195 Št. — 4. leto. Poštnina pavSalirana. Današnja Številka velja 2— K V Ljubljani, petek 19. avgusta 1921
Naročnina za kraljevino SHS
Jtaečno 40 K. Letno 480 K.
Inozemstvo: fteMčno 50 K. Letno 800 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
JUG0SLAV
fro.
'»o
Uredništvo:
Wolfova ulica 1/1. Telefon 360
Uprava:
Marijin trg 8._____ Telefon	44.
'nisi se ne vračajo. Mili#	-stožiti znamko
loer:
Ljub'k
'V.
mptvašhem odru.
Udeležba in priprave za pogreb.
POGREBA SE UDELEŽI VELIKO ODPOSLANSTVO S ČEŠKO-SLOVAŠKE, ODDELEK FRANCOSKE VOJSKE, ODPOSLANSTVO GRŠKE IN BULGARIJE.
Beograd, 18. avgusta. Listi poro-tajo, da se danes pričakuje prihod princezinje Jelene s sinom ter princev Pavla in Arzena. Dvorna pisarna dobiva od vseh strani sožaijne izjave. 'Priprave za pogreb se vršijo v veliki meri. Računa se, da bo okoli odra položenih okoli 1500 vencev.
Beograd, 18. avg. (Izv.) Na današnji leji min. sveta je bilo prečitano porodilo, da bodo prisostvovali pogrebu kralja v imenu predsednika Masaryka drž. kancelar dr. Samal, nadalje mini-iter za narodno brambo general Husak, zastopnik parlamenta in senata, jugoslovanskega polka, Sokola in časopisja. |Vsi ti pridejo v nedeljo s posebnim vlaJ kom v Beograd. Nato je bilo prečitano
poročilo iz Aten. Grška vlada je takoj obvestila o kraljevi smrti kralja Konstantina, ki se nahaja na fronti ter odredila tridnevno žalovanje po vsej Grški. Zunanji minister je posetil našega poslanika v Atenah ter mu izrekel sožalje grškega naroda nad bridko izgubo.
Beograd, 18. avg. (Izv.) Pogreba našega kralja se udeleži tudi oddelek francoske vojske, da počasti bivšega dobrovoljca-poročnika, ki se je 1. 1871 boril v francoski vojski proti Nemcem.
Beograd, 18. avg. (Izv.) Tukaj se govori, da bo min. predsednik Stambo-lijski prisostvoval pogrebu kot zastopnik bolgarskega kralja. Stambolljski se vrne prihodnje dni iz Švice.
izredna sela narodne skupščine.
ZAPRISEGA KRALJA’ ALEKSANDRA V PARIZU. PROGLAS NA NAROD.
Beograd, 18. avgusta. Za soboto «0. t. m. je sklicana izredna seja narodne skupščine. Tajništvo narodne •ktipščlne je brzojavno pozvalo vse poslance, naj pridejo v Beograd. Za Jutri se pričakuje prihod predsednika narodne skupščine dr. Ribarja.
I Beograd, 18. avgusta. Na sobotni 8eji narodne skupščine se bo izvolila ideputacija parlamenta in Tade, ki bdtodpotovala v Pariz. Ta delegacija jbo kot zastopnica državne oblasti
zaprisegla novega kralja na ustavo.
Beograd, 18. avgusta. Ker kralj Aleksander radi svoje bolezni ne more priti pravočasno v Beograd,
bo po vsej priliki odšlo odposlanstvo narodne skupščine v Pariz, ter bo pred njo prisegel kralj, kakor je določeno v ustavi.
Beograd, 18. avg. (Izv.) Takoj ko bo kralj. Aleksander prisegel na ustavo, %»,i^aLpreelas na narod.
Kralj Aleksander bo izdal amnestijo.
Beograd, 18. avg. (Izv.) Prilikom prevzetja prestola po kralju Aleksandru 'se pričakuje velika amnestija za politične zločince in za druge, ki so bili Obsojeni po vojnih sodiščih. Obenem se
bodo znižale kazni onim obsojencem, ki so se dosedaj dobro zadržali. V vojnem in pravosodnem ministrstvu ter v raznih kaznilnicah se vrše predpriprave za to amnestijo.
Češka o kralju Alesandru.
Praga, 18. avg. (Izv.) Listi objavljajo dolge simpatične članke o našem novem kralju Aleksandru. Uradna »Ce-škoslovenska republika« piše: Novi kralj uživa vsled svoje ljubezni do naroda In do vojske simpatije cele kraljevine. Z Aleksandrom se pričenja nova
srečna epoha zgodovine velike Jugoslavije. Češkoslovaška republika, ki je z Jugoslavijo zvezana po slovanskem bratstvu, ima v novem kralju velikega prijatelja, ki je predsedniku Masaryku ponovno izrazil svoje prisrčne simpatije do češkoslovaške države.
Ministrski svet sklenil Baranje.
ti6©v
PROTESTNA NOTA BARANJSKE DEPUTACIJE VELESILAM. IZPRAZNITEV
ZAPADNE MADŽARSKE.
Žalna izjava mesta Zagreb.
t Zagreb, 18. avg. Povodom smrti Nj. Vel. kralja Petra L, je odposlal načelnik mesta Zagreba dvorni pisarni brzojavko, ki'se glasi:	Svobodno	in
.kraljevo glavno mesto Zagreb se polno iskrene tuge klanja pred odrom slavnega kralja, pred odrom 'velikega človeka, pred odrom Vašega vzvišenega ■ očeta. Večna slava Njemu, ki je s tolikim razumevanjem in ljubeznijo ob->'Jel enako ves svoj narod ter njegovi "sreči in veličini žrtvoval svoje muče-niško življenje. Večna slava Njegovemu zgledu v zgodovini naroda, ker to se vrline in odličnosti kralja zlile « r diven sklad z odličnostmi velikega Sloveka. Večna slava kralju, človeku, ‘Vzoru iskrene ljubezni napram vsem
slojem poverjenega mu naroda. Slava Onemu, ki je razumel, cenil in ljubil slavno preteklost svojega naroda brez razlike imen in plemen. Slava Onemu, ki je s temi velikimi vrlinami in odličnostmi postal veliki nosilec ideje edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vzklikajoč — Slava Njemu, velikemu kralju in človeku, — prosimo Vsemogočnega, naj v Vašem Veličanstvu ohrani velike vrline in velike odličnosti Vašega velikega očeta, veliko ljubezen in polno razumevanja za zvesti Vam narod. Prosimo Vsemogočnega, naj uteši Vaše Veličanstvo v boli, ki jo deli z Vami zvesto mesto Zagreb. — Načelnik arhitekt Vekoslav Heinzei,
ŽALNA SEJA JUGOSLOV. AKADEMIJE ZNANOSTI,
Zagreb, 18. avgusta. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti je za jutri dopoldne v veliki dvorani akademije sklicala slavnostno žalno sejo, , na kateri bo imel svečani ■ spominski govor namestnik pokrajinskega namestnika dr. Tomislav Marsič.
“■ SOŽALJE AVSTRIJSKEGA ZVEZ-NEGA PREDSEDNIKA.
Dunaj, 18. avgusta. Kakor do-rznava »Politische Korrespondenz«, je zvezni predsednik dr. Hainiscn poslal kralju Aleksandru ;brzojavko, v kateri mu izražat.svoje globoko sožalje oovodom smrti kralja Petra.
T ŽALOVANJE V SARAJEVU. ^
Sarajevo, 17. avg. Povodom smrti Nj. Vel. kralja Petra I. so razobešene na vseh državnih in zasebnih poslopjih črne zastave. Pokrajinski namestnik dr. Gjurgjevič je poslal ministrskemu predsedniku sožalno brzojavko ter izdal na narod v Bosni in- Hercegovini proglas, v katerem sporoča veliko izgubo. Vladni komisar mestne občine je izdal danes zjutraj poseben proglas o siprti Nj. Vel. kralja Petra I. Danes ob 15. je položila tukajšnja vojaška posadka prisego zvestobe kralju Aleksandru. Jutri dopoldne bo sprejemal pokrajinski namestnik sožalne izjave deputacij, korporacij itd.
Razpored pogreba
Beograd. 18. avgusta. Davi so bila končana dela za dekoriranje saborne cerkve. Ob osmih je bil dovoljen občinstvu pristop. Sredi cerkve stoji sarkofag, v katerem leži kralj v vojvodski obleki z neštevilnimi odlikovanji. Na prsih pokojnega kralja je pripet prvi izvod naše albanske spominske kolajne, katero bodo dobili vsi oni, ki so kot vojaški obvezanci šli skozi Albanijo.
Beograd, 18. avg. Državni odbor za pogreb je izdal razpored za pogreb Nj. Vel. kralja Petra I., ki se bo vršil dne 22. avgusta 1921:
Po opravljeni liturgiji svečano opelo ob 7.30 zjutraj v saborni cerkvi. Opela se udeležijo vsi metropoliti in episkopi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, a načeluje mu Nj. Svetost srbski patriarh ob asistenci svečeni-štva. Spominski obred prirede višji duhovniki ostaiih krščanskih veroizpovedi v cerkvi, a pri iznosu posmrtnih ostankoy pred cerkvijo višji duhovniki nekrščanskih veroizpovedi po obredih svoje vere.
Svečanemu opelu prisostvujejo med drugimi:
Posebne misije tujih dvorov in držav; kraljevska vlada in prerlsedni-štvo narodne skupščine, diplomatski zbor, narodni poslanci, pokrajinski namestniki, rektorji vseučilišč in tehnik ter kancelar patriarhije, bivši predsedniki vlade, bivši ntMstri, bani in predsedniki bivših- p#k**jnskih vlad, naši zastopniki pri tujih državah, sedanji in bivši predsedniki kasacijskega dvora, glavne kontrole, apelacijskega sodišča in tem stopnjam odgovarja-jbče ; Osebnosti iz kraljevine, dvorni častniki, častni adjutanti, generaliteta in admiraliteta, predsedništvo beograjske. občine in voditelji odposlanstev pokrajinskih mest, okrožij in županij Po izvršenem opelu preneso kraljevo telo iz cerkve člani kraljevske vlade in predsednik narodne skupščine.
Sprevod krene od saborne cerkve na železniško postajo ob 9. Špalir tvorijo čete beograjske posadke ter dijaki srednjih in ljudskih šol.
Pri prihodu na železniško j>ostajo dvigne krsto generaliteta in adinirali-teta, jo nese skozi dvorno čakalnico in položi v voz. Preden se v lak odpelje, se opravi kratek obred.
Odhod trupla Nj. Vel. kralja in spremljevalcev je ob 10.30. Monitorji na Savi oddajo tri pozdrave po 2T topovskih strelov in sicer med opelom v cerkvi, med sprevodom in odhodom vlaka iz Beograda. Aeroplani spremljajo sprevod od Beograda do Mlade-novca in Oplenca.-
Pri vseh odmorih na potu kakor tudi na potu od Beograda do Topole izkazuje narod z duhovništvom iz mest in okolic zadnjo čast sprevodu kraljevega trupla.
Vlak dospe v Mladenovac okrog 13. Truplo prenesejo iz vlaka dvorni častniki. Na postaji se obdrži kratek obred. Med tem obredom bodo določene čete izkazale čast. Takoj po obredu krene spreyod iz Mladcnovca v avtomobilih preko Arangjelovca v Topolo pri Oplencu, kjer ga pričakuje svečeništvo z narodom. Truplo Nj. Vel. kralja prenese v cerkev narod. — V tem času izkaže vojska čast.
Po kratkem obredu se truplo umrlega kralja položi v grobnico ob 17.30.
V trenutku, ko se bo truplo polagalo v grobnico, to je ob I-7-30* *e razen častnega streljanja določenih čet na Oplencu oddalo po 21 topovskih strelov v Beogradu. Zagrebu, Ljubljani, Sarajevem, Splitu, Skoplju, Cetinju iri Novem Sadu, kakor tudi na vseh vojnih ladjah naše vojne mornarice na Jadranskem morju, Donavi in Savi. Obenem se bo v cerkvah vseh veroizpovedi V kraljevini opravljala božja služba za pokoj duše blagopo-kojnega kralja, v krščanskih cerkvah 1 pa bodo zvonili zvonovi
Beograd, 18. avg. (Izv.) Danes je bila zelo važna seja ministrskega sveta, na kateri se je sklenilo, da se izvrši izpraznitev Baranje prihodnje dni, ker hoče naša država lojalno in točno izvršiti trianonsko pogodbo.
Beograd, 18. avgusta. (Izv.) De-putacija baratijoke republike je no-slala zavezniškim vladam, vrhovnemu svetu ir. vladam male antante nci , lfjci' naj energične je orc.tc-sti,"-proti izpraznitvi Baranje po jugo-slov. četah ter izjavlja, da baranjsko rrcllvalstvo pod nobenim pogojen noče priti pod teror Hortyjevih tolp. Prosi vrhovni svet, naj prizna dne 14. avgusta t. 1. proglašeno neodvisno demokratko baranjsko belsko republiko, ker bi sicer bilo prebivalstvo primorano, vzeti svojo usoJo v svoje roke. Opozarja r.a to, da .3 nroglasitcv republike ne le v. polirič-'cv,,. in gospodarskem interesu prebivalstva Baje in Baranje, ampak tudi v 'iteresu miru Srednje Evrone.
Kapošvar, 18. avg. (Izv.) Poveljnik madžarskih. čet, ki bodo vkorakale v » dosedaj zasedeno ozemlje, feldmaršal- 1
Iajtnant Loos, je imel pregled orožni-štva, ki bi zasedlo Baranjo. V svojem nagovoru je poudarjal veliko nalogo orožništva. Dokler bo obstojalo orož-ništvo, je dejal Loos, rie bo prišlo do rdečega gospodstva in bo ostal dosedanji zakonski red.
Zagreb, 18. avgusta. Iinlcntna komisija je z angleškim polkovnikom na čelu kategorično zahtevala od našega polkovnika Ojorgieviča, da do 20. t. m. izprazni Baranjo.
Budimpešta, 18. avg. Uradni list objavlja vladno naredbo o pravomočnosti madžarskih zakonov v ozemljih, ki se imajo izprazniti in priklopiti Madžarski. Nadaljnja naredba notranjega ministra pooblašča za osvobojene pokrajine imenovanega vladnega komisarja, da more uporabljati orožništvo in državno policijo tudi izven svojega navadnega delokroga.
Dunaj, 18. avgusta (l/.v.) Jutri prične izpraznitev Zapadne Ogrske po Madjarski in predaja antantni komisiji, ki izroči nato to ozemlje avstrijskim oblastem.
Rekonstrukcija češko-slovaške vlade.
POGOJI ČEŠKIH NARODNIH SOCIJALISTOV ZA VSTOP V VLADO.
Praga, 18. avg. (Izv.) Narodni soci-jalisti so določili nastopne pogoje, pod katerimi bi stopili v vlado: t.) Starostno zavarovanje delavcev, malih obrtnikov in malih poljedelcev, 2.) zagotovitev Živil za ubožne sloje, 3.) stabilizacija gospodarskih razmer s trgovskimi pogodbami, s podržavljenjem rudnikov, z demokratizacijo produkcijskega reda in z energično izvršitvijo
agrarne reforme, 4. ločitev cerkve od države in 5. energična državna politika, ki bo zatrla vsako protidržavno propagando.
Praga, 18. avg. (Izv.) Narodna socialistična stranka bo imela v prihodnjem ministrstvu poleg dr. Bcneša tudi Stribinyja in Frankeja. Slovaki bodo v tej vladi močno zastopani, najbrže bodo imeli štiri ministre.
SPORNA VPRAŠANJA, JJfetUUGO-SLAVIJO IN^LBANMa,,
Pariz, 18. avg. Albanija je zaprosila pri zvezi narodov za posredovanje v spornih vprašanjih med Albanijo in Jugoslavijo. Ta vprašanja bodo prišla na vrsto pri septemberskem zborovanju zveze narodov. Zastopniki občil strank bodo imeli tedaj priliko, zastopati stališče svojih vlad.
‘ MEDNARODNA PODONAVSKA KOMISIJA.
Praga, '18. avg. (Izv.) V Bratislavi zboruje mednarodna podonavska komisija, ki ji predseduje Roset,ti. ,
SOKOLSKI KONGRES V LIBERCIH.
Praga, 18. avg. (Izv.) Sokolski kongres in kongres čeških manjših, ki sta se te dni vršila v Libercih, sta potekla popolnoma mirno in brez vsakih incidentov.
KOROLENKO V PRAGI.
Praga, 18. avg. (Izv.) Ruski pisatelj Korolenko je dospel v Prago.
prx::rje med poljaki *n
NEMCI V GORNJI ŠLEZIJI.
London, 18. avgusta. (Izv.) Poročevalec lista »Daily Express« v Opoljah javlja, da se je med Nemčijo in Poljsko v Gornji Slezjii sklenilo premirje. Obe stranki bosta jutri oddali medzavezniški komisiji enako množino orožja.
Katovvice, 18. avg. (Izv.) Nemške stranke in strokovne organizacije so na podlagi na skupni seji s poljskimi in nemškimi zastopniki sklenjenih dogovorov sklenile, izdati proglas proti nasilni rešitvi gornje-šlezijskega vpra-§anja.
V JUŽNI IRSKI SE PROGLASI VOJNO STANJE.
Nauen, . 18. avgusta. V Irskem parlamentu je izjavil De Valera, da so pogajanja z angleško vlado nemogoča, ker so njeni > predlogi kri • vični in nesprejemljivi, ker ne priznavajo Irske. Angleški listi pišejo, da se bo v južni Irski proglasilo vojno stanje in da se bodo obnovile sovražnosti. Angleški vojni minister potrdil novinarjem, da se mobilizirajo vse za Irsko določene čete.
PREKINJENA’ POGAJANJA MED AMERIKO IN RUSIJO.
Riga, 18. avg. (Izv.) Pogajanja med Ameriko in sovjetsko Rusijo so se iz neznanih Vzrokov nenadoma prekinila. -Govori se, da je Amerika stavila Rusiji neve zahteve, ki jih Rusija noče objaviti,
NAMERAVAN ATENTAT PRIH LJENINU IN TROCKEM!
Dublin, 18. avg. (Izv.) »Exchange Telegraph« Javlja, da so v Markovu prišli na sled komplotu proti življenju Ljenina, Trockega in drugih boljše viških voditeljev. Zarotniki so baje dobili na svojo stran Ljeninovega kuharia, ki je dobil nalog, pripraviti za slavnosten obed zastrupljeno led. V zadnjem tre-notku so odkrili zaroto. Kuhar, pri katerem so našli arzenik, le bil aretiran,
RUSKO BRODOVJE.
Moskva, 18. avg. (Izv.) Cičerin je poslal vsem vladam noto, kjer izjavlja, da smatra ruska vlada ruske ladje bivšega ruskega prostovoljnega bro-dovja in severne paroplovne družbe, ki se nahajajo v inozemstvu, kot last ruskega naroda in da ne pripoznava nobenih transakcij s temi ladjami.
PREPOVED ALKOHOLA V RUSIJI SE UKINE.
Riga, 18. avg. (Izv.) Vladni dekret objavlja naredbo, s katero se ukine prepoved alkohola na Ruskem. V drugem dekretu se dovoljuje posestnikom hiš in drugih posestev, da smejo kupiti nazaj svoja posestva, ki so bila svojčas razlaščena.
Borzna poročila.
Zagreb, 10. avgusta. Devize. Berlin 210—210.50, Italija (izplačilo) 750—755, Italija (ček) 745-750, London 645-648, Newyork (ček) 176—1*6.75, Pariz 1355, Praga 205—210.50, Švi-n 0- ~T5, D> naj 16.95—17.55, Budimpešta 45 25 do 47. Valute: Ameriški dolarji 174—175, carski rublji 24 -0. 20 kron v zlatu 595 do 600, napoleondori 595—600, nemške marke 210—0, italijanske lire 745—0.
Praga: -:m*!. marke 98.75, šv«c. iT i 141A50, ital. lire 358, franc, franki £JY.50i angl. fur'i 305, dolarji 83.30, /«£ccSv. dinarji 189.25, rom. leji 102.75, fcolš-Tevl 67.50, avstrij. krone 7.77 in 1 L 'oljske marke 2.80.
Dunaj: dolarji 103801042, nemške 1236—1242, angl. funti 2790 do 3810, franc, franki 8005—8045, iltal. lire 4440—4460, jugoslov. dinarji tlsolakt 7351—--71, stotaki 2341-2361, poljske marke 43—45, rom: leji 1277.50—1287.50, švic. fratri 17.575—17.625, češkosbv. krone 1245—1231, madž. krone 273 do T76, bolg. lovi 860—870.,
Curih: Berlin 6.95, Newyork 594, London 21.63, Pariz 45.75, Milan 25 45, Praga 7. Budimpešta 1.55, Zagreb 3.30, Bukarešta 7.25, Varšava 0.25, Dunaj o'	"'-etri.'.. r.~. krone Q£6>
■sati
Peluh.
Trianonska pogodba, ki določa meje Ogrski, se te dni izvršuje. Ogrska mora dobršen del svojih zahodnih pokrajin izprazniti ter prepustiti Nemški Avstriji, a Jugoslavija mora vrniti Ogrski Pečuh. Mesto je središče nekdanjega ingrskega komitata Baranva 'er je križišče državne železnice Bu-dapešta-Pečuh (nemško Fiinfkirchen, rnadjarsko Peč), Bare-1'cčuh in Mo-hač-Pečuh. Mesto šteje nad 35.000 prebivalcev in je sedež rim. kat, škofa s krasno baziliko v romanskem slogu iz n. stoletja. Ima veliko tovaren, med njimi tovarno za šampanjec in majolike tor zelo živahno trgovino. — Okolica 'jc krasna ter kultivira zlasti vino in tobak. Tudi šolstvo je zelo razvito. Mesto je bogato na rimskih in turških starinah. V bližini Pečuha lomijo marmor in se nahajajo bogati premogovniki, kojih največji obsega površino 1761 hektarjev.
Kakor je razvideti iz teh podatkov, gre za izročitev bogate in v vsakeni oziru urejene pokrajine. Zadnja časopisna poročila naznanjajo, da s? prebivalstvo upira zopetni ogrski okupaciji in da je celo ustanovilo lastno republiko. .Vzroki tega gibanja nikakor niso igolj nacijonalnega, ampak veliko bolj političnega značaja. V kraju samem so močne delavske organizacije, Osobito rudarjev, ki nikakor nočejo pod policijski	Hortliyjcv	sistem	na
.Ogrskem, kar	je	zopet lep	dokaz,	da
ni vseeno, kako se vlada v tej ali oni 'državi. Nnš ministrski predsednik Pa-šič je sprejel	v	avdijenci	odposlance
mesta Pečuha	in	okolice,	ki so	mu
predložili svoje zahteve. Da se rutinirani in premišljeni diplomat razgo-farja s temi zastopniki, je dokaz, da upa naša vlada tu še nekaj doseči. — iTudi naša vojaška in civilna oblastva jr Pečuhu ne kažejo posebne naglice, &a bi pokrajino izpraznile kljub intervenciji angleškega polkovnika Glos-•eta. Dobro je, če smo se v tem oziru nekaj naučili od Poljakov v Gornji Sleziji, kar bi bili ze lahko svoječasno porabili v Celovcu.
Grško-turški boli.
Zadnje vesti o grško-turški vojni postajajo jako pomanjkljive in iz njih je težko razbrati pravi položaj. Zdi se pa, da se je grška ofenziva v svoji drugi etapi tako v smeri proti Angori kakor, tudi v smeri proti Koniji za-tasno zopet ustavila, ^e so bili za to merodajni operativni oziri, ali če so »oodločali vzroki diplomatičnega zna-iaja ali splošna situacija, posebno položaj skrajnega levega krila grške armade, m- danes še ne da reči. Ogroži-tev levega grškega krila, če je v resnici obstojala v tej smeri, kot so to poročale vesti turškega izvora, gotovt> ni bila nikaka malenkost in grško armadno poveljstvo je imelo pač vzroka 'dovolj, spraviti jo s sveta, prodno bi Se itak občutljivo zvezo med posameznimi svojimi armadnimi oddelki ■/. nadaljnjim pohodom proti Angori in Koniji še bqlj oslabilo. Sedaj jc baje od Turkov zasedeni Gemlik, ki jc najbolj ogrožal grško etapno črto Muda-mia-Brusa, zopet padel v grške roke, iToda grška poročila, ki poročajo o novih kemalističnih napadih na skrajnem levem krilti grške fronte, dokazujejo, 'd* bo potrebno močne brambe za ivezo fronte z zaledjem, če naj se fronta ne izpostavi nevarnosti, da ostane lepega dne odrezana od dovoza živil in municije. Ce verujemo turškim vestem, so zgradili Turki na obeh' straneh' proti Angori vodeče želez-
nice močno utrjene postojanke, ki jifi bo komaj mogoče zavzeti brez zadostnega topništva. Isto velja tudi za pohod proti Koniji. Če se je torej od grške strani ustavilo prodiranje, dokler ni zbrano dovolj topništva, H če* mur spada tudi zadostna municija, je to po izkušnjah' iz svetovne vojne brez nadaljnjega razumljivo.
Neka turška vest javlja; da je prišlo pri grškem poskusu prodreti vzhodno Eskišehirja preko ene omenjenih Utrdb, do večje bitke, pri kateri so doživeli Grki občuten poraz in so se morali z velikimi izgubami umakniti. Na drugi strani pa se javlja, da so .Turki preložili sedež svoje vlade iz Angore v Sivas, to je za celih 360 km proti vzhodu. Ta preložitev ravno nj nikak dokaz turškega zaupanja v moč svojih obrambnih utrdb. Grki ccnijo moč turške armade na črti Eskišehir-Angora na 14. infanterijskih in a ka-valerijski diviziji, pri čemur pa računajo, da oborožitev in oprema teh’ čet ne odgovarja normalnim zahtevam. S kako močjo pa razpolagajo Turki za odpor proti grškemu pohodu napram Koniji, pa dosedaj še ni bilo mogoče dognati.
Medtem, ko se v bližnjem orijentu preliva človeška kri, pa zborujejo velesile v Parizu, ne da bi mogle priti do pozitivnega zaključka.	*
list« Ar. Kukovec id ni.
(Dopis iz Trbovelj.) ■>.
Ko je prišel minister Kukovec v Trbovlje, se je najprej zglasil — to se razume — pri ravnateljstvu premogo-kopne družbe. Za tem je bil tako milostljiv, da je sprejemal deputacije. Nasproti deputacijl invalidov, ki se Je pritoževala nad neznosnim stanjem v gmotnem pogledu, se je minister odrezal: »Saj dobro ižgledate«. Človeka se Je zdelo, da stoji pred avstrijskim vojaškim zdravnikom. V bodoče bo treba zbrati čimbolj mršave člane deputacije, da gospod minister ne bo imel povoda se izgovarjati. Zanimiva so bila izvajanja zastopnika NSS iz Hrastnika, ki je ministru povedal, da je bil poprej organiziran v JDS, da je za JDS tudi volil, da pa je končno bil primoran prestopiti v NSS, ker ni soglašal z delovanjem demokratov v Beogradu. Isti zastopnik je Izrazil tudi svoje začudenje nad govorom ministra Kukovca, ki ie priporočal Internacionalne socijalne demokrate, ki.-so nam kot zagovorniki nem-škutarije v narodnem oziru veliko Škodovali. Značilno Je, da se minister Kukovec na te očitke ni niti zagovarjal; odgovoril Je samo: »res je tako«, kar je najboljši dokaz, da se zaveda, da ne vrši koristnega narodnega dela, ako podpira internacijonalno socijalno demokracijo. Posebno pri nas v Trbovljah, kjer so bili slovenski delavci desetletja pod vplivom dunajske laži-internacijo-nale, ki je ubijala v našem delavstvu narodni čut, je obsodbe vredno, ako se minister tako daleč izpozabi, da zagovarja internacijonalo in napada organizacijo z narodno-socijalističnim programom. Posebno pa je bil minister Kukovec ozlovoljen nad uradniki narodnimi socijalisti in je dokazoval, da spada uradnik edinole v JDS, ker je gospod.
V	tem je padel medklic: »da bodo kar naprej stradali« (namreč uradniki), kar Je bilo Kukovcu jako neprijetno. Iz celega Kukovčevega govora je bilo razvidno, da zasleduje samo eri cilj, namreč ta, da bi na eni strani dokazal komunistom, ki Jih je bilo na shodu samo sedem, ki so prišli' iz radovednosti, da je njihovo mesto v socijalni demokra-
cij!, na drugi strani pa, da bi prepričal uradnike, da spadajo kot gospodje edino v JDS. Iz celega ministrovega nastopa Je bilo razvidno, da Je prišel v Trbovlje ne zato, da pomaga bednemu delavstvu, marveč z namenom, da rehabilitira demokratsko stranko, ki Je prišla v Trbovljah docela ob ugled In da poleg tega pomaga svojim zaveznikom, soci-
jalnlm demokratom, ki ga veže do njih prijateljstvo Še iz tistega časa, ko so skupno v vladi »reševali« valuto, kon-zume in izvoz ter podili iz služb narodne železničarje. Splošna sodba med delavstvom, ki je komentiralo ministrov nastop, je bila: Stranka, za katero agitira zastopnik kapitalistov minister Kukovec, ne more biti dobra za delavstvo.
Politične vesti.
Poljski dementi. Od poljskega konzulata v Zagrebu smo prejeli sledeči dementi:	Spoštovani	gospod
urednik! V včerajšnji št. (181) Vašega cenjenega lista ste prinesli vest, da »za slučaj padca sovjetstva v Rusiji pripravljajo Poljaki skupno z Ruruunijo in s Petljurovci nov pohod proti Kijevu.« Smatram kot svojo dolžnost, da Vas zaprosim, da potom Vašega cenjenega lista naznanite slovenski javnosti, da je omenjena vest popolnoma neresnična. Poljska zveza z Romunijo je čisto defenzivnega značaja in poljska politika nima sploh nikakih agresivnih ciljev. Ureditev meja z Nemčijo in Litvansko, zatem kolikor mogoče največji rzvoj ekonomskega in kulturnega dela, to so edini cilji poljskih državnikov in poljskega naroda.
Irsko-angleška pogajanja se bodo nadaljevala. Odgovor de Valere na predlog ang. vlade je došel, kakor javljajo vesti iz Londona, popolnoma nepričakovano hitro. Vest, da je De« Valera odgovoril, je vzbudila v spodnji zbornici velikansko senzacijo. Kakor doznava Reuterjev urad iz dobro informirane strani, je sedaj zelo mogoče, da se bodo pogajanja med Anglijo in Irsko nadaljevala.
Socijalizacija na Češkem. Narodni skupščini so bili te^ dni predloženi trije predlogi za socializacijo premogovnikov. Enega so predložili češki narodni sočij., drugega nemški, in tretjega češki socijalni demokrati. Vsi trije načrti se strinjajo v tem, da zahtevajo popolno socijalizacijo in eks-propriacijo rudnikov. Narodni socijalisti zahtevajo, naj se socijalizirajo
rudokopi kot državna lastnina, ostala dva predloga pa zahtevata, da se osnujejo posebni socijalni zavodi, ki bodo imeli v rokah upravo in poslovanje in bodo lastniki rudnika. Vlada se o teh predlogih še ni izjavila.
Program prihodnjega zasedanja mednarodne zveze. (Izv.) »Narodni listi« poročajo na podlagi inEormacij pri čeških merodajnih krogih, da je bil sprejet za prihodnje zasedanje komiteja mednarodne zveze v Pragi sledeči program v varstvo narod, manjšin, zlasti Nemcev v Češkoslovaški in v Jugoslaviji, — porazdelitev surovin,
—	financijelno dviženje Srednje Ev-rope, zlasti finančna akcija v prid Nem. Avstrije.
Napovedana razkritja o delu hrvat-skih emigrantov. Bivši tuzlanski advokat Ambrozij Dražič, ki je bil emigrant in član hrvatske legije in kateremu je bil dovoljen povratek v domovino, se je nastanil v Beogradu. Izjavil je, da je razočaran nad delom hrvatskih pmigrantov, ki so stalno delovali v korist naših največjih sovražnikov v inozemstvu. Dražid bo kmalu spravil v javnost vse posameznosti o delu teh' emigrantov.
Poljska pomoč v Rusiji. Dne 5. t. m. so se vršila v Varšavi zborovanja, na katerem se je osnoval odbot za pomoč stradajočemu prebivalstvu v Rusiji. Na seji je sodeloval tudi zastopnik ministrstva za zunanje stvari, škof Przedziecki je izdal na poljsko prebivalstvo proglas radi čim hitrejše pomoči stradajočemu prebivalstvu Rusije.
Gospodarstvo.
0 Uniji ii late vite
IV
Naglasalo se je na koriferenciji tudi, da država neprestano kupuje devize za odplačilo svojih dolgovanj v inozemstvu in za naročbe, ki se v zadnjem času vrše v velikih količinah. Neki govorniki so bili mišljenja, da bi se morala za nakupovanje v inozemstvu omejevati samo na one potrebščine, ki se jih ne more dobiti doma. Na te opombe je fin. minister izjavil, da si je država vsled raznih prejšnjih na-ročb, ki so se vršile brez vsakega sistema in ki so stale ogromne zneske, naprtila velike dolgove. V tej izjavi je pogrešati odgovor fin. ministra na očitek, da se samo v zadnjem Času vrše take naročbe v velikih količinah. Dejstvo je, da se takozvane komisije, ki se imenujejo.za nakupovanje blaga za državne potrebe, mnogokrat podajajo v inozemstvo za nabavo blaga, ki bi ga lahko dobile doma ako ne po nižjih, pa vsaj po,ne mnogo višjih cenan, ter so imeli v tem oziru naši gospodarski listi ponovno priliko se pritoževati. A tudi srbski trgovski krogi se premalo ozirajo na našo domačo indu-
strijo ter kupujejo v inozemstvu blago, ki bi ga lahko dobili doma, češ, da jim bolj konvenira. Mogoče, da to bolj konvenira njih' 'žepu, a n« ko n venira to občemu interesu in tudi ne konsumentu, kajti eventuelni večji dobiček gre vendar le v žep trgovcev Na opazke nekaterih’ govornikov, da uplivajo stalna izposojila države pri »Narodni banki« v veliki meri na našo valuto, je odgovoril fin. minister, da se s tem stališčem ne strinja, ter je izjavil, da količina naših novčanic v prometu ni tako velika kakor pri drugih državah, ki imajo boljšo valuto, ter da to ni tako veliko zlo. Mi pa moramo odločno izjaviti, da se s takim stališčem g. fin. ministra nikakor ne moremo strinjati. Zahteva vseh finančnih strokovnjakov je, da je prvi in glavni korak za ozdravljenje valute države, da se ustavi vsako nadalr.ie natiskavanje bankovcev v kritje državnih potreb, ter da se natiskuje le toliko novih bankovcev, kolikor to zahteva produkcija novih vrednosti, t. j. da mora biti izdajanje novih bankovcev vedno pokrito z dobrimi blagovnimi menjicami. Država pa mora skrbeti, 'da postopno odplačuje svoje dolgove pri »Nar. banki«; posebno ako so ti dolgovi bili storjeni za pokritje primanjkljajev državnega budžeta in
ne za produktivne svrKe. Tudi se n«f moremo strinjati z izjavo fin. r.iini* stra, da količina bankovcev v prometu v naši državi ni velika. Seveda, ako se; računa v dinarjih, se svota 4 milijard v primeri k drugim državam ne zdi vi« soka. Ce pa računamo v kronah, znata svota bankovcev v prometu 36 mili« jard, katera številka se glasi 'ie drugače. In mi moramo računati 6 kronami, ker kronsko področje države predstavlja po številu prebivalstva skoraj dve tretjini, a po gu»podanki meri več nego dve tretjini Jr?avc tor bazira vse merilo gospodarske moči teh dveh tretjin na cdiuici krone, ne pa dinarja. Relacija 1 proti 4, ki se je ustvarila umetno in nasilno, ne odgo« varja dejanski vrednosti krone. IstQ tako bi se n. pr. lahko ustanovilo te« lacijo 1 proti 10 ter bi se z isto logik0 lahko trdilo, da znaša količina ban« kovccv v prometu le t6oo milijonov: dinarjev. Opravičeno no jc nadalje na« glašaio na konfercnciji, da je vzroki padanja naše valute -tudi to, Ja imamo radi pasivne bilance zadnjih dveh let in nacionalizacije pridobitnih podjetij, plačevanja v inozemstvo, katera se ne« preslano odlašajo, ter da bi bil> trebai favorizirati prihod tujega kapitala vi državo. Seveda bo pri tem gledati nat to, da nas tuji kapital gospodarsko ne . zasužnji, marveč da sc postavi v našo službo, pri čemur naj ima svoj pošten dobiček, ne da bi nas'izkoriščal. «*■» Končno se je svetovalo ha konferen* cfji, da naj najame država večje posO" . jilo v inozemstvu, tudi če bi se moralQ plačevati večje obresti. O tem pred« logu. o potrebi in o koristi posojila inozemstvu si pridružujemo ^pregovo« riti v posebnem članku čimprejc. Za danes pa zaključujemo serijo člankQ?!
o	naslovni konferenci ji,
'+' Izvoz italijanskega vina. Izvoa
italijanskih vin se je po vojni xn>Mt)» šal. Vlada si zelo prizadeva, da a| osvoji za svoj izvoz zunanja tržišča.
S	Češkoslovaško državo je že sklenila pogodbo, ki >ji dovoljuje uvoz 100.000 hektolitrov navadnega vina, 1500 hi maršale, 1000 hi vermuta in en milijon butiljk raznega vina. Sličen dogo* vor je sklenila s Švicarsko. Ker pa tQ ne zadošča, išče tržišča v Nemški A*« striji in Poljski. Tudi na|a vlada bi M) lahko pobrigala, da najde tržišča izvoz naših vini
+ Zidanje bank v Karlovcu. »Prva hrvatska štedionica« bo v najkrajšem času začela zidati dvonadstropno hiio na mestu, kjer je prej stala kapelic« Sv. Barbare. »Srpska kreditna banka i štedionica« v Karlovcu se istotako pripravlja na zidanje dvonadstropne hiše, koj ko dobi zemljišče.
-f- Biltnca »Assicurazioni Generali«, Bilanca društva »Assicurazioni Gene« rali v Trstu izkazuje za leto 1920 do* biček lir 6,457.976.78, in izplačuje dividendo 640 lir na delnico. BruttOi premije znašajo 272,000.000 lir. gotovi fond pa 505.853.094.26 lir.
-f »Koranit« začne kmalu z delom. »Koranit«, eno največjih karlovskiH podjetij začne kmalu z delom. Je ie v zadnjem stadiju gradenja. Kakor MS sliši, bo začel v začetku septembra Urejen je najmodernejše in je na}« večje podjetje te vrste pri nas.
Michčl Zevaco:
.NOSTRADAMUS"
m.
Krčma pri »Treh žeriavih«. ^
Pok raj ceste je dvigala samotna krčma svoje starodavno pročelje od sivega kamna. .Vnanje stopnice so držale k vratom, med katerimi je viselo Izprano znamenje z neuko slikarijo, predstavljajočo tri žerjave, kako stoje zamišljeni ob ribnjaku. Za dne je bil pogled na to izgubljeno hišo sredi polja samo žalosten, po-počl pa naravnost strahoten.
Odprimo zaklenena, zapahnjena in 2 železnim drogom podprta vrata in stopimo v gostilno. iV, prostorni Izbi smo. Dvoje politlK miz. Tucat jzačrnelth stolcev. Nekaj raztrganih Slik, pribitih na spokane stene. Strop Je nizek, tramovje zakajeno. Edino yeselje v tej izbi, kjer počivajo dostikrat zelo sumljivi gostje, je ogromen kamin. Ogenj praskeče v njem In spremlja s svojo živahno godbo tuljenje vetra, ki besni okrog krčme, in škrabljenje dežja po zaprtih oknicah'.
Štirje' tovariši so nocoj potegnili mizo h kaminu. Sedli so okrog nje ter jeli modrovati in piti. Njih raztrgani in premočeni plašči so se kadili
na stolcih tik pred ognjem. Bili so razcapani od nog do glava, njih škornji zašiti z nitjo, njih bivolovi naprsniki polni lukenj; res žalost jih je bilo pogledati. A vzlic temu bi se bil vsak prestrašil njihovih obrazov s pogledi lačnih zveri ter dolgih ra-pirjev in bodal, ki so jim tičala brez nožnic za pasovi.
»Kakšno vreme, gospodje, kakšno vreme,« je vzdihnil Trinque^ maille.
»Kakor bi bilo morje na nas,« je pritegnil Strapalar.
»Ma to si ga je potoppo generale!« je vzkliknil Corpodibale.
»JaJ Člofek pl telal, ta tešuje,« je modro potrdil Bouracan.
Trlnquemaille je bil Parižan, navihanec z nekam pobožnjaškimi navadami. Strapafarja je rodila vlačuga iz Provanse od očeta Spanca malone sredi ceste; kje je bilo, si v tisti naglici ni zapomnil. Corpodibale, rojen Pijemontez, je razodeval vse lastnosti gladnega volka. Bouracan je bil prebežnik lz vojske Karla V. in je nato dezertiral tudi Iz franco« ske armade. Bil je Nemec, močan in neumen kakor, mesarski pes, kateremu je bil itak podoben po svojih mo gočnih čeljustih,
Menili so se in modrovali; toaa njih ušesa sp strggla^^^Sle^g^
glas. ki se je začul.od zunaj* dočim so z očmi nadzorovali ogromno pre-šičjo četrt, ki se ie na železni verižici počasi vrtila pred ognjem. Kmalu je bila pečena; sneli so jo ter jo razdelili na štiri kose. Sleherni je popadel svojega in ga jel trgati z zobmi. Samo Trinquemaille je bil tako go-spodski, da si je pomagal z bodalom. Zamakali so pečenko s kislim vinom, ki so ga imeli pri sebi v kozjem mehu; pili so naravnost iz te posode, zakaj kozarcev niso imeli.
[Velik, mršav in koščen možak je sedel pri vratih in gledal goste od strani; bil je krčmar.
»Izvrstno, smrt božja 1« je izpre-govoril Trinquemaille. »Tako dobro pa vendar ni kakor paštete, ki sem jih jedel svoje dni v gostilni pri ,Ve-dežavalki’.
»Sijajno, bog i bogme,« Je dejal Strapafar. »A polenovka, s katero sem se mastil v starih časih na veliki petek je bila še boljša.«
»Prav dobro je, ’co Dlol« se je oglasil Corpodibale. »Prav dobro in vendar nič proti polenti, ki sem jo kuhal doma na Laškem!«
»Ja, sakrament.« je pritrdil Bou-racan, »tobro je še, tobro, ampak frankfurter globaslce so še polj šil«;
Nekaj minut si slišal samo stra« bgvito žvečenje štirih parov; čeljvt->
sti. Zunaj je vila burja. Čudno ječanje je spremljalo šum dežja. Zdajci pa so zabobnela vrata od silnega udarca. Domačin, ki je sedel poleg njih, je planil kvišku. A tudi tovariši so bili že na nogah; slehern je stiskal svoje bodalo.
»Ali naj odprem, gospoda?« je dejal krčmar.
»Žvižga še nismo slišali,« je odgovoril Trinquemaille. »Bog in sveta Devica naj pomagata potniku, ki ie zunaj, a noter ga ne pustimo.«
Ostali trije so pokimali v znak odobravanja in Strapafar je tiho dodal:
»Roland de Saint-Andr6 nam je zablčll, naj ne odpremo drugače, nego če slišimo žvižg. Potnik naj se pobere k vragu!«
»Hodite z Bogom!« Je kriknil krčmar od znotraj.
»Odprite!« Je zaklical glas izpred vrat.
OB trdem, kovinskem zvoku tega glasu, ki Je bil zapovedujoč kakor glas usode Same, se je stresla ysa malopridna četvorlca. Krčmar Je omahnil, kakor bi Jo bil dobil s kre-. pelcem po glavi. Celo se mu Je bi« poma orosilo z mrzlim znojem.
»Oh,« je zamrmral, »kakšna Slabost se me polašča?. Ne, jigls Jfi
Potnikov glas je utihnil. Toda Če2 par minut so videli pajdaši v svoje strmenje in začudenje, kako je segel krčmar z drhtečo roko po zapahu* OdskOčil je, kakor bi se ustavljal 4 poslednjo silo. Nato je zmajal z gia* vo, izbuljil oči od groze in jel ©dpi* rati. Vsa štiri grla so zavpila hkratiS »Ne odprite, kri božja! — Nika« rite, bog in bogrne! — Kaj odpiraj, ’co Dio! — Ne otbredi, sagramentk »Saj ne bom! Saj nočem!« M stokal krčmar, šklepetaje z zobmi.
Hkrati pa je Izpustil železni za*« pah ; vrata so se odprla na stežaj !Q vstopilo je dvoje mož, ki je curkoma teklo od njiju. Cetvorica je dvignila bodala ln planila proti njima. Toda mož, ki je vstopil prvi, je vrgel plaša z ramen ter se naglo obrnil proti na« padalcem. Se tisti hip so vsi obstali, Neznanec je iztegnil roko in četvo« rlca se je jela umikati. Strapafar, Trinquemaille, Bouracan in Corpodi« bale, vsi štirje so obnemeli ter izbit« ljili oči v tajinstvenem strmenju..« Mož pa je pobesil roko in se smeh*, ljaje obrnil h krčmarju:
»Daj meni sobo in mojemu konjfl prostor v hlevu. Nič se ne boj, na* gradim te bogato.«
M« m
Dnevne vesti.
*“ * Čakalni dvorani pri predsednlštvu Pokrajinske uprave za Slovenilo je razpro« knJIsa, v katero na] Izvolijo stranke,
U prihajajo Izrazit svoje sožalje g. kr. name-»tniku ob smrti Nj. Veličanstva kralja Pe-“■* »•. vpisati svoja imena odn. Imena korporacij, društev itd., ki jiti zastopajo.
■ — O priliki smrti našega kralja je me-■®l magistrat ljubljanski Se isti večer, ko se Je za smrt zaznalo, poslal v imenu občinske ■Prave glavnega mesta Ljubljane sožalno brzojavko kabinetni pisarni Nj. veličanstva Kralja v Beogradu.
— Osebne vesti s pojte. Imenovan je tt poštarja poštni oflcljant Franjo Ivanuša M poStnem uradu Apače. — Podeljeno je: Odpravniško mesto Šenčur pri Kranju potmi pomočnici Anici špegllč. — Premeščeni fjv Poštni oflcijal Stiepan Saka od tirada Uubljana 1 v področje poštnega in brzo-pvnega ravnateljstva Veliki Bečkerek, po-•tar Avgust Cen.- od urada Kočevska Re-« k poštnemu in brzojavnemu ravnatelj-gvu v Ljubljani, poštna oficijantka Dragica Rebula Iz področja poštnega in brzojavnega ravnateljstva Sarajevo k uradu Ljubljana 1, Postna oficijantka Ana Zorec iz področja
EStnega in brzojavnega ravnateljstva v lajevu k poštnemu uradu v Maribor 2.
— Imenovanje. Inšpektor ministrstva •a finance dr. Cvetko Gregorič je Imenovan *• načelnika I. razreda v ministrstvu za soc. Politiko.
—t. Obratno ravnateljstvo Juž. železnice •bjavlja: Dne 17. t. m. so se v Ljubljani sedali zastopniki Italijanskih in jiigosloven-•klh državnih železnic, kakor tudi jugoslo-frenske južne železnice. Na konferenci sc Jj*zpravl|a o prometu kosovnega blaga, ki ®oslej ni bili urejen. Dosegel se je popoln •Porazum. Počenši s 1. septembrom t. 1. odpadejo torej vse težkočc v prometu z Italijo,,
« so ovirale trgovino v toliko, da se je ®a železnicah sprejemalo blago samo v vozovnih nakladlh. Od tega dne dalje bo spre-letnal;' železnica v prometu z Italijo brzo-»Vtr (\ navadno tovorno blago. Ako nastanejo l Ake zapreke, so bo to posebej obja-snio.
. Potne izkaznice. Povedali smo že, da “oaja polic, ravnateljstvo za domačine Potne Izkaznice s fotografijo veljavne za
6«obo enega leta. K temu pripominjamo, da 'be dijaki, ki sc redno vozijo v tnesio v lo, kmetje v okolici večjih mest, ki prl-gšajo redno svoje pridelke na trg, me-
tlcanl, ki se redno vozijo v okolico radi !:o-nja, delavci, H so zaposleni v i.iestu in jen mesta, od občine ali od političnega ODIastva stalne legitimacije s ciljem potovanja In z osebnim opisom, veljavne za dva Meseca.
**- .Uvedba selske službe pri poStnem
•radu Clrkovcl. S 16. t. m. se je pričelo pri postnem uradu Clrkovcl dostavljanja poštnih poSiljk po selskem pismonoši v naslednje kraje: I. okraj: Mihovič, Vrgdnja ves. Spodnje Jablane, Zgornje Jablane In Pon-grci. II. okraj- Starošlnci. Dostavljalo se bo !? I. okraju vsak ponedeljek, sredo In petek,
* II. okraju vsak torek, četrtek ln soboto.
— Pošiljke z živimi čebelami. Pošiljke
* Živimi čebelami se sinejo pošiljati samo »•kor ekspresne pošiljke.
-— Prostost poštnine Narodnega gledali-?®a v Ljubljani. Kr. ministrstvo je z odločni od 2. julija 1921 štev. 38.346 obvestilo goštno ravnateljstvo, da je Narodno gledajoče v Liubljani državna ustanova In da jnu gre pravica prostosti poštnine za služ-»ene donise z državnimi oblastmi In uradi.
*	— V1?1-0 »astavnikov srednjih In strokovnih sol so se lzednačlle z uredbo z dne 77. junija t. I.
. . ~ O pobijanju draginje žlvljensklh potrebščin ln brezvestne špekulacije Je Izšla Posebna nared ba v Uradnem listu št. 97. K
BaredbI se še povrnimo.
— Sprejem Invalidov v pouk na raznih h v Sloveniji. Pokrajinska uprava za
ovenijo, oddelek za socljalno skrbstvo, In-i^Mski odsek bo sprejel v svojo oskrbo 7*Sj* število siromašnih invalidov, ki bi že-obiskovati razne šole v Sloveniji. V POštev bi prišle v prvi vrsti te-le šole: ^®tmiška srednja šola (ooprej Obrtna šola) ^Mubljanl, Drž. trgovska šola v Ljubllani. 'V^arska in sadjarska šola v Celju, Orglarja šoli v Liubljani in Celju. Itd. Invalidi, ki Dl želeli obiskovati omenjene šole in so zato JJzičrio In predlzobrazbi sposobni, naj pošljejo tozadevne prošnje z vsemi potrebnimi Progami In izvidom nadpregleda Pokrajin-•H upravi za Slovenijo, oddelek za socialno ' skrbstvo, Invalidski odsek takoj, najpozneje pa do 1. septembra t. 1. — Invalidi, ki žele obiskovati Tehniško srednjo šolo v Ljubljani se opozarjajo na razglas ravnateljstva omenjene šole v Ur. I. št. 93 od 8. avgusta t. 1. — Pogoji za sprejem učencev v Vinar-sko in sadjarsko Šolo v Mariboru so objav-
jeni v listu »Kmetovalec« št. 13 od 15. >-t-UJa t. 1. — Za sprejem v Rudarsko Solo v Celju sc zahteva sposobnost za vsako delo Pod zemljo in da je dotičnik bil zaposlen kot rudar 4 leta. Vsi invalidi, ki bodo sprejeti v omenjeno šolo, bodo za ves čas pouka v oskrbi invalidskega odseka iti sictr: invalidi v šolah v Ljubljani ali Celju; invalidom v drugih šolah pa se bo izplačeval vsakokratni menažni relutum kot podpora za Oskrbo, če niso v oskrbi tamošnjih šol oz. »vodov, katere stroške krije invalidski odsek. Ker so pa sredstva, s katerimi razpolaga Invalidski odsek zelo skromna, se bodo sprejeli v brezplačno oskrbo za časa šolanja le Invalidi z najmanj 50 odstotkov °elaimožnosti. ki so sami kakor tudi njihovi starišl brez vsakih sredstev, kar moralo, dokazati z ubožnim spričevalom.
-— Inšpekcija rada (prej obrtno nadzor-nlftvo) v Ljubljani se je preselila iz Sv. Jakobskega trga v evangeljsko župnišče na Gosposvetski cesti št. 9.
_ — Otvoritev telefonske centrale na Rakeku. Pri poštnem In brzojavnem uradu Rakek se je otvorila 11. t- m. telefonska £®ntrala z javno govorilnico za krajevni •n medkrajevni promet z omejeno dnevno 'lužbo.
.	- Kolo Jugoslov. sester Ima Izredno
oflborovo sejo v soboto 20. avgusta ob 3. jjopoldne v pisarni Splošnega slov. žen. Jritftva, Rimska c. št. 9. Zavedajte se svoje oolinosti ln pridite točno 1 Za žen. kongres Pa le glavna seja vseh odborov In pododse-*03t ravnotam ob 5. uri.
, . ■'■*— Vodstvo »Družbe sv. Cirila In Me-Jofla« v Liubljani naznanja vsem svojim po-<*rUŽnIcam in rodoljubnemu občinstvu, da se 7**1 letošnja velika skupščina dne 5. sep-l*®bra v Ljubljani v veliki dvorani Narod a**a doma. Ob 9. url dopoldne se vrši ™ -J-*oorovanje, ob pol 11. url pa glavno zborovanje. — Vabila in glasovnice se tudi letos bodo razpožiljala. ker bi bila poštnina
prevelika, denarja pa nam tako primanjkuje. Delegati naj dobe poverila pri svojih podružnicah.
— Družba sv. Cirila ln Metoda ima zopet v zalogi 2 vrsti razglednic z narodnim motivom. Vse p. t. interesente opozarjamo, da se naroče razglednce v družbeni pisarni. Ravnotako ima dražba v zalogi veliko število narodnih kolekov in računskih listkov. Slednji so se začeli lepo širiti po Gorenjskem, zlasti na Jesenicah in Bledu. Zasluga za razširjenje iti uporabo rač. listkov zlasti po Gorenjski je g. Josipa Mikša, plač. natakarja v restavraciji jeseniškega kolodvora. Vrl dečko Je nesebičen prijatelj C. M. družbe In upeliava rač. ll.tke brezplačno. Liublianskl javni lokali Imajo le redko kje C. M. listke, pač pa trosijo čifutske firme svojo reklamo potom rač. listkov. Pojdite v Trst ali Gradec, povsod je toliko narodne zavesti, da se rabijo v vseh javnih lokalih rač. listki Lege Nazionale, oziroma Schul-vereina in Siidmarke. Trdo kožo imajo ljubljanski gostilničarji In kavarnarji, treba bo topvskili Izstrelkov, da pride glas za narodno prosveto do živega! — Kaj pa nabiralniki? Sedaj jih policija več ne Išče, pač pa »Družba«. Izpostavite jih že vendar enkrat, saj smo že tretje leto v svobodni državi, radi izpostavitve nabiralnikov sc ni treba nikomur več bati pregrehe veleizdaje.
— Ablturlentom Iz Slovenije! Abitvrl-enti, ki namervajo nadaljevati svoje študije r.a visokih šolah, naj v lastnem Interesu nemudoma pošljejo natančno podatke o dosedanjih študijah, o nameravanem študija (kje, stroka) In premoženjskem stanju podpisanemu društvu. Podporno društvo jugoslovanskih akademikov v Ljubljani.
— Dr. MII. Clhlar — aretiran. Poroča se nam, da so na Bledu aretirali beletrista in sourednika zagrebškega »Narodnega djela« g. dr. Mil. Cihlar — Nehajeva. Baje so mu vzeli prostost radi njegovih protidr-žavnih izjav, ki jih je večkrat ponavljal na Bledu in ker se j*e zelo toplo izražal v prilog komunistom. Cihlar je odličen hrvatskl beletrist in znan kot markantna osebnost. Bil je nekaj let tudi urednik »Obzora«. Znamenita je njegova študija o »Hamletu«. Dr. Cihlar se nahaja sedaj v zaporu v Radovljici. Kakor čujemo, ga ' odo oddali Še danes preko Llnbljane v Zagreb.
— Napadena učiteljica. Pri Sv. Duhu n&d Selnico sta blizu skupaj naša In avstrijska šola. Nedavno je žena avstrijskega učitelja napadla voditeljico slovenske šole gdč. Fanikovo Novakovo ter jo tako pretepla, da bo morala več dni ležati. Vzrok Je politično nasproistvo.
— Gospod.Emil Štelanovlč, odvetniški kandidat je daroval podpornemu društvu Jug. akad. v Ljubljani 400 K. Iskrena hvala! Posnemajte!
— Popravek. V včerajšnjem članku »Tragikomedija v Vrhovnem svetu« se mora glasiti »o humorističnem razpoloženju konferenčnih članov« in ne »o komunističnem«, nadalje »da znaša površina rudoko-pov samo na enem mestu 25 kvadratnih ml-rijametrov« In ne »25 kubičnih metrov«.
— Sličica Iz tihotapskega življenja. Ko Je bila naša demarkacijska črta med Vrhniko In Logatcem se je razvilo na tej črti živahno tihotapsko življenje. Ljudje so si res pomagali, kakor so pač megli, toda nekateri so razmere izrabljali, da so tihotapili v velikem obsegu in vmes tudi kradli in goljufali svoje žrtve. Moralna vrednost je takrat 'precej padla In marsikoga so spravile lire v nesrečo. — Gorje mu. kogar so zalotili Italijani in Je padel v roke tržršklm ka-rabinarlcin, ki so bil! takrat absolutni gospodarji. Današnll obtoženec,- mlad fant F. MačeV pos. sin iz Dol. Logatca ve o tem dosti ""vedati. Prosili sta ga namreč se«trl I. in F. 13 z Ljubljane, da Hh pripelje preko demarkacflsVe črto na Vrhniko In j^a pomaga spraviti preko meje košaro perila. V gozdih na skrivnih potili pa se jima je fant izneveril. Ko sta mu namreč plačali 25 lir In 10 din. JS začel fant hiteti, da ga nista nio*!f dohajati in l7"inil Vončno s košaro v gozdu. Uverjen je bil namreč, d’ se sestri ne bodeta vrnili v Logatec, marveč pustili kqrbo ln šli v Ljubljano. Toda sestri sta 511 v Logatec, izsledili nezvestega vodnika, katerega so odpeljali karabinerjl v Trst. V košari je bilo za 1967 lir raznega perila. Obtoženec je bil zaprt v Trstu od 9. decembra do 22. juplja letos. Tam se mu je slabo godilo. Poleg slabe hrane In hudega ravnanja so ga karablnerji tako pretepli, da Je ležal 6 dni v bolnici. Končno so jfn poslali kot našega državljana v Ljubljam - n-'ieg tega, pa Je obtoženec kriv so'.u!;'!. i.it-vlne. Na kolodvoru v Dol. Logatci; kradel baje neki železničar — ali pa marca tudi on sam nekemu Amerikancu velik kovčeg raznega perila. To perilo je obtoženec pro-dajal po Logatcu. — Fant vse skesano prizna. Obsojen je bil na tri mesece ječe. Ker pa so nra vštell v kazen preiskovalni zapor je odšel prost domov.
malo več pozornosti, In bi vsakega posestnika, kateri ne bi na predpisani državni praznik Izobesil zastave, prav občutno kaznovalo. (Madžari so znali take malomar-neže že zdavno ozdraviti. Hiša, ki ob smrti Košuta ni Izobesila črne zastave, je dobila
Brvo noč na zid napis »Fekete zaszlo!« »fugo noč pa so bile razbite šipe. Pri nas takih nasllstev pač ne bo treba. Op. ured.)
 Črn* zastara na križu št. Jakobskega zvonika. Mnogo ljudi je opazovalo v sredo drznega plezalca tesarja Sušnika, p. d. Martinčka, ki Je izobeša! na št. jakobskem zvoniku črno zastavo^ — K temu pripominjamo, da je več ljubljanskih trgovcev jako lepo uredilo žalna izložbena okna s sliko Nj. Visočanstva kralja Petra.
°= Smrtna nesreča na glavnem kolodvoru. Včeraj opoldne Je peljal hlapec tvrdke Krisper ruski podanik Josip Gurnijung tovorni dvovprežni voz skozi železniško skladišče. Pri prelazu preko tira Je padel z voza zaboj mila In udaril konja v nogo. Koti) se Je ustrašil In silno potegnil. Voznik je padel z voza In sicer tako nesrečno, da mu je šlo kolo čez hrbet. Dobil je tudi težke poškodbe na glavi. Obležal je na mestu mrtev. Tožno, kako se Je nesreča zgodila, ni videl nihče, ker ravno tisti hip ni nlkdo gledal na voz.
= Tatvina na železnici. Na državnem kolodvoru je ukradel nekdo iz osebnega voža1, kf je stal v bližini stare kurilnice blazino z rdečo plišasto preobleko. — Iz rampe skladišča je ukradel nekdo prazen sod, ki je prišel iz Kranja in je bil naslovljen na tvrdko Barbič in Radomlč v Mostah pri Ljubljani.
SnmViva prodala. Dne 15. t. m. je prodajal neki mož iz zasedenega ozemlja zlato žensko zapestno uro z arabskimi številkami. Lastnik ure se poživlja, da se člm-preje zglasi pri policijskem ravnateljstvu soba 16.
Tatvina v Dravljah. Na velikem skladišču državne železnice v Dravljah so se zbirali razni tatovi lz oele okolice ln so kradli različne dragocene železne, jeklene, medene in bakrene dele raznih strojev. Te dele so potem prodajali raznim kovačem, ključavničarjem itd. Več takih delov je policija odnosno žendarmerija že zaplenila. Občinstvo se opozarja, da pazi pri nakupu raznih' stvari pod roko, ker zna Imeti taka kupčija jako neljube posledice. Več slučajev je že pred sodiščem. ,
■» Izginil je bivši uslužbenec cestne železnice Jožef Krašovec, doma Iz Prema pri Postojni, pristojen v Ljubljano. Odšel Je od doma 6. t. m. oblečen kot uslužbenci železnice ppd pretvezo, da gre Iskat drugo službo. Krašovec je 42 let star, govori slovensko. nemško, Italijansko In rusko ter je bil 1. 1914 v ruskem vjetništvu. Kam je mož prešel ni znano, ali je pobegnil, ali pa se mu je kaj pripetilo.
Pomrfia politika.
,X Jutr ovci se bole za mandate ln napadajo dr. Rybara za članke, ki jih je napisal v' našem listu. Pri tem se po stari navadi poslužujejo osebnosti, mesto bi meritorno odgovarjali na dr. Rybar-ova Izvajanja. Argumentov Je zmanjkalo Jutrovcem In tega dejstva ne Izbriše tudi dr. Rybar-u očitana »histerija«. Jutrovce nelzrečno boli, da se dr. Rybar ni udinjal mladinski kliki JDS in vstopil v NSS. V Isti sapi ko Ju-trovci očitajo dr. Rybar-u histerijo, mu priznavajo zmožnosti s pobožno željo seveda, da bi jih dal na razpolago Jutrovlm predalom. Toda ne bo nič Iz te moke kruha, če tudi opletalo z ofenzivami, malkotent-stvom ln podobnimi storjajnl.
X še o sllalnem shoda ministra dr. Kukovca V Sevnici. Dodatno k naši vesti o »hodu ministra dr. Kukovca v Sevnici nam še poročajo, da je sicer res. da se je vkljub lepakom na vseh koncih tega okrožnega (ne morda krajevnega) shoda JDS udeležilo celih 22 oseb, da pa je od teh, ko je predsednik »shoda« dr. Romih predlagal po končanem govoru zaupnico g. m!nistru, glasovalo zanjo od navzočih 22 ljudi le 9. Dr. Kukovec se je vsedel v svoj avto in se brž odpeljal. Zakaj molči »Jutro« in »Nova Doba«?
= Zaprisega llubljanske garnizije kralju Aleksandru se Je Izvršila predvčeraj v Sentpetrski vojašnici na prav ‘ slovesen način.
« Otvoritveni sestanek osobja Narodnega gledališča v Liubljani. Na poziv gledališke uprave se je sestalo artistično in tehnično osobja dne 16. t m. ob 10. url dopoldne polnoštevilno v prostorih dramskega gledališča. Upravnik prof. Juvančič je zbrano osobje. posebno novoarigažlrane člane, z daljšim nagovorom pozdravil, omenil najvažnejše dogodke Izza časa podržav-ljenja naših gledališč ter razvil natančen prbgram za bodočo sezono. SkuSnJe za novi repertoar, ki Je docela sestavljen in pripravljen, so se že pričele. Sezopa se otvori y soboto, dne 24. septembra.
= Nekaj o zastavah. Pišejo nam: Ob priliki državnih praznikov sem že večkrat opazoval, da vedno eni in Isti hišni posestniki ne izobešajo narodnih zastav. Ravno tako se tudi sedaj lahko opazi, da zopet Isti, posestniki niso izobesili črnih zastav povodom smrti kralja Petra. Ce gremo n. pr. PO Starem trgu. Imamo kar osem nis brez zastav ln sicer št. 1, 2, 6, 15, 21, 26, 28, 30, ravno tako pod Trančo Mestni trg št. 12 In 13. In še par drugih takih- posestnikov bi se našlo u. pr. v Florljanskl ulici. Pod Avstrijo so za vsako malenkost tfobešall zastave, za našo Jugoslavijo jih pa nimajo. Izgovor, da so sedaj zastave drage, je ničev, ker k vsaki hiši spada že narodna in žalna zastava k inventarju. Gori Imenovani posestniki pa mislim, da niso taki reveži, da si še do sedaj niso mogli nabaviti zastav. — Prav umestno'bi bilo, ako bi policijsko ravnateljstvo temu nenarodnemu početju posvetilo
Maribor.
»rožcah« le očital Korenu razne, precej »črne« zadeve. Koren seveda tudi ni molčal In končno Je Laha še parkrat udaril po očesu in poleg tega razbil tudi nekaj oprave. Vso zadevo ima sedaj v rokah sodišče, ki bo poskrbelo, da se bo »rokoborcejna« ohladila prevroča kri.
Vabilo na izvanrednl občni zbor krajevne organizacij Narodno-socljallstične stranke v Velju, ki se vrši v pondeljek* dne 22. avgusta 1921 popoldne ob 20. uri v društvenem prostoru gostilne »Wllsot Slehernega člana in somišljenika dolžnost Ja se zbora točno in sigurno udeleži. - Odbor.
Zabavni večer NSS se je vršil minuli torek zvečer v gostilni »Wilson« v Gaberju. Bi je zelo zabaven ter so se ga udeležili tudi srbski akademiki, ki so se nahajali še v Celju. Svlrali so tamburaši »Bratstva«. — Nenadoma pa je prispela vest o smrti kralja Petra In je godba nehala. Navzoči Srbi so nam nato pripovedovali iz življenja umrlega kralja. Bil je navzoč tudi častnik, ki se je udeležil pohoda preko albanskih gora med svetovno vojno, na katerem pohodu Je vse muke In trpljenje prenašal poleg vojnikov tudi umrli junaški kralj. Razšli smo se nato žalostni nad izgubo velikega Jugoslovanskega junaka
Šahovski turnir v Celju. Dosedal sta se odigrala dva kola. Stanje po drugem kolu je sledeče: Vukovič 2. K5nig, Kramer, Nici-for In dr. Erdej I ln pol, Kolm in Ferjan 1. Poljanec, Peyer. Ormal In dr. Trstenjak pol. dr. Banekovič in Rožič 0.
Nogomet. Pri poročilu o nedeljski nogometni tekmi med celjskimi atletiki In ptujskim športnim klubom se nam je vrinila neljuba pomota. Glasiti se Ima: 9 : 0 v korist atletlkov ln ne 16 : 0. kakor je bilo pomotoma poročano.
Sestanek društva zasebnih uradnikov v Celju se vrši danes v petek 19. t m. ob 8. url zvečer v hotelu »Balkan«. Pri sestanku poročata predsednik In tajnik Iz Ljubljane. Uradnlštvo se poziva, da se tega sestanka polnoštevilno udeleži.
Griža se je pojavila v nekaterih občinah celjskega pol. okraja. Oblasti so na delu. da zatro epidemijo.
Nogo zlomil si je pri nogometni tekmi dne 15. t. m. na igrišču pri »Skalni kleti« Ivan Časar, član celjskih atletlkov.
Ptuj.
Žalobna seja. V soboto ob šestih zvečer se vrši povodom smrti kralja Petra v dvorani mestne hiše žalobna seja mariborskega občinskega sveta.
Predavanie. V petek ob petih’ popoldne predava docent dr. Ivan Matko v delavnici južne železnice o tuberkulozi. Predavanje je namenjeno onemu delavstvu, ki vsled pomanjkljivega znanja slovenščine ni dovolj razumelo njegovega zadnjega predavanja.
Vozni listki za železnico se bodo odselj dobivali pri železniški blagajni dnevno ne pretrgoma od sedmih zjutraj do petih dopoldne.
Fr. Mastek in J. Karnlčnlk sta darovala za Jugoslovansko Matico vsak po 400 kron ob priliki razdružitve ln otvoritve lastnih trgpvln, prvi na davnem, drugi pa na Grajskem trgu.
Zaslužena kazen. Tukajšnja iveletrgo-vina z jajci Hinnuler je skušala vplivati na cene jajc s tem, da jih je nakupila ln zadržala. Vsled hude vročine pa so se jajca pokvarila, tako da jih je morala sedaj oderuška tvrdka okoli dva vagona spraviti v Dravo.
Samomor. Na 781etnem delavcu mariborske plinarne Janezu Weissu so bili že nekaj časa opažati znaki, da se mu mračl um. Ker mu je v zadnjem času njegov zet, pri katerem Je stanoval obetal, da ga bo oddal.v bolnico, se Je starček zaradi tega tako razburil, da se Je zaklenil v svojo sobo in se obesil. V sredo zjutraj so ga našli mrtvega.	......
CeUe.
Mesto Celje v žalnih zastavah. Povodom smrti Kralja Petra I. se Je odelo mesto Celje v žalost. Raz uradnih In mnogih zasebnih poslopij plapolajo žalne zastave.
Zaprisega celjske garnizije Kralju Aleksandru se Je Izvršila v sredo 17. t. m. zjutraj.
Redni občni zbor Kluba slov. napr. akademikov v Celju se vrši v nedeljo 21. avg. 1921 v klubovl sobi v Nar. domu.
Pretep v soc. demokratičnem (alnlštva v Celju. Imenitna »rokoborba« se Je vršila pretekle dni med predsednikom pol. org. socijalnlh demokratov g, Korenom in predsednikom društva pekovskih pomočnikov v Celju, g. Lahom. Vsled mezdnega gibanja sta si skočila v lase, g. Koren kot zastopnik pek. mojstrov In g. Lah, kot zastopnik pek, pomočnikov. Lah, ki le Ml že precej k
Na zadnjem ptujskem semnja !e bilo prignano mnogo živine. Vzrok, da vse sili z živino na semenj, je vsled suše nastalo pomanjkanje krme. Od strani kupcev Je bilo povpraševanje jako majhno. Cene so bile jako nizke. Najboljša kvaliteta se Je prodajala od 10—12 kron, dočlm slabša od 6—8 kron. — Večino živine so kupili trgovci za izvoz. Vsled jako nizke cene živini, so cene mesu povsod znatno padle. — V Mariboru, kamor se živina največ iz ptujskega okraja izvaža, je določena cena 14 K za kg II. vrste ne glede na prednji ali zadnji del, dočim je v Ptuj« ista kvaliteta 20—22 K. Teletina je ravno tako 4--6 kron dražja. — Ptujski magistrat bi Imel tukaj res jako lepo polje, da bi kaj napravil v korist ljudstvu, ali zdi se, da gotovim krogom prija to brezdelova-nje, ker drugače bi imeli že zdavno župana z redno poslujočim sosvetom.
Šola L podčastniške čete je končala In se bodo njeni obiskovalci, porazdelili med polke. — Pred odhodom se Je vršila na Dominikanskem trgu služba božja, darovana od pravoslavnega duhovna. Po končani maši je odkorakala četa, okinčana s cvetjem, z godbo na čelu na postajo. — Vsakemu zavednemu Slovanu je srce poskakovalo veselja, videč tako izvežbano In disciplinirano četo.
Otroka je zastrupil JuriJ Zovec lz Male Varnice. — Isti Je Imel ljubavno razmerje z Zofko Pongračlč, Sad te ljubezni je bil dne 27. junija 1921 rojeni sinček. Dne 15. t. m. je prišel nezakonski oče k svoji ljubici na obisk. Ko se Je le-ta za nekaj časa Iz sobe odstranila, Je vlil surovi oče otroku v usta nekak strup, tako. da le kmalu nato umrl.
Aretirana le bila T. Mersel iz Karčo-vine, ker Je na trgu grozila svoji svakinji, da ji bo z nožem srce predrla. — Po' zaslišanju je bila Izpuščena na prosto.
Velika zakonska ljubezen vlada med I. Rogina ln njegovo ženo Katarino Iz Pobrežja. V nedeijo, prišedši žena v »rožcah« domov, se je začela kot navadno prepirati, zmetala skoro vse piskre ob tla, zraven ga zmerjala z različnimi psovkami. Mož sit tega Je napravil prav po domače. Prijel je hudo ženo, položil na ,tla in jih je odštel okolo petindvajset, ne da bi obleka trpela.
Poštno torbo z vsemi pismi, je z voza zgubil ali pa Je bila ukradena pismonoši A. Barlič med potjo Iz Zavrča do Ptuja.
Sokolstvo.
Vsa bratska društva opozarjamo, da prekinejo prireditve in zabave zaradi smrti NJ. Vel. kralja Petra I. za toliko časa. kolikor bodo predpisale odredbe oblasti. — Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Sa-veza.
Škofjeloški Sokol Za nedeljo 21. t. m.
napovedani nastop škofjeloškega Sokola se preloži na nedoločen čas. ki se pravočasno objavi.
Pokrajina.
Prevalje. Dne 3. t m. se le ustanovilo prostovoljno gasilno društvo za Prevalje. S tem dnem Je prešlo to društvo popolnoma v slovenske roke. Veseli nas. da* so prišli v odbor samo dobri delavni možje, kateri gotovo povzdignejo ta važni Inštitut. V odbor J« izvoljen tudi g. Bezjak, sodni uslužbenec, katerega vsi poznamo kot dobrega organizatorja, zatorej smo prepričani, da bo ta Inštitut ?anaprej dobro uspeval. Odboru pa kličemo: Le krepko na delo. uspeh Vpm Je zagotovljeni
tnedicinskog Fakulteta biče danas za' zemlju od neocenjivog značaja.
Medjutlm mnoge od teškoča, kole su predvidene prilikom osnivanja ovog fakulteta, nisu se mogle ni do danas otklonltl. Zbog toga su študenti medicinari da bi olak-Sali sebi rad i omogučili što bolji napredak u stupnjama, osnovali svoje udruženje, »Udruženje beogradskih medicinara, da se organlzujučl zajednički rad medju studen-tlma, na taj način poshiJe svim onim olak« šleama koje	daje	rad s	tidruženim sna«
gama. Pored	toga	cilj je	udriiženja	da se
stara o kolektivno) nabnvci knjiga i instru-rnenata po što povpljnljirn tulovima; da obrazuje čitaonicu i ‘ biblioteka studentima medicine u Beogradu, da bi študenti mogli stalno pratiti savremeni raz vi ul; medicinskih nauka; da održava vezu su svijna ju-goslovenskim.	a po	potrebi	l stranim	Udru-
ženjlma i to	isključivo u	pitanjima	medi-
cinske prirode itd.
Uprava »Udruženja Beogradskih Medicinara« apeluje na celokupnu jugoslovenslctt Javnost i nada se da če svaki intelektualac I prijatelj medicinskih nauka, poslavšl svoj-ma I najmanji prilog udruženju — bilo H novcu lil u knjigama naučno-medlcinskog zadržala, pomoči ostvarieniu cilja, kojl je udruženje sebi postavilo, i time izačl na sus« ret prvoj generaciji beogradskih medJdnara sakupljenih iz svlju krajeva naše prostrane otačbine.
Priloge treba slatl »Udruženju Beograd-skih Medicinara« Univerzitet, Beograd. Za( primljene priloge blagajnik udruženja izda« vade prlznanice.
Počasni član Je ono lice, koje zbog na«, roči tih zasluga Izabere godišnja skupštiai; ovoga Udruženja. a na predlog Uprave.
Dobrotvor je ono lice, koje podati »U. B. M.« 1000 (hiljadu) dlnara u gotov«; III zavešta u Imanju ovu vrednost
Utemeljači su oni, koli podari »U. Bi M.« 150 (stopetdeseti dlnara.
Pravila »Udruženla Beogradskih Medi« clnara« odobrena su odlukom Univerzltet-skog Saveta od 1. marta 1921 god. Uprava »Udruženja Beogradskih Medicinara, majal 1921 godine, Beograd«.
Objavljajoč ta apel Upravna komisij* medicinskih fondov vabi slovensko Javnost* da priskoči mlademu dijaškemu društvu nat pomoč, četudi z malimi prispevki v knjigah ali v denarju. Premožnejši se vabijo, dK pristopijo k društvu kot člani. Prispevk« |f poslati naravnost društvu.
Poslano*
Neznanemu obrekovalcul
Z ozirom na napad, ki ga Je priobčil: »Naprej« dne 17. t m. št. 184, stran 3, Vaf prosim, da si kupite, če posedujete še 1 K 20 v v gotovini, današnji »Naprej« ter gc prečitate. Posebno pažnjo pa polagajte nf moj tozadevni »Popravek«. Drugega odgovora Vam na Vašo nesramnost ln Infamijcj ne morem dati. Pripominjam pa še na teni mestu, da je moj današnji »Popravek« V »Napreju« Istlnit ter poudarjam, da ste prvo^ notico Inspirirall le Iz gole osebne mržnj# hi zavisti. Ce Imate z menoj še kakšen j opravek, prosim, da se v prihodnje podpl«; šete s polnim Imenom, kakor to storim da bom vsal vedel, s kom imam opraviti.
Ignac Rezniček, krojač, na potovanju v Afriko*
Upravna komisija" medicinskih fondov v Ljubljani je prejela sledeči apel »Udruženja beogradskih medicinara« v Beogradu na celokupno Jugoslovansko Javnost:
»Posle mnogih teškoča. s kojima Je skopčano osnivanje Jednog fakulteta, I u mnogo povolinljim prilikama nego što su bile one, u kojima se tada nalazila naša zemlja otvoren Je prošle godine na našem univerzitetu u Beogradu Medicinski Fakultet Potreba za fakultetom osečala se kod nas jako i ranjlh godlna; posle svliu patnl kroz koje Je prošao naš narod u prošlim ratovlma I koje su ostavtle toliko štetnih posledica po njegovo zdravile -i korist od
*	Za »Poslano« odgovarja uredništvo M v toliko, kolikor to določa zakon.
    —————
Poslano.*
Električna zadruga v Sp. 'Šiški.
»Slov. Narod« in »Jutro« z dne 9. t. n« ml očitata v svoji štev. 176 in 186 strankar« stvo in veliko blamažo, ki sem jo doživel nK Izrednem občnem zboru 7. t. m. zgolj radi tega. ker se nisem strlnlal s predlogom odbornika Peter Steplča. da prevzame odbori Električno zadrugo po nabavni ceni s 5 od« stotnlml obresti in ker sem člane na nevar« nost, ki Jim preti vsled tega, pravočasosi opozoril.
Nabavni stroški zadruge znašajo neka! nad pol milijona kron In Je sedanja vrednost naprave po strokovnjaku cenjena n« več milijonov kron. Ves Balželievi odbor se je Zavzel za Steplčev predlog, ker se dobro: zaveda, da bi bila to Izvrstna kupčija. Lahko bi se bilo zgodilo, da bi postali po Vaši ne« previdnosti, to le. če bi Vi člani pravočasna! ne zavzeli In proti temu predlogu gla*^ vali—‘čez noč mllllonarll! •
Clanl! Sedal ste sami gospodarji zadruge. Če pa prodaste zadrugo, ste odvisni popolnoma od kapitalistične družbe, ki bi Vam diktirala cene ln stavila vedno novi zahteve.
Na Izrednem občnem zboru sem se bu tudi zavzel, da v slučalu prodaje oddamo zadrugo Izključno le Mestni občini. Po dvorani so se slišali medklici »ven ž n|im« ln klaverno se je dvignil Seidl iz svojega sedeža ter žalostno vzkliknil »Kal pa ml smo| pa vendar prele od Mestne občine«.
Pojasnil sem dalje, da me odbor Bajželj želi v svojo sredo načelstva le kot figuro
—	vpogled v kniige ml le bil dosedaj ne» mogoč.	.	\	_
Zahteval sem poiasnlla glede žarnic v, znesku 180.000 kron. katere nam ie odbor hotel obesiti na ramo ln proti katerem predlogu sem ostro nastopil na zadnjem občnem zboru, da ni bil sprejet — čuti[ste kako je ha izrednem občnem zboru odbor svojo izgubo že sam prlpoznaL Dalje sem zahteval odgovor na Orehkove očitke, ki je bil zelo klavern. Olede nepokritih stroškov za leto 1920 v znesku 20.000 kron, Istotako nisem prejel zadovoljivega odgovora, kliub temu, da sem dal odboru In Sitarju, ravnatelju Zveze slov. zadrug kot izbornemu bilanclstu več časa na razpolago. Obljubili so ml le da prejmem tozadevni pismeni odgovor.
Clanl zavedajte se, da Imate v Vaši zadrugi imetie. ki presega daleč vrednost deležnikov.
Clanl! Vaša dolžnost Je, da se borite proti vsakemu izkoriščanju onih. ki Vam hočejo prodreti v srce Vašega imetja z vso silo ln Vam isto iztrgati Iz rok za svoj lastni žep. Iz članka v »Jutru« In »Narodu« je lasno razvidno, da se Jim vse nameravano ni posrečilo In da so temeljito pogoreli, ker člani niso hoteli iti odbornikovemu predlogu na Hm.
fc > Josip Augustm.
* Za »fv-X toliko, ko'> )
•.i uredništvo M
.ikon.
Ugodna prilika!
Samo 16 dnil
Podružnica v Murski Soboti in Doljnji Lendavi.
1 O	m	čistih brez odbitka rentnega
ina	davka.
A	Neposredno pod	državnim
£4	' ’ Urr.	nadzorstvom,
Ljubljanici,
Marijin trg št. 8, ob
obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po
Ustanovljen septembra 1919.
Promet v lansk. I. nad 128,000.000 K.
Odgovorni urednik: Dominik Čebin
Izdaia konzorcij dnevnika »Jugoslavija«,
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani*
oskega vojaka. — Iz igrokaza »Afere Dreifuss« je bil igrafec počakan na ulici in od množice pretepen. —.
• Komična — drama. V nedeljo ob io. uri 30 minut se je v Trstu odigral komičen slučaj. V ulici Giovanni Boccacio je na cesti pretepal neki človek mlado dekle. Oba sta bila oblečena, kakor pravijo Tržačani »cothe gente della mala vita« torej zelo slabo in njiju obnašanje je bilo tudi podobno staromeškemu tržaškemu prebivalstvu. Fant je tako pretepal dekle, da se je zgrudilo nezavestno. Ljudje, ki so to videli so hoteli naskočiti gro-zoviteža. Neki kovač je hotel celo s kladivom nanj. Slaba bi se godila fantalinu, ko bi v tistem trenutku ne prihitel gospod, ki je razjasnil razjarjenemu občinstvu, da se gre tu le za posnetek filma družbe R. F. TV.t Trstu. To pa ni prepričalo neke ženske, ki je. igralcu prisolila dve močni klofuti. Komaj so jo spravili od njega. Kaj se vse lahko dogodi igralcem!
• Lek proti komarjevem piku. Kakor dobro sredstvo proti komarjevemu piku se priporoča navadno pralno milo. Poizkusi so pokazali, da je bolečina nemudoma ali vsaj po drugem natfe-nju z mokrim milom prenehala. Ugodnost je pa še posebno v tem, da je pralno milo v vsaki hiši pri rokah. •— Zavij košček mila v papir in spravi v žep, pa boš imel zdravilo pri rdkah zoper nadležni komarjev pik.
• Nov narodni praznik v Belgiji.
V	Belgiji so proglasili 4. dan avgusta, ko je nemška armada prekoračila' belgijsko mejo. za narodni praznik.
in«»»juri
Mili IM 1 hm.
Glavni dobitek60.000R.
Srečka 1 dinar.
Žrebanje nepreklicno 20. avg. 1921
Proda se:
TRI POSESTVA
v bližini mesta Maribora. Posestva so od 10—20 oralov, lepa rodovitna zemlja z živim in mrtvim Inventarjem, gori omenjena posestva se radi družinskih razmer prodajo. Cene od 600—1 milijona. Natchčnejša pojasnila daje posredovalnica za prodajo in nakup posestev. Stanzer Zinka, Maribor, Šolska uL 5.	1716
ENONADSTROPNA HIŠA V CELJU
ali pa se tudi zamenja z dobro idočo gostilno. Več pove g. I. Kenda, Mariborska cesta 9 v Celju.	1715
RAZLIČNE ANTIVITETE
med temi tudi 300 let stare knjige. Celje, Miklošičeva ulica 5.	1718
FINE KONJSKE SALAMI
se dobivajo vsaki dan sveže po 20 K kg pri Ivanu Marlnšek-u, Olince pri Liubljaal.
DOBRO VPELJANO DELIKATESNO TRGOVINO
30 let obstoječo, na najbolj prometnem kraju, v sredini mesta, sc pod ugodnimi pogoji takoj proda. Naslov v upravi lista.
1704
Kupi se:
I ELEKTROMOTOR, 300 VOLT NAPETOSTI
*/« PS, z 1200 obrati na minuto, z pogonskim oporom, se takol kupi. Cenjene ponudbe prosim na upravništvo lista.	1613
Službe:
HIŠNEGA UČITELJA
za slovenščino iščem. Naslov v upravi lista.
IŠČEM MESTA KOT KUHARICA'
ali kot prodajalka (zmožna slovenščine la nemščine v govoru in pisavi ter računstva). Cenjene ponudbe prosim pod Št. 1710 ni upravo lista.	1710
TRGOVSKI UČENEC
se takoj sprejme z dobrimi šolskimi spričevali v trgovino z mešanim blagom. Schu-ray. Zreče. p. Konjice.	171f
SPREJMEM NATAKARICO!
Reflektiram le na boljšo moč. Nastop tako]. Anton Valjavec, Sp. Šiška 87.	l?ll
POTNIK
za drobnarijsko, galanterijsko In pletenin-sko branšo, dobro vpeljan v Sloveniji in na Hrvatskem. se išče za v čo galanterilsko tvrdko v Sloveniji; v istem podjetju se raU tudi
PRODAJALCA
ra deta!lno trgovino v enaki branil; ponudbe naj se pošlleio na uredništvo časopisa,
KONTORISTINJA
samostoina, slovenska in nemška kore« spendentinja. ter zmožna stenografije in strojepisja se' takoj sprejme. Golob in Comp. tov. kem. Izd.	1695
Razno s
VINSKA KLET
s.skladiščem za sode ozir, primernim dvo« riščem v Ljubljani se išče za takoj ali poz^ neje. Ponudbe na An. zav. Drago BeseUalt in drug. Ljubljana, Sodna ul. 5.	1701
DIJAK — TRGOVSKI AKADEMIK
Išče v Llubljani za prihodnje šolsko leto stanovanje. Ponudbe na upravo lista v>o3 »Trgovski akademik«.	170(1
BREZPLAČNO STANOVANJE
blizu Liubljane onemu, ki mi odstopi stanovanje v mestu s tremi ali več sobami. Po-Cudbe na: »F. M. 22« na upravo lista. 1692
Drobiž.
srečno na tla. Kdo ve, kaj si je opica mislila, ko je visela v taki višini med nebom in zemljo?
♦ Sovjetska bajka. Satirični list »Nalohol, k> se tajno izdaja v Moskvi, prinaša sledečo anekdoto:	Nekega dne stopi pred Ljeninov prestol in reče vsemogočnemu vladarju; »Vladimir Ilijič, jaz sem zastopnik pravega delavstva, daj m: del, ki mi kot takemu tudi pripada.« — »Imaš prav, dobiš ga!« — Drugi dan dobi Ljenin drug poset: Krava. — »Vladimir Ili-jevič. jaz sem po poklicu mati. daj mi moj deli« Lenjin, četudi ne tako rad, ji vendar ustreže. — Zato zve osel in se seveda tudi poda k njemu. — »Kaj hočeš?«, ga vpraša vsemogočni. — »Moj del! Konju in kravi si ga dal, daj ga še meni!« — »Konj in krava imajo svoje zasluge! Kaj pa si ti napravil za nas?« Osel mu odgovori prostodušno: »Tovariš Vladimir, misliš li, da bi se prikopal do oblasti, ako bi ne bilo nas?«
* Drame kazališčih. Nič čudnega. — Toda mnogokrat se na deskah gledališč izigrajo drame, katerih hi spisal noben pisatelj, in netedko zakriva krinka vse drugo, kot to. ki se kaže. Primer: Angleški igralec Mareany je v Macbethu ubil svejega tovariša, igralec Gariot je zabol z nožem nesrečno Desdemono. — Mnogokrat so bili igralci sami žrtve drame.
— Tako je umrl Mandony od samega navdušenja na odru. — Montfleury je umrl* od napot a, ko je kazal jezo Ore-stovo, Brecourt je v besnosti znoreli
— Mnogokrat so bili igralci tudi žrtev publike. — Francoski poslanec v Španiji, Bonauld, je med dejanjem skočil' ha pozorišče in ubil igralca z mečem, ker je isti na odru zlostavljal fran-
Krojači
samostojni, vestni in natančni delavci dobijo takoj trajno delo. Vpraša se Emonska cesta 8. Ljnbljana.
Grilc fllojz, sedlar
. it. ZB pri Honemmestii,
se priporoča za vsakovrstna sedlarska in tapetniška dela.
Sva loi BiMaija
za orodje (Werkzeugmacher) se sprejme takoj, pod ugodnimi
. pogoji.
mm tivans Jtaif L1
IstazK. kMEanto is kovinski rok
     ...............
.Primorske pesmi*
»NARCIS"
Spisal IGO GRUDEN. Broširan 24 K, vezan 30 K.
Izdala in založila
Zvezna knjigarna, Ljubljana,
Wolfova ulica štev. 1.
Pozor! Cenejše meso I Pozori
Cenjene kbnzumente in gostilničarje obveščamo, da bomo
prodajali
la. goveje meso
od te sobote dalje v mesnici na Sv. Jakoba nabrežju in na
prosti stojnici po
28 In 30 K.
Na stojnici nakupovalne zadruge, za Mahrovim zidom pod kostanjem pa po
22 In 24 K.
P. n. občinstvo nadalje opozarjamo na naše la. mesne in klobasne izdelke in suho meso*
ker prodajamo po nizkih cenah na.drobno v lastni prodajalni v Stritarjevi til. oziroma na debelo v tovarni na Zelenem hribu.
Centralna Vnovtevalnlia.
a s
I
h .
• za tovarne, mline, žage in [j poljedeljske stroje v vsaki ■ širini, takoj dobavni pri
Naročajte in razširjajte Jugoslavijo!"
Manufakturno - Gaianterijskoj trgovini
Kirila Maneviča-Kumanovo
potrebna je odmah
vredna i stružna madiskinja i krojačka S jedna služavka
s dobrom preporukom.
Sa ponudama i uslovima obratiti se firmi pismeno.
Veletrgovina niaiutfakime, samo oa debelo
v Balkanu.
3riporoea p. n. trgovcem svojo veliko zalogo in bogato izbiro manufakturnega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. Solidna in točna postrežba zajamčena.
*	Samomor — miliardarke. Miss Sfcra Cowen je bila hči amerikanskega Železniškega magnata, milijardarja Cbwena . . . Umrl je pred nekoliko leti in zapustil edini hčerki premože-dveh miljard! Lepa. simpatična Sara je seveda imela dosti oboževate-lj»v. Izvolila pa si 'je. ne sicer več mladega, toda odličnega prijatelja nje-pčga očeta, ki si je zna! priboriti njene Simpatije. V prvem času zakona je bil par srečen. Mož je ugodil vsaki njeni lelji. Toda kmalu se je začela lepa Sara nagibati k alkoholu. Ta je bil »jena poguba. Napila se je večkrat tako, da je padla nezavestna na tla. Mož ni mogel tega več prenašati in »ahteval je ločitev. To je dekle tako Sudo potrlo, da je isto začelo živeti »prav vlačugarsko življenje, v najtemnejših delih mesta Newyork. Vendar Vt je skušala še popraviti. Šla je v »Cko bolnico za strežnico. Toda tam Jo’ni strpelo. Začela je zopet življenje »demi-monde« in stanovala v razupi-itm hotelu, ko bi lahkp živela po svo-j»m premoženju prvovrstno.
' Pred kratkim je prišla z nekim Šoferjem, njenim intimnim znancem v Kotel. Ko jo je šofer za trenutek pustil Varno, se je zastrupila z morfijem. Premoženje nesrečnice gre za dobro-Idne naprave. Tako umirajo torej iMdi milijonarji ....
1	• Opice s padobranom. Resničen Kogodek na Španskem. Za časa proslave novega aerodroma Carabanchel pri Madridu, so se delali poskusi s »adobranom. Z več tisoč metrov višine so spustili zrakoplova' padobran, »btežen z živo opico. Opica se je krčevito držala in dospela v bližini mesta
f‘ GLOBOKO POTRTI NAZNANJAMO, DA JE NENADOMA UMRL NAS ISKRENO-. LJUBLJENI SOPROG, DOBRI OCE Uj
STARI OČE. GOSPOD
JOSIP WERNKs
STROJEVODJA DRŽ. ŽEL. V POKOJU.
" " POGRET NEPOZABNEGA POKOJNIKA BO V PETEK 19. T. M. OB 2. URI POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI, HRANtLNJČNA CESTA ŠT. 8. NA POKOPALIŠČE K SVETEMU KRIŽU.
V	LJUBLJANI, DNE 17. AVGUSTA 1921.
MARIJA VVERNIG, SOPROGA MINKA VVEILGON1 ROJ VVERNIG, MILICA, HČERI, ALOJZ, JOSIP, FERDINAND. ALBIN, LUDVIK, VINKO, RAJKO, SINOVI, FRANC WEILGONI, TRGOVEC, ZET. IVANKA VVERNIG ROJ. KRIŽAJ,
MICI VVERNIG V. LICHTENEGGER, SINAHB. VNUKI IN VNUKINJE.
V«dno vrtika Izbir* vseh vrst
bombaža, sukanca, kvaikanca, nogavic,
ta dane in gospode, ter galenterlje na debelo,
Karol Prelog, Ljubljana,
Sv. Jakoba nabrežje štev. 11.
lin no.
lok za konzerviranje z lepenko kritih streh, asfalt, katran, lesni cement, ksilolej (naj-conejii karbolinej), watproof za izsuševanje vlainega zidovja In izolirani« proti vlagi, zidno in strešno opeko, apno, cement in druge stavblnske potrebiSin* dobavlja
i Ljubljanska komercijalna družba 1 Ljubljana, Blelweisova c. 18.
Večja množina odpadkov
»l Mena lija
se proda. Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista.
Trgovina s mahufakturnim blagom in oblekami domačega izdelka priporoča
po znižanih cenah«
Prevodni zavod
Polygloftt
preskrbuje prevode vseh vrst Iz vseh jezikov. Dopise naslovite na pisarno, nujni odgovori se dostavijo takoj.
Uradne ure od 15. do 18. ure
'Karlovška cesta 24/1.
L NAZNANILO.
Vsled prenovijenja lokalov bo modna trgovina	.>
y naslednik na Mestnem trgu št. 19.
od 19. avgusta do 3. septembra 1921 zaprta.
Prodaja se pa vrši med tem nad trgovino v prvem nadstropju (vhod skozi vežo)
x 10 °lo popustom.
Ugodna prilika!