrnjenih lokomotiv bo trajalo mesec dni.
Cerkveno stavko vodijo že tretje
leto tri pravoslavne vasi, Sušice, Pozlate in Belasnice v rasinskem okraju radi tega, ker so jih priključili k oddaljeni fari v Zdravniku, namesto, da bi se jim dalo faro v eni izmed prej navedenih vasi. Radi tega vaščani že tri leta ne hodijo več v cerkev, nihče se ne da poročiti, ne marajo popa k pogrebu in sploh nočejo o cerkvi ničesar več slišati. Poskušali so že vse mogoče, da bi jih pregovorili in pomirili, a kmetje ostajajo stanovitni. Še sam okrajni glavar ni imel s posredovanj erm nobenega uspeha. Pa so res kampeljci tile srbski kmetje, kar rečejo to drže.
Praktičen človek je nek siromašni kmet, Milan Bojič, iz vasi Radovinac v Mačvi. Zbolel je težko za jetiko in leta 1929 mu je zdravnik priporočil bivanje na gorskem zraku, na planini Zlatibor. Prišedši na planino, se je kmalu uveril, da hočejo prebivalci, da bi naj postal njihova molzna krava. Imel je pri sebi samo Din 500, ali nihče ga za ta denar ni maral vzeti v oskrbo, ali kvečjemu za par dni. Tako je moral ubogi Milan spati za svojega bivanja na Zlatiboru ob lepem vremenu pod kakim drevesom, ob deževju pa v kaki zapuščeni ovčji stail Enako se mu je godilo tudi pozneje vsako leto na Zlatiboru. Letos pa se je tega naveličal. S skromnimi prihranki si je iz desk zgradil lično hišico, postavil je vanjo postelj in pečico in je vse skupaj pritrdil na svoj voz, v katerega je vpregel svojega konjiča in se je veselo odpeljal na planino Zlatibor, kjer mu ni treba več prositi stanovanja. Svojo hišico lahko prepeljuje po mili volji tja, kjer se mu najbolj dopade in odkoder ima najlepši razgled. Za konjička pa najde povsod obilo paše.
Izlet v Skoplje in Južno Srbijo priredi »Putnik« v času od 8. do 15. septembra t. 1. Vožnja stane iz Zagreba tja in nazaj Din 180, do Zagreba je dovoljena polovična voznina. Zglasiti se je do 4. septembra pri krajevnih zastopstvih »Putnika«.
•
Plebiscit v Posarju. V januarju bodo Posarci v plebiscitu odločili, ali žele pripadati Nemčiji ali Franciji. Sedaj je' ta pokrajina avtonomna. Nemški fašizem razvija silno propagando za pridobitev Posarja. V nemških fašističnih krogih se govori tudi o nameri, da se pred plebiscitom izvede v Posarju fašistični puč, kar se pa ne bo zgodilo, ker se bo vršil plebiscit pod nadzorstvom! Društva narodov. Tak nemški eksperiment bi pomenil kršitev mednarodnih pogodb ter bi izzval mednarodno intervencijo.
Hitler bi se le rad sprijaznil s Francijo. Rudolf Hess je naklonjen zvezi s Francijo in Hitlerjev prijatelj. Doslej je bil Hess Hitlerjev namestnik v fašistični stranki, sedaj pa je postal namestnik samega »voditelja«. Zbližanje s Francijo je po-vdarjal Hitler v Koblencu, Hess pa že ponovno, in sicer zadnjič v Ko-nigsbergu.
Kdor še ni dopolnil 25 let, se ne sme zaposliti. Tako glasi najnovejša odredba nemške vlade. Vsi zaposleni izpod 25 let se imajo odpustiti in nadomestiti s starejšimi močmi. Izjeme so dovoljene le v gotovih slučajih. Mladi Nemci se imajo pritegniti v delovna taborišča, kjer se bodo zaposlovali pri javnih delih.
Nemški uradniki ne smejo biti člani fašističnih napadalnih čet. Nemški državni minister za notranje zadeve je izdal odlok, da morajo vsi državni uradniki izstopiti iz fašističnih napadalnih čet. Očividno gre tu za. izolacijo fašističnih napadalnih čet ali izolacijo napadalnih čet \n H .	*r'
Stran 3
V ogledalu
Uporaba papirja v službi narodne prosvete se ne vrši povsod na enak način. V Sovjetski Uniji, kjer vlada občutno pomanjkanje papirja, stoje, kakor je zadnjič poročal lija Ehrenburg, ljudje po cele ure v dolgih vrstah pred knjigarnami, ker bi nadvse radi čitali in nikakor ne morejo dobiti dovolj knjig. Ruske knjige še dolgo ne bodo kakor so bibliofilske luksuzne izdaje v založbah za-Padnih držav, vendar so tudi v tem oziru od dne do dne boljše in od dne do dne rastejo* njihove naklade »In v Leipzigu? (Nemčija). Tu pa stoje ljudje po cele ure v dolgih vrstah, ne da bi si mogli kupiti knjigo, temveč da bi mogli z lastnimi očmi uživati veličastni prizor, kako drugi knjige sežigajo.« (Po »Prager Pres-se«.)
Nemško-ruska trgovska bilanca Prvič pasivna. S poslabšanjem političnih odnošajev so se tudi trgovski odnosi med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo poslabšali. Nemški izvoz v Rusijo se je v preteklem polletju znižal na 36 milijonov mark, napram 174 milijonom v istem času prošlega leta in 357 milijonom v letu 1932. Uvoz iz Rusije v Nemčijo je nazadoval nekoliko manj, in sicer na 80 milijonov napramu 83 milijonom v 'minulem letu in 148 milijonom v letu 1932. Aktiva v prid Nemčiji v iznosu 209 milijonov v letu 1932 se je umaknila letos pasivi od 44 milijonov. Istočasno se pa Rusija trudi, da čim-prej plača Nemčiji dolgove za uvoz iz prejšnjih let. Tako je v letošnjem prvem polletju poslala Nemčiji v odplačilo za 157 milijonov zlata in dragih kovin napram 137 milijonom v prošlem letu in 102 milijonom v letu 1932.
Nemški obsojenci smejo sami izvajati samomore. Osebe, ki bodo v Nemčiji obsojene na smrt, bodisi zaradi političnega delikta ali kriminal-nega zločina dobe v ječi kupico s strupom, in revolver. S tem se jim . »udi prilika, da se usmrte sami. — Jako usmiljena justica!
Konfesionalna pokopališča so v Nemčiii prepovedana. Na vsakem Pokopališču se morejo pokopavati tudi pripadniki vseh drugih ver. I a-ko se bodo morale tudi na katoliških Pokopališčih shranjevati žare s pe-Pelom trupel, vpepeljenih v krematorijih.
*
Mednarodni strokovni kongres kovinarjev je zboroval dne 26. avgusta t. I. v Londonu. Na kongresu so bili zastopani tudi kovinarji Jugoslavije po enem delegatu.
Newyorku grozi kritična zima. V
samem mesecu juliju se je vzdrževalo v Ne\vyorku nad en milijon revežev na javne stroške. Vsak sedmi ne\yyorčan se preživlja iz javnih sredstev V samem juliju je mesto izdalo na javnih podporah 16 milijonov dolarjev. Pri tem pa brezposelnost še vedno narašča.
Jesenice*
Seja občinskega odbora. Za dne 30. avgusta zvečer je bila sklicana in se je vršila izredna tvi r seja občinskega odbora s tajnim dnevnim redom, pri katerem je občinski odbor moral po nalogu banske uprave sklepati o odobritvi kreditov za namere tega liiirva dnevnega reda. Pri glasovanju je bilo oddanih 18 glasov za, 3 proti, 7 se jih je pa vzdržalo glasovanja, nakar je predsedujoči proglasil predlog za sprejet, tako da bo občinska uprava uporabila lahko znesek Din 15.000 za namere	dnevnega
reda in sklepala o morebitni potrebi novih kreditov za istotako tajne namere. Seja^ se le končala In ■ >un hitro.	Dris.
»Cankarjeva družba"
bo izdala letos sledeče knjige (za Din 20.—):
1. Koledar s članki o fašizmu, revolucionarnem letu 1848 in prispevki naših in tujih socialnih pesnikov in pisateljev. Koledar bo bogato ilustriran.
2. Pavel Nizovoj, Pod severnim nebom. To je prav lep roman ruskega pisatelja, ki nam opisuje življenje v najsevernejših pokrajinah.
3. M. Peer, Zgodovina socializma in socialnih bojev, I. del: stari vek in
4. M. Beer. isto, 11. del: srednji vek. To je najboljše delo, ki nam prikazuje zgodovino s stališča dialektičnega materializma.
Kdor doplača še Din 5.—, dobi še 200 strani obsegajoči roman Ivana Moleka »Sesuti strop«, ki nam. slika | življenje v dobi strašne krize.
Pišite dopisnico C. d. v Ljubljani I in se naročite pravočasno na knjige, ! ki izidejo 1. okt. 1934.
Celje
Velesejmska prireditev
Letošnja jesenska kulturna in gospodarska prireditev Ljubljanskega velesejma je
bila slovesno otvorjena v soboto 1. t. m. ob 10. uri dopoldne v navzočnosti kraljevega odposlanca. Veselejem je otvoril minister za socijalno politiko in narodno zdravje g. dr. Fran Novak. Nešteto pridnih rok nam je pričaralo na letošnjo »Ljubljana v jeseni« mimo odlično zasedenega industrijskega, trgovskega in obrtnega oddelka dosedaj nedoseženo število prvovrstnih kulturnih, gospodarskih in specijalnih razstav. Kulturne razstave so štiri:	Glasbena,	umetnostna
»Slovenska pokrajina«, higijenska »Mati m dete« in izseljenska. V okvirju gospodarskega dela pa imamo: ribarsko, »Živalca«, koze in ovce, arhitektonsko, hranilniško, obrtniško, mednarodno razstavo psov in razstavo »Weekend«. Človek ne ve, kateri od ten
Ljubljana
razstav bi dal prednost, ker je vsaka izmed naštetih prireditev tako po organizaciji kot po načinu izložbe na odlišni višini. Na praznik, dne 8. sept., nam bodo pokazali svojo umetnost harmonikarji. Velesejmska uprava je oskrbela posetnikom s pestrim sporedom velikomestnega varieteja dvakrat dnevno na veseličnem prostoru obilno brezplačno zabavo. Razstava plemenskih koz in ovac bo od 3. do 10. septembra, 8. septembra pa tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev za jugoslovansko prvenstvo 1934-35. Letošnja »Ljubljana v jeseni« je izredno mična in privlačna. Obiskovalci imajo 50% popust na železnici, če kupijo rumeno železniško izkaznico, ki jih izdajajo postajne blagajne po Oin 5__ Postajališča teh izkaznic ne vodijo in jih je treba kupiti na prvi prihodnji postaji.
Maribor
Sestanek vseh zaupnikov
V nedeljo, dne 9. septembra ob 9. uri dopoldne se bo vršil v dvorani Delavske zbornice, II. nadstropje, sestanek obratnih in organizacijskih
zaupnikov, kakor tudi vseh funkcionarjev delavskih kulturnih društev. Dnevni red je zelo važen! Udeležba je za vse strogo obvezna!
Izplačevanje železniiarsklh razlik
15% bodo zopet izplačali za »razlike«
Odločen boj naših železničarjev za izplačilo razlik, za katere so vložili številne tožbe, je imel velik uspeh. Kakor vidimo iz poročil, je izplačal samo v Mariboru pravni zastopnik železničarjem, že
pol milijona Din
ga. Ravnotako imajo seveda železničarji pravico zahtevati od razlike 5 odst. obresti za tri leta in da se jim izplača cela razlika brez odtegljaja za bolniški fond, ali pa za poštnino, ker so razlike zapadle v plačilo že leta 1924.
Store
Lepa prireditev »Svobode«. Naša nilada podružnica Svobode je priredila v nedeljo lepo uspel zabaven večer, katerega so se udeležili gostje iz Celja, Ljubečne, Zabukovce in Liboj. Vsak kraj je bil zastopan s svojim pevskim odsekom1, tako da so pesmi donele vse vprek. Bil je lep dan, da si je ob odhodu vsak že-lei »na skorajšnje svidenje!«.
vpokojenim in odpuščenim železničarjem, in njih vdovam. Sedaj se je železniška uprava odločila, da bo izplačala daljnih 15 odst. razlike vsem upravičencem, vpokojenim in aktivnim železničarjem. Izplačilo se mora izvršiti do 10. t. m. Seveda pa železničarjem tega delnega plačila 15 odst. ni treba sprejeti, ampak lahko vztrajajo na polnem izplačilu, ker zakon izrecno določa, da lahko upnik odklanja samo delno plačilo dol-
Ubožna spričevala so že zopet tu.
Prejšnji teden so naenkrat zmanjkala tako-zvana »uverenja o imovinskem stanju«, ubožna spričevala, ki jih mora dobiti vsak revež, če hoče pri sodišču tožiti brez koje-kov. Vsa spričevala so namreč odvzeli železničarji, ki so tožili za razlike in ni bilo tiskovin dobiti ne pri mariborski in ne pri okoliški občini, kakor tudi ne pri davkariji. No, mi smo si znali pomagati in smo takoj dobili spričevala iz Ljubljane in iz Celja, naročena pa so bila tudi že iz Beograda. Včeraj pa je dobila tiskovine tudi že mariborska davčna uprava ter je tako sedaj tudi ta zadeva urejena.
Gosp. Hiti oproščen radi razbitja table dr. Reismana. Meseca aprila je bil sotrudnik »Jutra«, g. Hiti Stanko, bivši urednik »Borbe« ii'iui liL	<«ne	v Mariboru
pogojno za dobo dveh let obsojen, da je v noči na 16. aprila razbil napisno tablo odvetnika dr Reismana z namero, da bi ga oškodoval in zakrivil s tem prestopek poškodbe tujih stvari. Proti tej sodbi se je g. Hiti pritožil na okrožno sodišče jn se skliceval pri tem na svojo viteško^ čast, češ da nf razbil napisne deske. Okrožno sodišče je tudi res njegovemu prizivu ugodilo in ga oprostilo vsake krivde in kazni, češ da je glede obdolženčeve krivde podan dvom, ker so nekatere priče trdile, da je imel tedaj oblečeno suknjo, a druge, da je imel suknjo vrženo preko roke. Sodišče je dalo vero pričam Tumpeju, Korenu in Derenčinu, ki so obdolženčevo krivdo zanikale in celo izpričevale. — Kakor doznavamo, pa v tej zadevi baje še ni padla zadnja beseda. Dr. Reismanu je bila tabla tekom enega meseca dvakrat razbita na najprometnejšem kraju sredi mesta, a krivca nima sedaj oblast nobenega.
Sprejem dece v mestno dnevno zavetišče. Tiskovine za prošnje v svrho sprejema dece v dnevno zavetišče se dobe pri mestnem soc. političnem uradu na Rotovškem trgu ali pri upravi Mestnega mladinskega doma v Koroščevi ulici. Izpolnjene prošnje, potrjene od šol. upraviteljstva in mladinskega predstojnika, je oddati pri upravi zavoda 5. ali 7. t. m. Deca, katera bo sprejeta, bo o tem pravočasno obveščena potom, upraviteljstva šole, ki jo obiskuje. Sprejeta deca pride v zavod 17. t. m. po pouku in to po možnosti v spremstvu staršev.
Pogorela je v soboto, dne 1. septembra ponoči drvarnica vrtnarja Ambroža. Ogenj je uničil precejšnjo skladovnico drv in pa tudi nekaj vrtnarskega orodja. Požar so gasile kar štiri požarne brambe. Skoda znaša Din 15.000.
Zopet 200.000 Din za »razlike« železničarjev. Poročali smo nedavno, da je direkcija drž. železnic izplačala zastopniku mariborskih vpokojenih železničarjev odvetniku dr. Reismanu 350.000 Din za »razlike« mezd, ki so jih imeli železničarji prejeti še iz leta 1923-24. Včeraj pa mu je nakazala direkcija daljnih 210.000 Din za druge vpo-kojence in vdove. Sedaj je izplačala železniška uprava že tudi za obresti teh razlik za 3 leta nazaj.
Razumevanje za delavski šport.
Delavski športnik nam poroča: V nedeljo sem imel priliko stopiti v stik s sodrugi športniki iz Varaždina, s katerimi se je pripeljalo tudi okoli 50 drugih sodrugov in sodružic. Med temi so bili vsi funkcionarji varaždinskih strokovnih in kulturnih organizacij in kompleten odbor delavske zadružne pekarne. Delavski šport uživa v Varaždinu podporo vse delavske javnosti in ima vse predpogoje za nadaljni uspešni razvoj. Po pravici povedano, da sem nekoliko zavidal varaždinske sodru-ge športnike radi njihovega položaja. Kako drugače bi bilo, ako bi tudi naš delavski šport v Mariboru naletel na takšno razumevanje pri ostalih delavskih organizacijah.
SK Železničar (rez.) : SK Sloboda (Varaždin) 2 : 1 (2). V nedeljo, dne 2. septembra je gostoval v Mariboru v prijateljski tekmi proti rezervi SK Železničarja varaždinski delavski športni klub SK Sloboda. Varaždinski športniki so nami pokazali lepo igro, vredno delavskega športnega kluba. Tekmo so sicer izgubili z razliko enega gola, kar pa na stvari ni bistveno. Izredno požrtvovalno moštvo ima najlepše izglede za bodočnost.
Podružnica Del. kult. zveze »Svoboda«
javlja, da se v nedeljo nameravani izlet v Slov. Bistrico vsled slabega vremena ni vršil, pač pa se bo vršil v nedeljo, dne 9. septembra t. 1. Odhod z avtobusom ob 1. uri popoldne izpred Delavske zbornice. Voznina tja in nazaj Din 20.—-. Člani kakor tudi prijatelji so vabljeni. Prijave se sprejemajo v društvenem lokalu, Sodna ul. 9/11.
Prednaznanilo! Prednaznanilo!
30. septembra 1934
L DELAVSKI KULTURNI
DAN V MARIBORU
(Na igrišču DSK »Svobode« pri Magdalenskcm parku)
18 društev — 400 sodelujočih Vstopnine ni
54.86% Celjanov bolniško zavarovanih.
Po najnovejši statistiki Suzora (Izveštaj za
1.	1933) je pri našem bolniškem zavarovanju vpisanih v mestu Celju (OUZD, 1 rgov-sko p. d. in Merkur) 2549 moških, 1622 žensk, skupno torej 4171 oseb, kar znaša skoraj 55 odstotkov mestnega prebivalstva. Celje je po tej statistiki najbolj industrializirano avtonomno mesto v državi, saj ima Maribor 3334%, Ljubljana 32.26%, Zagreb 27.67% in Beograd le 20.67% socialno zavarovanega mest. prebivalstva. V Celju pa niso všteti delavci iz Cinkarne, seveda tudi ne železničarji in državni nameščenci, kar bi sliko o sestavu mestnega prebivalstva še temeljito predrugačilo, tako da bi lahko rekli, da je sestavljeno celjsko prebivalstvo najmanj iz 80 odstotkov delavcev in nameščencev. 1 . u hrvaški	k Pt.	£«£■
Športni dan SK Olimpa. Skrajno slabo vreme je čisto prekrižalo račune prirediteljev. Namiesto dopoldne so se vršile lahkoatletske tekme popoldan. Pri nogometnih in lahkoatletskih tekmah so sodelovali klubi iz Celja. Štor in SK Rapid iz Maribora. Glavno tekmo SK Rapid, Maribor : SK Olimp, je odločil SK Rapid v svojo korist z rezultatom 1 : 4.
Pevski odsek Svobode Celje je
začel v torek, 4. t. m. z rednimi vajami. Pridite vsi k nam, ki imate veselje do petja, da naša pesem še krepkeje zaori.
Odpust delavskega zaupnika v podjetju Apnenik d. d. in njegov zopetni sprejem1. Dne 27. avgusta je podjetje Apnenik d. d. brez povoda odpustilo zaupnika L. J., ki je bil izvoljen na listi svobodnih strokovnih organizacij. Odpuščeni zaupnik se je obrnil na glavnega zaupnika, ki je nacist, radi intervencije. Pa je bilo čisto nepotrebno, ker molčeča intervencija navadno nima uspeha. — Po posredovanju svobodne strokovne organizacije in Delavske zbornice se je nato dne 3. septembra^vršila pri celjskem: okrajnem načelstvu razprava v tej zadevi, ki je odločila v korist odpuščenega zaupnika. Zaupnik pride zopet nazaj v delo m čas, katerega je prebil izven pod-jetjci nru bo moralo podjetje plačati. Tisti ££. nacionalisti, ki so na ne-kem zborovanju grmeli, da je treba zmetati marksiste na cesto, so sedaj za eno blamažo bogatejši. Zaenkrat še nismo v tretjem carstvu, ki služi gotovim gospodom: kot vzor.
Krani
Delavsko pevsko društvo »Solidarnost«
iz Kamnika je na turneji po Gorenjskem dne
2.	septembra obiskalo tudi Kranj. Zgodaj zjutraj ko je mesto v dežju izgledalo, kakor izumrlo, sta se pripeljala dva avtobusa, spredaj okrašena z vencem in rdečo zastavico z napisom »Solidarnost«. Izstopih so de-lavci-pevci veselih obrazov. Njihov obisk je veljal nam kranjskim delavcem. V restavraciji »Semen« so nas pozdravili m razveselili z delavsko pesmijo Po kratkem postanku pa so morali nadaljevati pot, da se snidejo s sodrugi v Lescah in končno na Jesenicah, kjer so priredili zvečer pevski koncert. V imenu kranjskega delavstva, katero radi dežja ni bilo polnoštevilno zastopano, je pozdravil pevce s. Vehovc, ki se je obenem tudi zahvalil za njihov obisk. Opaziti je bilo, da so se tudi sodružice, katere so potovale s kamniškimi sodrugi, dobro počutili med nami. Kranjski delavci kličemo: na skorajšnje svidenje in Družnost!
Vsemu delavstvu sporočamo, da se bosta naša kult. zveza »Svoboda« in Splošna delavska strokovna zveza dne 15. septembra preselili iz društvenih prostorov pri »Novi Pošti« v novi društveni lokal v restavraciji »Semen«.
Pot mimo pokopališča do kokriškega mostu naj mestna občina za kolesarje zopet odpre. Že dalj časa skoro vsi kolesarji neovirano vozijo po tej poti. Samo zjutraj, ko se vozi delavstvo na delo in zvečer domov je pot zastražena, čez dan pa nikdar. Ali je pot prepovedana samo za delavstvo? Ker je pot za pasante in za ko esarje dosti široka in ker je glavna cesta od kokriškega mostu do mesta v zelo slabem stanju, je želja kolesarjev, da se pot mimo pokopališča odpre, upravičena. Tudi v Ljubljani imajo pota, ki so bolj prometna, kakor n. -pr. ob Tyrševi cesti, Dolenjski cesti, Celovški cesti, pa je po njih dovoljeno kolesariti. Upamo, da bo mestna občina toliko uvidevna, da bo ugodila želji zlasti kolesarjev-delav-cev. Ako pa ne, potem pa zahtevamo, da se pot strogo zapre, da se ne lovi trdo prigaranih dinarjev samo od delavstva, docim se ostali vozijo neovirano. — Delavci-ko-lesarji.
Ali sl 2e dobil novega naročnika za »Delavsko politiko**, smatral to za svojo dolžnosti
Trbovlje
Rudarski otroci pri sodrugih v Rušah in Mariboru. Dne 31. avgusta so se vrnili rudarski otroci z dvamesečnega bivanja pri sodrugih v Rušah in Mariboru. Kakor že lansko leto, tako so tudi letos sprejeli naši sodrugi večje število revnih rudarskih otrok čez šolske počitnice v celotno oskrbo. Otroci so se vrnili zdravi, veseli in krepkejši v črne revirje. Do solz ginjeni pripovedujejo s kakšno ljubeznijo so jih sprejeli in oskrbovali sodrugi, ki se sami morajo boriti za kruh in zaslužek. Izkoriščani rudarji se tem potom najiskrenejše sodružno zahvaljujejo svojim nepoznanim sodrugom in so-družicam za vse kar so storili za revne rudarske otroke v materijelnem, kakor tudi v vzgojnem oriru. Pri strahotni borbi za obstanek, ki jo bijejo rudarji že leta, je zavest, da živijo nepoznani sodrugi, ki čutijo z nami, kakor balzam; na rane in velika moralna opora vsem trpečim rudarjem. Posebno se zahvaljujemo tudi podružnici Splošne Delavske Zveze v Rušah, ki je s svojo požrtvovalnostjo preskrbela izredno povolj-ne prostore za rudarske otroke v Rušah. Delavska solidarnost se tudi tukaj izraža v medsebojni pomoči. Zato Vam v ponovno zahvalo kličemo: Družnost! Zveza Rudarjev Jugoslavije, podružnica Trbovlje.
Hrastnik
Izlet na Mrzlico. Vsem sodrugom in sodružicam že danes javljamo, da bo priredil »Počitniški dom« (Trbov-lje-Hrastnik) v nedeljo, dne 16. septembra družinski izlet na Mrzlico, ki bo zadnji v tej sezoni. Na temi izletu bo sodelovala »Rudniška godba« iz Hrastnika, dalje pevska zbora Svobode I. in II. Za jed in pijačo bo preskrbljeno. Udeležimo se izleta vsi, kar nas leze in gre!
Ptuj
Kako se ji je izplačal obisk predavanj.
Ko je lansko leto prirejala naša »Svoboda« predavanja o Delovnem pravu, je predavatelj ponovno opozarjal številne udeležence, da pomenijo takšna predavanja za nje prav za prav gotov denar, ker nikdar ne vedo, kdaj bodo sami potrebovali pomoč iz socialne zakonodaje. Te dni se je ta opo-zoritev imenitno izkazala kot resnična. Predavanja je obiskovala tudi neka kuharica, ki je bila več let v službi pri nekem trgovcu, a nikdar ni dobivala dopusta, ki ji gre po zakonu. Posebno pa tudi ni dobila plačila za dopust, kot ga morajo dobiti gospodinjske uslužbenke po dveh letih. Ko je bila sedaj odpuščena, je kuharica stopila k zastopniku in trgovca opominjala na plačilo za neizrabljeni dopust v zadnjih treh letih, kar je zneslo Din 600.—. Ker je trgovec uvidel, da to predpisuje zakon, je kuharici takoj po opominu plačal znesek Din 600.— in seve tudi stroške. Ta kuharica torej ni zastonj hodila k predavanjem. Drugi pa na tem vidijo, kako važna so za delojemalce predavanja in delavski časopisi.
Književnost
»Radnička nadnica« je naslov 115 strani (oktav-formata) obsegajoče knjige centralnega tajnika svobodnih strokovnih organizacij, s. Bogdana Krekiča, ki je izšla te dni v založbi Centralnega tajništva delavskih zbornic v Ljubljani. Knjiga je namenjena razmotrivanju v prilog dono-šenja zakona o minimalnih mezdah in je neobhodno potrebna vsem, ki se hočejo pobližje seznaniti s tem za naše delavstvo in naše prilike izredno važnim vprašanjem. Priporočamo jo v študij zlasti delavskim zaupnikom in sploh vsemi funkcionarjem delavskega gibanja. Upamo, da bodo v njej zbrani podatki zadostovali, da se prepričajo o nujnosti rešitve vprašanja minimalnih mezd tudi vsi merodajni faktorji.
Novele Ade Negri so izšle v Blasnikovi tiskarni v Ljubljani. Ime Ada Negri je znano starejšim sodrugom, saj so se prevodi njenih pesmi pred vojno stalno pojavljali v delavskih revijah, takrat ko je veljala še za odlično italijansko socialistično pesnico
Delavec in esperanto
Čeprav je smisel enotnega svetovnega jezika odločilne važnosti morda najbolj za delavski razred, ni opažati pri nas med delavstvom tistega zanimanja in tistega odziva, kot bi ga bilo pričakovati. Zgled za to nam je najbolj blizu — Ljubljana. Obstajajo že delavski esperantski krožki, ki so pa omejeni le na lokalno področje — po deželi. V nekaterih vidimo celo razveseljiv pojav — razmaha. Kot rečeno je pa to gibanje bolj ali manj lokalno in ne posega v celokupno življenje duševnega delovanja delavskega razreda. Zakaj? Po eni strani dnevna fizična izčrpanost omejuje duševno delo in izobrazbo delovnega razreda, ki mu preostaja časa zato le v večernih urah. Po drugi razne okoliščine, s posebnim ozirom na današnji čas, pa tudi ne nudijo ravno odprtih rok za razmah delavskega kulturnega udejstvovanja.
Esperantskega gibanja so se poslužili v zadnjem času zlasti meščani in malomešča-ni, ki ga pa hočejo varno zapeljati pod streho svojih — delavskemu razredu docela nasprotnih — interesov. Esperanto hočejo obleči v nacionalizem. Delavec, že po svoji živi jenski funkciji navezan na domovino in državo, se je — po pravici — dvignil iz omejenih (teritorijalno) nacionalnih stališč posameznih narodov preko meja svoje domovine. Ni vezan na zemljo kakor kmet, tudi njegovo gledanje je široko sproščeno; povsod je njegova domovina — kjer dobi delo. Ovira za medsebojno občevanje med posamezniki različnih delavskih narodnih
skupin, pa je bila odstranjena. — Pojavil se je nov svetovni jezik.
Esperanto je ustvaril most med globokimi narodnostnimi prepadi, utrdil je duhovno povezanost skupnih delavskih interesov — vsega proletariata.
Ustvaril je velikansko moč, ki je na razpolago vsem, ki le imajo interes in voljo.
Delavci, pokažite, da se nasprotnikom ni posrečilo uničiti v vas duševno aktivnost, dokažite, da se denarnim mogotcem ni posrečilo ubiti v vas zanimanja za vaše življenske interese! Zlasti za nas delavce, malih narodov je važno znanje tega najlažjega jezika, ker naša originalna delavska literatura sicer sploh ne more priti do izraza.
Prva naša naloga je miselnostna utrditev našega svetovnega nazora, kateri je v veliko pomoč znanje esperanta za vsakega izmed nas. S tem pokaže vsak, da se zaveda svojega položaja in postane ideološko delaven. Druga stopnja, že končna faza pa zahteva druge pogoje in druga sredstva.
Za zdaj pa: čim večji razmah med delavstvom bo dosegel Esperanto, tem bližji bomo svojemu cilju, ki ga bomo gotovo dosegli. Gre le za čas. In važen pripomoček za skrajšanje tega časa, za zavednost in enotnost vaših interesov, to je, interesov delavskega razreda je vprav — Esperanto.
Zato je dolžnost vsakega izmed nas, da se uči — Esperanta!	—g------i—
iz pekovske stroke v Avstriji
Kaj je vzbojevala svobodna strokovna organizacija pekovskim pomočnikom v dobi demokracije
Delegacija pekov je po naročilu trgovske in obrtne zbornice šla štus-dirat avstrijske pekovske razmere. Iz poročila teh delegatov priobčujemo tukaj nekaj podatkov.
Peki imajo v Avstriji osemurni delavnik. Z delom prično ob 4. uri zjutraj. Čas od 20. do 4. ure zjutraj se računa kot nočni čas in mora počivati vse delo, razen predpriprav. Mladoletni se sploh ne smejo zaposlovati (do 18. leta) pred 4. uro. Izjeme so le redko dovoljene. Nedeljski počitek je izveden.
Kruh je nekoliko dražji kakor pri nas. Polbeli se prodaja no okroglo Din 5.70 kg. Malo in luksusno pecivo, ki ga gre mnogo, je izvzeto iz določenih cen.
Delavske plače so razmeroma boljše kakor pri nas in so pridobitev bivših svobodnih strokovnih organizacij. Pomočniki imajo
plače po kategorijah,
ročnih in strojnih obratih. V ročnem obratu do treh pomočnikov ima mešalec tedensko 667.92 Din v I. kategoriji, v II. kategoriji 629 Din. V ročnih obratih s štirimi ali več po-
močniki se gibljejo plače od 762.52 do 632.96 Din. V strojnih obratih od 684.72 Din do 632.96 Din. Pomožni delavci imajo po 408.48 Din tedenske plače. Nadure se plačujejo s 25 odst., nočne ure s 50 odst. doklado, ki se smejo vršiti le z oblastvenim dovoljenjem in največ 60 dni v letu. Te plače veljajo za določeni kvan-tum dela; če pa delavec opravi več dela. dobi za to delo posebno odškodnino. Navedene plače so minimalne po pogodbi.
Pomočniškega izpita pekom ni treba delati. Kdor pa hoče postati samostojen, mora napraviti pomočniški in mojstrski izpit ter imeti najmanj tri leta pomočniške prakse. Vajenci prejemajo plačo. Učna doba je tri leta; v dvojnih obratih (pekarija in slaščičarija), če se hoče izučiti obeli strok, štiri leta. Mojster mora izučenega pomočnika obdržati v službi vsaj še tri mesece.
Posebno strogo je izvedena v pekovski stroki zdravstvena kontrola.
Te določbe veljajo predvsem za Dunaj, po provinci so nekoliko slabše, vendar še znatno boljše kakor pri nas.
Delavski pravni svetovalec
Železničarske »razlike«. — Kako je z rubežem proti — državi?
Vprašanje: 1. V našem kraju očitajo železničarjem, zakaj tožijo »državo« za razliko mezde iz leta 1923-24. Ali je očitek upravičen?
2. Nadalje pravijo, da tožba itak nič ne pomaga, če potem direkcija vkljub temu ne bo hotela izplačati. Ali lahko tudi mi rubimo za »razliko«?
Odgovor: 1. Očitki železničarjem, da so se odločili k tožbi za svojo »razliko«, mezde, ki jim jo dolguje železniška uprava že iz leta 1923-24, torej nad 11 let, so popolnoma neupravičeni. Po zakonu zapade vsaka mezda najpozneje koncem tedna ali vsaj meseca. Sklicujete se torej edino na naše zakone, če zahtevate tako zastarelo mezdo. Toži se pa itak Državni zaklad v roke državnega pravobranilstva, ne pa »država«. Državni zaklad pa je dan na dan tožen radi gospodarskih diferenc od mnogo premožnejših državljanov, kot so revni železničarji, ki žive iz roke v usta, pa jim- radi tega nihče ne očita, da tožijo državo. Po ustavi in vsej naši zakonodaji se sme vsakdo boriti pred sodiščem za svoje pravice, zlasti za svoje premoženje, torej tudi za svojo mezdo, pa najsi bo proti komurkoli.
2. Rubež za iztoženo »razliko«. Ce je
enkrat terjatev proti Državnemu zakladu iz-tožena, se lahko po dosedanji zakonodaji vodi izvršba proti državnemu premoženju po istemi izvršilnem redu, ki velja za vse ostale terjatve. Le po novem zakonu o državnem pravobranilstvu z dne 15. jul. 1934, ki bo dobil veljavo 19. oktobra t. 1„ bo mogoče po 19. okt. voditi izvršbo proti Državnemu zakladu šele po dveh mesecih od pra-vomočne sodbe. Poprej bo moral upnik prositi Državno pravobranilstvo s pravomoč-no sodno odločbo za izplačilo. Ce v dveh mesecih od podane prošnje ne bo dobil obvestila, da je izdan nalog za izplačilo, ali če v 14 dneh od obvestila, da je nalog za izplačilo izdan, ne bo dobil denarja, bo lahko zahteval pri sodišču izvršbo.
*
Očitke radi tožb za »razlike« naj torej železničarji odločno zavračajo. Nedavno smo čitali, da je tožil nek graščak potom odličnega slovenskega rodoljuba iz Ljubljane našo državo pri sodišču v inozemstvu, v Haagu, radi agrarne reforme, pa se radi tega nihče ni zgražal, da je dotičnik tožil našo državo celo pred tujim sodiščem.
in borilko za pravice zatiranih in posebej še žen. V pričujoči knjigi je zbral Gradnik 13 njenih novel, katerih vsaka nam odkriva posebno žensko dušo in posebno žensko usodo. Ada Negri je v Jugoslaviji poleg naše Zofke Kvedrove dobro znana, naši ženski listi jo radi ponatiskujejo. Beograjska socialistična knjigarna je že leta 1910 izdala zvezek njenih socialnih pesmi. Pričujočo zbirko njenih novel toplo priporočamo.
Dela Maksima Gorkega so na
podlagi odredbe z dne 4. februarja 1933 v Nemčiji prepovedana.
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige.
Dve zborovanji obrtnikov v Ljubljani
Ločene ali skupne obrtne zbornice? Rešitev obrtništva je v velikih produkcijskih organizacijah in v sodelovanju z delavstvom
V smislu določb obrtnega zakona snujejo podjetniki svoje zbornice. Med take ustanove spada tudi trgovska in obrtna zbornica za obrt in industrijo. Obrtniki imajo glede zbornic različna mnenja. V Beogradu, Zagrebu in del obrtnikov pri nas zahteva posebne obrtniške zbornice, drugi obrtniki so pa za skupne zbornice s trgovci in industrijo. Zaradi tega sta bili v nedeljo v Ljubljani dve obrtniški zborovanji, eno v dvorani Metropola, eno v dvorani Uniona. V Unionu je bilo zborovanje Društva jugoslovanskih obrtnikov (za ločene zbornice), v Metropolu pa zborovanju delegatov, ki ga je sklicala Zveza obrtnih društev. V Metropolu je vodil zborovanje g. Rebek, v Unionu g. Pičman.
Ne glede na težnje obrtništva razcepljenost ni prav vabljiv pojav, ker so težkoče obrtništva splošne. Resnica je sicer, da obrtništvo in, recimo, industrija nimata povsem enakih interesov. Obrtništvo pa mora svoje interese ščititi samo in na celi črti. Tudi lahko sklepamo iz resolucij, ki so v bistvu enake, da obrtništvo gleda premalo daleč v bodočnost, da mu zopet ne očitamo, da je v boljših časih zamudilo priliko, se organizirati v
v velike producijske organizacije,
ki so jih zlasti naši sodrugi leta in leta priporočali in zagovarjali. Vsa zaščita je le prelaganje bremen samo z rame na ramo.
Obrtništvo bi se moralo na celi črti pridružiti delavstvu
ter z njim zasledovati bodoče socialne probleme.
Na zborovanjih so govorili ° davčnih bremenih in zaščiti obrti. O teh težavah obrtništva smo itak že govorili. Zahtevali so tudi revizijo obrtnega zakona v smislu delodajalskih predlogov.
Še dve posebnosti moramo omeniti, o katerih so govorili v unionski dvorani. Rekli so, da naj se osnuje enotna obrtniška organizacija ter da naj se uvede zavarovanje obrtnikov za onemoglost in starost. To bi bili dve ideji, ki sta pomembni, toda priznati moramo, da se obrtništvo premalo briga za take stvari.
Oboji obrtniki so se izrekli proti delavnicam po kaznilnicah in zavodih in proti monopolnemu poslovanju velike industrije, kar je obsebi umljivo.
Glede skupnih ali ločenih zbornic je pa zavzelo vsako zborovanje svoje stališče.
Šport
Zaključek V. balkanskih športnih iger. V nedeljo, dne 2. septembra, so v Zagrebu zaključile V. balkanske športne igre. Grško moštvo je odneslo naslov prvaka balkanskih iger, Jugoslavija pa si je priborila drugo mesto.
Nahrbtniki od Din 12 — naprej Peresnice „	„	3'—
Usnjene mape „ 40'— šolske tablice in ostale šolske potrebščine po nizkih cenah.
Šolske jopice od Din 24' napr. Otroške nogavice „ 3'50 ,
Vse pletnlne po precej znižanih cenah pri
Maribor Aleksandrova c. 19
im
ran
Za konzorcij izdaja in urefttje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.