Uredništvo in upravništvo: Kolodvorsko ulice atov. 16. Z urednikom g« more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. Rokopisi s« na vračajo. Inserati: Šegtstopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popust. Velja večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. ux-i zvečer. za Iijnbljano v upravnistvu: za colo leto C gld., ■/.a pol lota S gld., za četrt lota 1 gld 50 kr., na moseo 50 kr., pošiljate v na dom volja mesečno 9 kr. več. Po pošti volja za colo loto 10 gl., za pol leta 6 gld., za čotrtlota 2 gld. 50 kr. in za jedon mesec 85 kr. V Ljubljani v četrtek, 22. januvarija 1885. Štev. 17. Tečaj II. Walterskirclinov govor. čudesa se godč po svetu, in nemško-liberalna opozicija nima nobenega razloga, veseliti se teh znamenj in nebnih prikaznij. Veljaki, katere je uže pred leti dohitel „preki sud“, ganejo se z nova, možje, katerim se je in optima forma odreklo pravo do političnega življenja, vstajajo iz groba, kamor jih je položila strankarska strast in samoljubje nekaterih voditeljev. In ti preklicani uskoki se niso poboljšali, oni se ne vračajo s skesanim srcem v prvotni svoj dom, jednaki svetopisemskemu izgubljenemu sinu, temveč iz njih ust se ču-jejo stare herezije, in skoro je videti, da si bodo pridobili hvaležnejše občinstvo nego se jim je posrečilo pred dvema letoma! Razsodnemu čitatelju ne bode trebalo ugibati, komu da veljajo naše besede v prvi vrsti. Namenjene so bivšemu državnemu poslancu judenburškemu, baronu Walterskirchnu, kateri se je zopet prikazal na političnem torišču. Mož se ni bil strinjal s tesnosrčnimi, zastarelimi nazori dosedanje nemško-liberalne stranke, njen okvir mu je bil pretesen, obzorje njeno preomejeno — in tedaj je začel stopati po svoji lastni poti, zapustivši izvoženo praSno veliko cesto, po kateri se drvi in vali ezsodna u.nožica, pokorna povelju, prejetemu od svojih kolovodij. Naravno, da je njegovo postopanje silno zasklelo v merodajuih krogih. Jeli so ga napadati po nemško-libe-ralnih listih, trgati njegovo častno ime, skoro tako, kakor se dandanes na Slovenskem godi onim, ki se drznejo, dvojiti nad politično ne-zmotnostjo nekdanjih narodnih veličin Zarnikove baže. Vztrajni neprestani napadi storili ®° v tem slučaji svojo dolžnost. Gorenje-šta-jerski volilci, ki od nekdaj ne slovi po posebni politični modrosti, so Walterskirchna zapustili, in ko je mandat bil odložil, izvolili lso več njega, temveč naslednik v državnem 1 0ru rou je postal nek Sprung, malo spo- Listek. Spomini na Cino Goro. (Dalje.) Z nemar pustiti ne smemo dekliškega zavoda ki je pod vodstvom neke Rusinje, go-spe Nadežde Pačevičeve na najboljšem glasu. Ustanovljen je bil ta dekliški zavod 1. 1869. Vlasti zanimala se je zanj in ga podpirala juska carica, ki je namenila za vzdrževanje le učilnice leten donesek 5000 rubljev. Razen predstojnice nastavljene so na tem zavodu še dve učiteljici in nadzornici in ne-e[j učitelji. Učni načrt napravil se je z pocetka po načrtih podobnih ruskih zavodov, pozneje ga je šolski nadzornik Milan Kostič m“0go predrugačil. , Zlasti povdarja se priučenje tujih jezi-v°l' v Prvi vrsti ™skega in francoskega. *rnu tega se gojč v višjih razredih vse eanostne stroke. Zenska ročna dela, petje g godba dovršujejo pouk mladih Črnogorek. avod se dobro obiskuje; zlasti pridno zajejo vanj hčere najimenitejših rodovin. Po-oviteljica mu je kneginja sama, ki kaže za P ospeh tega zavoda veliko iunimanje. Po- soben parlamentarec sicer, a pokorna ovčica v veliki čredi. Niti na Dunaji ni mogel Wal-terskirchen mirno razvijati svoj program; druhal našuntanih in prostovoljnih kričačev, na čelu jim znani dr. Friedjung, napravila je tak škandal v dvorani, da se je zborovanje moralo zaključiti — in tako je bil pri kraji prvi akt te drame, političen ubežnik se je brez usmiljenja usmrtil, a svarilen vzgled svojim sovremenikom, in nikdo se več ni zmenil za njegov nepraktični idealizem. Toda glej, na veliko in prav neprijetno začudenje levičarskega generalnega štaba se nadaljuje igrokaz, Walterskirchen se vender ni polnem uničil, »politični mrtvec" se z nova gane in giblje, in mnogobrojno občinstvo, sestavljeno iz vseh krogov, je burno odobravalo njegove ideje. V Judenburgu premagan, prikaže se na Dunaji, in niti dvojbe ni o tem, da bodemo uže to poletje, pri bodočih državnozborskih volitvah, na dunajskih vogalih čitali med kandidati za državno zbornico tudi barona Walterskirchna! Govor odličnega nemškega politika je toliko zanimiv baš zaradi tega, ker nam razgled odpira v strankarske konstelacije bližnje bodočnosti. Razvijal je nov program, kateri se v marsikaterem oziru strinja z našimi načeli. Zlasti to, kar smo pri mnogih prilikah naglašali, da gola narodna ideja ne more izpolniti političnega gibanja probujenega ljudstva, da mora prenehati vekovito protivje med raznimi avstrijskimi narodi, sicer je obstanek naše monarhije v nevarnosti ter da je glavna naloga parlamentu, ki je kos svojemu poklicu, pripravljati neizogibno potrebne socijalne reforme — vse to razkladal je Walterskirchen v prelepi obliki, z žarnimi besedami. Poudarjal je, da se v deželah z mešanim prebivalstvom narodne stranke snujejo in zbirajo zaradi tega, da se združi narodni živelj v lastno ohranitev, ali v to svrho, da si prisvoji druge narodnosti. Ako jih vprašaš, čemu da slopje je prostorno in jedno nadstropje visoko in ima velik vrt. Pri tleh so šolske sobe, knjižnica, stanovanja za sluge, zgoraj pa le spalne in jedilne sobe gojenk, kakor tudi stanovanja predstojnice in učiteljic. Nekatere gojenke omožile so se uže, predno so šole dokončale, z imenitnimi Črnogorci. Soproga senatskega predstojnika Boža Petroviča je učenka zaslužne gospe Pačevičeve, ravno tako tudi soproga Blaža Petroviča. Gotovo je to veselo znamenje in le želeti je, da se ohrani ta zavod dolgo v prospeh dežele in ljudstva. Sicer pak je upati, da se bodo udeležili tudi novopridobljeni kraji napredka tega šolskega zavoda. Če sem skušal, kolikor mi dopušča prostor, z nekaterimi potezami narisati življenje v Cetinjah, ne smem tudi pozabiti tega, kar tujca, ki je Cetinje prvikrat obiskal, najbolj zanima. Jaz menim gostivno, ali tako zvano „lokandou. Sezidana je na jako ugodnem prostoru, od koder se Cetinje lehko prav natanko pregledajo. A še bolj kakor razgled zadovolji prijetnost stanovanja in njegova snažnost. Za ondotne razmere je prav ponosno poslopje z jednim nadstropjem. Postrežba je veliko boljša, kakor v vsih dalmatinskih pomorskih mestih. Tudi jedi so boljše njih organizacija, odgovarjale ti bodo narodne stranke povsod, da so ustanovljene le radi defenzive, da nameravajo le ohraniti in vzdržati lastno svojstvo. „če je pa temu tako — nadaljuje Walterskirchen —- potem moram reči: Wosu der gamse Larm ? Was steht den Herren m Diensten? V tem slučaji stali bi avstrijski narodi cela desetletja si nasproti v najstrahovitejši defenzivi, vsak pričakujoč udarec z nasprotne strani, ne da bi jeden drugemu kaj hudega storil. Ako pa to ni istina, ako je namen narodnemu gibanju ta, da se zaduši drug narod, potem bodo avstrijska plemena uničila svoje sile v brez-vspešnem boji, kajti noben narod ne more uničiti drugega, ona vzvišena oblast pa, katera vodi državo, priznava ter bode priznavala le jednakopravne državljane, nikakor pa ne državljane prvega in drugega razreda! Govornik dalje izvede, zakaj narodna ideja sama za se ne more zadostovati kot kompleten strankarsk program. Poudarja, da se nahaja cela vrsta najvažnejših vprašanj, kateri narodnega značaja nimajo. Gledč teh vprašanj se lehko združujejo pristaši različnih narodnih strank v skupno delovanje. Sploh pa je govornik tega mnenja, naj se v narodnem oziru vsakemu pusti svoje: Nemec niti za las ne bode manj nemški, če Slovan obdrži svojo narodnost, in tudi nasprotno. Če smo na tem mestu pozornost čitateljev obračali na izpeljave nemškega politika, kateremu celo ljuti protivniki ne morejo odrekati nesebičnosti, bogatega znanja in izredne nadarjenosti, nismo tega storili iz tega razloga, češ, morda bode Walterskirchnov program takoj sprejet od cele nemško-narodne stranke. Idealizem njegov je dokaj preplemenit, in v njegovi ožji domovini, v Štajerskem, zlasti v južnoštajerskih mestih in trgih se bodo pra-germani kaj malo zmenili za njegove lepe in pravične nazore. Sleherni se vara, kateri pričakuje Bog zna kak vspeh od te pogumne kakor v Dalmaciji. Kaj pak velja prijetno stanovanje in dobra redivna jed, vedel sem še le ceniti, ko sem se vrnil s svojega težavnega potovanja ves truden in zdelan, žejin in lačen v Cetinje. IV. Lovčen z val sem srbski Parnas. In to je tudi. Ob njegovem znožju leži rojstna hiša, na njegovem vrhuncu grob naj večjega srbskega pesnika. Ko je priplezal vladika iiekoč s svojimi vojvodi vrhunec Lovčena ter pogledal od tod doli na svoje ljubljeno ljudstvo, zamislil se je hipcem. „Tu na tem kraju me boste kdaj pokopali," dejal je čez nekoliko časa Petar II. In ker so ga vojvode zaradi teh čudnih besedi nekako dvojljivo pogledovali, in jeden njih vladiko celo vprašal, če to res tudi resno misli, ker se sicer pokopujejo vender vladike v samostanski cerkvi, ponovil je vladika svoje besede, kažoč s svojo palico na nek kamen. Ta želja se mu je izpolnila. Pokopali so ga na Lovčenu in lep, vender pak priprost spominek krasi grob največjega srbskega pesnika. Ako govorim o Črni Gori ne morem pozabiti Lovčena in če tega omenim, spominati izjave, čas še ni dozorel Walterskirchnu, in tudi v bodočem državnem zboru bode stranka njegova celo v najugodnejšem slučaji jako maloštevilna. Toda začetek je storjen, seme je položeno v rodovitno prst, na Dunaji zlasti mu je položaj ugoden, in nemško-liberalni listi se morda ne bodo več dolgo rogali možu-poštenjaku, kateri se je z nova podal v politično borbo. O šolskih stavbah. Z Notranjskega. (Izv. dop.) Zastop mesta ljubljanskega namerava, kakor čujemo, zidati novo šolsko poslopje za svoje ljudske šole. Zraven sicer ni povedano, kako veliko, za koliko četvero- ali peteroraz-rednic prostorno stavbo hotč postaviti, niti koliko troškov namerujejo za to podjetje izdati, to pa vsak, kdor sedanje razmere ljubljanskega ljudskega šolstva gledč nedostatnih šolskih prostorov za ljudsko šolstvo, razen druge mestne ljudske šole, pozna in ve, da mora Ljubljana si. novo poslopje postaviti, takoj izprevidi, da je nje naloga, v tej zadevi tako učiniti, da bodo v takem poslopji najmanj dve deški četvero- ali petero-razredni, vsaj jedna dekliška če-tverorazredna ljudska šola, eventualno tudi meščanska šola, stanovanje vsaj za jednega ravnatelja, šolskega slugo prostora dovelj imelo. Zna se, da tolikim potrebščinam zadostovati, treba bode večjega poslopja nego je ono na Cojzovem Grabnu. Akoravno imamo na Kranjskem nekatera velika šolska poslopja, kakor: meščanska šola v Krškem, šolsko poslopje na Cojzovem Grabnu, velika realka in v najnovejšem času sezidano učiteljišče v Ljubljani, in je mestnemu zastopu vsako imenovanih poslopij gledč njih dobrih in slabih lastnostij gotovo dovelj znano, ven-der se ni odločil, da bi po jeduem ali dru-zem teh poslopij svoje načrte in črteže za novo šolsko poslopje posnel in se po njih zidalo, ampak sklenil je, poslati tehničnega strokovnjaka v Prago, da si ondi ogleda javne šolske stavbe in posname njih črteže, po kojih bi potem v Ljubljani zidali. Ni mi sicer znano, v koliki meri se zlata Praga v tem odlikuje, a po mojem ne merodajnem mnenju ne treba tako daleč po nečem segati, kar se nam v obližji ravno tako, če ne bolje, ponuja. In če bodem v naslednjih vrsticah kazal na nekatere nove stavbe ter izražal svoje mnenje, naj to pač bolj splošno velja, in nikakor si ne upam vtikati se v delokrog ljubljanskega mestnega zastopa. Marsikateremu bode znano c. kr. rudniško se moram tudi onega, ki je dal tej gori ono veliko veljavo, vsled katere je postal za vsa-cega Srba tako važen in ljub. Narisati hočem torej s kratkimi potezami pomen tega srbskega pesnika in njegove zasluge za srbsko slovstvo. Omenil sem uže, da si je vladika Petar I Sveti izbral v Radeju Tomov Petroviču naslednika, ki je imel mimo druzih prednosti, s katerimi se odlikujejo vsi Petroviči, še nenavaden dar poezije. V Črni Gori vzrastel, v vedni dotiki z naravo in njenimi prikaznimi, najprej sam sebi prepuščen, pozneje pak, ko je pričel misliti o vsem, kar ga je obdajalo, vzbujen po svojem duhovitem in poetiško zelo nadarjenem učitelju Simi Milutinoviču, pokazal se je Rade Tomov, pozneje vladika Petar II., kot pesnika z redkim bogastvom misli in z nenavadno silo v obliki in jeziku. Omenilo se je uže, kako velicega vpliva je bil na mladega pesnika navdušeni pevec „Srbjanke“. Le-ta vzbudil je v njem po polnem takrat morebiti še speče poetiško čuv-stvo. Opozoril ga je tudi na srbsko, zunaj Črne Gore stanujoče ljudstvo ter mu pokazal v svoji „Srbjanki“ boje in junake, ki so ga navdušili za srbsko idejo ter ga napravili kot pesnika reprezentantom te ideje. mesto Idrija na Notranjskem zaradi svojega živega srebra; a malokedo se dalje zato odstranjeno in v hribih ležeče mestice zanima, kajti le malo kedaj se o njem česa bere ali sliši. Vzlasti pa je večini morda neznano, kako velikansko, vsem sedanjim razmeram ugaja-joče šolsko poslopje za ljudsko šolo je slavno ministerstro za poljedelstvo dalo tu pred ne-kacimi 8 leti postaviti. Namen teh vrst je, to šolsko poslopje natančneje, kolikor podatkov zamorem, opisati in tako merodajne kroge, t. j. mestni zastop ljubljanski, na to zidanje opozoriti, da bi i on kaj enacega v Ljubljani postavil. Ono strinja namreč v sebi vse one lastnosti in prednosti, katere smemo od tacega poslopja tir-jati, zraven tega pa je tako praktično zidano, da ima vsa Avstrija in nje mesta malo enacih šolskih poslopij za ljudske šole. Oglejmo si njegovo vnanjost in potem njegovo notranjost natančneje! Ko je za časa zadnje več let trajajoče revolucije v Španiji nje kupčija v živem srebru zelo hirala, je to v ceni zelo poskočilo in se ga je mnogo več izpečalo, imelo je tedaj sl. ministerstvo za poljedeljstvo od c. kr. rudnika v Idriji veliko večjo korist nego navadno. Zato se je odločilo, po vplivnih instrukcijah tedanjega rudniškega voditelja g. M. Lipolda poučeno, da se tu sedanjim razmeram primerno monumentalno šolsko poslopje za deško in dekliško ljudsko šolo postavi. Vse potrebne črteže in plane podalo je rudniškemu vodstvu in postavilo se je tekom let 1875/76 to šolsko poslopje, ki bode vedno mesto Idrijo kinčalo. V ta namen treba je bilo najprvo za primeren prostor skrbeti. Blizu cerkve sv. Barbare tik glavnega trga izbral se je dosti velik prostor in pokupile so se majhne hiše, ki so tu stale, podrle in delo se je začelo. Poslopje stoji na samem, tako, da od vseh stranij dovolj svetlobe v nje notranje prostore dohajati zamore. Zidano je štirivoglato, podolgasto in na prvi hip spomina na vnanjost velike realke v Ljubljani, samo, da je manj okinčano in da ima vrt spredej. Vstopimo v njegovo pritličje. Že dvojna vrata nas opozorijo, da je simetrično zidano in na dva enaka krila razdeljeno. In res, r levem krilu nahaja se četveroraz-redna dekliška šola in v desnem pa petero-razredna deška šola. Takoj po vstopu dospemo na dolg mostovž, kateri paralelno z daljšo stran pelje po sredini poslopja in ga deli v sprednjo in zadnjo stran. Ta izvrstno dobro izpeljana ideja daje vsemu poslopju svojo največo in najpraktičnišo lastnost. Po takem nahajajo se šolske sobe z okni na ulice in šolske sobe z okni na zadnjo stran. Na konci mostovža peljejo na obeh straneh široke stop-njice v prvo in enako tudi v drugo nadstropje. Svetlobo dobivajo na vsaki strani pri vsakem Tako postal je vladika Peter II. domoljub in pesnik. Uže po naravi pak je čutil pesnik v sebi nagib k modrovanji, k opazovanji narave in njenih prikazni, zlasti pak k opazovanji človeštva in njegovih razmer k naravi. Kar pak mu je manjkalo za domoljubnega pesnika, navdihnil mu je njegov učitelj. V svoji prvi pesni nMisaou in v mnogih druzih iz mladih lgt kaže se naravskega filozofa, pozneje pak postane domoljuben pesnik, ki združuje domoljubne srbske tendence z zdravimi, treznimi nazori. Tako je postal iz pesnika „Misli“, pesnik „Gorskega Vjenca“, v katerem se odobruje in slavi črnogorska šentjarnejska noč pod vladiko Danilom. Če pak hočejo bralci pomen in veljavo tega pesnika po polnem uvideti, zamisliti se morajo v ono d6bo srbske kulture in literarne zgodovine, v kateri se prvič pokaže ime vladike Njeguša. Konec 18. stoletja jela se je tudi pri Srbih, in takrat izključljivo le pri avstrijskih Srbih, gibati narodna zavest. Učeni možje med Srbi prizadevali so se, s svojo vedo tudi svoje rojake okoristiti. Pač se je pokazalo tu pomanjkanje pravega slovstvenega jezika, a za to se niso dosti brigali ter si skušali pomagati zustvar- nadstropji od dveh oken, koja pa tudi ves mostovž prijetno in zadostno razsvetljujejo. Oglejmo si prostore šolske v pritličji! Kakor je tu poslopje razdeljeno, enako je tudi v posameznih nadstropjih. Na ulico nahajajo se tri šolske sobice, prostorne dovolj za 80 do 90 učencev; klopi so samo za dva sedeža pripravljene. Vsaka teh šolskih sob ima svojo „garderobe“-s o b o, ki obseza četrtino kvadratnega prostora šolske sobe. Na desnem krilu na ulico je tudi stanovanj e, obstoječe iz dveh sob in kuhinje. Na zadnji strani je velika dvorana za telovadbo s svojo „garderobe“-sobo in še ena šolska soba. V ozadji stopnjic narejeno je stranišče. Malo katero poslopje je v tej zadevi s tako zračnim, velikim prostorom oskrbljeno. V pritličji tedaj so štiri šolske sobe, stanovanje in dvorana za telovadbo; enako je v prvem nadstropji, samo da je mesto stanovanja še jedna šolska soba več ter je dvorana za risanje pripravljena. Drugo nadstropje je po polnem enako prvemu. V vsem prostoru je 15 šolskih sob, vsaka imajoča svojo „garderobe“-sobo, tri dvorane, tudi vsaka s svojo „garderobe“-sobo in eno stanovanje. V tem šolskem poslopji je p e teror azredna deška ljudska šola, četveroraz-redna dekliška šola, industrijalna šola, čipkarska šola, otroški vrt, in c. kr. rudniška godba ima za se posebno sobo, zraven pa uže omenjeno stanovanje. Kdor je imel uže priložnost to šolsko poslopje si ga ogledati, vsak je bil iznenadjen nad tem praktičnim zidanjem. Samo, da se je ta ali oni nad „garderobe“-sobami smejal, ker jih ni potreba. Ako bi torej obč. zastop, kateri hoče zidati novo šolo, po načrtu tega šolskega poslopja si postavil enako veliko stavbo ter bi namesto nepotrebnih „garderobe“-sob šolske sobe naredil, imel bi šolsko poslopje z naj' manj 20 šolskimi sobami, tremi dvoranami, 1 enim stanovanjem in še potrebnimi dvema aU tremi postranskimi sobami za različno porabo. Imeli bi v njem prav lahko dve četvero- ali peterorazrednih deških ljudskih šol, jedna peterorazredna dekliška šola, meščanska šola in jedno stanovanje dovelj prostora. Naostane še vprašanje, koliko bi tako poslopje veljalo? Kakor se je za časa zidanja omenjenega poslopja govorilo, stalo je svojih 180000 gld. Vsakako pa bi mogoče bilo jednako prostorno, veliko poslopje, toda nekoliko nižje in ako bi stavbeni prostor preveč ne veljal, ga s troški 150- do 160000 gld. postaviti. jenjem srbskoslovenskega jezika, ki je bil neka zmes narodnega jezika z cerkveno slovanščino. Kar se je s početka storilo, bilo je malo. Prestavljalo se je, kar se je ravno našlo; pesnikovalo se je po tujih vzgledih ter se mislilo, da se pesnik ne rodi, ampak se še le pozneje priuči. Sicer pak se temu ni čuditi. Saj se je baš takrat prizadevala nemška muza, znebiti se spon, v katere jo je vkovala sile-ška šola. Tako dObo „ vodenih poetov" nahajamo tudi v početku slovstvenega življenja srbskega, predramil je sicer v svojih basnih in pismih zanimanje za vždo in poezijo ter pokazal, dobro čutivši pomanjkanje pisnega jezika, na narodni jezik; deloval je tudi na didaktičnem polji jako vspešno; njegov čili duh in njegova ljubezen do naroda rodila je mnogo koristnega, a dalnji razvoj srbskega slovstva s tem vender še ni bil zagotovljen. Vzbudil je srbskemu narodu mnogo učenjakov, ki so bili svojega učitelja vredni, poeziji pak vender ni znal vdihniti onega navdušenja, ki bi potegnilo narod za seboj. Srbska poezija ostala je poskuševalno polje za rimače in bore pevce ifid. Še le polagoma dospela je srbska poezija do tega, postati vsaj deloma last srbskega ljudstva. Sima Milutinovič je prvi delal poeziji pot. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. V državnem zborudelujeta zdaj budgetni in obrtni odsek; pivi nadaljuje posvetovanja o budgetu za 1885, v obrtnem odseku se pa vrši posvetovanje o zavarovanju proti nezgodam. Grof Hohenwart imenovan je, kakor znano, predsednikom najvišjemu računskemu dvoru. Nastane torej vprašanje, ali bode Hohen-wart izstopil iz poslanske zbornice, ali ne bode pri prihodnjih volitvah vež kandidiral. Češki listi sicer tudi prinašajo včst, da ostane Hohen-wart samo do konca tega zasedanja v državnem zboru, potem pa da ne bode več kandidiral; mi sicer ne vemo še, koliko je na tem resnice, gotovo pa bi globoko obžalovali, če bi se gospod grof v istini odtegnil delovanju v državnem zboru, da bi prenehal biti načelnik klubu, v katerem so naši poslanci, in obžalovali bi to tem bolj, če bi se zgodilo zdaj, ko nekateri možje hote vleči vsak na svojo stran, gotovo ne v korist interesom narodu, katerega zastopajo. Sicer pa dvojimo o istinitosti teh poročil. Prošli torek govoril je v društvu naprednjakov na Dunaji dr. Kopp o položaji nemške manjšine v avstrijskem državnem zboru. Govor je precčj miren, in spomina nas skoro na plačljivost, saj smo bili pač od Koppa vajeni vedno bojevitih govorov. Govornik sicer ni hotel postaviti novega programa za prihodnost, skuša le nemško-liberalno stranko proti Mnogim obtožbam in predbacivanjem braniti. Govornik je potem polemiziral proti Walters-kirchnu, češ, lehko je govoriti o gospodar-stvenem programu, a izvesti ga ni lehko, težko je vse zadovoljiti. Poslanec dunajskega mesta dejal je tudi med drugim: »S stališča državnih interesov bi ne bilo želeti, da bi iz zjedinjene levice nastal jeden naroden klub, kateri bi se na nič druzega ne oziral, nego na nemške interese v Avstriji." Konečno kazalo se je iz govora, da je stari bojevnik se uže tudi naveličal vednih bojev. Tuje dežele. _ »Reichsbote“ nam z vso resnostjo zatrjuje, da si je nemška vlada za svojo subvencionirano parobrodno črto izvolila izhaia-liščem Trst. Reuterjevo poročilo se glasi, da je ita-ijansk poslanik v Londonu pred kakimi innajstimi dnevi pisal Granvillu pismo, v Pros>l> naj bi angleška delala pri 8 ptovski vladi na to, da ta odstopi Italiji epint«U°i’ ^ranville je ugodil tej prošnji, a P ovska vlada je odbila italijansko zahtevo. g.| ------------------------------—---- poetiški duh°tB°^a up0slan ^snik> -^jegOV sp ini™ u , živahna poezija oprijela sta »kih voli, Žnega Predmeta, namreč srb- čem .z®:.neodvisnost pod Karagjorgevi- in j1 1 se je naslanjal na narodni glas obliki ?d-e-Pesni’ vender je bil izviren v nekako11 u: Vsebina je bila lepa, oblika umptrrrv,V Sre^ med nacijonalno epopejo in Sl'bski PesQištvom, jezik ne več slovensko-tudi nJ6 starejših pesnikov, vender pak sede nai'oden, ker si je Sima priredil be-komeiu0 sv°j0’ zat0 se njegove pesmi brez Sima \n°V- ne.mog° Citati. Vsled tega dela nada • t*n0v^ ^Ijub SV0J* nenavadni i oeti-ziji ]e j^nosti, kljub svoji reformaciji v poe-Nip„.,v„ ,eloma prehod k narodni klasiciteti ‘ . m Branko Radičeviča. Ški ^ Milutinoviča poskušal je patrijoti- osph<£eVat?.lj škof Lucian Mušicki, dober navflih .Pr*jate*j Yuku Karadžiču, pripomoči PonioM '!fU1 I!oeziji’ v Pl'vi vrsti 6dan)> Pri‘ klinh i v.elJave5 a P°gl'ešal se je pri njem jezik ne£v°jno poetiške nadarjenosti narodni sledit- Vx i so se v njegovih pesnih ie «„1 , lat*nski in nemški vzgledi. Srbom kako to, kar Nemcem Klopstock. js v Vi • ''ull0v^ vladika Njeguš nastopil srbski umetni poeziji po polnem novo Dopisi. Z Dunaja, 20. januvarija. (Izv. dopis.) Zdaj ko se je zopet otvoril državni zbor in in se poslanci k nam vrnili, postalo je tudi tukaj politično življenje mnogo živahneje. Skoro dan za dnevom čuje se, da namerava kak državni poslanec govoriti v kakem društvu o zdanjem političnem položaji. Govoril je tudi včeraj v dunajskem volilnem društvu prejšnji državni poslanec baron Wal terskirchen pred precej obilim poslušalstvom. Dolgo časa prej oznanjalo se je uže, da bode Walters-kirchen zopet nastopil ter govoril o političnih, nacijonalnih in socijalnih strankah v Avstriji, zaradi tega pa je bila naša radovednost tudi tem večja. Kakor znano, je Walterskirchen zelo duhovit in naobražen parlamentarec, kateri je s svojimi govori vzbujal uže mnogo senzacije. To je jedno. Walterskirchen pa je tudi značajen mož, in iz srede onih Nemcev, kateri hotč tudi sosedu privoščiti jednakopravnost, ki liotč tudi sosedu biti pravični. Da Walterskirchen kot tak ni mogel vselej se ogrevati za zahteve levičnjakov, je jasno, in jasno je tudi, da ga zaradi tega niso marali mnogo, in zdaj ko je govoril v ponedeljek svoj govor ter levici izrekel marsikatero bridko resnico, zaletavajo se židovski listi z lastno jim besnostjo vanj ter ga liotč ponižati. Walterskirchen govoril je zelo obširen govor, katerega ne moremo tukaj podati v vsem obsegu, dovoljeno naj nam bode, podati glavne poteze iz njega. Baron Walterskirchen je najprej obrisal zgodovino avstrijskega strankarskega življenja od začetka konstitucijonalne dobe ter je do-kazival, da liberalizem ni izpolnil svoje naloge ter da danes ni več isti, kakeršni je bil pred dvema desetletjema. Liberalna volilna krivica se kaže vedno bolj in bolj pomočnico reakcijonarnih strank in zaradi tega je liberalna stranka izgubila vladarstvo. Pod njenim vladarstvom nastali monopoli transportnih in železniških družb in samo-vladarstvo časopistva. V zdanjem liberalizmu ne moremo iskati nadeje za bodočnost, a tudi ne v konservativni smeri, katera stavi svoj ideal v razmere prošlosti, katerih ne moremo več obuditi k novemu življenju. Narodne stranke v Avstriji bolehajo na tendencijah, po katerih težijo, ali na napačnem razumljenji našega časa. Vse narodne stranke trdijo, da se pritiskajo, zatirajo, a nobena neče priznati, da tudi časih napada. Sama država ne more vsem prav storiti. Nemcu ne bode treba biti menj nemškim, če se Slovanu dovoli, da je slovansk. Stare razmere so se spremenile, vender imena so ostala. Tako se imenuje jedna stranka ustavoverno, da-si ni nikogar, kateri bi bil ustavi nevaren. Nobeni zdanjih strank ne pripada pri-hodnjost. Niti današnji liberalizem, niti narodna ideja, niti ne dižavnopravni principi ne bodo mogli dolgo časa političnega mišljenja in čutenja narodovega vladati. Govornik je potem pojasnjeval pomen socijalnega vprašanja ter izrekal prepričanje, da je v razumljenji gospodarstvenik vprašanj in sredstev za odpravo socijalne bede podstava za razvrstitev strank v bodočnosti. To so reči važne dovelj, da jednako misleče združijo; to so zadeve, katere so vredne, da se poganjajo zanje govorniki. Poslušalstvo je baron Walterskirchnov govor burno odobravalo. pot. Posebno v prid hodil mu je pri tem slučaj, da se je bližal svojemu koncu boj gledč pisnega jezika, in sicer se je končal tako, kakor si ga je Vuk Karadžič želel. Li- terarni proizvodi postali so tem potem last vsega ljudstva, in ker se je tem potem približevalo umetno pesništvo jezikovno prej zanemarjam narodni poeziji, jelo je zajemati tu marsikaj iz nje, na pr. obliko in nazore. Tem potem zasukalo se je na čisto novo, od prejšnje skolastičke po polnem drugo pot. Vzbudilo se je k novemu boljšemu življenju ter je zamoglo vsled tega prodreti v ves ljud. »Gorski Vienac" vladike Njeguša je najimenitnejši reprezentant nacijonalne klasicitete. V »Gorskem Viencu“ obdeljuje vladika originalno tvarino. Ko se je jela v Črni Gori razširjati apostazija in se je imela pričakovati za usode dežele in naroda najhujše, sklenilo se je za vladike Danila I., v enem dnevu vse muhamedanske Črnogorce umoriti, da se na ta način reši domovina. Izvršilo se je to Božični večer 1. 1702. Brat usmrtil je lastnega brata, oče sinu in narobe. V jednem samem dnevu bila je vsa Črna Gora očiščena odpadnikov, in dežela bila je rešena. To je neka Črnogorska šentjarnejska noč. Njeguš skušal je v svojem »Gorskem Viencu“, Razne vesti. — (Cesarici Charlotti) se boljša zdravje, kakor poročajo francoski časopisi. Uže zdavnej opazovali so zdravniki, da se ji vzbuja spomin ter na to zidali svoj up, a hitreje nego so mislili, se jim bo spolnil ta up. Pred nekolikimi dnevi stopila je cesarica k oknu in v daljavo strmeč povprašala damo v njenem obližji: »Povedite mi, kedo so ti vojaki tam na ladiji?“ Dama ozre se tja, kamor ji je kazala, in uganivši, kaj da se ji dozdeva, delala se je, kakor bi res videla ladijo in vojake ter odgovori: „Veličanstvo, zdi se mi, da je to angleška uniforma". Na to zapre cesarica shuda okno in vzklikne: »Torej tako daleč je prišlo? Samo to sem hotela vedeti!“ To ne govori samo za to, da se ji zavest vzbuja, ampak da se ji vzbuja tudi zmožnost opazovanja, kar je pri blaznih velikega pomena in vsled česar se da s precejšnjo gotovostjo na njih ozdravljenje sklepati. — (Kravji boji.) Tudi na Bavarsko so zvedeli, da imajo Španjci velike zabave s tem, da ščuvajo bike jedon na druzega, koji se vsled toga večkrat neusmiljeno razmesarijo. Zato so si hoteli tudi na Bavarskem jedenkrat privoščiti tako zabavo, sicer ne z biki, pa vsaj s kravami. Na sv. treh kraljev dan zbiralo se je ljudstvo v kako uro od Gmunda oddaljeni romantični mangfallski dolini. Crodba svirala je krasne komade, kakor jih ta dolina še ni čula, a vmes razlegalo se je harmonično mukanje za boj pripravljenih krav. Stava je znašala 200 mark. Usodepolni trenotek je tu. Kravi spuste jedno proti drugi, a te, ne da bi se zapodili druga v drugo, približati se počasi in namesto da bi se pričeli bosti z rogmi, oblizali ste se nekoliko, a potem začeli se mirno pasti. Ta nepričakovani konec vzbudil je mnogo"smeha med gledalci. — (Od smrti vstal.) „Pozs. Lapok“ pri-povedujo sledeči dogodek: V Peredu umrl je pred kratkim imovit kmet. V njegovi sobi položili so ga na mrtvaški oder, a v sosednji sobi čulo je šest prijateljev in znancev umrlega, ki so si s pijačo ta heroički sklep opravičiti. Opravičuje ga pesnik ne le s stališča domoljubuega, ampak tudi z filozofskega. Uže ideja k tej pesni je izvirna in velikauska; vzpeljava pak niina kljub uejedinostne oblike v srbskem slovstvu kaj podobnega. Niti drama ni, niti epopeja, da si tudi ima od obeh kaj; monologi iu dialogi so, ki niso v nobeni pravi in pravilni zvezi med seboj; a v njih se izražuje vse notranje čuvstveno življenje pesnikovo; oni obsegajo vso njegovo filozofijo. Jezik Njegušev je do-sedaj še neprekošen. Jedrovit in silovit kakor svet, v katerem se je vladika kretal. Sedaj še le spoznalo je srbsko ljudstvo svojega pesnika, iu slavil se je daleč tja čez domače srbske meje. Vladika bil je pričetnik nove šole, ki se je naslanjala odslej na narodno mišljenje. Po njem ravnal se je v svojih pesnih mladi lirik Branko Radičevič; njegove pesni postale so vsem družim vzgled. In še danes pripadajo vsi srbski pesniki tej šoli; po Njegušu in Radičeviču ustanovljena šteje med svoje učence silnega Jakšiča, prijetnega Zmaj-Jovanoviča in spretnega Kačanskega. (Konec prihodnjič.) krajšali čas. Ko so se ga bili uže precej napili, odpro se okolo polunoči nagloma vrata sobe, v kateri je mrlič ležal, in ta stopi, v belo rjuho zavit, v sobo k svojim prijateljem. Le-ti zgrudijo se groze in strahu na tla ter pričakujejo, kaj da so bode sedaj zgodilo. Mrtvi pa obstoji in čaka pet, deset minut, cel četrt ure. Potem pa zarohni z votlim glasom nad njimi: „Molite!“ Oni so začeli takoj moliti. „Še jeden očenaš!“ Zmolili so tudi tega. „Se štiridesetkrat augeljsko češčenje!“ Ko so zadnjega zmolili, obrnil se je mrtvec ter izginil. Sedaj osrčij o se možje tor stopijo v sobo zraven pogledat, a kaj vidijo? Mrlič ležal je nag na tleh, njegova obleka, mnogo dragocenosti] in tudi živeža bilo je izginilo. Tatinska tolpa je vso to inscenirala, in med tem, ko so čuvaji molili, zbirala jo po hiii stvari, koje je vzela ter z njimi odšla. — (Poročila iz Bosne,) ki prihajajo zadnji čas, so dokaj ugodna. Begunci vračajo se trumoma iz Orne Gore ter pričenjajo zopet svoja opravila. Šolske zadeve se izvanredno boljšajo in uže se misli na to, da bi se v Mostaru ustanovil nov deželni gimnazij. — (Defravdacija na Laškem.) Da se ne nahajajo samo v Avstriji defravdantje, razvidno je iz sledečega poročila, ki prihaja iz Mor-tare: Velika osupnenost polastila se je vseh krogov tukajšnjega prebivalstva vsled pobega uprav-niškega svetnika denarnega zavoda „Banca d’Ales-sandria d’Cotta“, ki ni nič manj kot poldrugi milijon frankov izneveril ter jo potem pobrisal. Domače stvari. — (Nov davek.) C. kr. finančno minister-stvo je odločilo, da morajo s tekočim letom kot verski učitelji nastavljeni duhovniki in za neob-ligatne učne predmete nastavljeni učitelji, kateri nimajo sistemizovane plače, marveč dobivajo samo remuneracijo, tudi od teh dohodkov davek plačevati. — (Diner pri gosp. deželnem predsedniku.) Danes popoluduo^ilo je povabljenih k gospodu deželnemu predsedniku mnogo odličnih oseb k dinerju. Izmed teh imenujemo gg. generalmajorja G-rollerja pl. Mildensee, polkovnika Hey-rowskega, podpolkovnika Gerstnerja, majorja Salomona in Gramposicha, barona Egona Zoisa, preč. gg. kanonike dr. pl. Paukerja, dr. Klofutarja, Urbasa, Zamejica, eksprovincijala oo. frančiškanov preč. p. Evstahija, gvardijana f/Petra"Calista Me- 'li.ji^caTfmestnega župnika Eozmana, deželne sodnije predsednika Kapretza, vladnega svStnika viteza dr. StOckla in druge višje uradnike; deželne poslance gg. cesarskega svetnika Murnika, Svetca, dr. Papeža, potem ces. svetnika dr. Eisla, šolskega svetnika dr. Mrhala, uda deželnega šolskega sveta in šolskega vodjo Andreja Praprotnika in več. druzih i cosnodov J* i W ~ d n 1$a^^atero^fnpTTr^^eraj zvečer „Literarno-zabavni klub" svojemu na tuje odhajajočemu članu g. prof. Šukljeju, izvršila se je sijajno. Udeležilo se je odhodnice razen blizu vseh klubovih članov mnogo ljubljanskih in vnanjih prijateljev proslavljenca. Govorili so se navdušeni govori, poudarjajoči plodunosno delovanje odhajajočega deželnega poslanca, profesorja, člana dež. šolskega sveta, izbornega časnikarja itd. in čitali so se od prijateljev došli telegrami. Zabava bila je zelo živahna in vesela družba ostala je do pozne nočne ure vkupe. Natančnejše poročilo o tem prijetnem večeru priobčimo jutri. — (Karol Rudež tO Tužna v&st prihaja nam iz Hrastja: Umrl je danes ponoči na svoji graščini deželni poslanec Karol Rudež nagle smrti, Kranjska dežela, zlasti pa dolenjska stran, izgubi v pokojniku požrtvovalnega rodoljuba, katerega bodemo pač težko pogrešali. Pokoini Rudež bil je zelo unet za občno blagost, rad je podskaL siro-maSkepa kmeta tor bil sploh obče znan kot vzglo-den gospodar. Vzlasti pa si je zadobil zasluge za „Narodni dom“ v Rudolfovem, za katerega je de-narstveno mnogo žrtvoval, kakor tudi za ustanovitev podružnice „Rudečega križa“ ondu. Pri_ljudstvu užival jo mnogo zaupanja, kar najbolje spri-čuje to, da ga je večkrat volilo v deželni zbor, in zadnjič cel6. ne da hL-hil-kandidatom proglašen. Nj. c. in kr. veličanstvo presvitli cesar podelil mu jo v 1. 1883 v priznanje njegovih velikih zaslug viteški križ Fran Josipovega reda. Blag mu spomin! — (Za Bleiweisov spomenik) nabralo se je do zdaj 1802 gld. 39 kr. — (Ljubezniva brata.) Iz ljubljanske okolice se nam piše: Brata Jos. in Pran Mlakar iz Dobrunj živela sta uže delj časa v prepiru in sovraštvu. Dne 18. t. m. pride Jos. Mlakar okolu polu 10. ure pijan pod okno hiše njegovega brata. Ta je s svojo ženo in z dvema otrokoma uže spal. A oni hotel je na vsak način še nocoj svoj žolc nad bratom izliti, zato sune s tako silo v okno, da so takoj šipe po tleh zažvenketale in da se je tudi lonec mleka, ki je stalo na oknu, prevrnilo. Ob jodnem klical je, pridušajo so, svojega brata, naj pride ven, da ga hoče z revolverjem ustreliti. Ta, ki so je vslod žvenketanja šip z ženo in otroci prebudil in se tega nočnega obiska ne malo prestrašil, vstal je, napravil luč ter razsajalca pozval, da naj ga pusti pri miru ter naj se od njegove hiše stran spravi. A ta poziv ni pomagal nič, oni je temveč še dalje razsajal in zagotovljal, da ga bode ustrelil. Na to sname le-ta puško s stene ter jo s sekanim svincem nabije, potem pa bratu zunaj še jedenkrat zakliče, da naj se domov odpravi, ker bo drugače s puško nanj streljal. Vender tudi to je bilo brez vspeha in ker ga je le še vedno ven klical ter pretil mu z revolverjem, gre ta res ven in sproži puško proti svojemu bratu. Ta dobil je tri ali štiri koščeke svinca v glavo in se na to takoj domu podal. Ker svinec ni globoko šel, tudi rane niso nevarne. Cela stvar naznanila se je sodniji. — (Zmrznil.) Iz Planine se poroča: Dn6 19. t. m. okolo poludne našli so ob okrajni cesti, ki pelje iz Unca v Postojino, kakih 10 minut oddaljeno od prvega kraja pri tako zvanem „Debe-lem Kamnu", nekega Slovaka, ki je prenašal steklenice in take stvari, mrtvega v snegu. V jerbasu je imel še več blaga in v usnjati torbi dobili so 44 gld. 80 kr. denarja, razen nekaj drugih papirjev. Ker mrtvi zunajno ni nikjer poškodovan, sklepa se, da jo vsled zametov pot zgrešil, so vtrujen v sneg vlegel ter zmrznil. — (Vodstvo južno železnice) naznanja, da je vsled silne burje in zametov promet tovornih vlakov med Ljubljano, Trstom in Reko pretrgan, da se torej za zdaj ne sprejemajo tovori za to črto. Telegrami »Ljubljanskemu Listu/* London, 22. jauuvarija. Dnč 17. t. m. je general Stewart s 1200 možmi popolnem potolkel 10 000 ustašev, kateri so okupirali vodnjak pri Abukleji. Na bojišči je obležalo 1200 sovražnikov mrtvih in ranjenih. Angležev je bilo 18 častnikov in 150 mož mrtvih in ranjenih. Angleži so si osvojili vodnjak. Stevvartu zgrudil se je pod životom konj, zadet od so--vražne krogle. General Stevvart maršira naprej proti Metammeh. Rim, 21. januvarija. V občini Frassinere pri Suzi so plazovi zasuli 15 hiš, 11 oseb je pri tem našlo smrt. V provinciji Cuneo je bilo tudi več oseb usmrtenih in več ranjenih. Med Mojolo in Demonte so bili trije delavci zasuti. V Frassinu so okolo 30 trupel iz snega izkopali. Okolo 40 oseb je še podsutih in malo je upanja, da se rešijo. London, 21. januvarija. „Times“ poročajo, da je včerajšnji kabinetski sv6t odbil francoske protipredloge. Kahi r a, 21. januvarija. (Reuterjevo poročilo.) Pri Metammeh se je vršila bitka; 800 ustašev je bilo ubitih; izmed Angležev nobeden pal. ______________________ Telegrafično borzno poročilo z dni 22. januvarija. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih............... 83 05 » > > > srebru........................83-85 Zlata renta.....................................106 '40 5°/o avstr, renta ..............................98 • 30 Delnice n&rodne bank«.......................... 863' — Kreditne delnice................................301 • 20 London 10 lir sterling.......................123‘65 20 frankovec..................................... 9‘775 Cekini c. kr................................. 5'78 100 drž. mark.................................. 60 • 35 Tiijoi. Dn6 20. januvarija. Pri Maliči: Kallina in Gossler, trgovca, z Dunaja. — Brauchbar, trgovec, iz Prage. — Behofschitz, polo-valec, iz Linča. Pri Slonu: Farber in Blitz, trgovca, z Dunaja. — Dekleva, zasebnik, iz Postojine. — Hudovernig, zasebnica, iz Bleda. — Globočnik, fužinar, iz Železnikov. — Skaria, zasebnik, iz Kranja. Umrli so: Dn 6 21. januvarija. Ana Regali, hči hiš. posestnika, 8 dni, Sv. Petra cesta št. 21, slabost. Dnš 21. januvarija. Anton Tippel, krojaški mojster, 65 L, Stari trg št. 26, jetika. V civilni bčlnici: Dn6 19. j anuvarij a. N. N., neznan mož, blizu 50 L, z Vrhnike umirajoč prenešen, jetika. Tržne cene. V Ljubljani, 21. januvarija. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 31 kr. domače 6 gld. 50 kr.; rež 5 gld. 4 kr.; ječmen 4 gld. 55 kr.; oves 2 gld. 92 kr.; ajda 4 gld. 55 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., Špeh po 54 kr., prekajen pa 74 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce3nmayr & Fod. Bamberg v Ljubljani.