Poštnina plačana v gotovini
S ped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L	1.500
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	. . . L	3.000
PODUREDNISTVO :	Letna inozemstvo . .	. . . I.	4.000
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410	
i
Leto XXII. - Štev. 17 (1097)
Gorica - četrtek, 23. aprila 1970 - Trst
Posamezna številka L 70
Niku Vetrinia in MU sicialisti
Morda si je kdo od naših bralcev ob branju našega nedavnega uvodnika zastavil vprašanje, zakaj je Celovška Mohorjeva družba tako vztrajala na nakupu vetrinjskega samostana. Razlog je bil preprost: dijaki slovenske gimnazije v Celovcu nujno potrebujejo nov dijaški dom, ker je sedanji daleč premajhen. če bi vetrinjsko poslopje prišlo v roke Mohorjeve družbe, bi dijaki od 1. do 6. razreda gimnazije dobili svojo streho v tem poslopju, sedmo in osmošolci pa bi ostali v Celovcu v Mohorjevi hiši. Gonja nemških nestrpnežev iz vseh treh strank je izvedbo tega idealno zamišljenega načrta žal preprečila vsaj za daljšo dobo, če ne kar za vselej.
Zato pa je ta akcija Mohorjeve družbe naletela med slovenskim prebivalstvom na toliko razumevanje in takšne simpatije kot še nobena druga akcija. Mohorjeva družba si je ustvarila med našim ljudstvom toliko simpatij, da je danes bolj ljudska kot kdaj koli poprej.
Kako si je pa Mohorjeva družba zamislila nakup in popravilo samostana Vetrinj? Hotela je prodati dve svoji hiši v Celovcu, za kar bi prejela sedem in pol milijona šilingov. Po nakupu Vetrinja bi se odprodale nekatere parcele, kar bi vrglo dva in pol milijona šilingov, škofijski ordinariat v Celovcu je omogočil pet milijonov posojila in prevzel tudi jamstvo za njega odplačevanje. Tako je imela Družba sv. Mohorja na razpolago približno 15 milijonov šilingov (400 milijonov lir), osem milijonov za nakup samostana in sedem milijonov za popravila in prilagoditev. En del samostana bi služil tudi cerkvenim namenom in ne samo Mohorjevi družbi.
SOCIALISTIČNA NEPOŠTENOST IN ZAHRBTNOST
Kako povsem neutemeljene in zlonamerne so bile zato trditve, ki jih je koroški deželni glavar socialist Hans Sima 10. novembra 1969 iznesel v pismu takratnemu zveznemu kanclerju dr. Klausu! Takole je pisal:
»To vprašanje (vetrinjskega samostana) smo na seji koroške deželne vlade dne 4. novembra 1969 izčrpno obravnavali. Ker pa je kupec slovenska organizacija Družba sv. Mohorja — vsaj tako se širijo govorice med koroškim ljudstvom — le zaradi podpor iz krogov slovenskih emigrantov zmožna, da nudi tako visoko ceno, imam za svojo dolžnost, da na to dejstvo še posebno opozorim. Gotovo bi zelo škodovalo sedanjim dobrini odnosom med Avstrijo in Jugoslavijo, posebno pa še med Koroško in Slovenijo, če se naseli tukaj v bližini Celovca pod pretvezo ustanovitve slovenskega kulturnega doma organizacija, ki si, kot zgleda, med koroškim ljudstvom ni mogla ustvariti zadostne hrbtenice, ki pa namerava (v Vetri-nju) — ta nevarnost je na dlani — ustvariti neke vrste center za emigrante. V svoji lastni pristojnosti nimam nobene možnosti, da preiščem, odkod prihajajo finančna sredstva Družbe sv. Mohorja; zato Vas, spoštovani gospod zvezni kancler, nujno prosim, da ukrenete vse potrebno in da v sodelovanju s prizadetimi ministrstvi za finance, za notranje in zunanje zadeve ter z ministrstvom za prosveto, ki je pristojno za ohranitev kulturno in zgodovinsko nadvse dragocenega poslopja, preudarite možnosti in poiščete sredstva, da grad Vetrinj ne bo služil namenom, ki bi lahko škodovali državnim interesom.«
Deželni glavar Hans Sima je s tem pismom, ki ga je 9. januarja 1970 objavil celovški list »Kiimtner Tageszeitung«, Mohorjevo družbo obrekoval in oblatil, ne da bi smatral za svojo dolžnost, da navedena sumničenja najprej preišče in potem šele poroča zveznemu kanclerju dr. Klausu. Ravnatelj Mohorjeve družbe dr. Hombock je takoj nato protestiral proti tako povsem iz trte zvitemu sumničenju v dnevniku »Kleine Zeitung«.
RESNICA JE ČISTO DRUGA Koroški deželni glavar je postavil čudno
trditev, ki je povsem v opreki z dejstvi, da se namreč Mohorjevi družbi ni posrečilo ukoreniniti se med koroškim ljudstvom. Dejstvo pa je, da je bila družba ustanovljena že leta 1851 in nato kot društvo potrjena leto nato, kar priča, da je verjetno najstarejše društvo na Koroškem sploh. Dejstvo je tudi, da število udov celovške Mohorjeve družbe od leta 1947 sem vsako leto narašča in da je družba ravno lani dosegla število udov, ki se zelo približuje številu v letu 1918.
Deželni glavar je poleg tega osumil Mohorjevo družbo, da kupuje Vetrinj z denarjem slovenskih emigrantov ter zato naprosil zveznega kanclerja in razne ministre, da po svojih organih preiščejo družbino delovanje. O sveta zavzetost za državno varnost! Deželni glavar niti tega ne ve — ker noče vedeti — da je Mohorjeva družba kot društvo stalno kontrolirana po organih policije. Vsako knjigo in vsak list, ki se tiskata v njeni tiskarni, je treba po zakonu oddati oblastem. Kot finančno podjetje je dolžna Mohorjeva družba letno polagati svoj obračun. Pri tem je bilo njeno uradovanje s strani raznih kontrol vedno dobro ocenjeno. Emigranti ne morejo imeti na vodstvo družbe nobenega vpliva, saj more biti po pravilih, ki so odobrena od policije in od cerkvene oblasti, odbornik Mohorjeve družbe le avstrijski državljan, ki ga poleg tega potrdi celovški škof.
Najbolj nesramna pa je trditev deželnega glavarja, da je bila zmožna Mohorjeva družba le zaradi podpor iz krogov slovenskih emigrantov nuditi za vetrinjski samostan tako visoko ceno. Bralcu smo že pojasnili na začetku članka, kako sl je družba zamislila nakup in restavriranje Vetrinja. V tej zamisli so računi nadvse jasni in ni nikjer upoštevana kakšna denarna pomoč od Slovencev v izseljenstvu.
Deželni glavar je s svojim pismom dokazal, da je vse storil, da bi Vetrinj ne prišel v roke celovške Mohorjeve družbe. Celo škofu v Celovcu je pisal posebno pismo v tej zadevi. Na vsak način so se razodele ob vetrinjski zadevi poleg misli Ljudske stranke tudi misli koroških socialistov. Socialistični voditelji so podlegli propagandi in pritisku nacionalističnih krogov. Mohorjevi družbi so storili ogromno krivico, ki bo vedno madež na časti stranke, katera se proglaša za zaščltnico sožitja obeh narodov na Koroškem.
—ej
Uspeh kljub neuspehu
Vse se je pričelo v soboto, 11. aprila kot že običajno. Raketa, ki so ji iz repa švigali plameni, se je dvignila v vesolje. Vse skupaj je bilo podobno filmu, ki smo ga že večkrat gledali.
Nato so začela prihajati že pričakovana poročila o oddaljenosti »Apolla 13« od Zemlje. Vse je potekalo v najlepšem redu. Sicer pa: ali je bilo pričakovati kaj drugega? Vse je bilo v varnih rokah računalnikov, vse že vnaprej izračunano, preizkušeno, preverjeno. Za številne opazovalce na Zemlji je tretji polet na Luno postal že nekaj rutinskega.
Potem pa je treščila v svet grozljiva novica: »Apollo 13« je v nevarnosti, dva njegova generatorja sta odpovedala, v matični ladji primanjkuje kisika, postalo je dvomljivo, če se bo vesoljska ladja sploh še mogla vrniti na svoj planet. Nenadoma se je »rutinski« posel sprevrgel v dramo in zemljani smo se zresnili.
NAUK ZADNJEGA POLETA
Iz vesoljstva je človeku prišlo svarilo, naj ostane skromen in ponižen. Uspehi človeka nikdar ne smejo uspavati ali napolniti z občutkom zmage. Kdor je že bil prepričan, da bo v bodoče človek pro-
diral v vesolje brez žrtev, da so vse probleme že rešili računalniki in da se bo vesoljski film vedno enako odvijal, se je v bistvu motil.
Pozabil je na ameriške kozmonavte Chaffeeja, Whitea in Gris-soma, ki so zgoreli v kabini enega prejšnjih »Apollov« med preizkušnjami; pozabil je na ruskega astronavta Komarova, ki je treščil na zemljo, ker se mu padala niso pravočasno odprla; pozabil je tudi na neštevilne žrtve letalstva in slehernega človekovega napredka.
Človek ostaja kljub neverjetnim posegom v božje stvarstvo še vedno nebogljen spričo pobesnele narave, ki si da duška v raznih potresih, povodnjih in požarih. Vsak svoj napredek je moral človek drago plačati in celo prelivati kri ter izgubljati življenje, če je hotel na lestvici uspehov iti naprej, odkrivati in osvajati.
Zadnji trije vesoljci so si življenje sicer rešili, a dolge dneve so morali doživljati smrtno grozo in 7. njimi je za njih usodo trepetalo vse človeštvo. Prav ob tem spoznanju človekove nemočnosti pa so premnogi odkrili, da lahko pomaga le Bog. Zatekli so se k zaupni molitvi. Slovenski pregovor: »Kdor moliti ne zna, naj se na morje ne poda« je spet prišel do
Japonski vzpon iz niča
Na Japonskem so v mestu Osaki odprli svetovno razstavo, »Expo 70« imenovano. Je to prva razstava te vrste na azijskih tleh. Na njej sodeluje 72 držav. Obiskovalcem je na (voljo 210 restavracij, v -katerih se vsek dan razdeli 235.000 obrokov. Poskrbljeno je tudi za 'kulturne prireditve.
Na razstavi so skupno postavili svoj paviljon tudi japonski kristjani. Na Japonskem živi namreč v sklopu 102 milijonov prebivalcev 700.000 kristjanov. Od njih je katoličanov 348.000.
Komaj pred sto leti (točno: leta 1867) se je Japonska prvič odprla zunanjemu svetu ter začela z njim trgovati. V kratkem je postala industrijsko močna ter začela širiti svoje izdelke vsepovsod. Vzpo-
Sto let Leninovega rojstva
V	ponedeljek, 20. aprila je preteklo sto let, odkar se je rodil v mestu Simhirak Vladimir Iljič Uljanov, ki ga danes ves svet pozna po njegovem revolucionarnem navzdevku Lenin. Seveda nudi ita obletnica imairksistom vsega sveta, zlasti pa Sovjetski zvezi priložnost, da organizirajo pompozne proslave v njegov spomin.
Glavna Leninova ustvaritev je Sovjetska z\eza, iki pa gotovo danes ne odgovarja Leninovi zamisli marksistične idiružbe. Če bi danes vstal iz groba, bi se zgrozil nad birokracijo, ki se je v teku petdesetih let v Rusiji tako -silno utrdila, da ga ni voditelja v Sovjetski zvezi, Id bi jo lahko omejil ali cello odstranil. Birokratska skile-raza pa ni zajela samo sovjetskega družbenega 'sistema, itemveč t.udi večino Moskvi zvestih komunističnih strank. Ta skleroza grozi ubiti sam marksizem, kot itrdii nemški komunistični filozof Ernst BJoch, ki je bil zaradi ite trditve izgnan z univerze v Leipzigu v Vzhodni Nemčiji in se je moral zateči na Zapad.
Lenin je vzpostavil v Rusiji vlado ene same, centralistično vodene in -usmerjene komunistične partije. S tem je takoj v začetku poteptal načelo -svobode v izražanju misli in v izbiri ljudi. Kjer ni pluralizma in vodi vse ena -sama stranka, postane birokracija neizogibna.
Lenin je bil človek oblastne in nasilne
narave, a bil je tudi velik intelektualec, resničen mislec. Oklenil se je filozofije dialektičnega -materializma ter jo skušal uveljaviti v -svoji revolucionarni praksi. Kasneje so njegovi nasledniki načelo -dialektičnega materializma podredili praksa, taktiziranju in koristim -države, na načela Leninove filozofije pa se sklicevali tako, kot jim je to trenutno hodilo prav.
Gotovo je Lenin danes že zgodovinska osebnost, kii je imela velik vipliv na dogajanje v svetu v polpretekli dobi. Njegove resnične podobe pa ne bo dalo umetno in vnaprej pripravljeno prosilavijanje njegove osebe, temveč Je resne študije o Leninu, njegovem dolu, njegovi vlogi pri oblikovan-j-u sodobne zgodovine in ikončno tudi sodba o tem, kaj -je od njegove zamisli marksistične družbe še ostado.
Francoski filozof Joseph de Maistre (1754-1821) je -svoj čas zapisal, da so tako imenovani protagonisti, prvobori-telji in vrhunski junaki zgodovine pravzaprav le malo protagonisti, kar je njihovo usmerjanje zgodovine le navidezno. Zgodovina se jih poslužuje, potem pa gre svojo pot. Pogosto so -učinki njihovega dela na koncu koncev prav nasprotni temu, kar -so oni hoteli doseči. Zgodovino vodi Previdnost od zgoraj, človek pa z njo ile sodeluje, če hoče ali pa če noče. To bo veljalo itudi za Lenina.
redno z industrializacijo je rastla tudi njena vojaška moč. Zunanji -svet je postal pozoren, ko je v vojni 1894/95 porazila najprej Kitajce, deset let nato, v rusko-japonski vojni 1904/05 pa celo ruskega orjaka. Ti uspehi so Japoncem stopili, v glavo; ker je država -res -potrebovala novih ozemelj, kjer bi naselila svoje odvišno prebivalstvo, je prišlo do novih vojaških akoij: Japonci so osvojili Mandžurijo ter dobršen del Kitajske. Potem so v svojem pohlepu vrgli oči še na področja, ki -so jih držali Francozi, Amerikanci, Angleži in Nizozemci: zasedli so Filipine, Indokino, Indonezijo, Malajo in Singapur. Toda konec je bil strahoten: Japonska se je po dveh atomskih bombah, ki sta padli na Hirošimo in Nagasaki, brezpogojno vdala.
Prav od tega dneva dalje pa se je začel njen drugi vzpon iz niča. Se pred 20 leti je bilo v kmetijstvu zaposlenih 60 % prebivalstva; -danes dela v njem le še 18 %, pa proizvajajo več kot prej, ko je bilo 60 % vseli Japoncev kmetov, še več: Japonska svoje kmetijske izdelke celo izvaža. To je mogoče zato, ker Japonci neprestano krepijo -svojo industrializacijo. Leta 1967 so pustili v -tem področju za seboj Anglijo, leta 1968 Francijo, lani Zahodno Nemčijo. Tako je danes Japonska glede industrijske proizvodnje na svetu na tretjem -mestu, to je -takoj za Sovjetsko zvezo in Sev. Ameriko, ki jo -daleč prekašata po številu prebivalstva in obilju surovin.
Od kod ta japonska življenjska moč? Prav gotovo sloni na prislovični pridnosti japonskega človeka, ki je skromen, izredno discipliniran ter odprt za -sodobni napredek. Japonec hodi po svetu z odprtimi očmi, vse, ka-r je pozitivnega, sprejme in prenese -domov, veliko študira in razmišlja. Poleg tega ima še nekaj: vse, kar izdela, naj bi bilo prvovrstno, mogočno in poceni. V njem je težnja, biti prvi na vseh področjih: japonska -prestolnica je največje mesto -sveta po številu prebivalstva (11,4 milijonov), izdeluje največje ladje in ima naj hitrej še -vlake.
Ni čuda, da nosi tudi mednarodna razstava »Expo 70« pečat te -veličastnosti. Svet naj spozna, da je Japonska država bodočnosti, ki bo kljub porazu v zadnji svetovni vojni še imela veliko besedo v dogajanju prihodnosti.
veljave. Bog je vse te molitve sprejel in jih uslišal.
Nič ni bilo bolj pretresljivega kot prizor na letalonosilki »Iwo Jima« prejšnji petek, 17. t. m. ob 19,53, ko je k vesoljcem stopil vojaški kaplan ter prebral sledečo molitev: »Gospod, z veseljem pozdravljamo povratek kozmonavtov Lovella, Haiseja in Swigerta, ki so po tvoji dobroti in zaradi lastne spretnosti ter usposobljenosti drugih ljudi uspeli premagati vse nevarnosti ter so se celi in zdravi vrnili med nas. Tebi zato izrekamo ponižno zahvalo ob tem uspelem reševanju.« Vesoljci so razkritih glav in sklonjeni poslušali te besede. Njim so gotovo pomenile tisti hip več kot vse besede pozdrava, hvale in občudovanja.
ČLOVEK OSTAJA KRALJ STVARSTVA
Sprva so premnogi časopisi označili neuspeh »Apolla 13« kot človekov poraz v osvajanju vesoljstva. Res to pot vesoljci niso dosegli luninih tal; toda izkazalo se je nekaj drugega: človek je zmožen najti rešitev tudi tedaj, ko stroji odpovedo. Človeški duh se zna uveljaviti celo nad muhasto naravo in jo nadvladati. Tako tisti v vesoljski kabini kot oni na zemlji v laboratoriju v Houstonu so znali hudo preizkušnjo prestati in jo uspešno zaključiti. Prav zadnja ponesrečena ekspedicija je dala mnogo novih koristnih spoznanj, kako rešiti človeka, če v vesolju stroji odpovedo.
Drugi uspeh tega neuspeha pa je bila silna solidarnost človeškega rodu, ki se je ob tej priliki znova odkrila. Človek človeku le ni volk, kot se včasih govori. Ne: to pot je prišlo do izraza spoznanje, da človekovo življenje mnogo več velja kot vse storitve znanosti. Te imajo vrednost le, če so usmerjene v človeka in za človeka.
Zato so premnogi dolge dneve prebili pri televizijskih in radijskih aparatih ter doživeto spremljali dramatični potek dogodkov. Premnogi so se zatekli k molitvi in junaške može Bogu izročali v varstvo. Premnogi so javno izpričali svojo zaskrbljenost s tem, da so pisali besede poguma ženam in svojcem vesoljcev v nevarnosti. In ko se je kabina na padalih spustila v morske valove, so premnogi pretakali solze ganotja, sreče in veselja nad uspelim povratkom na Zemljo. Skratka: ta neuspeh je človeški rod bolj združil v plemenitih čustvih kot kateri koli prejšnji uspeh in odkril, da smo res ena velika družina božjih otrok.
Človek se ob tem neuspehu gotovo ne bo ustavil, saj se tudi ob prejšnjih, ko je odkrival puščave, morja in prometna sredstva ni. In drugače tudi biti ne more. Človek je od Boga poklican, da stvarstvo uporablja in si ga podredi. Le eno mora pri tem ohraniti: zavest majhnosti pred Bogom in odvisnosti od njega. V tem primeru se bodo vedno znova in vedno bolj uresničile besede psalmista, ki je že v davnih stoletjih pred Kristusom zapisal: »Ko gledam tvoj nebes, delo tvojih rok, luno in zvezde, ki si jih tja pritrdil: le kaj je vendar človek, da se ga spominjaš, kaj otrok človeški, da zanj skrbiš? Ustvaril si ga le malo nižjega od angelov, s slavo in častjo si ga ovenčal, dal mu oblast nad deli svojih rok in vse podvrgel njegovim nogam« (Ps 8, 6-8).
Posvet italijanskih škofov
Veličastna izvedba Handiovega „Mesije“
Od 5. do 11. aprila so se v Rimu sešli italijanski škofje. To je bilo njihovo šesto skupno posvetovanje. Govorili so predvsem o vlogi duhovnika v življenju današnje Cerkve. Posvetovanje se je vršilo v veliki dvorani papežke univerze Propaganda Fide. Prvič se je zgodilo, da so bili pritegnjeni k delu škofov tudi duhovniki, redovniki, redovnice in celo laiki, skupno 110 ljudi. Škofov se je zbralo okoli tristo. Odsotni so bili le bolni in zaradi starosti oslabeli škofje.
KAKO JE POTEKALO DELO
ŠKOFOVSKE KONFERENCE
Prvi dan je pri koncelebrirani sv. maši govoril genovski kardinal Siri. Razlagal je evangeljski odlomek, ki govori o Jezusu, dobrem Pastirju. Njegov govor je zvenel nekoliko trdo. Poudarjal je vlogo škofa-pastirja, ki mora voditi ovce, tudi uporne. Voditi jih mora, ne pa hoditi za njimi in se dati voditi. Ne sme jim vsega dovoliti. Zapreti mora pot grabežljivim volkovom, škof mora poznati svoje ovce, a to ne pomeni, da naj se prilagodi svetu. Ravnati se mora po Jezusu Kristusu. Vtis tega govora ni bil najboljši.
Cisto drugačen je bil naslednje jutro pozdrav papeževega vikarja za rimsko škofijo kardinala Dell’Acqua. Toplo je pozdravil vse prisotne, še prav posebej pa duhovnike, katere je imenoval velikodušne sodelavce škogov, ki jim pomagajo nositi težo odgovornosti.
Delo konference je bilo zasnovano takole: Glavno poročilo je podal predsednik italijanske škofovske konference kardinal Poma. Nato so sledila tri obširna predavanja ali bolje poročila, ker so bila povzeta iz odgovorov na anketo, ki je bila izvedena med italijanskimi duhovniki. Škof iz Bergama Gaddi je poročal o problemih italijanskih duhovnikov, kakor so razvidni iz. odgovorov na anketo, škof iz Lucce je podal teološko-biblično sliko duhovnika in končno je govoril rektor rimskega semenišča Graziani, kako naj se duhovnik vključi v življenje današnjega časa.
Ti govori so bili za podlago za razprave po skupinah ali grupah. Delo po skupinah se je začelo v torek popoldne in sc je potem nadaljevalo v sredo in še delno v četrtek. Vsaka skupina je izdelala svoje poročilo in predložila svoje sklepe, ki so bili prebrani na skupnem zasedanju konference v četrtek popoldne in v petek, Škofje so končno izdelali skupno poročilo in si določili delo za naprej. Zgovo-rili so se, da se ponovno sestanejo v jeseni od 9. do 14. novembra in da bodo takrat razpravljali o novem pravilniku italijanske škofovske konference in če naj bi v Italiji uvedli stalno službo diakonov.
V	soboto je udeležence škofovske konference sprejel papež. Pohvalil je njihovo delo; ugotovil je, da postaja konferenca vedno bolj aktivna in da živo spremlja življenje italijanske Cerkve. Osnovna njegova misel pa je bila poziv k zaupanju. Zaupanje v Kristusa, ki svojo Cerkev vedno vodi, zaupanje v duhovnike, ki velikodušno stavijo svoje moči na razpolago Cerkvi, zaupanje v laike, ki sprejemajo nase odgovornost za življenje Cerkve v svetu, škofje naj svojo oblast izvajajo dobrohotno. Opustiti je treba nekdanji način izvajanja oblasti. Oblast naj pospešuje in vzbuja dobro voljo v podrejenih. Ta način izvajanja oblasti je bolj v skladu z naravo Cerkve.
ZAKLJUČNO POROČILO
Zaključno poročilo italijanske škofovske konference je precej obširno. Povzema najvažnejše ugotovitve o življenju in delu duhovnika, zlasti se ustavlja pri treh stvareh: pogumna ugotovitev sedanjega stanja, pregled vzrokov, ki to stanje hote ali nehote povzročajo in nato nakazanje primernih sredstev za premaganje krize.
Poročilo pravi, da italijanski duhovniki ostajajo zvesti svojemu poklicu, čeprav občutijo duhovno stisko. Mlajši duhovniki želijo, naj bi bilo duhovnikovo življenju bolj evangeljsko in spremenile naj bi se dušnopastirske oblike v skladu z zahtevami sedanjega časa. škofje razumejo težave duhovnikov in jih z njimi tudi delijo. Zavedajo se, da rešitve iz teh težav ne morejo najti sami, ampak le v skupnem iskanju, škofje vabijo duhovnike, naj nadaljujejo z njimi razgovor o teh problemih. Zaupajo naj v njih modrost in duhovno zrelost, kakor so jo tudi pokazali na tem zasedanju škofovske konference. Škofje se obvezujejo, da bodo še bolje poskrbeli v svojih škofijah za delovanje duhovniškega In pastoralnega sveta, ki nudita odlično priliko za medsebojni razgovor in sodelovanje.
škofje vedo, da je treba duhovnikovo delovanje prilagoditi potrebam sedanjega
sveta in da je treba spremeniti tudi nekatere strukture preteklosti. Jasno pa je, da vseh težav ne bo mogoče rešiti hitro, ampak le polagoma in s potrpljenjem.
Kriza Cerkve je le del krize, ki zajema ves sedanji krščanski svet in človeštvo sploh. Kriza je delno posledica naglega naraščanja blagostanja in sprememb v strukturi prebivalstva. Kmečkega prebivalstva je vedno manj, vedno bolj pa rastejo mesta. Krščanskih vlad ni več — umaknile so se ideološkemu pluralizmu in tako se je Cerkev znašla v misijonskem stanju tudi v tradicionalno krščanskih deželah. Duhovnik se je znašel v novem položaju, na katerega ni bil pripravljen. Išče načina, kako naj tudi v spremenjenem položaju vrši svoje duhovniško poslanstvo.
Škofje so prepričani, da je treba vsako obnovo izvršiti v luči evangelija. Tudi v novih razmerah lahko uspešno deluje le duhovnik, kot ga hoče Kristus.
Duhovništvo nove zaveze je nadnaravna stvarnost, ki ima svoj izvor v Kristusu. Ko duhovnik išče svoje mesto v sedanjem svetu, ne smejo imeti prvega mesta sociološki in psihološki motivi, ampak božji. Služba škofov in duhovnikov je utemeljena na službi apostolov in po njih se tudi oblikuje. Ne odgovarja duhu vere samo začasno duhovništvo. Duhovništvo je dar božji v službi božjega ljudstva. Duhovnik svojega duhovništva ni sprejel od božjega ljudstva, zato ni zanj od ljudstva pooblaščen, ampak od Boga. Duhovništvo je zakrament, ki posveti za celo življenje.
Evangelij postavlja duhovnika v poseben položaj, a ga ne loči od ljudstva, živeti mora kot brat med brati. Z božjim ljudstvom deli veselje in žalost, upe in preizkušnje. Priznava posebne darove drugih in se trudi, da bi se vsi aktivno udeleževali cerkvenega življenja.
Duhovnik naj skuša v moči milosti čim bolje upodobiti Kristusa, da bo kljub svoji krhkosti s svojim življenjem bratom in sestram olajševal verovanje.
STANKO ZORKO
Umrl je moskovski patriarh
V	Moskvi je umrl v visoki starosti 92 det patriarh ruske Cerkve Aleksi j, iki ji je stal na čelu nad petdeset let tor je moral svoje poslanstvo izvrševati ves čas komunistične 'diktature v Sovjetski zvezd. Pred zadnjo svetovno vojno mu je bilo skoro nemogoče delovati, po nemškem napadu na Rusijo pa je Stalin neikoliiko popustil z ozirom na Cerkev in je tako mogel patriarh Aleksij precej poživiti cerkveno življenje. Zaradi starosti ni potoval v .inozemstvo. To je opravljal namesto njega leningrajski metropolit Nikodem, ki bo verjetno postal novi patriarh Rusije.
Pred nekaj meseci se je med tekmo, ki sta jo odigrali društvi »Zarja« iz Bazovice ter »Primorec« iz Trebč, pripetil nadvse neprijeten ‘dogodek, ko je sodnik prepovedal igralcem (ki so skoraj visi slovenskega porekla), govoriti med seboj v slovenskem jeziku.
Ta dogodek je sprožil verigo negodovanj in protestov. Svoj odmev je našel itu-di v tržaškem občinskem svetu (vprašanje je vložil dr. Dolhar) ter v deželnem svetu (vprašanje je vložil dr. Stoka).
Prejšnji teden je deželni odbornik za šport odgovoril dr. Štoki in rekel, da je sodnik povabil igralce, naj sploh ne govorijo med seboj, ker talco določa nogometni pravilnik. V drugem delu svojega odgovora pa je odbornik za šport kljub temu dejal, da mu je žal, da je prišlo do tega, da je interveniral in da bo še, da se v prihodnje kaj takega ne pripeti več.
Svetovalec dr. Štoka je odgovoril, da je
Slovenci, ki živijo v Milanu, se živo zavedajo, da so z uvedbo slovenskega bogoslužja, za zdaj sicer samo enkrat v mesecu, veliko pridobili. Našli so skupno ognjišče, kjer se jim bodo srca ogrevala za verske in narodne vrednote, da ne bodo tako razpršeni in samim sebi 1 tujci. Vsako saeč&nje ob oltarju Gospodovem jih bo spominjalo, da so si bratje po krvi in po veri.
Prihodnja služba božja, najprej šmar-nična pobožnost in nato sv. maša, bo v nedaljo 3, maja ob 16.30 v isti cerkvi. Vsi naši rojaki, ki imajo znance ali prijatelje
v	Milanu in okoliei, naj jim pišejo in opozorijo na to prelepo priliko, kjer bodo lah-
Vzdušje svečanega pričakovanja je vladalo prejšnjo nedeljo zvečer v baročnem okviru cerkve sv. Ignacija, prepolni izbranega občinstva, kar se le redko zgodi. Visoke stropne luči so ustvarile primemo medlo osvetljenost, medtem ko je samo prezbiterij izstopal v jasni svetlobi. Tu se je zvrstilo okoli osemdeset članov pevcev, članov orkestra in solistov z dirigentom.
Tak je bil pogled na notranjščino travniške cerkve ob nastopu ljubljanskega ansambla »Consortium -musioum«, ki je go-riškemu občinstvu predstavil oratorij G.
F.	Handla »Mesija«. Koncert je bil že napovedan za belo nedeljo, a je moral odpasti prav zaradi bele odeje, ki je pokrila takrat ceste po Sloveniji. Vseeno se je to nedeljo zbralo res izredno število ljubiteljev glasbene umetnosti, ki niso hoteli zamuditi izrednega glasbenega dogodka.
Kot znano, je izvedbo Handiovega oratorija vodil dirigent Mirko Cuderman. V
Trenutno premore Slovenija le tri dnevnike: »Delo« izhaja v 82.000 izvodih, »Ljubljanski dnevnik« v 37.000 izvodih, mariborski »Večer« pa v 54.000 izvodih. Ziunaj meja matične domovine izhajajo prav tako trije slovenski dnevniki: v Trstu »Primorski dnevnik«, v Chikagu (ZDA) levičarska »Prosveta«, v Clevelandu tudi v ZDA pa krščansko usmerjena »Ameriška domovina«.
Po razširjenosti dnevnega časopisja se meri tudi kulturna stopnja naroda ali države. V Sloveniji se proda vsak dan 173.000 izvodov dnevnikov, to se pravi: vsak enajsti Slovenec 'kupuje dnevnik. Jugoslovansko povprečje je dosti nižje: na tisoč prebivalcev se proda 76 izvodov, v Sloveniji pa 110.
Da si ustvarimo približno sliko, ali je 110 na itisoč veliko ali ne, naj povemo, da pride v Italiji na tisoč prebivalcev 101 izvod, v Sovjetski zvezi 181, v Bolgariji 200, v Avstriji 225, na Japonskem 416, na Angleškem pa kar 490. To pomeni, da si kupi v Veliki Britaniji dnevnik vsak drugi Anglež.
Dvakrat na teden izhajata v Sloveniji »Glas« (Kranj) z 18.000 izvodi in »Gospodarski vestnik« s 7.500 izvodi.
Pozna pa Slovenija dolgo vrsto tednikov, ki so se med bralci kar krepko zasidrali. Mnogi med njimi so krajevnega značaja kot »Dolenjski list« (30.000 izvodov), »No
vi	tednik« (Celje, 13.000 izvodov), »Primorske novice« (13.000), »Vestnik« (Murska Sobota, 12.600). Na prvem mestu je med tedniki ljubljanska »Tedenska tribuna« s 74.000 izvodi. Sledita ji revija
nezadovoljen s prvini delom pojasnila odbornika, ker je pač sodnik prepovedal govoriti igralcem med seboj v slovanskem jeziku. Igralci pa da si lahko izmenjujejo tudi v igri sami razne besede in ukaze, tako kot je to običaj, posebno pri diletantskih društvih. Logično, da so si igralci slovenskega jezika izmenjali te besede v slovenščini. In tega ne more sodnik prepovedati. Zato je njegovo dejanje bilo diskriminacijskega značaja. Tisti del odgovora, v katerem izraža odbornik svoje obžalovanje nad sodnikovim ravnanjem, pa je svetovalec Liste Slovenske skupnosti vzel na znanje in dejal, da je z njim zadovoljen.
Ker je bilo to dejanje bolj sad posameznega sodnika, zato je prav, da ga najprej obsodijo vsi igralci naših diletantskih društev, in obsodili ga bodo najbolj tako, da bodo med seboj stalno in vztrajno govorili po slovensko.
ko srečali številne druge Slovence in se z njimi pobliže seznanili.
Na letošnjo velikonočno nedeljo 29. aprila sta umrli v Milanu kar dve blagi slovenski gospe: Sandra Drufuika Ceppi, o kateri je Kat. glas že poročal, ter Olga Bandei roj. Dekleva iz Trsta. Gospa Olga Bandel se je rodila v Trstu 28. marca 1881 v znani družini Dekleva. Leta 1910 se je poročila s Francem Bandelom. Družina se je 1. 1955 preselila v Milan, kjer je oče Franc umrl že dve leti pozneje. Zdaj je hčerka Vida prenesla v družinsko grobnico v Trst materino truplo -ter očetove zemeljske ostanke, da počivajo v rodni zemlji skupno s svojimi predniki.
solističnih vlogah pa so nastopili sopranistka Marija Gorenc, altistka Eva Nov-šak-Houška, tenorist Mitja Gregorač in basist Anton Prus.
»Mesija« spada med glavne mojstrovine velikega nemškega skladatelja. O tem smo že večkrat pisali v zadnjih številkah našega lista. Na vsak način je mogoče v njem zabeležiti vse glavne komponente Hanidlove glasbe: veliko vedrino, .dramatično silo, lirično razpoloženje, religiozno doživetje in smisel za epsko podajanje. Poleg tega razodeva oratorij sam široko zasnovo zlasti polifon ske gradnje, ki predstavlja nedvomno večji del celotne kompozicije v zborovski zasedbi. V njem je tudi lahko zaslediti vse formalne elemente, ki se kažejo v tovrstni glasbi njegovega časa, od arije do recitaltiva, od «airioso» do zbora, od solistične do orkestralne zasedbe.
»Consortium musicum« je Handlovo delo
»Antena« (70.000) in »Tovariš« (68.000). Mladinska tednika sta »Pionirski list« (62.000) in »Zvitorepec« 56.000). Šaljivi list »Pavliha« izhaja le v 25.000 izvodih, »Komunist« komaj v 18.000.
Med štirinajstdnevniki nosi prvenstvo verski list »Družina« (130.000 izvodov). Daleč za njo je ženska revija »Elle« (Ona) z 22.000 izvodi.
Mesečniki so bili med Slovenci vedno priljubljeni. Nekateri med njimi so že pravi veterani, npr. Planinski vestnik (70 let), Lovec (52 let), Proteus (32 let). Med mesečniki zavzema prvo mesto »Naša žena« (80.000 izvodov), a mladinski list »Ognjišče« (70.000) ji to mesto že nevarno ogroža. Sledijo mladinski mesečniki »Ciciban« (68.000), »Pionir« (40.000) in »Kurirček« (34.000). Prirodoslovna revija »Proteus« premore 15.000 naročnikov, »Življenje in tehnika« 16.000. Potem so še mesečniki za določeno skupino bralcev. Njih naklada ni velika, zato pa je stalna, kajti če se npr. lovec, čebelar, ribič, planinec ali vrtičkar odločijo za svojo revijo, ji ostanejo zvesti do smrti.
Nekaj posebnega je mesečna revija »Knjiga«. Izdaja jo več knjižnih založb, bralci in naročniki pa jo dobijo zastonj. Dovolj je, da se sporoči založbi naslov.
Veliko je tudi tovarniških časopisov. Njih naklada se suče med 500 do 2.000 izvodi. Izhajajo ponajveč mesečno, nekateri štirikrat na leto, nekateri pa po potrebi. Slovenski časopis z najmanjšo naklado (60 do 70 izvodov) je »Priročnik za dnevno čitanje biblije«, štirikrat na leto ga izdaja Baptistično cerkveno okrožje v Ljubljani.
V	celoti izhaja v Sloveniji 400 periodičnih listov in glasil. Zanje večina Slovencev ne ve. Poznani so le tisti časopisi in revije, ki krasijo kioske in jih časopisni raznašaici vsak dan znova s hripavim glasom ponujajo. Vdor televizije je v Sloveniji naklado dnevnikov zmanjšal. Toda ko bo te vrste trg nasičen, se bo spet vzbudila stara ljubezen — želja po dnevnem časopisu.
Prejšnji teden v petek na večer je prejela tretja Rumorjeva vlada zaupnico tudi v poslanski zbornici, ko je prejela 348 glasov, proti pa jih je bilo oddanih 239. Tako se je pozitivno zaključila dolga vladna kriza, ki je nekaj časa zgledala povsem nerešljiva. Zadnje razprave pred zaupnico so pokazale, da tako vladni kot opozicijski govorniki že niso vedeli povedati ničesar, kar že ni bilo rečeno, dobro znano ir. večkrat ponovljeno.
Ta ponedeljek je 'tako vilada lahko normalno pričela z delom, istočasno pa sta začeli zopet zasedati obe poslanski zbornici. Prva in zelo pomembna naloga nove vlade bo organizacija deželnih volitev 7. junija. Pri tem bo imel italijanski volivec priliko, da pove svoje mnenje o strankah, ki so na vladi kot o tistih, iki so v opoziciji. Upamo, da se bo izrazil tako, da se bo demokracija v Italiji lahko utrdila, ne pa oslabila.
Odklanjajo pornografski tisk
Predsednik italijanske države Saragat je pred ikratkim sprejel predstavnike združenja iz Bologne, katero se boni proti pornografskemu tisku, ki zanaša med mladino pohujšanje iti pokvarjenost.
Predsednik Saragat je to pobudo po-
izvajal v slovenščini in pripomniti moramo, da je tekst res zelo dobro odjeknil. Celotna izvedba oratorija je trajala dobri dve uri brez odmora.
Težko bi bilo zajeti v nekaj stavkov oznake posameznih delov tega mogočnega glasbenega mozaika, ki gre od začetne »Simfonije« mimo tenorskega recitativa »Tešite moj rod« na anije, zbore, orkestralne vložke, vse prežete s čudovito inven-cijo baročnega genija. Naj samo ponovno omenimo nekaj najlepših zborov, kot »Veličastvo Gospoda Boga«, »Slava Bogu« ali strogo vokalno fugo »Njegove rane so nas otale«. Še posebno slovesno navdušenje je vzbudila »Aleluja«, polna prekipevajočega veselja, ki je postala že nekaka popularna verska himna vseh narodov, zlasti Angležev. Krono te sijajne glasbene freske pa predstavlja »Amen«, ki ga zbor skupno z orkestrom razvije v blesteči polifonski obliki.
Ni mogoče iti mimo vokalnih solističnih zasedb. Sem spadajo sopranski, altovska, tenorski in basovski deli z arijami tor re-citaitivi. Večkrat se solistično javljajo tudi razni inštrumenti, kot npr. orgle ali tromba. Orgle dajejo celoti neko polnost, tromba pa zelo barvito podčrtuje razne solistične dele (npr. basova arija »Ko tromba zadoni«). Mnogo arij, tudi v duetu, je izrazito pastoralnega značaja.
Ljubljanski umetniki so Handlovo delo izvedli z velikim glasbenim zanosom ,in visoko tehnično pripravljenostjo. Zbor »Consortium musioum« je dokazal, da skrbno obvlada glasbeni tekst tor da ima pravi smisel za poustvarjanje tovrstnih velikih del cerkvene glasbe. V zboru smo opazili zelo diskretno razmerje med posameznimi glasovnimi zasedbami, jasno izpeljavo ter pravilno polifonsko izstopanje v tematičnih delih. Tudi razmerje med zborom in orkestrom je bilo v glavnem zelo skladno, le včasih je morda orkester nekoliko preglasil zbor. V odnosu solističnih glasov do orkestralnega kompleksa smo zabeležili nekaj podobnih primerjav v basovski zasedbi.
Tenorsko vlogo je zelo častno izvedel Mitja Gregorač z mehkim iter istočasno polnim glasom. Sopranistka Marija Go-renoeva je pokazala izrazit dn odločen glasovni vzpon, altistka Eva Novšak-Houška pa nežno komorno umerjenost. Basist Anton Prus bi pri drugačnih zdravstvenih pogojih s svojim markantnim dramatičnim glasom dosegal še boljše efekte.
Zelo dognano je dirigiral Mirko Cuderman, ki je vlil v vokalno-instrumentalno celoto poleg velike naštudiranasti in jasnosti v fraziranju tudi mnogo topline in doživetosti. Včasih bi morda kje pričakovali bolj počasen 'tempo (npr. uvodni del), a to gotovo ni motilo celote. Obratno, delu je dalo več briljantne vsebine.
Kot smo že poročali, je bila travniška cerkev za to priliko nabito polna. Občinstvo je izvajalce že po posameznih delih in nato ob koncu celotnega oratorija nagradilo z izredno toplimi ovacijami. Prav zato laihko upamo, da 'bodo temu prvemu zalo uspelemu goriškemu gostovanju ljubljanskega »Consoritium musioum« sledili še drugi.
a. b.
hvalil in sam od sebe opozoril na škodljiv nemoralen tisk, ki zastruplja tako mlade kot odrasle ljudi.
Akcija »Rešite življenje!«
V	Avstriji nameravajo letos še bolj razširiti akcijo za spoštovanje nerojenih otrok »Rešite življenje!«. S predavanji in skiop-tičnimi slikami bodo v bolnišnicah, v raznih domovih, v mladinskih in ženskih klubih širili zavest, da je treba sleherno življenje v materinem telesu, ki še ni rojeno, reševati in mu pomagati, da se razvije. Lani so na ta način preprečili veliko splavov. Nekaterim materam v socialni stiski so pomagali tudi z denarnim prispevkom za vzdrževanje otroka.
Slovenski volivci v Gorici!
Prosimo Vas, da podpišete našo kandidatno listo za upravne volitve. V ta namen pridite s svojo osebno izkaznico v Katoliški dom 27., 28. in 29. aprila od 20,30 dalje.
Vodstvo SDZ v Gorici
Širite »Katoliški glas"
Slovenski jezik in nogomet
llllilllllllllllllllillillllllllllllllllllllimilllllllllillllUllllllllllllllllllllillllllllllllllMIllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllilllllllllll!
TISK V SLOVENIJI
Se o Slovencih v Milanu
llHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIlllllllllllllllllMIlllllllllllllllllllMliMlIllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllll
Italijanska vlada prejela zaupnico
Zanimive ugotovitve
Inštituta za mednarodno sociologijo
V nedeljo, 12. aprila se je sestal v gori-ški občinski hiši znanstveni odbor Inštituta za mednarodno sociologijo v Gorici (ISIG), iki že lato dni deluje v našem mestu. Zasedanju odbora je prisostvoval tudi prof. Edgar F. Borgatta, dooemt sociologije na University of Wisconsim (Ma-dison - ZDA), iki je eden izmed najbolj kvalificiranih predstavnikov ameriške empirične sociologije.
Žuipan Martina, ki je predsednik Inštituta, in .deželni odbornik za šolstvo in 'kulturo Bruno Giust sta sprejela udeležence odbora. Po uvodnih besedah ravnatelja prof. Demarchija, M je na kratko orisal dosedanje delovanje in bodoče načrte ustanove, so povzeli besedo razni sodelavci, ki so predstavili znanstvenemu odboru svoje prispevke.
Dr. Sambri je s pomočjo dr. Burattija podal vrsto zanimivih podatkov, ikii so jih do sedaj izsledili v okviru raziskave o mejnem gibanju. Ta raziskava se deli na štiri dele: proučevanje uradnih dokumentov, ki se tičejo italijansko-jugoslovanske-ga obmejnega položaja, poglobljena analiza uradnih statističnih podatkov o mejnih prehodih, opazovanje in registriranje mejnega prometa na določenih prehodih in v določenih dnevih, raziskava o motivacijah teh prehodov. Prtvi dve fazi sta v polnem teku, tretja je že 'dokončana, zadnja pa se še pripravlja.
Opazovanje in registriranje mejnega prometa se je vršilo neprekinjeno od sedme ure 9. marca do sedme ure 16. marca pri Rdeči hiši ter 15. in 16. marca na petih manjših prehodih. Registriranih je bilo skupno 55.000 avtomobilov v obe smeri (približno en jugoslovanski avtomobil na štiri italijanske) in okrog 100.000 potnikov. Sodelavci Inštituta 'trenutno proučujejo te objektivne podatke z namenom, da iz njih povlečejo čim več možnih zaključkov.
Pri tem je treba poudariti, da so si razne mejne oblasti pozitivno prizadevale, da bi čim bolj olajšale ta del raziskave.
V popoldanskih urah so sledila poročila o ostalih raziskavah, ki so v teku. O »Združenjih v goriški pokrajini« so govorili dr. Tellia, dr. Rubino in dr. Caittari-nussi. Pri tej raziskavi se je najprej vršil statistični popis društev, ki jih je v naši pokrajini približno tisoč. Naknadno so vsem odposlali kratko vprašalno polo; 60% društev je odgovorilo na dve zaporedni pošiljki, ostale vprašalnike pa so sodelavci Inštituta osebno dvignili pri društvih. Že prvi podatki so nadvse zanimivi: polovica društev se nahaja v mestnih središčih Gorice in Tržiča; slovenskih je približno 80 in večji del so kulturna; stopnja formalizacije (statut, predsedstvo, tajništvo, občini zbor itd.) je precej visoka; moški dokazujejo več težnje do' združevanja kot ženske.
Kako javno 'mnenje dojema problem meje, sestavlja predmet tretje raziskave, o kateri je znanstveni odbor poslušal poročila dr. Guberta, statističnega 'sodelavca dr. Orviatija tar matodologa dr. Cobaltija. Ta raziskava je še v pripravljalni fazi.
Sledila so še poročila o ostalih treh planiranih raziskavah: o odnosih med lokalnimi in državnimi oblastmi (dr. Strassol-do), o medetničnih odnosih v naši pokra-
jini (dr. Boileau) in o položaju in vlogi slovanske manjšine (dr. Sussi).
Naslednjega dne je prof. Borgatta v dopol danski h urah na željo ravnatelja izčrpno prikazal sodelavcem Inštituta zadnje izsledke metodologije v 'sociologiji. Tako so se sodelavci seznanili z najmodernejšimi metodološkimi oprijemi empiričnih raziskovanj in analize podatkov ameriških sociologov, ki prednjačijo na tem polju.
Popoldne je bila v prostorih trgovinske zbornice okrogla miza za razne sodelavce o temii: Možnosti razvoja čiste teorije v sociologiji izvem zgodovinsko-ideoloških pogojev. Glavno besedo so imeli prof. Oleg Mandič z zagrebške ‘univerze in član znanstvenega odbora, prof. Borgatta in ravnatelj Inštituta prof. Demarchi. Nadvse zanimivo je dejstvo, da sta se tako prof. Mandič kot prof. Borgatta, ki izhajata iz tako različnih kulturnih in socialnih položajev, kot jih najdemo v Jugoslaviji in v ZDA, strinjala v trditvi, da imajo veljavo samo tiste sociološke teorije, ki se opirajo na natančno opazovanje in izkustveno preverjanje dogajanj.
Združenje staršev dijakov liceja »Prešeren«
V	telovadnici znanstvenega in klasičnega liceja »F. Prešeren« je bil ob veliki udeležbi staršev ustanovni občni zbor združenja staršev dijakov, ki obiskujejo omenjeno šolo. Na občnem zboru so odobrili pravilnik, ki v članu 3 določa namene združenja, ki so: pospeševati dialog med starši, ravnateljstvom in profesorskim zborom v korist dijakov in napredka šole. Sodelovati pri reševanju šolskih problemov, tudi s posredovanjem pri šolskih in drugih oblasteh, posebno kadar gre za uveljavljanje ■pravic, iki jih mora uživati naša šola, kot šola slovanske skupnosti v Italiji. Pomagati dijakom pri kulturni, družabni, športni in rekreativni dejavnosti.
Po odobritvi pravilnika so izvolili 20-članski odbor staršev, v katerem so zastopani vsi razredi šole. Na prvi seji novoizvoljenega odbora si bodo odborniki porazdelili funkcije.
Slovenske dijakinje — prvakinje
Dijakinje slovenskega liceja »F. Prešeren« so osvojile madšolsko prvenstvo v odbojki. Premagale so vse nasprotnike, in to ekipe Da Vinci, Petrarca, Dante in Ober-dan. V vseh srečanjih niso slovenske dijakinje izgubile niti enega sata. Tako so tudi ietos ponovile lanskoletni uspeh.
»Ml SMO TU!«
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
V Trstu smo se zbrali skupina mladih zamejskih Slovencev, da se pogovorimo o perečih vprašanjih naše politične situacije. Sad teh pogovorov je bila ustanovitev Mladinske skupine slovenskih volivcev, ki noče biti neka nova zveza ali stranka, ampak le samostojna mladinska skupina, ki ima za osnovo slovensko zavest in zato združuje slovensko mladino različnih ideologij. Podpira in voli slovensko politično krovno organizacijo, katere smoter je uveljavljanje slovenskih pravic v zamejstvu.
Ker hočemo kritično spremljati vse politično dogajanje in ker hočemo posredovati našim političnim predstavnikom mnenja in zahteve mlade generacije, sodimo, da mora biti naša notranja diskusija odprta vsem ideološkim zornim kotom, da pa istočasno ne sme biti vezana na toge, že obstoječe, politične sheme.
V zamejstvu, kljub večletnemu političnemu sodelovanju še vedno nastopamo premalo enotni. Prav je sicer, da razne skupine bogatijo svoje vrste in ideološko izgrajujejo svoje člane, vendar pa to ne bi smelo biti ovira, da bi mimo posameznih ideologij Slovenska skupnost postala enotno politično predstavništvo v zamejstvu, se pravi na Tržaškem, na Goriškem, v Beneški Sloveniji, v Reziji in v Kanalski dolini.
Prizadevali si bomo torej ustvariti v Slovenski skupnosti možnost, da bodo pristopili k sodelovanju prav vsi Slovenci, ki slovensko čutijo, tudi tisti, ki danes zaradi ideologije volijo italijanske stranke. Ustvarjajmo vsaj pri nas tisto enotnost, ki je nujno potrebna v našem političnem, kulturnem in gospodarskem razvoju za večje uspehe pri uveljavljanju naših pravic.
V Mladinski skupini bomo zato morali imeti stalno izmenjavo misli na najširši podlagi. Zato vabimo k našim pogovorom
vse liste mladince, ki jim je pri srcu usoda zamejskih Slovencev in ki se z našimi načrti strinjajo in tudi tiste, ki se sicer ne strinjajo, pa bi s svojimi kritičnimi pripombami lahko pripomogli k izoblikovanju naših predlogov.
Trst, 14. aprila 1970
Jurjevanje slovenskih trž. skavtov
Slovenski tržaški skavti so imeli v nedeljo, 19. aprila jurjevanje. Zbrali so 'se v bližini Samotorce, kjer so ob desetih imeli sv. mašo. Jurjevanje so zaključili ob tabornem ognju ob 16. uri.
Slovenske tržaške skavtinje bodo pa imale svoje jurjevanje na praznik Kristusovega vnebohoda 7. maja.
Pomoč koroških Slovencev zambijskemu misijonu
Lani je bil v Lusaki v Zambiji zgrajen jezuitski noviciat za novince az raznih afriških držav, ko je prvih 12 fantov začelo svojo jezuitsko vzgojo. Prišli so iz Nigerije, Kameruna, Kenije, Tanzanije, Rodezije in Zambije.
Fara Bilčovs na slovenskem Koroškem je sklenila, da bo podpirala dva 'jezuitska novinca v Zambiji do njunih zaobljub, itj. dve leti. Izbrana sta bila Narcis Rutta in Pater ICago. Narcis ije doma iz Tanzanije, iz družine s 'sedmimi otroki in vsi so fantje. V vsej Tanzaniji je šesit jezuitov in to pet Indijcev, ki so prišli misijo-narit v Tanzanijo in en Amerikanec. Tako je Narcis prvi Tanzanijec, ki je zaprosil za vstop v Družbo Jezusovo. Peter pa je doma 'iz Kenije. Tudi v njegovi družini je sedem otrok. V Keniji še ni nobenega jezuita. On je prvi, ki je potrkal na vrata zambijske viceprovince. Jezuite je spoznal
Interpelacija dr. Štoke o deželni enciklopediji
Letošnjo jesan bo verjetno izšel prvi od štirih zvezkov deželne enciklopedije Furia-nija-Julijska Benečija. Logično bi bilo, da bo v enciklopediji, ko bo govora o prebivalstvu, ki deželo sestavlja, pravično in točno obravnavana tudi prisotnost slovanske narodne skupine z vsemi njenimi problemi. Dejstvo pa je, da v vodstvu inštituta, ki pripravlja omenjeno enciklopedijo, ni niti enega slovenskega izvedenca. Obstaja upravičen strah, da zato enciklopedija ne bo mogla nuditi bralcu objektivne slike o narodnostni sestavi in dru-žabno-gospodarskem položaju dežele.
Zato se je svetovalec Liste Slovenske skupnosti dr. Drago Stoka obrnil na deželni odbor s sledečo interpelacijo:
1. Kakšne korake misli imenovani odbor podvzeti, da bo deželna enciklopedija točen prikaz resničnosti dežele Furlanija-Julijska Benečija in da ne bo prišlo do nobenega zapostavljanja ali molka nasproti slovenski narodni manjšini ne v prvem in ne v sledečih zvezkih; če bi tam bilo tako, ali misli odbor še dati svoj prispevek omenjenemu inštitutu?
2. Zakaj niso prisotni v izdajateljskem odboru za deželno enciklopedijo tudi slovenski izvedenci in znanstveniki?
Srebrni jubilej pevskega zbora »Jacobus Gallus«
Pevski zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta je proslavil 25-letnico svojega plodovitega delovanja s posebnim koncertom, ki je bil v soboto, 18. aprila zvečer v Kulturnem domu. Spored je obsegal v dveh delih štirinajst pesmi različnih avtorjev, pri-čenši z Gallusom, po katerem se zbor tudi imenuje. V drugem delu so prevladovale skladbe prof. Ubalda Vrabca (pet od sedmih), ki zbor že 'toliko let s tako ljubeznijo in zavzetostjo vodi in je tudi za ta koncert prispeval dve novi svoji skladbi, kateri sta na ta način doživeli svojo prvo izvedbo. Naslov teh novih skladb se glasi: Vsakdo ima svoj posel in Slep je, kdor se s petjem ukvarja.
Pričujoče občinstvo je dalo obilo priznanja talko zaslužnemu dirigentu kot zboru •v celoti, saj sta mnogo pripomogla, da je slovenska pevska kultura postala znana tudi izven meja naše dežele.
Nov občinski vrtec v Šempolaju
V	soboto 'so v šempolaju odprli novo poslopje otroškega vrtca. Otvoritve se je poleg šolskih in krajevnih oblasti udeležil tudi predsednik deželnega sveta Ribezzi. Stroški za dograditev poslopja so znašali skupno 24 milijonov lir.
Obisk šolskih otrok z Viča
Na pobudo prosvetnega društva »Igo Gruden« iz Nabrežine so vzgojitelji in učenci osnovne in glasbene šole z Viča pri Ljubljani obiskali slovensko osnovno in srednjo šolo v Nabrežini. V prosvetni dvorani »Albert Sirk« v Sv. Križu je bila skupna prireditev. Pred prireditvijo samo pa so se vzgojitelji 'tukajšnjih in višjih šol porazgovortli o nadaljnjem sodelovanju. Prisotni so bili tudi predstavniki
občine Vič, ter med drugimi tudi davin-skoTiiabrežinski župan dr. Legiša, deželni svetovalec dr. Stoka, občinski odbornik dr. Dolhar, podpredsednik SKGZ Košuta in tajnik SPZ Švab.
Slovenski socialisti izločeni iz vodstva PSI
Slovenski socialisti na Tržaškem so se vsi vključili v isto strujo italijanske socialistične stranke (PSI). Kot eden so šli za Pittonijem, prepričani, da bo postal 'tajnik stranke član njegove skupine. Toda predvidevanja se niso uresničila, kajti tajnik stranke je postal Giuricin, ki je okrog sebe združil predstavnike ostalih treh struj in tako izločil iz vodstva Pittonijevo skupino. Tako so slovenski socialisti ostali praznih rok in so v lastni stranki v opoziciji... Upati je, da politično nemogoči položaj, v katerega so zašli slovenski člani PSI, ne bo vplival na bodoči razvoj slovenskih vprašanj v Okviru tržaške občine, marveč da bo tajnik stranke upošteval tudi mnenja in pripombe opozicijske struje, ki združuje prav slovenske člane.
Belcijev sestanek na trg. zbornici
Podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino Belci se je na trgovinski zbornici v Trstu sestal is predstavniki poslovnih krogov iz Fuiianije-Julijske Benečije. Sestanka so se udeležili vsi vidni predstavniki deželnih gospodarskih krogov. Razpravljali so o najbolj perečih vprašanjih 'tukajšnjega gospodarstva. Med drugim so izrazili potrebo po priznanju brezcarinskega kontingenta za uvoz govejega mesa iz Jugoslavije.
Novo vodstvo sindikata radiotelevizijskih časnikarjev
Glavni urednik poročil 'tržaškega sedeža RAI dr. Guido Bot.teri je bil izvoljen za predsednika sindikata časnikarjev italijanske RAI-TV. Za ‘podpredsednika sta bila izvoljena Antonio Falconio in Alberto La Volpe, za tajnika pa Tržačan Luoiano Ce-schia, ki pa je bil pred ‘kratkim premeščen v Rim.
V	nedeljo, 26 aprila
obiščejo župnijo v Rojanu
BOGOSLOVCI IZ LJUBLJANE
Peli bodo pri sv. maši ob 9h. Popoldne ob 5" priredijo v Marijinem domu v Rojanu
KONCERT
Na sporedu so cerkvene in narodne pesmi ter njihov ansambel »Klicarji«. Koncert bodo bogoslovci ponovili isti dan zvečer ov 20. uri v kino dvorani v Bazovici.
Premiera komedije »Totovi«. Slovensko gledališče v Trstu bo uprizorilo v Kulturnem domu komedijo Istvana Orkenyja v dveh delih »Totovi«. Premiera bo v petek, 24. aprila ob 21. uri, naslednje predstave pa 25. aprila ob 20.30, 26. aprila ob 16h, 28. in 29. aprila ob 20° 'in 3. maja ob 16h.
le iiz .knjig in revij.
IIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllIlllllllllUIIIIIIIMIII!llllllllllllllllllllllllllllllNHIIIIIIIIIIIHII,l|l||ll|l|l,lll|l|ll,ll,ll|l|H||,l|l^
Udeležite se slavja v Bazovici 1. maja ob 16. uri. Sodelujejo zbori, humoristi in ansambel „Kras“
    m    .....................................................................................................................................................................................................................................  mn..............................................................................................
t Msgr. Janez Hladnik
74 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI )
Bolj primerno se mi je zdelo, da se v kaki fari ustalim in imam tam mašo in spovednico in še kako dolžnost, drugo pa opravim za Slovence.
Taka prilika se mi je ponudila kmalu. Pogosto me je namreč zadelo iti z mašo k Sv. Antonu v Parque Patricios. Tako se mi je zgodilo, da sam tam tudi ves veliki teden imel velikonočne obrede na eni od dveh kaplanij.
Dogovoril sem se z župnikom, ki me je res sprejel in tako sem po dveh mesecih bivanja v Duhovskem domu dobil stalno stanovanje v ulici Caseros 2790. Dobil sem si tudi lasten telefon in tako našel tudi stalno spovednico, kjer so me mogli rojaki najti v času, ki je bil za to določen.
Odkazal pa mi je župnik kot moje stalno delo skrb za porodnišnico Ramon
Sarda, katero so vodile sestre Del Huerto.
Vsak dan sem posvetil nekaj časa obisku bolnišnice. Kmalu sem bolnice začel učiti katekizem. Koliko je veljala moja španščina, sicer ne vem; to pa vem, da so me bolnice rade poslušale. In še to vem, da sem tekom enega lata spravil v red vsaj 150 neurejenih zakonov.
Neki dan pravi sestra prednica: »Gospod, zakaj nam pa ne pridigate pri nedeljski maši?«
»Saj bi rad,« pravim. »Toda kako naj bi, če pa jezika ne znam!«
»Kar tako povejte kot meni ali bolnicam katekizem!«
Naslednja nedelja je bila prva v maju. Pridigal sem o delu.
Pri uvodu sem navzoče prosil, naj upoštevajo, da nisem učitelj jezika, temveč služabnik božje besede. Naj me skušajo razumeti in naj se nad mojim govorom ne spotikajo.
Niti enega nasmeška nisem opazil in šele čez mesece, ko so bili prisotni že mnogi, ki tistega uvoda niso bili slišali, sem opazil sem pa tja, kako so se ob kakem izrazu namrdnili.
Župnik mi je plačeval 150 pesov mesečno, to je bilo tedaj štirideset dolarjev, in hrano sem 'imel ter stanovanje v hiši. Tako mi je nekaj ostalo,' da sem mogel kriti primanjkljaj pri »Duhovnem življenju«. Prej pa sem komaj dobil pet pesov na dan, življenje v Duhovskem domu pa me je stalo 150 pesov na mesec.
Poleg te gospodarske ugodnosti sem pa imel tudi zelo lepo priliko vaditi se v jeziku. Tiste prve pridige in kateheze sem si zložil dobesedno, da bi tako več pridobil v izgovoru španskega jezika.
SLOVENSKE ŠOLSKE SESTRE
Na pismu, ki ga mi je izročila v Mariboru generalna mati slovenskih šolskih sester, je bilo zapisano »Hermanas Edu-cacionistas Franciscanas«. Ta redovna družina, edina slovenska ustanova, izhaja iz Gradca. Škof Anton Martin Slomšek ima posebne zasluge za njen razvoj. Po odcepitvi od Avstrije je družba dobila samostojnost s središčem v Mariboru, kjer so šolske sestre imele lastno učiteljišče.
Leta 1931 so prišle v Argentino. Pot jim je pripravil frančiškanski pater Hrvat
Leonard Ruskovid. Dobil je zanje prostor v San Lorenzu pri Rosariu. Kmalu so se naselile tudi v samem mestu Rosario, kjer se je razvila njihova osrednja hiša, dokler te niso prenesle v San Lorenzo.
V San Antonio 'de Padua, na pragu Buenos Airesa, je frančiškanski samostan, ki ima veliko prostora za vse, zato so poskusile naše sestre tam z ljudsko šolo. Tedaj je seveda tam bilo še malo naseljencev.
Ro sem prišel jaz leta 1936 v Argentino, sem jih tam poiskal. Prednica je bila sestra Mirijam. Kako so bile pač vesele mojega obiska!
Vzdrževale so tam zastonjsko ljudsko šolo. Kako so pač to zmogle? Dognal sem, da so si marale kruh služiti z obdelovanjem pristave (kinte), ki jim je dajala sredstva za skrajno revno življenje.
V Argentino so prišle predvsem z misijonsko nalogo in so zato takoj začele z misijonskimi postojankami med Indijanci v Formozi in v Paragvajskem Čaku. Toda njihovo poslanstvo je splošno vzgojno in zato so zastavile na vseh treh stopnjah: to je na Ijudskošoiski, srednješolski in vseučiliški.
Ko je leta 1936 prišel v Argentino za jugoslovanskega poslanika dr. Izidor Cankar, smo takoj porabili priliko, da smo v Buenos Airesu ustanovili slovensko o-snovno šolo. Prostor zanjo je dalo društvo »Tabor« na Patemalu, v ulici Paz Soldan 4924. Tako so prišle sestre na Pa-temal. Leto pozneje so San Antonio de Padua sploh zapustile. Prepričal sem njihovo provincialno prednico s. Avrelijo Plankar, da je nujno, da kupijo nekaj lastnega in sem jim pri tem tudi dal začetno pomoč. Tako sta bili kupljeni dive hiši na Patemalu. Sestre so spremenile pozneje slovensko privatno šolo v zavetišče za fantke, ko so bile kasneje zasebne narodne šole odpravljene.
Pri sestrah sem imel od tedaj tudi sedež uprave »Duhovnega življenja«, katero so mi vodile sestre Ilumiinata, Roza, Venceslava 'in nepozabna, v cvetu let umrla sestra Nila.
Ta sestrinska hiša je bila glavna oporna točka mojega dala med rojaki. Sestre so bile vedno zanesljive sodelavke v vseh apostolskih podvigih za Slovence.
(Se bo nadaljevalo)
SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO »F. B. SEDEJ« - ŠTEVERJAN
priredi 1. maja 1970 z začetkom ob 16.30
Tradicionalno prvomajsko slavje
»MED BOROVCI«
Na programu je nastop pevskih zborov in glasbenih skupin iz Koroške, Benečije in Goriške
Praznovanje prvomajskega slavja »Med borovci« gre letos že skoro v dvajseto leto, zato vabimo vse Slovence, da s svojo plebiscitarno udeležbo potrdijo pripadnost slovenski kulturi in nudijo moralno pomoč števerjanski mladini, ki hoče kljub vsem oviram delovati v slovenskem okolju in rasti zvesta krščanskim idealom svojih prednikov.
Prireditev bo ob vsakem vremenu, če bo dež, se bo vršila v dvorani. Poskrbljeno je za bogato založen bufet. Vino in petelini!
PRIDITE VSI, KI ČUTITE KRŠČANSKO IN SLOVENSKO!
Študijski tečaj za šolnike
Na prizadevanje sindikata slovenskih šolnikov v Gorici je pristojna šolska oblast organizirala »tridnevni študijski tečaj za slovenske šolnike v Gorici. Otvoritve tečaja v četrtek se je udeležil tudi šolski proveditor. Tečaj sam je trajal do sobote, 18. aprila v prostorih Mailega doma v ul. Randaccio. Tečaja so se .udeležili vsi, ki poučujejo na slovenskih šolah, tako učitelji .kot profesorji. Zato je bilo tiste tri dni pouka prosto na vseh slovenskih šolah. Udeležba na tečaju je bila skoro pri vseh predavanjih polnoštevilna.
Namen tečaja je bil nuditi udeležencem možnost, da se izpopolnijo v nekaterih vprašanjih, ki se tičejo poučevanja na šolah. Zaradi tega so bila nekatera predavanja skupna za vse, druga pa ločena za profesorje na srednjih šolah in za učitelje osnovnih šol. Zaključek tečaja je bil v soboto popoldne s predavanjem prof. Miheiliča, šolskega svetnika v Trstu. Ostali predavatelji pa so bili univerzitetni profesorji iz Ljubljane oziroma z višje pedagoške šole v Mariboru.
Ta tečaj je bil prvi te vrste za sloven-ske šolnike na Goriškem. V Trstu imajo taike tečaje že več let. Zato je bil čais, da smo do tega prišli tudi v Gorici. Uspeh tečaja je vse odgovorne lahko prepričal, kako je bil potreben in upajmo, tudi koristen. Zato smo uverjeni, da bo do sličnih tečajev še prišlo, vendar ob bolj primernem času, to je ob koncu šolskega leta.
V	četrtek, 30. aprila ob 20.30
bo v Katoliškem domu v Gorici gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s Cankarjevo igro
KRALJ NA BETAJNOVI
Priporočamo vsem, da si igro ogledajo, zlasti še naši dijaki, za katere bo veiljala znižana vstopnina.
Delovanje Slovenskega ljudskega gibanja v Gorici
Izvršni odbor SLG v Gorici je prejšnji teden sejo, na kateri je pretresel razna vprašanja v zvezi s politično organizacijo. Še posebej je odbor posvetil veliko pozornost odnosu do SDZ, katere sestavni del je tudi SLG. V ta namen je izvršni odbor Slovenskega ljudskega gibanja v Gorici izbral svoje zastopnike v vodstvo Slovenske demokratske zveze. SLG bodo v skupni .politični organizaciji zastopali dr. Andrej Bratuž, dr. Damijan Paulin, Albin Šuligoj in Marijan Terpin.
Nadalje se je odbor SLG še zaustavil ob raznih problemih v zvezi z bližnjimi občinskimi in pokrajinskimi valitvami na Goriškem, ki se bodo vršile 7. junija. Razpravljal je tudi o sestavi in predstavitvi kandidatnih list. Sklenil je še, da se bo v kratkem času sestal tudi svet SLG za razpravo o istih problemih.
Prvomajsko slavje »Med borovci« v Števerjanu
Kakor že vseh zadnjih 19 let se pripravlja tudi letos prvomajsko slavje »Med borovci« v izvedbi SKPD »F. B. Sedej«, čeprav so za ta dan sklicali menda v Ste-verjan vsenarodno partizansko zborovanje, je odbor društva menil, da bi bilo napak prenehati s tako tradicijo prvomajskih slavij, kakršnih ne zasledimo drugod med slovensko manjšino v Italiji. Sicer poskušajo levičarski nestrpneži že od leta 1964, da bi z množičnimi prireditvami zadušili
Nova župnija sv. Marije Magdalene na Kolonikovcu je doživela spremembo. G. Lino Cocci, ki je več let skrbel s posebnim veseljem in zanimanjem tudi za slovenske vernike »n je zanje imal vsako nedeljo sv. mašo, je zapustil župnijo. G. nadškof ga je premestil k Sv. Barbari. Pri Sv. Barbari, za kaitero je v zadnjem času skrbel rnsgr. Natal Silvani, bo g. Cocci tudi stanoval. G. Coociju izrekamo zahvalo za vse dobro, ki ga je naredil na Kolonikovcu, in mu želimo obilo božjega blagoslova na novem mestu.
Kaj pa bo z župnijo sv. Marije Magdalene? Ali bodo naši ljudje ostali brez sfluž-
naše povsem kulturno praznovanje, pa smo prepričani, da bomo vzdržali, saj je tradicija prvomajskih slavij v srcih demokratičnih števerjancev že preveč zasidrana. Letos bomo praznovanje začeli ob 16.30. Sodelovale bodo skupine iz Goriške, Benečije in Koroške. Vabimo zatorej vse goriške Slovence, da se plebiscitarno udeležijo prvomajskega slavja »Med borovci«.
Slovenka iz Gorice v odboru misijonske znamkarske akcije
17. septembra 1969 je minilo šest let, kar je bila med Slovenci v Sev. Ameriki ustanovljena Misijonska znamkarska akcija (MZA). Vsi, .ki so se tej akciji pridružili, so ise zavezali s skupnimi močmi z nabiranjem znamk podpreiti slovenske misijonarje in misijonarke po širnem svetu. Duša te akaije je slej ko prej lazarist Karel Wolbang CM. On je njen duhovni voditelj. V smislu pravil MZA tudi imenuje ožji odbor. Do lani je bil odbor vedno isti, tako ožji kot nadzorni, lahko zamenjan ali spopolnjen vsako leto kot to pravila MZA prvotno tudi predvidevajo. Cilj MZA je iin ostane z znamkarsko akcijo pospešiti misijonsko rast Cerkve.
Sedanji ožji odbor, ki je nastopil 17. septembra 1969, obsega devet odbornikov, ki so v .glavnem iz ZDA in Kanade. Prva podpredsednica pa je gdč. Roza Cučat iz Gorice. Nadzorni odbor šteje .pet članov; ta odbor sestavljajo osebe, ki živijo v ZDA, na Formozi, v Zah. Nemčiji, v Zambiji in v Čilu.
Volitve v upravni svet bolniške blagajne v Števerjanu
Preteklo nedeljo so bile, 'kakor je bilo napovedano, v Števerjanu volitve v upravni svet bolniške blagajne. Predloženi sita bili dve listi in sicer Usta Neposrednih obdelovalcev in lista Kmečke zveze (levičarji). Kot je bilo pričakovati, je zmagala demokratična lista Neposrednih obdelovalcev s 47 glasovi proti 33, ki jih je prejela Kmečka zveza. Tako so števerjanski kmetovalci še enkrat potrdili, da odklanjajo idejno nestrpnost nekaterih levo usmerjenih -svetovalcev. Sicer bi bilo lah-
bi bilo njih delo uspešno.
Na listi Neposrednih obdelovalcev so bili izvoljeni: Aleš Komjanc, Lucijan Vogrič, Ivan Koren, Jožef Skok, Remigij Gi-glič, Anton Klanjšček, Jožef Prinčič, Karel Škorjanc, Silvan Lango, Davorin Maraž, Zdenko Terčič, Emil Terpin, Alojz Pintar, Ivan Gravnar in Danilo Bajt. Nadzorniki: Ignac Maraž, Marij Miklus. Namestniki Jožko Maraž in Albin Hlede.
Potek volitev je pripravila in vzorno vodila uradnica Nenii Pintar.
Gostovanje PDG iz Nove Gorice v Števerjanu
Odbor prosvetnega društva »F. B. Sedej« je letos pripravil že celo vrsto lepih in kvalitetnih prireditev. Med 'taka spada tudi gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Igralci so predvajali igro Antona Tomaža Linharta »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Občinstvo je bilo izredno zadovoljno in je s ploskanjem nagradilo dovršeno izvajanje novogoriškega gledališča. Velika udeležba je .potrdila, akaravno je bila prireditev na sredo, da si števerjanci želijo takih gostovanj. Prepričani smo, da nam bo društvo »Sedej« še vnaprej, posebno če bo dvorana kmalu dokončana, poskrbelo za nova gostovanja tržaškega in novogoriškega gledališča.
dišču? Poskrbljeno bo za redno nedeljsko službo božjo. A verniki in duhovniki poskrbimo, da se bo zanimanje za to nedeljsko službo božjo povečalo in da se bo ob tej in po tej božji službi okrepilo dušno-pastirsko delo za slovenske vernike. In to še posebno v novem župnijskem središču.
Ob koncu meseca maja bo tržaški nadškof blagoslovil novo župnijsko središče in opravil prvo pastirsko viziitaoijo. Za to priliko je bil v načrtu sveti .misijon tudi
v	slovenskem jeziku, a predvidene volitve so možnost misijona preprečile.
L. Šk.
ZA KMETOVALCE
Škropila so lahko tudi nevarna
Za zaltiranje bolezni dn škodljivcev na rastlinah se je pojavilo na trgu toliko pripravkov, da je kmet največkrat v zadregi pred bogato izbiro. Baje je v prodaji v tukajšnji državi 2.000-3.000 pripravkov pod različnimi imeni, dočim je sredstev, iz katerih so ti pripravki izdelani, le okoli 30. Težave pri izbiri so še večje, ko vemo, da je večina teh pripomočkov strupena in nekateri celo smrtno nevarni za človeka in živali. Vlada je z novim zakonom poskrbela, da se vnese na to področje, ki je važno za človekovo zdravje, več jasnosti in gotovosti. Med temi novostmi, ki bodo kupca najbolj zanimale, so nove oznake na ovojnini (škatlah, steklenicah itd.), ki opozarjajo uporabnika na stopnjo .strupenosti dotičnega pripravka.
Najhujši strupi, ki spadajo v prvo skupino, so označeni z mrtvaško glavo in napisom »veleno« (strup). Te vrste pripravkov so za človeka in živali smrtno nevarni. V telo lahko zaidejo tskozi kožo, prebavila, dihala, torej skozi vsak del površine človekovega telesa. Pri njihovi uporabi je zato potrebna skrajna previdnost, že pri pripravljanju škropila nataknemo posebno obleko in gumijaste rokavice, piri škropljenju pa se zavarujemo še z masko ali vsaj z robcem in pazimo, 'da nam veter
SKPD »MIRKO FILEJ« IZ GORICE
vabi na kulturni večer v nedeljo, 26. aprila ob 16.30 v Katoliškem domu, na katerem bo g. Vinko Zaletel s Koroškega predvajal barvne posnetke s svojega lanskega potovanja po Afriki pod naslovom
UGANDA, DEŽELA AFRIŠKIH MUČENČEV
G.	Zaletel bo predavanje .ponovil v ponedeljek, 27. t. m. ob 20.30 v Župnijskem domu v ŠTEVERJANU.
ne zanese škropila v obraz. Po končanem škropljenju se skrbno umijemo v obilni vodi, operemo škropilnico in posode, dočim prazno ovojnino zakopljemo ali sežgemo. škropilo hranimo v posebni omari in zaklenjeno. Če bi se primerilo, da bi kdo začutil znake zastrupitve, se mora takoj obrniti do zdravnika ter mu pokazati ime strupa, ki ga je uporabljal. Le tako bo zdravnik znal pravilno ukrepati.
V drugo skupino spadajo pripravki, ki nosijo črn križ in napis »nocivo« (škodljivo). četudi niso smrtno nevarni, vendar lahko povzročijo močno zastrupitev. Tudi ti strupi prodrejo v človeški organizem skozi kožo, prebavila dn dihala. Zato se je itraba zavarovati in biti previden pri njihovi uporabi kot pri strupih prve skupine.
Tretja Skupina je manj nevarna in nosi le napis »Attenzione, manipalare con pru-demza« (Pozor, ravnajte previdno). Povzročijo lažjo zastrupitev, ki ni tako nevarna. Kljub temu pa pazimo, da pri uporabi ne zaidejo na kožo, v nos, usta, oči itd.
Končno je še četrta skupina kemičnih sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev. Primočki ite skupine niso nevarni za človeka in zato ne nosijo nobenega posebnega znaka niti opozorilnega napisa.
V kolikor so pripravki nevarni za človeka, so nevarni tudi za živali. Zato je treba paziti, da škropilo ne pade na travo, deteljo itd., ki jo nameravamo kmalu uporabiti za krmo.
Inž. Janko Košir
OBVESTILA
Občni zbor društva »M. Filej«, Gorica.
Odbor omenjenega društva sklicuje v sredo, 29. aprila ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici 13. občni zbor SKPD »Mirko Filej« s sledečim sporedom: 1. 'Poročila odbornikov. 2. Volitve novega odbora. 3. Slučajnosti. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
Važno opozorilo dopisnikom. Zaradi prihodnjih prazničnih dni 1. maja in 7. maja bo naš list izšel namesto ob četrtkih že dan prej. Vsled tega bo paginacija prihodnja dva tedna že ob torkih, itj. 28. aprila in 5. maja popoldne. Dopisi naj bodo torej na upravi ta dva itorka vsaj do desetih dopoldne. Po tej uri je objava došlih dopisov za tekoči teden negotova.
Romanje v Lurd. Romarski odbor sporoča, da so bili sprejeti vsi, ki so se pravočasno vpisali, pa tudi tisti, ki so se priglasili po zapadlem terminu in bili pogojno sprejeti. Ker pa je ostalo še nekaj mest prostih, je še vedno možno vpisati se do končne zasedbe vseh razpoložljivih mest.
Srečanje pesnikov, glasbenikov in duhovnikov bo to soboto, 25. aprila v Slomško-
vi	dvorani v Bazovici. S tem srečanjem želi Zveza cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem najti nov besedni 'in glasbeni izraz cerkveni vokalni glasbi v skladu z novimi zahtevami časa in težnjami sedanjega človeka. Zjutraj bodo referati in ko-referati o glasbi v luči zadnjega koncila in o novih liturgičnih besedilih, popoldne pa razgovori o referatih.
Skioptično predavanje v štandrežu. G.
Vinko Zaletel bo takoj po predavanju v Katoliškem 'domu v Gorici v nedeljo 26. t. m. šel v štandrež, 'kjer bo ob 8. uri zvečer v župnijski dvorani predvajal svoje barvne posnetke ,iiz Ugande v Osrednji A-friki, ki jo je bil 'lani obiskal.
★
Prispevek za oljčno olje Prošnje do 15. maja
Kdor je do 15. aprila prijavil oljčne nasade, lahko sedaj prosi za državni prispevek — 270 lir za kg — za letos pridelano oljčno olje. Poleg osebnih podatkov je treba v prošnji navesti še datum prijave oljčnih nasadov, količino pridelanih Oljk in olja, .ime oljarne in datum stiskanja. Potrebne tiskovine so na razpolago pri kmečkih sindikalnih organizacijah. Prošnje je treba vložiti 'najkasneje do 15. maja.
DAROVI
Za Kat. glas in katoliški tisk: N. N. v
blag spomin Rezke Mlekuž ob obletnici njene smrti 5.000 lir; Antonič, Jamilje,
1.00	Olir; F. B. 2.000 ilir.
Za Katoliški doni: M. C. 10.000; U. Z. 3.000; N. N. 5.000; Marijina družba 10.000; N. N. 10.000; N. iN. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N.
1.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. družina 5.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: družina Solani namesto cvetja na grob pok. Mimi Joniko-Buanocore 10.000 lir.
N. N. i/. Rochestra (ZDA) daruje po 20 USA dolarjev za Katoliški dom v Gorici, za Alojzijevišče in za Zavod sv. Družine.
Za cerkvico sv. Cirila in Metoda v Sto-
jokovem: družina N. N. iz Gorice 10.000 lir; S. S. 2.000 lir; H. M. 2.000 lir; verniki iz Devina 15.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
RADIO
h TFIST A
Spored od 26. aprila do 2. maja 1970
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15
17.15	(samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob de lavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za .najmlajše: Z. Popovič: »Železniška postaja«. Radijska igra. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 15.30 S. Landi: »Nesrečni miljenec«. Igra v dveh dejanjih. 17.30 Pri naših pevskih zborih.
18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Melodije iz filmov in revij.
20.30 Iz slovenske folklore: Ljudske pesmi. Ponedeljek: 11.40 Radio za srednje šole.
13.30 Glasba po željah. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 17.55 Misli in nazori. 18.30 Radio za srednje šole. 18.50 Zbor »E. Grion« iz Tržiča. 21.05 Cvetje iz domačih gajev: V. Bartol: »Alamut«.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 18.30 Komorni koncert. 19.00 Otroci pojo. 19.10 Humor v slovenski literaturi (3) »Simon Jenko«. 19.45 Mešani zbor »L. Bratuž« iz Gorice. 20.35 Wagner: »Mojstri pevci niimberški«, opera. Tretje dejanje.
Sreda:	11.40	Radio za prvo stopnjo
osnovnih šol. 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Adolf Groembing«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Sodobne popevke. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 »Beri, beri rožmarin zeleni«, četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 »Družinski obzornik«. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«. 17.55 Kako in zakaj. 19.00 Poje Gigliola Cinquetti. 19J0 »Pisani balončki«, rad. tednik za najmlajše. 20.35 A. Saitita: »Ubili so milijarderja«. Izvaja Rad. oder.
Petek: 9.00 Poklici v slovenski pesmi.
9.30 Glasba za praznično jutro. 10.30 Koncert orkestra Glasbene Matice iz Trsta.
11.10 Pesmi in plesi od vsepovsod. 12.10 Pravni položaj žene v Italiji: Manlio Bal-lomo (9) »Leta upanja: republikanska ustava .iz leta 1948«. 13.30 Glasba po željah.
14.45 Glasba dz vsega sveta. 15.30 P. Levi in C. Quartuoci: »Intervju v podjetju«. Radijska drama. 16.20 Izbor iz Tdjardovi-čevih operet »Mala Floramye« dn »Splitski akvareli«. 16.45 Plesna čajanka. 17.35 Jež: Italijanščina po .radiu. 18.30 Sodobni ital. skladatelji. 18.45 Izbor domačih in tujih motivov. 19.10 W. Cesarind Sforza: Pravo in krivo - o razvoju moralnih in pravndh pojmov (5). 20.45 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovanskih pesmi.
2.10 Iz starih časov. 13.30 Glasba po željah. 16.10 Operetne melodije. 16.30 Ivan Pregelj: »Otirooi somca«. Peti del. 16.50 Orkestri in zbori. 18.30 Trio Bordon s .pevcema Dariom in Darkom. 19.10 Po društvih in krožkih: »Prosvetno društvo Pro-sek-Kontovel«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 R. Cortese: »Sledovi pudra na čevljih«.
★
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 26. aprila do 2. maja 1970 Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Verska oddaja. 21.00 Frank Bettolazzi, detektiv. — Drugi: 22.15 Na majah Arizone, telefiim.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Filmska komedija: Drzen udar običajnih neznancev. — Drugi: 22.15 Recital Marija Del Monaco.
22.45	Balet.
Torek: Prvi: 18.45 Vera danes. 21.00 Pi-randello: II Giuoco dalle par ti. — Drugi:
21.15 Osebe. 22.00 Posebej za vas. 23.00 Zdravstvo danes.
Sreda: Prvi: 18.45 Kulturni film. 21.00 Partizanske republike. — Drugi: 21.15 Arianna, film.
četrtek: Prvi: 21.00 Politična tribuna.
22.00	Telelilm. — Drugi: 21.15 »Rischia-tutto«.
Petek: Prvi: 18.45 Glasbeni program. 21.00 TV-7. 22.00 Nagibinove zgodbe. — Drugi:
21.15 Marcovaldo.
Sobota: Prvi: 21.00 Dvojni par. — Drugi: 21.15 Dnevi Evrope. 22.00 Semenj ničevosti.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ko, kakor mnogi želijo, v tem upravnem odboru prišlo do skupnega nastopa, kakor .	Je	ito	dogajalo	že	pred	leti, ko je celo
^^predsedoval veliko let član Kmečke zveze. Škoda. Vsekakor želimo izvoljenim predstavnikom števarjanskih kmetovalcev, da
Župnija sv. M. Magdalene na Kolonkovcu
be božje? Tudi v novam župnijskem sre-