PoStnrlna plačana. Štev. 5.
Posamezna fitev. Din 1«— V L7uhlt#ni, v petek dn« 30. fanugrte 1925.	Leto VIII.
Ipravništvo ,,Domovine" v Ljubljani. Prešernova ulica 54 brcdniitvo ..Domovine". Miklošičeva cesta 16. Telefon 72
lift^Is vsak petek.
Nfcro6nio&: Četrtletno Din 7-50, polletno Din 15-—, celoletno Din 30-—.
Trezni volilci se bodo odločili edino za Narodni blok
Kdor bo oddal kroglico drugam, bo glasoval za brezdelnest, za velika davčna bremena, za
krvave nemire v državi in zrn. majih??o mduost dinarja
Čez dober teden dni bomo z našimi kroglicami pokazali,
ali ie slovensko ljudstvo že izpametovala bridka izkušnja
Izza zadnjih skupščirfških volitev in ali že znajo Slovenci misliti z lastnimi glavami, ne pa z glavami premetenih političnih sleparjev. Mnogokrat smo v našem listu že jasno dokazali, da
so doslej za nas Slovence kai koristnega dosegli edino samostoinl demokrati.
Čeprav so v Sloveniji imeli le enega svojega poslanca. Kuluk se je odjavi le na zahtevo samostojnih demokratov. Povišani minimum za dohodninske davke, razširjena kompetenca okrajnili sodišč, skrb za delavstvo in uradništvo. obvarovanje Kmetijske družbe pred klerikalnimi zlorabami, ogromni prebitek našega izvoza nad uvozom, povečana vrednost dinarja, onernogo čenie uvoza italijanskih vin. poprava meje napram.Italiji, delo za izenačenje davčnih bremen, krediti Narodne banke rokodelcem, izredni krediti za poliedehtvo. nlnrrnstvo in vinogradništvo, železniška proga Ormož—Murska Sobota, uvedba davčnih ko-in sij in drugo, to so drobci od ogromnega dela. ki ga imajo pokazati samostojni demokrati. odnosno Narodni blok.
Klerikalni poslanci so imeli ogromno večino v Sloveniji.
Saj jih je bilo 21 od vseh 26. Ti so bili torej pravi zastopniki Sloveinje, a vendar n;so napravili ničesar. Ps ne le. da nisr ničesar delali, temveč so nam s svojo nezmožno lahkomiselno politiko povzročili še ogromno škodo. Ce bi bili klerikalni poslanci razsodni in za ljudske koristi vneti liudie. r.e bi prišlo do tako ogromnega povišanja davkov, ne bi se tako občutno povišale takse in železniške tarife, ne bi ostali naši fantje v Makedoniji in ne bi danes naše ljudstvo ječalo pod težkimi razmerami zaradi klerikalnih grehov.
Vsi se še spominjamo, kako so
marca leta 1923. tetresali ^ertkaksl agitatorji cele kole * 'hib
med lahkoverno slovensko ljudstvo. Z vso gotovostjo je takrafslovensko ljudstvo pričakovalo, da bodo klerikalni poslanci po zmagi vse obljube izpolnil', saj so klerikalni
agitatorji tudi z vso gotovostjo zatrjevali, da se bodo vse njihove obljube po klerikalni zmagi takoj izpolnile. No. in kako je bilo z znižanjem davkov, z znižanjem cen, z avtonomijo, s službovanjem naših fantov-vojakov v Sloveniji in drugimi obljubam:? Vsi vemo in ftidi občutimo na lastnih hrbtih, da se je zgodilo baš obratno, in to po klerikalni krivdi.
Vse te obljube so bile grd® vara ti je ljudstva in deloma sploh neizpolnive;
zlasti obljuba znižanja cen je bila preračunana na ljudsko nevednost. Najdrznejše slepurjenje preprostih ljudi je bilo to. da so klerikalni agitatorji obdelovali podeželsko prebivalstvo, češ, le počakajte, ko bo dr. Korošec izvoljen, bo kava cenejša, sladkor napol zastonj ter sukno in platno po nizkih cenah. Vsak pameten človek ve. da se cene nikier na svetil dado kar tako znižati. Nižajo se polagoma le z danimi gospodarskimi pogoji in z naraščanjem vrednosti denarja.
Mnogo volilcev ie takrat sedlo na ta lim. Vsaka klerikalna obljuba je učinkovala pri teh ali onih volilcih. Eni so se za-verovali v to. drugi v drugo obljubo. Posebno je vlekla tudi
obljuba, da nam bo klerikalna zmaga prinesla avtonomijo.
Rekli smo že takrat, da se nobena teh obljub ne bo iznolnila, a glede avtonomije smo še posebej poudarjali. Ja jo klerikalni voditelji sploh ne bodo skušali doseči, ker bi se prehitro razkrinkala kot gorje za naše ljudstvo. Razdelitev države v avtonomije nam ki ne le ne prinesla nikakih koristi, temveč bi se povečala že itak težka davčna bremena, ker bi vsaka taka avtonomija potrebovala svojo posebno vlado, posebno narodno skupščino in ogromno število aradništva. Vse to stane ogromne vsote, ki se morajo kriti iz davkov. In sedaj pomislimo. da bi uboga majhna Slovenija morala iz lastnih davkov vzdrževati ves ta aparat. Vsa korist avtonomije bi torej obstojala iz visoko povečanih davkov; vrhu tega pa bi bila tako urejena država slaba na znotraj in na zunaj v veliko gospodarsko škodo nas vseh, kar hi se noiholj poznalo na slabi vrednosti dinarja. Tako urejena Jugoslavija bi pomenila nekako zve*o državic, ki bi med sabo vršile gospodarski
boj ter bi lahko n. pr. avtonomistična Srbija lepega dne z visokimi carinami onemogočila uvoz slovenskih industrijskih in obrtnih izdelkov. Kaj takšnega bi za nas Slovence pomenilo popoln gospodarski polom. Ali bi bila torej avtonomistična razdelitev države pametna?
Ali nI pametnejša In pravičnejša enotna država,
kjer veljajo za vse sloja in vsa plemena enake pravice in enake dolžnosti? To je naš nrogram, ki ga bo Narodni blok po volitvah dovršil, kajti izven dvoma je. da bo Narodni blok v državi zmagal s tako pretežno večino, da bo zopet vzel vlado v svoje roke. Dovršil bo med drmrim izenačenje davkov, kar je za nas najvažnejše vprašanje.
Naš edini slovenski demokratski poslanec je imel pokazati, da ni bil zastonj poslan v narodno skupščino, dočim smo o vseh drugih slovenskih poslancih	ali
le slabo ali pa sploh ničesar. Kdor je doslej delal, ta bo tudi v bodoče čuval naše koristi. Tako bo tudi po novih volitvah. Ako slovenski volilci žele. da se bo delalo, bodo volili Narodni blok, in
čim več poslancev bo Narodni blok poslal iz Slovenije v narodno skupščino, tem bolj bodo zastopane slovenske koristi.
Ako bo izvolilo slovensko ljudstvo zopet v večini nesposobne klerikalne poslance, bo s tem obsodilo samo sebe, ker klerikalci so v jugoslovcnski politiki doigrali in ne bodo odslej pomenjali nič. Klerikalni poslanci bodo v narodni skupščini le statisti, ki bodn brez koristi vlekli mastne dijete.
Ravno tako bo z drugimi slovenskimi poslanci, ki bodo izvoljeni izven Narodnega bloka.
Kaj naj bi pomenil za nas gosp. PuceU -» če bi bil izvoljen?
Ako nastopi sam v narodni skupščini, bo to- en glasek, na katerega se prav nihče ne bo oziral. Ce se bo pa družil s srbskimi zemljoradniki, bo moral trobiti z njimi večno opozicijo, ker zemljoradniki doslej sploh nikjer niso hoteli prijeti za zmisetno delo in zato tudi niso hoteli v prav nobeno vlado; vrhutega bo odslej njihovo število tako majhno, da jih sploh nihče ne bo pro*-sil za podporo v vladi. Vemo na vsi*
Kranjskem
je skrinjica Narodnega bloka in naša
da se more za ljudstvo delai! le v vladi.
Končno pa imajo bogati srbski zemljorad-niki tudi popolnoma druge težnje kakor naš revni kmet. Kroglic za g. Puclja je torej ravno tako škoda kot za klerikalce.
Škoda je kroglic tudi za ostale preroke, ki so postavili v Sloveniji svoje skrinjice.
Republike ne bo. pa če Slovenija izvoli same republikanske poslance.
Gorje le, če bi se kdaj pri nas skušala uvajati republika, ker bi nastala državljanska vojna, požigala bi se domovja ter bi v medsebojni borbi tekla bratska kri — za prazen nič. ki mu je ime republika, kajti
republika je prav takšna država kakor monarhija
z edino razliko, da imamo sedaj stalnega predsednika države, to je kralja, v republiki pa bi si vsako gotovo dobo sami izvolili predsednika. No, in prav vrag bi bil. če bi imeli za državnega predsednika kakšnega Korošca, Spaha ali Radiča. Še bolj verjetno pa je, da bi bil predsednik Pašič ali pa Pribičevič, kar bi našim tigrom in drugim njihovim pajdašem zopet
ne bi bito po volji. Vse drugo bi ostalo tudi v republiki popolnoma neizpremenje-no. Ako kdo ne verjame, da republika ni prav nikak raj, naj gre v republiko Madžarsko ali republiko Avstrijo, ki sta obe revni državi, nato pa naj se poda v monarhijo Anglijo, kjer vlada veliko blagostanje.
Od republike aH monarhije ni odvisno ljudsko blagostanje,
temveč ie od krmilarjev države in njihovega dela. k! je tem večje in izdatnejše, čim manj je takih republikancev, avto-nomistov, federalistov in drugih -istov. k! z neresnim zavajanjem lahkovernih ljudi in z vednim motenjem dela le ovirajo napredovanje dela.
Še slabši so tisti zapeljivci, ki morda hočejo odcepitev Slovenije v samostojno državico. Jasno je. da
revna Slovenija ne bo mogla živeti samostojno,
ker ne bi mogla spraviti toliko davkov skupaj, da bi se mogla organizirati kot državno telo; nastala bi gospodarska kriza in prišli bi tujci ter nas razdelili.
tajerskem
je skrinjica Narodnega bloka in naša
Nosileo kandidatne liste: dr. Ljudevit Pivko
Pamet in trezno presojanje
je naš nauk. Kdor voli brezvestne preroke in zapeljivce, ki pomenjaj® le nesrečo za ves naš troedini narod od Triglava do Vardarja, ni razsodnež. Pustite na strani vse takšne nezmiselnosti, ne nasedajte zavitim besedam m lažem, temveč računajte le premišljeno, pa nam boste dali prav.
Vo!'!ce, k! nam ne verjamejo, opozarjamo, naj se kesneje spomnijo teh naših besed.
Kdor da glas za takšne krive preroke, glasuje proti lastnim koristim, za večje davke, za manjšo vrednost dinarja, za draginjo. za nemire v državi ali celo mogoče za razkosanje države, nakar bi potem nas Slovence pohrustali naši sosedje italijanski fašisti, madžarski nasilniki in nemški hakenkrojclerji. Ti naši sosedje nas ne bi prav nič poslušali in nič vprašali, ali hočemo takšne in takšne šole, ali nam je prav, da plačujemo takšne in takšne davke, ali nam ni prav, da služimo vojake, temveč bi nam republika Avstrija ali republika Madžarska aii kraljevina Italija

Anton Stražar:
Krvavi denar
Povest iz minulih časov.
(Konec.)
Tudi ta dan je Jurče kar pridirjal v Prelesje. Izročil je hlapcu konja, sam pa odšel v hišo poiskat tovariša. Našel ga je za mizo pri malici. Jaka ga je povabil, naj prisede, kakor vedno. Nekaj časa sta jedla in pila in se prijateljsko razgovar* ja.la. Toda Jurče je kmalu pokazal svojo nataknjenost. Začel je tovariša zbadati in kmalu sta bila v prepiru. Jurče se po® žene tovarišu v lase. Ker jima je bilo za prerivanje v hiši premalo prostora, sta drvela na vrt in se pehala sem in tja. Na« bralo se je kmalu več radovednežev, večinoma žensk in otrok, ki so oddaleč gledali in poslušali njuno zmerjanje.
•Vrag, samo ti si kriv mojih grehovl» je sikal Jurče in se iznova pcgnal v tova« risa. Ta pa se mu naglo ogne, se vzad požene na Jurčeta kakor volk in ga po« dere na tla.
«Na. barabal» odvrne Jaka in Jurčeta s pestjo udari po glavi. «Mar mi ti in ttvoj denar. Nisi boljši od menel*
Jurčetu, penečemu se od jeze, se po* sreči osvoboditi eno roko in seči po samokresu. T°da Jaka to še pravočasno opazi in mu «mačka» izvije iz rok. Nato popade Jurčeta za ovratnik in ga tira na dvorišče. Jurče je ves obnemogel v svo* jem besu. Škripaje z zobmi je ves po= koren. Na dvorišču Jaka pokliče hlapca, da je brzo napregel konja. Nato oba po« sadita Jurčeta na voz, hlapec pa udari po konju, da se žival kakor blisk požene na cesto.
Mrk kakor Kajn je Jurče dirjal preti domu. Po obrazu je bil ves opraskan, lase je imel zmršene... Ko zavije z glavne ceste na moravško cesto, sreča siromaka Petovarjevega Bernarda iz Prapreč. Jurče se zgrozi nad tem sreča« njem z »mrtvaškim ptičem», naglo seže po bič in oplazi siromaka sikajoč:
«Izpred oči, mrtvaški ptič!»
Siromak Bernard od strahu in bole« čine plane v goščo ob cesti in drvi opo* tekaje se med koreninami, meneč, da mu je blazni Jurče še za petami. Šele, ko mu pojame sapa. se zgrudi po tleh in ko se prepriča, da je izven nevarnosti, začne loviti dih in prve njegove besede so: «Gospod Bog, ne prištevaj mu tega
greha!® Nato se previdno vrne nazaj na cesto in poišče zavitek, v katerem je imel nekaj stare obleke in živeža, ki si ga je prislužil pri čuvanju umrlega Štupce v Zabrez ju. Zavitek srečno najde in počasi odkoraka dalje po cesti proti Praprečam k oratu, ki je bil tam cerkovnik. Vso pot je premišljaj o današnjem dogodku in mrmral sam s seboj: «Jurče ni pri pravi pameti. Odpustil sem mu, čuvat ga pa ne grem, kadar umre. Samega zlodja ima ta človek za botra! Da, samega zlodja ...»
V Praprečat je medtem zazvonilo Zdravo Marijo. Bernard postane in mrli, nato pa nadaljuje pot proti bratovi hišici.
Ravno z mrakom je tudi Jurče pri* i dirjal domov. Konja je izročil hlapcu, sam pa odšel v hišo, ne meneč se za ve* sele fante in dekleta, ki so na skednju meli preso. se šalili, peli in smejali po stari navadi. Ko Jurčeta opazi žena, se mu tudi ona umakne iz kuhinje in se poda k mencem z besedami: «Jurče, ve* čerja bo nocoj malo kesneje. Pa si sam poišči v čumnati.»
Jurče ne odgovori, temveč se poda! naravnost v čumnato, si vzame suho klo# baso, odcepi kos belega kruha, v stelde* nico pa si natoči sadnega žganja.
lepo nalagala visoke davke, zatirata na§ jezik, pobirala vojake med nami, nam vzela naše vseučilišče. Ako bi ne bili poslušni, bi poslali iepo orožnike k nam in še čmrkniti ne bi smel nihče ničesar. Kdor bi bil preglasen, bi ga brez nadaljnjega vtaknili v ječo — ne tako kakor pri nas, kjer zaprejo le roparje, morilce, tatove, veieizdajalce in druge grešnike. Saj vidimo,
kako ravnajo Italijani in Avstrijci z zasužnjenimi našimi r«IakL
Kako strašno bi se odprle oči onim prerokom v Sloveniji, ki sedaj gobezdajo vse križem, kar jim pride pod jezik, ter sleparijo ljudi, kakor se jim vidi najbolj pripravno. Hvala Bogu, da
U mračni elementi ne bodo nikdar dobili večine v državi
In da se ne bo to gorje Izpolnilo nad nami. Avtonomije ne bo, federacije ne bo. radi-čevske «mirotvorne in čudežne republike* ne bo. Zastopniki, ki bodo izvoljeni na podlagi teh gesel, bodo le
peto kolo, ki se bo vrtelo na drtsgo stran in tako oviralo državni voz,
ki bo pa vkljub temu šel naprej, ker ga bodo vodili trezni in odločni možje.
Kdor bo glasoval za Narcdnl bloic, bo glasoval za mirno življenje in za pametno delo.	j
|V miru in delu si bomo zgradili državo, v j kateri bo vladalo blagostanje na temelju bratstva, enakosti in svobode. Država naša je bogata po svojih prirodnih zakladih, ki jih bomo vse dvignili, ko bomo ugnali in zapodili pustolovske zapcliivce.
Politični pregled
Volilni boj je v polnem teku. Le še 'dober teden imamo do volitev. Narodni blok v popolni zavesti zmage vrši agita= cijo dostojno. Ne razsipa bedastih cb«
ljub, temveč stopa pred volilcc moško in odločno s poudarkom:
Dela je treba in pameti!
Močna večina Narodnega bloka se bo v Narodni skupščini od temelja posvetila reševanju gospodarskih in socijalnih vprašanj. Pa jih bo tekom štirih let tudi dovršila in naj opozicijski vitezi divjajo, kakor hočejo. Posebno naši klerikalci blaznijo in skušajo še poslednji hip po* tegniti za seboj gruče volilcev z istimi sleparijami kakor predlanskim. Koliko bo onih tepcev, ki jim bodo še verjeli? Ogromna večina iztreznjenih slovenskih volilcev bo tokrat šla mimo skrinjice Stranke Ljudskih Sleparjev ter oddala kroglice
kandidatom Narodnega bloka, kakor pravijo bivši klerikalni volilci: za poskušnjo! Toda prepričani so lahko, da jih tokrat ne bo varalo pričakovanje. Možje, kakor jih je v Sloveniji postavil za kandidate Narodni blok, so vzor vest« nosti, delavnosti in vsestranske sposob« nostL Vrline, ki jih nikdar ni imel in jih nima neben ti^rovski kandidat. A ravno te vrline so glavni pogoj, da bodo slo* venski napredni volilci v parlamentu pošteno zastopani. V prihodnji narodni skupščini se bo delalo vestno in smo« trene;
obljubkarji in kričači pa bodo postavs ljeni na hladnol
PoTaz zdražbarjev in separatistov v vsej državi bo dne 8. februarja straho« vit. Razkroj Radičeve stranke, ki je doslej bila pač glavna opera opozicij« skega bloka, je popoln. Razkritja Radie čevih veleizdajalstev, ki se nizajo od dne do dne, ogorčajo Radičeve množice, da odklanjajo vsak nadaljnji stik s takšnim političnim ciganom, ki je pod krinko «mirotvornosti in č!ovečanstva» proda« jal Madžarom jugoslovansko zemljo in po zvezi z boljševiki hotel nedolžnega hrvatskega seljaka pognati pred bajonete in strojne puške.
\ dočim si je sam kopičil ogromno pre«
možen je in ga nalagal v inozemskih ban« kah, kamor hi jo bil popihal po zane? tenem požaru. Radič v zaporu čaka rifi zasluženo kazen, St mu itak še predobro godi, ker ga nikakor nc prikrajšujejo v jedači in pijači. Njegovih petero tova* rišev (dr. Maček in drugi) pa je bilo izpuščeno iz preiskovalnega zapora in se nahajajo samo pod policijskim nadzor« stvom. Zaslišani bodo šele, ko bo pre* iskava proti Radiču končana. To pa bo trajalo še precej časa, kajti obtežjlnl spisi so ogromni.
Nad vse obupen je položaj v
Davidovičevi stranki,
kjer se poglavitni kandidati (kakor bivši zunanji minister Veja Marinkovič) že zdaj poslavljajo od političnega življenja in izstopajo iz glavnega odbora stranke.
Posebno klavrni so tudi
srbski zemljoradniki,
katerih privesek je g. Ivan Pucelj. Kakor zemljoradniški general Voja Lazič ne bo izvoljen, tako tudi našega Puclja čaka popolna propast in povrhu še sramotna zavest, da bo njegova blamaža v prid le klerikalnim tigrom. Takšni
tihi zavezniki klerikalcev
kakor so Pucelj, narodni socijalisti in še nekateri zagrizeni zdražbarji, ki se sicer še trkajo na prsa z narodno zavednostjo, a se kakor škorpijončki zaletavajo v Narodni blok. so pri teh volitvah še glavna nada klerikalnih tigrov. Toda oboji se morajo vrezati Naše geslo to* krat mora biti:
| «Kdor ni % nami, je proti nam!*
Zunanje politične prilike stopajo prt j nas spričo domače volilne razburkanosti ; docela v ozadje zanimanja. Sicer pa je i v zunanjih državah politično življenje | bilo ta teden precej uravnovešeno in ni j nikjer prišlo do kakih pomembnih iz* 'prememb. Nas torej sedaj zunanji svet
Da bi vsaj malo ukrotil pekočo vest, začne požirati žganje kakor vodo. Toda ta vražja pijača mu je stopala v glavo in mu še bolj razgrevala možgane in divjo kri. V omotici in polmraku se Jurčetu začne dozdevati, da se mu prikazujejo in roga jo grde ostudne pošasti, tako ostud* ne, da ga mraz pretresa.
Rad bi se malo oprostil tega groznega stanja, zato je le pil in pil. Že ves omam« ljen se odvali v kamro in na posteljo, se pokrije čez glavo, da ne bi videl grdih prikazni. Zaman! Nikoli mu še ni bilo tako kot nocoj. Čedalje več in vedno bolj ostudno spačenih podob se mu gnete pred očmi. Ena — tako se niu zdi — mu tišči pred usta šop rdečih bankovcev z besedami: «Na, žri, žri krvavi denarl» ... Drugi skrivni glas pa mu veleva na uho: «Kcnčaj to prekleto življenje! Reši se saml» ... Ta glas je bil obupani duši še najbolj vabljiv in vedno močnejši. Jurče ni mogel več vztrajati. Plane pokonci in dirja skozi hišo v čumnato. Duškoma Spije iz soda še dva kozarca žganja... pipo pusti kar odprto... na c.knu za«
fleda v svitu mesečine pripravno vrv. lastrml se vanjo s steklenimi očmi. nato
i jo popade in se kakor maček priplazi 'nazaj v kuhinjo.,. Pod obokom so bili močni drogovi, na katerih se suši svinj« sko meso od dima, ki prihaja iz krušne peči in se vali v dimnik- Jurče skoči na ognjišče, pripne konec vrvi na drog ob dimniku, si zapentlja zanjko okrog vratu in se spusti nizdoli... Nikogar ni bilo blizu, skozi okence je lila večerna mese« čina, na skednju se ie šalila in prepevala družba mencev...
Približno okrog 10. ure ponoči je bilo. Gospodinja in dekla se odpravita s sked« nja pripravit veselim mencem običajno «sredkupnico»: dobro zabeljeno kašo, cvrtja in pijače, Prva dekla stopi v ku» hinjo, da užge luč in pripravi ogenj, gospodinja pa stopi v kaščo pripravit vse potrebno skupaj. Dekla naenkrat ob og« njišču z glavo zadene ob viseče noge, pogleda kvišku, zakriči in se sesede od groze. Na njen strašni krik pribiti gospo« dinja in vsi menci s skednja. Pred vrati se zastrmijo, ko ugledajo v medlem svitu mesečine jurčeta na vrvi. nato pa se od groze začnejo molče razhajati vsak na svoj dom.
Jurčetov sin se prvi pogumno popne. na ognjišče, odreže vrvico, hlapec pa prestreže truplo. Videvši, da je mrtev4 edneseta gospodarja v hišo na klop pri peči in mu z belo ruto zagrneta obraz, ki je bil grozen: oči steklene in izbuljene, usta odprta, obraz ves spačen, opraskan in višnjev, lasje na glavi razmršeni,., Strašna podoba
*
Zabrežani in okoličani že zdavnaj nir so videli tako žalostnega pogreba kakor je bil Jurčetov. Ko se je zjutraj zasveti! dan, je domači hlapec Nejče položil go* spodarja v naglo zbito krsto in ga peljal nroti Moravčam. Na vozu pa so še sedeli trije žganjarčki, znani «Tišlarčkovi bratje», ker je samo te bilo mogoče do* biti, da so prišli Jurčetu kopat jamo — v neblagoslovljeno zemljo. Vso pot so zbijali neokusne šale, eden je pel libero, drugi odgovarial, in bogve, kaj vse bi še bili uganjali, da se niso ljudje, ki so ob cesti in skozi ckna gledali to žalostno pot. začeli zgražati ter jih zmerjati.
Jutro je bilo oblačno in pusto, iz nizke megle je rosil droben dež. Le par otrok in žensk ie na pokopališču od daleč gle* dalo te štiri pogrebe«, ko so v kotu
ne zanima, pa? pa razvoj pri nas zanima vso Evropo. In to je tisto, kar je glavno:
evropske države zaupajo odločni vladi Narodnega bloka
in ne dvomijo o njeni zmagi. Visoki in stalni položaj našega dinarja na vseh zu* nanjih borzah je najboljše izpričevalo, da evropske države cenijo čvrsto živ* Ijensko sposobnost naše Jugoslavije, ki bo po obračunu z notranjimi razdiralci, kakor so Radič in naši tigri, razkrila svoja prirodna bogastva pred vsem sve*
tom in pod modro upravo nudila svojim državljanom pravo blagostanje.
Slovenci se štejemo za najsposobnejši in najrazumnejši element v Jugoslaviji. Ako hočemo potrditi to dobro mnenje, ki ga uživamo znotraj in zunaj mej, bomo 8. februarja volili Narodni blok, čigar zmaga je sigurna. Ako bomo pa tudi tokrat pljunili v lastno skledo, tedaj se* veda bomo morali biti pripravljeni tudi na to, da nas Evropa vzporedi s tirol* skimi in bavarskimi jogri, ki se po sta* rem pregovoru spametujejo šele- v 40. letu in so klerikalni od nog do glave.
Neizogiben polom
Tako obupanega obraza, kakor jih kažejo v zadnjih dneh agitatorji SLS, ni imel niti njihov patron Judež lškarijot, preden se je obesil. V svojem obupu poskušajo s sredstvi, ki so že naravnost smešna in povsod vzbujajo veselost. kar v volilnem boju zelo dobro dene. Če kaplani po deželi stoje na straži pred vrati, kjer sc vrše sestanki in shodi Narodnega bloka, da se iim nobena «ovčica» ne bi izmuznila, je to
znamenje- blaznega strahu.
Ce sv. oče na eni strani zapoveduje, da naj se duhovščina drži Kristusovih naukov in naj ne uganja bogokletstva s političnim hujskanjem, na drugi strani pa škofov list goni duhovščino v politiko, je to že stvar, ki jo morajo preiskati zdravniki. Začeti bo treba s preiskavo pri samem škofu. Ce tigri in njihovi priganjači slovenskemu ljudstvu ne morejo pokazati niti tega, da so privedli slovenske fante iz Makedonije domov, potem celo pristaši SLS po pravici obupavajo nad uspehom. Ne ene obljube niso izpolnili tigrovski. korupcijonisti in ljudski sleparji.
Zato ni čuda, da so tigrovski shodi v Krtinah, v Medvedjem Brlogu ter Lisičji Luknji, po farovžih in mežnarijah postali pravi cirkuzi, kjer se prekucujejo tigrovski komedijanti in tako ljudem preganjajo zimski dolgčas. Ni čudno, da
tigrovskiin komedijantom nihče več ne verjame.
; da prihajajo na farovške sestanke le popolni tepci, zabite tercijalke in otroci. Za j trapasto in slepo zaupanje pa dobe od župnika «pi!dek», tigri pa misliio pri tem le na svoje dijete. Ni čudno, da niti v Ljubljani, kjer so se še pred tremi tedni klerikalci rned seboj pričkali, kdo bo obdržal ljubljanski mandat, danes kandidat Narodnega bloka g. Mohorič ne bo imel več pravega boja s Korošcem. Zato ni čudno, da odkri-tejši in neprevidnejši tigrovski agitatorji danes pripovedujejo po ljubljanskih kavarnah:
Tako si pa dr. Korošec še nikdar ni zadrgnil vrvi okrog vratu, kakor si jo bo pri sedanjih volitvah.
Drugače tudi biti ne more. Politiki, ki
so na shodih in v časopisih farbali ljudi, da bodo prišii fantje takej po volitvah 18. marca 1923. domov, pa jih niso dve leti domov spravili. Taki politiki so v Sloveniji nemogoči kot poslanci. To bi tigri lahko že enkrat vedeli. Politiki, ki na shodih kot kandidati izavljajo, da hočejo še naprej v skupščini delati le zgago.
še naprej farbatl ljudi z avtonomijo, o kateri pravijo, da jo bodo dosegli čez 700 let.
ter tla, ta način ubijati kmeta, obrtnika In delavca, namesto da bi kaj storili za izboljšanje njihovega položaja, taki politiki so si sami odžagali vejo, na katero bi zopet radi sedli. Danes, ko že največji bedaki vidijo,
da je bila avtonomija le farovška sleparija,
za katero nihče več počenega groša ne da, jet za vsakega kandidata naravnost samomor. če to stvar še vedno nanovo pogreva pned razočaranim ljudstvom. Ali tigri v resnici ne mislijo več na svoje kandidature ter hodijo med ljudi samo še kazat
svojo brezmejno nesramnost do slovenskega ljudstva.
od katerega pričakujejo, da se bo dalo* od njih tudi še 8. februarja ociganiti?
Stranko, ki je skoro nepretrgoma 6 let imela v rokah veliko večino slovenskih poslancev ter s to večino prevzela tudi
vso odgovornost za razmere v Sloveniji,
stranko, ki je sedela med tem večkrat na vladi in pri tem premišljeno in dosledno pritiskala Slovenijo ob steno, bodisi po neumnosti, bodisi po brezvestnosti, danes noben Slovenec več ne more voliti, razen če je tepec iiv plačan farovški hlapec, ki ni nikdar imel čuta sramu in samostojnosti
Kamorkoli v Sloveniji je klerikalna stranka pritisnila svoja kopita, tam je bila škoda.
Kakor se je reklo o Hunih: kamor je stopilo hunskega konja kopito, tam ni več zrastla trava.
Kar po vrsti poglejmo: Med vojno je SLS pognala na desettlsoče ! slovenskih, mož in fantov v strelske iarke.
l Sam ljubljanski škof jih ie blagoslavljal in i jim govoril, kako Bogu dopadljiva je vojna j in kako velika sladkost je umreti za Nemce. : Dr. Korošec. Roškar, Jankovič in Gostin-' čar so biii tisti ministri, ki so podpisali I sklep vlade, da se Uončnoveljavno zame« | njajo štiri krone za en dinar. 20 odstotkov odtegnjenega denarja tigri nikdar niso ! zahtevali, da se izplača ljudstvu, četudi jih
kopali jamo in končno vanjo zagrebli rakev z Jurčetom, gospodarjem pod* zabreškim...
Tako je torej končal svojo zemeljsko pot Metin sin Jurče, ki je v mladosti kazal toliko nadarjenosti, a se sprevrgel v slabi družbi, v lakomnosti po denarju zapravil dobro vest in propadel v notra* nji razruvanosti. Krvavi denar ga je upropastiL
Pristavek.
«Sam se je sodiI!» je rekel Polde Brdar, ko so mu v Krašnji povedali, kako je končal Jurče.
Polde Brdar in žena Micika sta na* slednje leto po Jurčetovi smrti obiskala znano Limbarsko goro k običajnemu shodu na binkoštni ponedeljek. Micika je pač vedno prosila Poldeta, da po dol* Cih letih zopet obiščeta domači kraj. V Krašnji so Poldetu povedali o žalostni Jr-rčetovi smrti. K tej novici je Polde rekel samo to: «Sam se je sodil!«
Pod Zabrezjem je Jurčetova vdova JR.e«a gospodarila sama s sinom. Žalovala
je nad svojo usodo in bolehala. Pcsebno hud udarec jo je zadel še isto spomlad, ko se je sin poslovil od nje,' ker ni mogel preboleti sramote, ter se odpravil v Ame* riko. Nikoli več ga ni bilo domov, tudi pisma so pojenjala in le težko je verjeti, da bi bil še med živimi.
Župnik Matijče je v pastii-ovanju osi* vel. Ob Jurčetovi smrti ga ni bilo več v Moravčah, preselil se je nekaj prej na mirno faro k Sveti Gori nad Vačami, kjer je tiho preživljal svoja zadnja leta. Jurčetova smrt ga je sicer globoko uža* lila, toda vedel je, da bi še tako pobožna molitevza njegovo dušo ne bila uslišana.
Drugo zimo, ko je bil župnik Matijče na Sveti Gori, ga je zadel pogreb, ki mu dclgo ni šel iz spomina. Neko mrzlo zimsko jutro ga pride cerkovnik klicat in mu sporoči, da pod farovžem leži zmrzel človek. Cerkovnik je svetil, ko sta stopila nesrečnika pogledat. Župnik Matijče ga takej spozna: zmrzli človek je bil njegov nekdanji sošolec — Pod* lipčev Jozelj. Siromak je gotovo prišel na Goro obiskat edinega dobrodušnega tovariša Matijčeta, pa je obnemogel v
snegu, tik pod njegovim domom. Spanec v ledenem nočnem mrazu ga je rešil vseh zemeljskih težav.
Debele solze so padale dušnemu pa» stirju na ubogega Jozlja, solze sočutja in genotja nad toliko nesrečno usodo tega desetega brata. Dal ga je spraviti na mrtvaški oder in bral je črno mašo. Ko ga je pokopaval, se mu je med pobožno molitvi jo porajala misel: Zdaj je pa vrsta na meni!
Umrl je pet let pozneje, obžalovan od vseh, ki so ga poznali. Še dandanes živi med farani spomin na vzornega in dobro* srčnega župnika Matijčeta.
Tudi drugi, ki so bili zastopani v tej povesti, so se že vsi preselili na oni svet. Edino Flajšmanov oče, moj prijatelj in živa priča te zgedbe, se še krepko drže in mi ob primernih prilikah povedo kak« šno zanimivo povest iz našega kraja. Daj jim Bog zdravja še mnogo let, nam vsem pai čisto vest, ki je največje bogastvo — kakor pravi naš stari naarodni pregovor.
fe bilo 21, in so takrat, ko so bili na vladi, meli vso moč in vso oblast v rokah, da bi to lahko storili.
fficri so na sramoto vseh Slovencev postali v državi zastavonoše korupcije.
Edina stranka, proti kateri v narodni skupščini ni nihče mogel dvigniti obtožbe radi korupcije, so bili Pribičevičevi in dr. Žer-iavovi demokrati. Obtožnica proti Sušniku in Korošcu bo reševala nova skupščina, ker ticrovska vlada nikdar ni hotela sklicati stare skupščine, da bi sc stvar razčistila prej.
Radi nesposobnosti in brezvestnosti Herovske politike, ki ie znala le psovatl in rjoveti ne pa delati, so davki še danes nepravično razdeljeni
In ere odvišen denar iz Slovenije. Kamor stopi klerikalno kopito, tam vse propada.
Radi bi videli in iz srca želeli, da bi bilo vse to pretiravanje — žal da ni. kakorkoli obračamo stvar. Vprašaj danes po šestletnem vladanju tierov. katerim je slovensko ljudstvo pri vsakih volitvah zaupalo z ogromno večino poslancev svojo usodo, vprašaj industriica. dclavca, obrtnika, trgovca. vprašaj kmeta, dnsedaj najboljšega Korošcevega prijatelja, in soirlasno bodo z največjo ogorčenostjo zagrmeli:
Ce bo dr. Korošec svojo politiko še dalje tako vodil, nas bo vse vrag vzel.
fn ko je dr. Žerjav hotel oopraviti tierov-ske erehe. tedaj pa se :e dr. Korošec s pomočjo Radiča dokopal do tigrovske vlade. Kmaiu se ie pokazalo, da tisrrovska vlada ne zna ničesar '.n c'a sploh ne mara delati. Radi nesposobnosti, brezvestnosti ter lenuharenja - je tigrovska vlada propadla.	:
i
Tigri so doierali in se ne povrnejo naj vlado nikdar več.
Ce se sedaj vrv. ki bo 8. februarja zadrgnila tigrovsko stranko, vsak dan bolj zateguje. naj klerikalci ne kažejo tako obupno presenečenih obrazov: sami so si tekom šestih let določili, da naj se <S. februarja vrv poiegne in zadrgne. Kakšen pa je konec take zgodbe, zlasti, ker je gotovo. da
bo Narodni blok najmanj štiri leta vladal, v njem pa tudi dr. Žerjav, je tigrom prav jasno. Zato sedaj knče kakor nesrečnik, ki se potaplja.
Kdor voli SLS., vrže kroglico proč. Saj je črnomeljski okraj itak preslab, da bi si sam izvolil poslanca; klerikalci se hočeio na lep način iznebiti nesposobnega Nemaniča in zato so mu dali naislabši okraj, da ne bo izvoljen. Dr. Zupanič pa ima dva okraja in je
torej izvolitev tfaleko sigurnejla. Vsa bodočnost je v Vaših rokah. Gre za velike reči in če jo sedaj zavozite, če greste še enkrat na lim klerikalcem kakor leta 1923., ne zavračajte kasneje krivde na druge. Posledice si pripišite samim sebi.
Uničujoča obsodba g. Puclja
Pucljevi pristaši proti njegovi nespametni politiki.
Štajerski samostojni kmetje izdajajo v Mariboru svoje glasilo tednik »Severna Straža«, v katerem ostro ohsojajo nesposobnost in samoglavost g. Puclja. V »Severno Stražo« pišejo gg. Drotenik in drugi, ki so se otresli Pucljcve komande ter se pridružili Narodnemu bloku. V naslednjem navajamo zanimiv članek, ki ga prinaša •Severna Straža®:
»Na svojih shodih je g. Pucelj vedno našteval, kaj je kot minister za kmetijstvo dosegel na korist kmetov. Tu ste slišali zvoniti o izposlovanju svobodnega izvoza živine, konj in svinj, zabranitev uvoza la-škeira vina. odstranitev poslovnega davka na sejmih, dovoljenje proste trgovine in klanje telet, davka prosta žganjekuha za dom. povišanje eksistenčnega minimuma in podobno
Pribijemo. da so vse to bile zahteve in pogoji kluba SKS pri vstopu v vlado, ki so bili tudi vsi sprejeti in obljubljena takojšnja izvršitev, da p^ pri i poslovanju vseh teh za kmetijstvo velevažnih naredb tedanji minister Pucelj ne le ni imel najmanjše zasluge, temveč je nasprotno zadeva oviral in zavlačeval mesece, da se ni mogla ure-d'ti, nakar je moral klub preko njega in proti njegovi volji zadevo urediti. Pribijemo. da se g. Pucelj med tem. ko se ie večina tovarišev iz kluba trudila po vseh ministrstvih za udejsrvitev teh -vi vstopu v vlado nam danih obljub, ni upal n..i odpreti ust v ministrskem svetu ali pri pred-s. 'niku vlade. Nasprotno, ko se je cele mesece zavlačevalo z izpolnitvijo obljub, z done.šcnjem zeorajšnjifi naredb. so postajali nekateri tovariši poslanci od dne do dne bolj razburjeni in so zahtevali od Puclja. da takoj izposluje udejstvitev obljub ali pa da gremo iz vlade, je minister Pucelj vedno Iti g al v klubu tovarišem, češ, da je že neštetokrat zadevo urgiral pri Pašiču in ministrskem svetu, pa da se mu je reklo.
ni najmanje o torne nista kazao. Tako se je dokazalo, kar se je potem tudi Puclju v klubu povedalo, da si je Pucelj vse do-tične izgovore vlade sproti namišljal in prosto svoje klubske tovariše nalagal, v strahu, da bi moral res zapustiti ministrski stol, Le bi okrog vlade sitnarili: on sam pa ni storil ničesar, bodisi iz lenobe ali nezmožnosti. In vse te zahteve so se potem res v teku 48 ur uzakonile in izvršile brez Puclja preko njegovih laži in lenobe.
In kaj je še morda potem storil za kmeta? Kako mesarsko je nastopal proti tovarišem iz kluba, skrbel samo, da si ohrani ministrski stol; kako •visoko• gledal na kmete, ki so dostikrat prišli v Beograd pp intervencijah, jim naklonil edino kak prezirljiv pogled, nikdar pa ni storil zanje niti koraka; kako pa je postopal z raznimi bogataši, bankirji, tovarnarji itd., ki so ga rabili za posredovanja, kako jim je storil vse usluge, prevažal jih z avtom po Beogradu, jih vozil v salonskih vozovih, si dal po strokovnjakih izdelati razne nujne načrte o kmetijstvu, menda 14, pa si niti enega ni upal spraviti pred ministrski svet in ga uveljaviti ali uzakoniti itd. To vse bomo, ker so nas prisilili njegovi trabantje okoli »Kmetijskega lista*, točno pojasnili. Upamo tudi, da bo Pucljev gromovnik, g. Mermolja. še kaj povedal v tem oziru, saj je v Beogradu vedno tožil čez Puclja. Povedal nam bo. da je tudi podpisal do-tični ultimat, pa m iz ljubezni do dela ali do kmeta, ampak le. ker je Urekov kovčeg trčil v Mermoljevo čelo. kjer je pa povzročil izboren preobrat v Mermoljevih možganih, ki so končno spoznali, zakaj je g. Mermolja prav za prav bil poslan v Beograd.
Pribijemo, da g. Pucelj kot minister v 20 mesecih ni izvedel ali dovršil niti ene večje zadeve v korist kmetskega stanu. Pa tudi v nadaljnjih 19 mesecih kot narodni poslanec ne more razen glasovanja za Me-
da žal sedaj še ni mogoče odpreti izvoza 1 rikalno-radičevsko vlado pokazati niti ene-
Belokranjci!
Ali ste videli, kako ste nasedli pri zadnjih volitvah našim klerikalcem? Povejte nam le za en uspeh, ki ga je imel poslanec Nemanič! Eden ali drugi je natilioma računal, da bo mogoče le šio, a seda: je prevara jasna. Rabimo zastopnika, ki ima res kakšen ugled v Beogradu. Dr. Zupanič. ki mu kranjska dežela ni hotela dati kruiia doma. je šel v Srbijo in delal za našo državo med vojno po vsem svetu. Ali mislite, da to nič ne pomeni?
Zato pa njega tudi dobro poznajo in bo kaj dosegel za našo jadno Belo Krajino. Amerika ie zaprta, letine slabe, vino brez prave cene. Strah nas je naše bodočnosti, če ne najdemo pravega človeka, ki se bo res zavzel za nas in nam res pošteno pomagal iz težkega gospodarskega položaja Tu ne gre za kako bedasto politiko, ampak za važne gospodarske zadeve.
živine, ker ima naša država terjati od Nemčije iz reparaciiskfh dobav rnnogo živine, katere pa ne bi dobili, če bi oni vedeli. da imamo svoje živine toliko, da jo prodajamo izven države itd. Glede žganja je lagal, da je že tudi urgiral, pa da ne bo šlo, ker hoče vlada nasprotno ta davek i azširiti tudi na Srbijo. Tako je imel take izmišljene izgovore vlade za vse zgoraj-šnje zadeve vedno pripravljene in jih lajnal ob vsakem razgovoru v klijbu. Končno se je del članov kluba naveličal teh luži ter stavil klubu ultimat. Na ta pritisk je šla trojica (brez Puclja) k Pašiču in mu stavila pogoj, da se vse naredbe tekom 48 ur uzakonijo in izvrše, ako ne, pa gre naš klub iz vlade. Takrat je Pašič odvrnil: kar smo obljubili, to se mora izvršiti; davno bi se bilo že lahko naredilo, če bi nam bil Pucelj kaj o tem omenil. Povedalo se mu je, da Pucelj trdi, da vlada noče tega storiti. Pašič je odgovoril: Ni je istina, vlada to sve može i treba ie tako, pa Paceli nam vije
ga najmanjšega uspeha. Manjka mu onih energičnih Ijucli. ki so kot poslanci njegovega kluba garali in donašali uspehe, s katerimi se je potem bahal po shodih kot sraka s pavov m perjem. Ker pa teh ljudi več ni, tudi ni nobenih uspehov, s katerimi bi Pucelj krošnjaril in zbiral glasove. Zato si je umislil zelo komodno parolo: »Boj za kmetsko vlado!«, ki jo bo dosegel, če ne prej, sigurno čez 50 let!
Neki preprost kmet je odgovoril: «50 let naj torej čakamo, čez pet let pa bomo pod takimi razmerami vsi propadli in naši otroci ne bodo mogli niti beračiti, ker neI bodo imeli kje. ker n hče ne bo ničesar več imel.» Ali ne velja to v polni meri za Puclja in njegove ljudi? Cez 50 let torej bomo dobili šele kmetsko vlado! Mi pa le trpimo ta čas in nas bo vrag že prej pobral. Samo pridno nosimo kroglice skup. da jih bo vsaj za dijete g. Puclja. ki ne misli baš čakati 50 let, da postane minister kmečke vlade.»
Vsem pristašem Samostojne kmetijske stranke in prijateljem podeželskega ljudstva
V svoje začudenje sem doznal od zur.anjih zaupnikov in iz srdite pisave «Kmetijskega lista«, da hoče g. Pucelj s svojo trdoglavostjo tirati svoio politiko do skrajnosti in vztrajati pri svoji na tako čuden način priglašeni kandidaturi. Primoran sem odgovoriti na žalostne iz« brube v «Kmetijskem listu», katerega sodelavec sem bil do zadnjega časa. G. Pucelj in njegovi boljševiško navdah« njeni uredniki, od katerih se je okužil, so se že dalje časa trudili, da1 mene kot enega izmed voditeljev kmctovaleev v naši stranki oblatijo pred ljudstvom. Pri« jatelji! Ne bejim se tega očitka, ker me iz mojega poslanskega dela prav dobro pozna naše kmetsko ljudstvo. Najmanj me pa more doleteti tak očitek iz peresa g. Puclja, Bukovca in drugih takih nje« govih vazalov. Ko sem leta 1920. po* vzdignil svej glas za ustanovitev Samo« stojne kmetijske stranke na znanem zboru ustanovnikov v restavraciji «Novi svet» v Ljubljani in vnesel z izjavo svoie: pripravljenosti energičnega sodelovanja ognjevitost v ta srečni zbor in ko sem od tega časa naprej z žrtvovanjem svo«, jega rahlega zdravja in oškodovanjem Svojega gospodarstva nosil to lepo kmet«' sko idejo po shodih in sestankih sirom 1 naše Slovenije s tako velikimi uspehi, je; Že dolgo bil ta gospod ognjevit podprecb sednik Jugoslov. demokratske stranke, j Bil je večkrat pozvan od mojih stran«! kinih prijateljev, naj se pridruži našemu pokretu,
kar pa je z ošabnosljo odklonil.
V našem krogu se je pojavil šele potem, ko si je poprej otipal položaj in pripravil razpoloženje, da postane poslanec. In tak človek se drzne trditi, da sem pestal ne« zvest ideji, kateri sem kumoval in katero ves čas negujem kot pucčlco svojega očesa!
Stojimo pred novimi volitvami v na« rodno skupščino. Samostojna kmetijska stranka se je udeležila že dveh volitev. Iz prvih je izšla zmagovito, ker je ob« ljubila izmučenemu kmečkemu in pode« želskemu ljudstvu, da bo na učinkovit način sodelovala pri urejanju naiih go« Spodarskih in javnih razmer. Izvoljeni smo bili štirje poslanci iz mariborske ob« lasti in istotako štirje iz ljubljanske. Pole1' nas kmetov je bil izvolien tudi dr. Vošnjak, odlični narodni delavec, ki je v inozemstvu s svojo bogato zna* nostjo zainteresiral tiajodličnejše sve* tovne može, kakor Wilsona i. dr.
Ko smo prišli v Beograd, smo iskali kot poslanci kmetskega pokreta sorodne poslance. In tako smo naleteli na klub srbskih kmetov ali zemljeradnikov. Mi« slili smo, da imajo poštene in zdrave namene, delati v korist in napredek vse« ga kmetijstva, a smo prišli na žalost v kratki dobi par mesecev do nasprotnega prepričanja. Naše narodno gosnodarstvo je namreč tedaj najhuje morila visoka Izvozna carina. Od vseh strani so pri« Dajali obupni klici: »Znižajte nam carino
za izvoz živine, sadja, lesa itd., sicer pro« naš Pucelj, še z druge strani. Pred trem! P"de celotno naše gospodarstvo.« Naše leti, ko se je razpravljalo v skupščini o glavne trgovinske žile v Avstrijo in Ita« ustavi. so ti paradni zeml ioradniki pred« lijo so bile namreč popolnoma pod« J ložili poseben načrt ustave. V tem načrtu vezane. Nadalje so kmetje iz vseh vino« so bili taki nesprejemljivi odstavki, ki rodnih in sadjarskih krajev opravičeno nimajo s kmetijskimi prtrebami nid
opravka in so le prepisani od komu« nistov. Tako n. pr. je zahteval ta načrt, da se uredi država po načrtu sovjelov. (vaških svetov), da se naj
odpravi lastninska pravica
zahtevali, da se
zniža blazno visoka trošarina na žganje« kuho iz sadnih in vinskih odpadkov,
ki sploh niso za drugo porabo kot za žganjekuho.
Zemljoradniški klub kot tak. v kate« |",na{;sc..Yse "redi sovjetskih zadru-
rem smo bili tudi mi. je štel z nami vred,**' ,V .Vsta.vP?ra "fcrtu Je b,la 39 poslancev. Mi slovenski kmečki po« nada!"Vla točka. k. istotako pod nobenim slanci smo dobro vedeli, ako posamezni i Pogoiem ni bila sprejemljiva za nas. V od nas ali nas vseh osem stavi zahteve | od.stav.k"-..kl S0™" ° Y.0^kl ,n sluzenpi za omiljenje nesrečne carinske politike 1 pn. v^h, so zahtevah, da morajo, tudi in trošarinskega zakona, zakona o taksah on1'k' ,za v9asko	P° zdravniškem
ter dohodnine, da bo to brezuspešno in .^ledu niso sposobni za dve let. h nam vlada tega ne bo dovolila. Upravi« kadru ™oraJ°. «vrsevati razna dela za
čeno upanje smo pa imeli, da se to zgodi. d™av°- kak"r: z,da.n'e d"avn,h r!n.sloP'j« ako to zahteva ves klub. to je vseh 39 po« £ap "st osusevanje mocvin, itd.
slancev. Zatore, smo v skupni seji vseh	,ta dc'a p.rtr.e.bna-
teh 39 poslancev zahtevali in prosili, da m pnstatI na J>- da bl n?.°sh s,ab,c'- kl
se vsi zavzamejo za odpravo teh velikih cc ° .po Pre^.ed» zdravnikov niso sno«
gospodarskih krivic, ki jih prenPŠa»o slo« j^l1"1 " T°!fsko službo y dveletno __„i_. i___•____,___,_. ,____državno delo in da bi se isti porabliali,
sobni za
venski kmečki in občetfospodarski krogi. dfža.vn.? »" oa se «« Poraona.., u„ai f„laL Kilo	kjerkoli bi se to zljubilo voiaski upravi.
Omenjeno bodi tukaj, da je bila med
tako zvanimi zeml joradniki d^bra polo«	Podpisani sem že tedaj zagrozil, da za
vica inženjerjev in doktorjev, ki veči«	tako politiko mi nočemo nositi odgovor«
noma niti pojma niso imeli c kmetijstvu,	nosti. ter sem zahteval, da se skušajo
v . , ., , , . i . . najti uspehi za našega kmeta potom so«
Kar je bilo kmetov v tej skupin,, so dejovanja j	5 naše države Tak(J
bili pošteni ljudje in smo jih lahko pri«	izjave so razen mene ^ dajaU n,di
dobih. da sc. glasoval, za te nase oprav,,	vsj na5j kmečki pog,anc| izVzemši gosp.
cene zahteve S pomočjo pravih zemljo«	Mermoijd. ki je zastopal stališče, da e
radnikov poštenih kmeekih poslancev,	tako zmedeni komunistR.ni načrt usta«
smo pri g asovanph v klubski seji dobih	ve spreiem]jiv tudi za nas. Ker nismo
večino, tako zvan, paraoni zemljoradniki	u nič„ar doseči smo S£ posehno na
iz Srbije in Bosne pa so glasovali proti.	moj prjHsk ločjij od tako zvanjh zemIjo-
-VLeCer rtSrttaAdUSeVn%V.0d!tI£lja radnikov in šli kot poslanci svoja peta v zemljoradnikov, g* Avramovič in Joca par!amentu. Mi smo predi0?iH z£,teve
Jovanovič.Pizon tajno povabila svoje g0epodorske*a značaja, in sicer: da se neubogljive srbske kmete « poslance v odpravite maksimalne cene na ktnetfiske svoj, razkošni stanovanji in jih pošteno ide„ da sg otvorj z isfijni svobodna okregala, zakaj drz.jo s Slovenci. ceš,!t vina da S£ znižajo žcfezniške tarif<J Slovenci so itak navajeni o plačevati. dovoz žita in rooke za hra„0 v »ovc.
" P?CJlIC.,0.P.°fTl"J-Si S0n,h:inijo, da se otvori promet In ukine carina "v, "1-Prel Plujejo! Tako, drug, dan so 2a izvC2 sadja> žlvinc in leSa da se
sklicali sejo ter zopet snravil, na dnevn., žde2nica, ki naf veže S!oveniio z M ir«
red nase opravičene zahteve. Predlagali sko Scbcto Daljc smn za, tevali. da
so. naj se sk ep prejšnjega dre razveliavi ustavo za0htovJ 11stannvit(.v
ter naj mi blovcnci plačujemo tudi v bo«
doče ogromne takse, trošarino in doLod«
se z
nino. Tako je tudi večina sklenila. In glejte.
ustavo zagotovi ustanovitev tako zv?.« nepa gospodarskega sveta za vso državo, ki bi se sestavljal iz zastopnikov vseh stanovanjskih organizacij in bi imel na« loco in pravico, da iati inici iativo za za*
rt P,t« s«	5„v. ^ . . „ kone gospodarskega zna^aia k?Vor tudi
g. Pucelj se še sedaj pa.,cicši s temi so, Q VSflkem „konu poprej ko pride prcd
vrazniki slovenskega kmeta!	i poslance, dajati svoje strokovno mnenje.
rJuL^Z^' .""I °PUSti Vse ie neše zahteve je takratna demo. zemljoradnnce, kakor sta Avramovič m, , , ,	, , ,
Joca Jovanovič. niso nič pomagale. Gosp,! Kratsko«raaika!ea vlada sprejela
Pucelj je izjavil, da ostane zvest sh:ga' in obljubila, da se izvedejo.
teh paradnih zemljoradnikov. Ali sme j Naše car;nske z2deVe ie imel nriliko mogli mi, k čuvamo čistost	, , c?".nh>K5!	»mei prniKO
v • , * . , usodno rešiti nas minister v vladi, kar je programa, se nadalje poslušati diktat uurn
g. Puclja in tistih zemljoradnikov. ki so zavrgli življenske potrebščine našega kmeta med staro šaro?
Morda bo koristno, da opišem te pa* radne zernlioradmkf, s katerimi se brati
hitro prijetno odjeknilo v naši lesni trgo« vini kakor tudi pri naši živinski kupcijL Tako smo šii od uspeha do uspeha. Razen teh sološnih stvari se je os' bito meni po* srečilo marsikatero težko stvar posamez* nikom .ugodno rešiti. In ni ga okraja Y
Sloveniii. d« b? ne bil deležen teb koristi. Da je pa bilo mogoče nam to doseči,
moramo biti tudi toliko pošteni in pri« znati, da nismo vsega tega dosegli na podlagi naše moči,
kajti bilo nas je samo osem. Te naše za« bteve in pereče zadeve so morale pod« pirati tudi stranke, s katerimi smo bili skupaj na vladi. Lojalno moram priznati, da smo le s pomočjo demokratov in radi« kalov dosegli vse to.
Ko je nastala koncem leta 1922. parla« inentarna kriza, sem silil na to, da osta« pemo v vladi. Ali naš klub 8 poslancev je
moral zaradi užaljenosti g. Puclja
IH v opozicijo. Klub je namreč zahteval, da naj za časa velitev g. Pucelj odloži ministrsko mesto in naj pride na nje« jpovo mesto marljivi predsednik kluba g. Rajer. Ko se je to g. Puclju naznanilo, se je kazal užaljenega in je takoj pred« lagal: »Pojdimo v opozicijo!® Navzoči poslanci, med njimi tudi tisti, ki so prav redki kdaj duhali za časa poslančevanja beograjski zrak. so to iz demagoškega razloga takoj sprejeli. «Šlo se je na volitve«, so mislili, «in čez vlado udrihati je mnogo laže kakor kazati na svoje delo, ki ga nekateri niso vrš.li.a
V kratkih besedah rečeno, obstojajo nasprotja v tem: Nas je poslalo kmečko In podeželsko ljudstvo v narodno skup« žčino, da uredimo državo in ustvarimo bol .še razmere, torej da zidamo, ne pa razdiramo. A gg. Pucelj, Mermolja, Dob« »lik in drugi lenuhi so se rajši postavili na stališče klerikalcev, češ, bolj ko bomo
"darjali po vladi in bolj ko	ueio ieo aven napreani
raZmCrC' ™	P" " volitvah
Zaradi svojega stališča, da moramo Idel ati za naše kmečko ljudstvo, sem si hoče v državi red, blagostanje in eaakoprav-tudi nakopal nasprotstvo pri 1 jubl janski i nost vseh plemen, namreč narodna struja, ali [)a je	moje sta|}šče P»« da zmagajo pogubonosni razdiralei države.
premožen Te, tako zvanf umstveni kapital, odgovornost za kuluk itd. Kakor sem bil prepričan ob volitvah 1. 1923., tako se mi je sedaj še bolj utrdilo prepričanje, da je neobhodna potreba, da gredo vse nas predne in narodne stranke, varovaje svojo neodvisnost, v volilni boj skupno proti skupnemu in največjemu sovraž« niku, klerikalcem in Radiču.
Moja srčna želja je. da dobi naša lepa Slovenija take poslance, ki bodo z resnim in poštenim delom v narodni skupščini uspešno čuvali gospodarske koristi naše izmučene ožje domovine. V interesu našega kmeta sem se z najvplivnejši in najdejavnejši delavci v naši stranki odlo« čii za sodelovanje z Narodnim blokom, v katerega volilnem snorazumu je dano polno jamstvo, da dobi tudi nsša stranka dobro parlamentarno zastopstvo.
Pozivam zato vse prave pristaše krneč* kega gibanja, da delajo v tem smislu in pomagajo s tem do čim sijajnejše zmage.
Št. Jurij ob juž. žel., 22. decembra 1924.
Josip Drofenik, bivši poslanec SKS in srezki kandidat Narodnega bloka.
1
Kran*ska •
JEŽICA. V sedanji volilni boj gremo na-prednjaki razcepljeni. Vendar je jasno, da bo 8. februarja večina naprednjakov poklonila svoje zaupanje Narodnemu bloku, kajti je tako,j da je ljudstvo pametnejše in treznejše od vase zaljubljenih strankarskih voditeljev. To velja zlasti za pilpogačo Ravniharja in generala Puclja. Delo leh dveh napredni podeželski ži-
ne gre za par voličkov ali za pur vreč žita, ampak danes gre za to, ali zmaga v Jugoslaviji tista struja, ki
SKS gospodi, pravilno, so pokazale volitve marca 1923. Mesto poprejšnjih osmih poslancev je stranka izvejevala samo enega in še ta je bil izvoljen le zaradi izrednega slučaja. Vse narodne in napredne stranke v Slo« veniji so korakale v ta volilni boj vsaka zase. Borba je bila ljuta. Mi vsi. ki imamo enaka naziranja glede ureditve države, smo se tepli med seboj.
In konec je bil tak, kakršen je moral biti.
V medsebojnem boju smo potrošili sile. Dobili smo 15 tisoč glasov, a le po sili enega poslanca. Zmaga klerikalcev je bila popolna.
Slovensko ljudstvo! Do take sramote v bedoče ne sme priti!
Klerikalci so nam zaigrali ves naš ugled
v teh dveh letih njihove absolutne zmage. To nesrečo naše gospodarstvo in naša kultura težko občutita. Dosti gorja so
Dne 8. februarja se najdemo v fronti Narodnega bloka, da ufrdimo Jugoslavijo in ji po šestih letih končno ustvarimo polužaj, da bo mogla uspevati v splošno zadovoljnost vseh stanov. Širite misel Narodnega bloka povsod! Jezica se mora ob volitvah odrezati. Klerikalnih sleparjev ne maramo več.
ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO. V soboto 31. t. m. se bo vršilo v Zibertovi gostilni na Brodu predavanje o davkih, po preda-vanju pa volilni shod, na katerem bo poročal srezki kandidat g. Zebal. Začetek ob 7. uri zvečer. Ker danes tarejo davki kmeta, delavca in obrtnika, je pričakovati, da se bodo tega predavanja udeležili vsi sloji.
TACEN POD ŠMARNO GORO. V nedeljo t. februarja ob 2. uri popoldne se bo vršil v društveni sob' občni zbor pevskega društva «Zaria» z običajnim dnevnim redom.
VRHNIKA. Kakor drugod tako prevladuje tudi pri nas spoznanje, da brez mečne in trajne vlade ni mogoča ureditev naše države in da s hujskanjem brata proti bratu šfcodu-
nara naprtili s svejo hlapčevsko vlogo z i jemo Slovenci in Hrvati samo sebi. Kje bi že
Markovim protokolom. Zapomnite si! SLS rosi popolno odgovornost za večje davke, zs blazno £isaučno politiko, ki se izvaja v Sloveniji, noko odgovornost za nesrečni novi vojaški zakon, polno odgo* .vornest za grozni taksni zakon, ki pred« videva cgromne takse za vsako naj* manjšo stvar, ki ubija največje narodno
lahko bila naša država, če bi se bilo pri nas toliko delalo, kakor se je hujskalo. Zal, imajo pri nas osebnosti glavno vloga in tako smo prišli tako daleč, de imamo mestevilo nepotrebnih stranic, ki tsKli isimsja pogojev za obst^sok in uspeh, a zgago pa le delajo. Iz pogejov s preprostimi ljudmi lahko sklepaš, <*» poste|a preprosto Ijjutetvo pametnejše ka-
tjto- take ivani naielig&iiH, ki «6 dajo zapeljati vsakeiMji pustolovcu. Tudi g. Puciju vsak pameten kmet -ameri, da se ni pridružil Narodnemu bloku, ker ve, da edino ž Narodnim blokom, ki bo pri teh volitvah v vsej državi gotovo dobit večino, lahko naše ljudstvo kaj doseže; medtem ko se je g. Pucelj opr.jel srbskih zemljoradnikov, ki tako nočejo nikoli v vlado in zato tudi ne morejo za kmeta sploh, še manj za slovenskega kmeta kaj doseči. Tudi socijalisti so razkropljeni na 3 ali 4 stranke. Ali morejo upati na uspeh? Ne! Vsi glasovi, ki jih bodo kmetje dali gv Puclju in delavci socijalistom ene ali drugo sorte, so izgubljeni ter samo v prid klerikalcem. Naš Narodni blok, katerega voditeljica je v Sloveniji Samostojna demokratska stranka, ima na svoji kandidatni listi tudi kmetska in delavske zastopnike in zato vsi, ki mislite s svojo glavo, glasujte za Narodni blok. Boljšega zastopnika ne bo delavstvo dobilo kakor je g. minister Žerjav in boljšega ne kmetje* kakor je g. Zebal, posestnik iz Rudnika, ali g. Drofenik. Zato vsi, ki želite enkrat urejeno razmere v državi, glasujte na Kranjskem z» 2. skrinjico!
VRHNIKA. V nedeljo 1. februarja so bo vršil pri nas v sokolski dvorani ob 3. pop, shod Narodnega bloka. Na tem shodu se nam bo predstavil naš kandidat g. Zebal, posestnik iz Rudnika. Manjkati ne sme nihče, ki hoče dobro naši domovini, ki hoče, da se izvlečemo enkrat iz tega blata mržnje in so vraštva, in ki hoče, da se začne enkrat pri nas resno delo za blagor ljudstva. Ljudstvo, reci enkrat: Dosti ste nas farbali, mi hočemo od Vas delo, a ne dolgih jezikov. Hočemo nov« poslance in od njih delo za splošni blagor. Vsi, ki to Čitate. privedite »a shod vaš® znance.
POLJANSKA DOLINA. Volilcem! Na dan 8. februarja se bo odločilo, ali hočemo imeti trdno in res svobodno državo Jugoslavijo, Tudi v naši Poljanski dolini se na vse strani razmotriva in ugiblje o raznih strankah in končnih uspehih, ki jih pričakuje posamezna; stranka. Naš Narcdni blok je imel že dva javna shoda, enega v Gorenji vasi za občino Trato in drugega pri Fužinah za občino Ose-lica. Oba sta bila prav dobro obiskana. Na obeh. so bili tudi nasprotniki, kar nič ne d6 in jo le odobravati; saj so zato tu javni shodi, da odkrito povemo svoje mišljenje drug drugemu. V nedeljo 1. februarja bo tali javen shod še v Poljanah za Poljane in Javorje ob 8. uri zjutraj v Vidmarjevi kasarni. Udeležite se ga vsi bralci «Domovine>, vsi za našo dobro ia pošteno stvar vneti, od blizu in daleč. Dobro« došli tudi vsi dostojni politični nasprotniki. Vsak bo lahko povedal in vprašal po tem in onem. Na shodu bo govoril bivši minister dr. Kramer, naš srezki kandidat, ter njegov namestnik g. Dragotin Lapajne, posestnik ia trgovec iz Žirov. Sicer je volilcem - bralcem «Domovino v splošnem že znano, za kaj gre pri teh volitvah, vendar se bo marsikaj ao-, vega povedalo, razjasnilo in premotrilo, zakaf je vsakega res zavednega Slovenca, Jugoslo vena, ki želi urejetrih političnih in gospodarskih razmer, sveta dolžnost, da voli Narod«? blok s predstaviteljem ministrom g dr. Žerjavom na čelu. Čeprav mnogo berete o tem v naprednih listih, posebno v cDomovini^ vendar ne bo odveč, če se še enkrat povzdigne svariien glas na vse volilce v doli i, ki so/ dobrega mišljenja, pa naj bodo te ali one protiklerikalae siranke, da opustite zdaj vsako stranka rstvo in vsako osebnost ter se odločite aa S&sodai blok (Arngft skrinjica}, gra
državo, za mir in red. To pa mor« dati
in priboriti le velika, močna stranka, ki združuje vse stanove, kmeta, delavca, uradnika, meščana in vaščana. In taka stranka je Narodni blok, ki druži vse pogoje v sebi za dosego vsega za državo in državljane potrebnega na vseh poljih življenja. Kakor povsod tako je tudi v dolini največji in najhujši sovražnik vsakemu napredku klerikalizem. Nas kmete zlasti uničuje bera. Tu se bore kmetje proti dajatvi sena za vzdrževanje farovškega konja, četudi najstarejši ljudje več ne pomnijo, kdaj so rabili cerkvenega ali župnijskega konja. Kmetje imajo nepotrebna pota, stroške in druge sitnosti. Vse to je treba že enkrat urediti in odpraviti, saj duhovniki, ki so potrebni, dobivajo dandanes že nekaj plače od države. Drugod so zopet druge takšne nezmiselne bere ter dajatve. Vse to je treba že enkrat odpraviti in pravično urediti. Meščan ne daje nobene bere in vendar je v mestih vse polno duhovnikov. Narodni blok, kakor se stranka imenuje, je odločno protikle-rikalnega mišljenja z odločno voljo, se vsega tega dela oprijeti in ga tudi izvesti. Male strančice po par poslancev ne pomenijo pri takem delu in postavodajatvah malo manj kot nič, posebno še, če niso z vlado, kakor n. pr. Pucljeva stranki«, če hočete, kmetje, da se bodo vaše želje, zahteve in potrebe vpošte-vale, se ^pridružite Narodnemu bloku. Pokažite to na dan volitev in upravičeni ste potem tudi zahtevati, da se vaše težnje vpoštevajo. Isto velja za rokodelca in delavca. Pa še druge občne težnje so v dolini. Naša cesta in stranska pota potrebujejo znatnih poprav, kar se more izvršiti le z znatno državno podporo. Poštne razmere, vozno pošto bi bilo treba preurediti. Le, če bomo imeli zastopnike, poslance v močnih strankah kakor Narodni blok, lahko upamo na uspeh. In še mnogo drugega je, kar se dA doseči le potom poslance*, pripadajočih velikim, odločilnim strankam. In v naši državi bo edino Narodni blok taka stranka. Pred vojno se je tu iz doline silno veliko živeža, živine, posebno prašičev izvozilo in prodalo v Idrijo. Ne samo to, da se je prodalo, ampak prašiči so imeli in bi še danes imeli vso drugo ceio, če bi se odprl ta izvoz iz doline v Idrijo. Baje se Italija ne brani. Le na naši vladi je, da se to omogoči. To bo, kakor kaže. v rokah Narodnega bloka. Izkažite se na dan volitev 8. februarja ter vrzite kroglice v skrinjico Narodnega bloka, to je v drago skrinjico. Na Visokem ob robu gozda spi mirno naš rcjak, nepozabni dr. Ivan Tavčar. Težko bolan je večkrat vzkliknil: (Četudi zdaj umrjem, doživel sem osvoboditev, samo treba, da se naša država uredi z dobrimi zakoni in prav upravlja.* In ko bi mogel danes zaklicati iz groba, bi se glasil njegov ukaz: Bojaki, Poljanci, država je prvo, zatorej volite stranico, ki je za ohranitev države, to je stranka Narodnega bloka!
GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI. V nedeljo 18. L m. se je vršil pri nas javni volilni shod Narodnega bloka za občino Trata, na katerem je poročal g. Jug iz Ljubljane. Shoda se je udeležilo lepo število okrog 100 volilcev, večinoma naprednjakov. Udeležilo se je shoda tudi nekaj mlajših klerikalnih pristašev, ki bi bili radi napravili nekoliko reklame za svojo tal i rano stranko. Po daljšem obotavljanju se je vendar njihov kolovodja p. d. Nackov iz Hotavelj prijavil k besedi. Trudil se je dalje Časa na vse načine, da bi dokazal kak uspeh 21 klerikalnih tigrov, toda spraviti ni mogel prav nič stvarnega od ^ftebe. Zastonj se je zaletaval tudi v napredne.
voditelj«. Svojo nevednost is zmedenost Je pa
pokazal s tem, da je govornika g. Juga naziva! bančnega ravnatelja, hoteč s tem pač menda (dokazati*, da je JDS bankirska stranka. Splošen smeh je pa zbudil pri zbo-rovalcih s tem, da je povišal (poslanca* Puc-lja v doktorja. Ko je uvidel svojo blamažo in popoln neuspeh pri zborovalcih, je pozval navzoče klerikalne pristaše, da so ž njim osramočeni zapustili zborovalno dvorano med navdušenimi vzkliki ostalih naprednih zboro-valce* voditeljem Narodnega bloka. Shod se je nato mirno dovršil s pozivom predsednika krajevne organizacije g. Franca Jelovčana, da naj vsi napredni volilci storijo 8. februarja svojo volilno dolžnost in vržejo kroglice v drugo skrinjico.
GORENJI LOGATEC. Letošnja občna zbora društev Sokola in Orjune sta pokazala nekoliko preveč mlačnosti med članstvom. Vzrokov nočemo raziskovati. Mnenja smo pa, da treba osebne koristi podrediti splošnim in da je napredek v društvu le tedaj mogoč, če pridno in požrtvovalno sodelujejo vsi člani, vsak po I svojih močeh. Ogromna naloga, ki jo moramo izvršiti letos, to je gradnja lastnega sokolske-ga doma, zahteva od vseh pravih narodnjakov največjo požrtvovalnost in skrajni napor vseh sil. Kdor bo stal ob strani prekrižanih rok, ni naš! — Nedeljska veselica (Narodne čitalnice v Gorenji vasi* je prav dobro uspela, tako v moralnem kol v materijelnem oziru.
GORNJI LOGATEC LetoSnja el.čna zbor* Sokola in Orjune sta pokazala nekoliko preveč mlačnosti med članstvom. Vzrokov nočemo raziskovati. Mnenja smo pa, da -treba osebne koristi podrediti splošnim in da je napredek v rini štvu le tedaj ew>goč, če pridno in požrtvovalno sodelujejo vsi člani, vsak po svojih močeh. Ogromna naloga, ki jo moramo izvršiti letos, to je gradnja lastnega sokot«kega dama, zahteva od vseh pravih narodnjakov največje požrtvovalnost in skrajen napor vseh sil. Kdor bo stal ob strani prekrižamb rok, ni aaš! — Nedeljska veselica «Narodi»e čitalniee* v Go-resvji vasi je prav dobro uspela, tako v moralne« kot v materijelneni oziru. — Klerikalci so v »edanj-om volilnem boju poslužujejo nov«* taktike. Vedno prirejajo tajne konve»tškle. Nekateri izmd njiJi se delajo nezadovoljne % dosedanjo klerikalno politiko in agitirajo 2a republikance. Pa to je vse le dogovorjena komedija, samo da bi zmedli napredne volile«. Vsi ti Idero-komunisti so črni do kesti k bodo volili klerikalno kot vedno. Kdor ima kaj soli v glavi, jim ne bo nasedel. Naša skrinjica je druga. Kdor ljubi to državo in ji želi napredka, bo vrgeJ svojo kroglico v drugo skrinjico,
SKOPICE. Dne 25. t. m. se je vršil pri na^ zaupen sestanek Narodnega bioka. Nad vse smo bili Skopičani izmnadeni radi tako lepe ude leibe, kar se še ni zgodilo pri na«. Prebudili 9»no se iz dolgoletnega »panja ob obširnem poročanja g. dr. Stikarja, ki nam je prijateljsko razložil, za kaj gre v sedanjem volilnem boj i. Govornik ni napadal ne ene ne drug? strank? na grd način, kakor običajno napadajo svoje nasprotnike klerikalci na enakih sestankih ali shodih. Dal nam je prosto voljo s pripombo, da je moč samo v slogi. Radi tega Skopičani mislimo: ako nam ni pomagalo 21 tigrov, bo za nas deloval edini Narodni blok, ki bo dobil v cel! državi večino. Volimo ga, da bo dobil tudi na Slovenskem lepo število poslancev, ker bodo tako slovenske koristi najbolje varovane. — SkopičanL
GRAHOVO. Svoječasno smo zgradili tu vodovod, ki nas stane približno tri milijone , kron. Obrnili smo se nato zajpodporo na vlado1
W nam j« obljubila en milijon kr n podpora.
Obračali smo se na razne poslance - prošnjo, naj poskrbe, da se nam ta podpora tudi izplača, a doslej zastonj. Kot stari somišljeniki SLS smo se obrnili tudi na poslanca Gostinčaria, ki nam je res pošiljal prijazna pisma, še celo svojo sliko nam je poslal v spomin, a o denarja ne duha ne sluha. Pa nam je za časa tigrovske vla-*" povedal, da je prejšnji režim ves denar,) določen za Slovenijo, zabil med Srbe ter da je Kulovec prišel pred prazne kase. Ko smo pa brali v (Slovencu*, da je Kulovec imel toliko denarja, da je lahko ustanovil v Srbiji srednjo kmetijsko šolo ter da je tudi Marjanišču in drugim dajal podpore, so se nam odprle oči in spoznali smo, da sta nas Gostincar in vsa SLS le farbala. Po daljšem oklevanju smo se, čeravno še z nezaupanjem, obrnili na novega kandidata v našem srezu g. dr. Kramerja. Kako smo bili presenčeni, ko nam je po komaj 14 dneh dospelo obvestilo, da je prvi obrok podpore že nakazan. Kar gledali smo, da sploh imamo med politiki še osebe, ki svoje £blpfbe tudi drže. Tako smo na jasen način spoznali resnicoljubnost škofovega lista in njegovih politikov ter videli, kje so možje, ki skrbe za nas. Nikakega dvoma ni zdaj. da bomo vsi soglasno oddali 8. februarja svoje kroglice možu, ki zna svejo besedo tudi držati, ker <"utimo in vidimo, da se na takega moža lahko vedno zanesemo. Pri tej priliki pa se moramo posebno zahvaliti še vsem tistim, ki so nam pomagali, da se je potrebni vodovod sploh mogel graditi. V prvi vrsti se moramo spomniti g. Ivana Drobnica, ki je rade volje odstopil od svoje vodne pravice. Brez njega bi vodovoda sploh ne imelu Upamo, da bo tudi on. ki je sicer pristaš SLS, in ki mu je blagor cele vasi. posebno reveževv tako pri srcu, 8. februarja oddal svojo kroglico (2. skrinjica) tistemu možu. ki nam je res priskrbel krvavo potrebno podporo. Živi o uaš dr. Kramer! — VaščanL
SV. VID NAD CERKNICO. Tisti, ki so bili ustanovili pri nas organizacijo republikanske stranke, so še pravočasno spoznali svojo zmoto in jo popravili s tem, da so organizacijo razpustili. Pokazali so, da je njihov trezni razum zmagal nad sleparskimi frazami i« obljubami. V naši fari sedaj še agitira za republikansko stranko neki Jože Zalar, posestnik iz Dolnjih Otav, ki je postavljen za namestnika logaškega srezkega kandidata^ Prišel je iz Amerike in prinesel s seboj nekaj zmešanih pojmov o republiki, katere sedaj trosi okoli, zlasti po Otavah. Tako n. pr. govori proti mlajšim osebam, da jim ne bo treba iti k vojakom, ako plačajo 5 Din za republikansko stvar. Seveda se mu vsakdo smeji. Tudi pripoveduje, da so »republikanci« proti penzijonistom. Republiko brez vojakov, in brez penzijonistov bo ustanovil samo Jože Zalar, pa na naši zemlji ne, ampak kvečjemu na luni. — Drugi tak republikanec je Jakob Sernel, posestnik in mizar v Begunjah pri Cerknici, ki je pa celo kandidat logaškega okraja. Tudi on je prišel k na.n agitirat, pa se mu je slaba godila. Komaj da je odnesel zdravo kožo. Kdor pozna ta dva republikanska kandidata, jima bo vsak svetoval, naj ostaneta raje doma za pečjo in naj se ne vtikata v stvari, za katere nista. Sama oi se ustrašila, če bi morala iti zares v Beograd v narodno skupščino. Nas že ne bode slepili in varali z republiko taki možje, ki sami ne vedo, kaj je republika, ki pa dobro vedo, da j« ne bodo dosegli. Zato je vsaka kroglica, oddana v republikansko skrinjico, proč vržen glas. — Oglasil se je bil pri nas tudi kandidat; Samostojne kmetijske stranke g Lenarčič A Blok. Jezik mu precej dobro teče, toda to šal

ni vse. Znamo IoSti delti od praznih besed. Udrihal je po demokratski stranki Dosti bolje pa bi bil storil, če bi bil povedal, da so bili dobili samostojneži pri predzadnjih volitvah 8 poslancev, pri zadnjih že samo enega in da zdaj sploh nobenega ne bodo imeli. Zakaj pa ne? Zato, ker niso znali delati in niso za kn.tta ničesar storili. Skratka, pošteno so jo «zafurali». Jasno je, če bi bili njihovi poslanci res kaj storili in dosegli za svoje vo-lilce. da bi ne bili pri zadnjih volitvah izgubili skoro vseh poslancev, ampak bi jih bili morali dobiti še več. Pa ljudstvo jim ni imelo biti za kaj hvaležno, zato so propadli. Tudi bi bil g. Lenarčič lahko povedal, da so štajerski samostojni kmetje toliko pametni, da bodo volili skupaj z Narodnim blokom, ker vedo, da je to v današnjih razmerah najbolj pametno. Smo uverjeni, da bodo vsi resni in res samostojno misleči volilci vrgli kroglice 8. februarja namesto v Pucljevo skrjnjico v demokratsko, ki je pri nas druga. Tudi klerikalci so nas prišli snubit. Poslali so dr. Marka Natlačena, advokata iz Ljubljane. Kar na-tihem se je v nedeljo znašel pred cerkvijo, ko so šli ljudje od mase. Samo župnik je vedel za njegov prihod, zato ga je po maši Oznanil. S klerikalci v naši občini smo že dokaj dobro obračunali. Poznamo te tiče! Pri zadnjih volitvah so nam na vsa usta obetali avtonomijo, znižanje davkov, da bodo naši fantje prjšli domov iz Macedonije in še druge stvari, tako, da smo mislili, da nam bodo ustvarili že na zemlji raj, kadar pridejo do vlade. Pa kako bridko smo se varali! Imeli so 21 poslanccv, ki so po «Slovencu» in »Domoljubu« rjoveli, kakor zbesneli tigri po pu~ Sčavi, v Beogradu so pa na vse pozabili. Štiri ministre so imeli, pa niso prav ničesar storili. Vsak si bo 99krat premislil, preden bo vrgel kroglico klerikalcem. — Kaj nam je torej storiti? Gotovo je, da bo pri volitvah 8. februarja zmagal Narodni blok, ki obstoji iz demokratov in radikalov. Ti bodo imeli vlado v rokah 4 leta. Ker ne bo večnega boja za mnistrske stolčke, bo vlada lahko delala v korist države in ljudstva. Ako hočemo priti pri nas do ceste, za katero se borimo že nad 00 let. moramo pripomoči k temu, da dobimo ie enkrat tako močno in trdno vlado, ki bo mogla z narodno skupščino delati, fn to storimo s tem, da oddamo vsi svoje glasove Narodnemu bloku hi vržemo 8. februarja kroglico v 2. skrirjlco. Samostojneži, republikanci in klerikalci, ki do vlade splob ne bodo *)riSli, nam ne bodo mogli pomagati do ceste.
8INKOVTURN. Najhujši nasprotniki naše lole so voditelji SLS in pa njihovi kimavci, ki tsalfco najmanjšo priložnost zlorabijo z največjo hudobnostjo. Odkar obstoje iole v naši občini, smo plačevali davke za te šole in jih ie plačujemo, na®, ozirows> našim otrokom, ki s« morali poldrugo uro daleč hoditi v šolo, 'pa ne privoščijo, da bi se postavilo rafsjhno šolsko poslopje. Občina rajši plačuje 1000 Din mesečne najemnine za slabe in nezdrave prostore, kakor da bi dala ta denar za šolsko stavbo, ki je nujno potrebna in d® katere imamo po vseh postavah tudi pravico. Kupujejo se v bližini JanežiČeve gostilne predrage njive za gramoz samo zato, da se denar, ki je določen za šolo na Golem, iz občinske blagajne spravi; napravljajo se dragi poto-fcaži; ki delajo tudi nekoliko reklame za «Ja-»eži?evo» gostilno; daje se letno 4000 Din Šolskim sestram v Repnjah; izdali so se advokatu dr. Peganu, ki je zastopal klerikalne občinske odbornike proti šoli na Golem, Jepi tisočaki, čeravno se je že v naprej vedelo, Ift bo tožba izgubljena. Izda se mnogo občin-
skega dfenarja za potrebne in tudi nepotrebne stvari ramo zato, da je blagajna prazna in da zaradi tega ni treba izdati denarja za šolo na Golem. Torej za vse drugo ja denarja vedno dovolj in še preveč, nič pa za našo šfllo. Bližajo se volitve in največji sovražniki naše šole, klerikalni prvaki iz Vodic, se na vse kriplje trudijo, da bi nas z lažnivimi obljubami pridobili za SLS, ki nas je že tolikokrat osleparila za šolo. Mi pa ne pozabimo nam iz same zlobe napravljene krivice in škode ter bomo volili 8. februarja tisto stranko, katere pripadniki so nam pripomogli do šole, to je JDS ali Narodni blok, ki ima drugo volilno skrinjico. Ta stranka nam bo tudi pomagala, da si postavimo lastno šolsko poslopje ter da dobimo tudi eventuelno podporo v to svrho. Bodimo torej pametni in oddajmo naše kroglice JDS ali «Narodnemu bloku*, ki ima drugo skrinjico v vrsti.
BUKOVICA PRI VODICAH. V soboto smo pokopali tesarskega mojstra in gostilničarja g. Antona Kranjca. Bil je vrl naprednjak. Da je bil zelo priljubljen, nam je pričala velika udeležba pogrebcev, ki so mu izkazali zadnjo čast. Pevsko društvo «Zarja» iz Tacna mu je zapelo v zadnje slovo tri žalostinke. Domača godba, katere ustanovitelj je bil pokojni, ga je spremljala do groba igrajoč žalostinke.
B0ŠTANJ OB SAVI. Pri nas se politično kolo le počasi vrti. To pač Ie zato, ker gotovi faktorji, kakor župan, kaplan in drugi boljši ljudje delajo kar na tihem shode. Pozna se obema, da nimata čiste vesti. In po pravici si kmetje tolmačijo, da ne bo nihče oddal kroglice ne županu-samostojnežu in ne kaplanu-kleri-kalcu. Ako nam ne bi «Domovina> odpirala oči, bi bili res menda še vedno toliko zaslepljeni, da bi se dali nafarbati od vsakega izkoriščevalca. Kmetje, obrtniki, delavci, naša skrinjica je čruga! — Ako pogledamo naše klerikalce, vidimo, kako so podjetni v svojih opravkih. Fant vseh fantov, pevec vseh pevcev se je sijajno izkazal kar z dvema nezakonskima otrokoma v enem letu. K sreči je pa toliko pošten, da si izbira svojo ljubezen samo v Marijini družbi, ostala vrla dekleta mu ne gredo na lim. Še en primer klerikalne taktike: Na svatbi prvega cerkvenega pevca v Dolenjem Boštanju so se vrli klerosi tako junaško izkazali, da so skoraj do smrti pohodili in pretepli nekega fanta, še napol otroka. Sramota! Vso zadevo s pričo g. kaplanom ima sodnija v rokah. — Kmetje, obrtniki, delavci, stisnimo pesti ter vrzimo vsakega klerikalnega agitatorja skozi vrata, da se otresemo enkrat požeruhov, ki leže vse leta v senci, ko pride jesen, si pa kar podajajo vrata in prosjačijo od nas. Siromašni kmet d£ plenico in vino kaplanu, mežnarju, frančiškanu, usmiljenemu bratu, za zvonove itd., sam pa otepa fižol in krompir. Enkrat nas pamet mara srečati, Volili bomo drugo skrinjic©
FUŽINE PSI OSBLICI. Popoldne 18. t m. se je vršil shod Narodnega bloka na Fužinah za občino Oselica ob jako veliki udeležbi. Govoril je g. Jug iz Ljubljane. Pucljevca g. Ka-larja, ki se je tudi prijavil k besedi, hoteč uganjati demagogijo in se spodtikati nad kandidati Narodnega bloka, je krepko zavrnil g. Polak Žirov, ki je v kratkih in jedrnatih besedah dokazal zmožnost in delavnost naprednih voditeljev. Med sploSnim zadovoljstvom naprednih volilcev je bil shod mimo zaključen.
STUD0R.FUŽINE V BOHINJU. še vsako spomlad smo imeli sitnosti glede paše v Ukan-cah. Lani pod tigrovsko vlad® nas jo klerikalna
šumska uprava kar tirala na sodišče, pa se nismo nikomur smilili, ko smo morali plačati precejšnje kazni. Ce bomo volili inženirja Serneca, se nam to prav gotovo ponovi, kajti on ne bo zastopal nas, temveč klerikalne interese. In tedaj ne bomo v Ukacah nikdar mirno pasli, čeprav se ne dela nič škoda, in nikdar ne bomo dobili našega lova na planinah, ki smo ga kupili. Voliti moramo take može, ki bodo res nas zastopali. Kdo pa nas bo in kdo nas tudi zna zastopati, smo pa hvala bogu uvideli v dosedanjem kratkem času, kar je v Beogradu minister dr. Žerjav. Ves čas po vojni se noben klerikalni tiger ni hotel pobrigati za našo pašo, le pri drugih poslancih smo morali iskati pomoči. Ti pa so nam tudi povedali: Svet šums! • uprave in paša v Ukacah sta last klerikaliana, ki nn dd ničesar zastonj in če boš klerikalc-volil, ne boš nikdar nič dosegel Mi zatorej lažnivih in hinavskih tigrov ne bomo volili več, inženirja Serneca še tem manj, ker ga po knofih poznamo. Klerikalni tigri pri nas ne bodo nič več opravili z lažjo in tudi ne i ob ljubami; mi bomo 8. februarja voldi drugo skrinjicol
BOHINJSKA SREDNJA VAS. Naša vas ho če zgraditi nov vodovod in pred dvemi leti je začela dobivati od občine vsakoletno podporo, dokler se vodovod ne zgradi. Podpora je bila sicer majhna, a vendar. Letos pa župan v novi proračun (za 1. 1925.) sploh ni vstavil te postavke in prt proračunski seji naši odborniki niso dosegli gotovega zneska, ker so klerikalci v premoči. Naa5 vas se je zatorej pritožila zoper proračun in pritožbo vložila na občini, da jo ona predloži velikemu županu, toda veliki župan pritožbe ni prejel, seveda, ker mu ni bila predložena. Ko se je dne 17. t m. na občinski seji zopet obravnaval proračun, so naši odborniki zahtevali pojasnilo, kaj je a pritožbo. Zupan je odgovoril, da še ni vrnjena iz Ljubljane. Sedaj čez par dni pa je Ie povedal da je pritožba prišla nazaj od velikega županal ki jo je prej izpregledal! Mi pa upravičeno sumimo, da je pritožbo spočetka nekdo prikri« val, in da je bila šele na naš ponovni pritislf odposlana, ker je hidi veliko županstvo že dalo iskati, kje se pritožba nahaja. Tu se skriva politična spletka, zato mi prosimo velikega žu^ pana, naj jo preišče in krivce kaznuje. Pritožili se bomo še enkrat, ker je naša pritožba upravičena. Vsi smo občani in davkoplačevalci in se ne bomo dali šikanirati s prikrivanjem in zlobnostjo poedineev.
KRŠKA VAS. V nedeljo smo imeli tukaj kar tri dobro uspele shode. Zelo dobro sta bila obiskana shoda na Čatežu in Skopicah. Tudi sestanek zaupnikov v Krški vasi je bil povoljno obiskan. V napolnjeni gostilniški sobi Kodričeve gostilne na Čatežu so udeleženci z zanimanjem sledili krasno zasnovanemu govoru g. Janežiča o narodnem edin-stvu in o potrebi zmage Narodnega bloka. Tudi Skopičani so se pohvalno izražali o spodbujajočein govoru g. dr. Štikerja. Izgledi za naš uspeh so sijajni. Sigurni zmage Narodnega bloka kličemo volilccm, da 8. iebruarja oddajo kroglice v 2. skrinjico ter s tem pripomorejo k rednemu delovanju narodne skupščine v korist celokupnega jugoslovenskega naroda.
KRASNJA. čeprav smo v Črnem grabna pa vendar nismo tako Črni, kakor bi rad naS 2upnik Knol On se je na prižnici pohvalil, da ne more v Kražnji z nikomer občevati, ker nihče ni zanj dovolj izobražen. Krašnjaui poznamo Knolovo življenje podnevi in ponoči, v farovžu in v cerkvi, a nikjer no ia-parimo tiste hvaliene Knolovp iiob^^nasf .
Če Je zinerjrnje ira p?f5«?či ^ibttržba, pbtem' Bkesano priznamo, da je go«ptfd Ktrol v tem visoko izobražen; če je lagaiije ift srftir.bte-nje na prižnici izobrazba, potom je gospod Knol tudi v tem menda hudo ličen. Ampak mera našega potrpljenja gre h koncti iU mi bomo Knolu začeli vračati i obrestmi. Pričeli bomo prinašati v «Domovihi> dolg roman o <Skrivnostih božjih nahTestriikov in krašenj-skega žvipmšča.> Pa ne bo nič .izmišljenega, kakor so Knolove pridige, »fnpak vse na podlagi rcsnice. Zato svetujemo gorfpodu Kr~'lu, naj opusti zmerjanje na svetem kraju in naj uči resnico in božjo besedo. Ako pa žaluje za «Domoljubom», nimamo nič Jncfti temu, da naroČi «Dofnovino».
KRANJSKA GORA. Nag krrij -je jako tiha, mirna in priljubljena va$. Vendar so pa'sedaj, ko se bije volilni boj, n»ši dušni paStirj''z vso vnemo stopili na plan, da čim reč'nerazsodnih in kratkovidnih volilcev vjamejo ~a svojelima-nice. To pa zato, ker so klerikalci že dobro poučeni, da je tudi v KTaTijski gori mnogo volilcev, koji so izpregledali, da so klerikalne obljube samo obljube in nič drugega, kajti od obljub v letu 1923. smo dobili večje davke, kuluk in druge slične stvari. Radi tega bomo dne 8. februarja spustili naše kroglice v skrinjico Narodnega bloka (2. skrinjica). V klerikalno skrinjico bomo pa spustili ničlo, ker nič drugega ne zasluži, in da bo lažja, kajti potem jo bodo tercijalke lahko nesle makar škofu v Ljubljano. Župnik g. Čuk je pretečeno medeljo sklical vse žene k izpraševanju v cerkev ter pri tej priliki ženam ukazal, da morajo doma vplivati na može, da naj voljjo klerikalno stranko. Ali je to umestno, da se nagovarjajo žene v cerkvi za volitve, ko je sam vrhovni poglavar katoliške cerkve sv. oče kaj takega odločno zabranil? Ali ni cerkev le za božjo besedo? To naj nam pojasni g. župnik. — Več za-
teSffi Iz bglfja 'kar Se tid in se Vozi -s kblesfo® okoli po vaseb ter pobira podpise za svojo listo. Njegova Vožnja s kolesom nam je vsem znana. Ko je nekoč tudi jahal kolo, seveda v rdžcah, je nenadoma obtičal z "njim v.jarku. Tu se ga je usmilil neki cigan, ki se je Tavno pgljal s svojim kljušetom mimo in je pobasal slavno klerikalno kotifejo obenem s kolesom na svoj voz ter ga nato iztožil v bližnji gostilni^ kjer si jes sladkim vincem ;hladil skeleče bolečine tla nosu. 'Niti pri športu g. Mihelič nima sreče, kaj šele v politiki. Na način, kakor on pobira podpise •zrrse, jih ^še lahko dobi. Pripeljte se v vas k svojemu zaupniku, lkjer ta enostavno vpiše vse rolilee iz vasi, ne da bi jib vprašsfl, ali so zadovoljni ali ne. Tako je 'v Cepljah neki gospod Marko Bukovac ■'kar 'vse volilee v vasi podpisal na njegovo li-£to. O. Mihelič, takšne podpise že imate, ali kroglic, teb preklicanih kroglic ne boste imeli. Dne 8. februarja bomo že obračunali z 'Vami in .tako z vsemi, ki ao vaše baže.
(Pika.
STARI TRG PRI ČRNOMLJU. Prošlo nedeljo smo imeli shod Narodnega bloka v Predgradu pri Črnomlju. Na shodu je govoril naš priljubljeni' kandidat g. dr. Niko Zupa-nič. Sheda se je udeležilo veliko število naprednih mož, ki so -z vso vnemo poslušali našega Belokranjca. Toda g. kaplanu in Mihe-liču ni ugajal govor našega tojaka Zupaniča,
njegovi doliodki ve?ali. O. kaplanu pa povemo, da naj le bolj udriha po Narodnem bloku, pri čemer pa naj ne pozabi, da mi beditno nad njegovim delom in da bo dobil plačilo na dan 8. februarja, ko bodo pokazali naši kmetje, da so siti gospodovih besed in da jim ne gredo več na trm. — C. L. A.
BELA KRAJINA. Petrova vas leži v bližinj Seinfča, zato nas vabijo tudi tja na sestanke. Kaka sreča bo doletela tistega, ki bo videl ob pnvi priliki Korošca! Glej, glej, vso Belo Krajino jo bo prrmahal ... Do sedaj so tuhtati, kško bi ukrenili, pa jim je preveč hitro potekel čas in — hočeš, nočeš — na agitacijo je treba. Sestanki SLS. so tajni — v farovžu. Kaj naj to pomeni? Rešitev je lahka: Lažeš se lahko tam, kjer ti nihče ne ugovarja, kjer še župniki včasih prikimajo. Klerikalni voditelji so res lepa prikazen. Kadar kaj govore, drže vedno po eno roko v žepu in kažejo fige. Saj vemo, da so poleg sami figo vel! Kako so podkovani, nam ;e najlepše orisal Nemanič, ko je dejal: «Da vam povem, volite me, "čeprav nimam vpogleda * vodstvo politike in svojega bodočnega dela. Se bomo že z božjo pomočjo kako naučili,« Ker smo volili Nemaniča, smo tudi lahko videli njegov miš-maš. Kroglice na dan volitev izpustimo v drugo skrinjico, katera edina je naša!
BELA KRAJINA. Klerikalci bobnajo, da so volilci iz Planine sami esel-esi, a vedo naj, ila bodo ostali samj esel-ni! Ob pretečenih volitvah
pa sta hotela onemogočiti shod. Gospoda pa smo se dobro odrezali, kaj ne! Tudi secTaj sa
sta dobila takšne odgovore, da 'sta z brzimi koraki zapustila shod. Le nekaj farovških podrepnikov in teicijalk je še uganjalo svoje tigrovsko rjovenje. Opozarjamo g. kaplana, naj se on briga le za cerkev iti naj ne hujska ter jalske babnrce, da se derejo kakar lačne zveri. — F a r a m L
MIRNA. Iz dobro poučenih virov se en je, da se bo začel po 8. februarju tukaj graditi
bcmo. Malo nas je in dr. Zupanič je dobil rta volišču Talčji vrh 70 glasov. Mi smo in tudi ostanemo za njega! Planinci, kroglico bomo izpustili v drugo skrinjico, pa naj nas pregovarja Peter ali Pavel. Klerikalnih govornikov pa ne rabimo! Raje naj ostanejo doma za pečjo, da ne bodo kleli drugo jutro, ko bodo morali snažiti štefletne.
BELA KRAJINA. Talački mlin melje počasi,
vednih Kranjsk.ogorcev.	i; nov farovž. Stroški so preračunani na osem j pa gotovo. Samo SLS si včasi otrne solao, ' o
BREGANA. Dna £5. t m. se je vršil j>ri j in pol milijona kron. .Seveda se bo zidal fa-! vidi, da se njihovim božjim mlinom lomijo ko-
nas sestanek somišljenikov JDS. Udeležba je bila nad 50 volilcev, kar pomeni za našo obmejno občino lepo število. Zborovanje je otvo-ril z .jako učinkujočim govorom tajnik k. o. JDS g. Herzog. Nato je govoril g. dr. Zdolžek iz Brežic, ki je v strumnem govoru orisal potrebo in pomen bodočih volitev. 'Prisotni so rjego-vim izvajanjem živahno pritrjevali ter sklenili voliti kakor tudi pridobiti novih somišljenikov za Narodni blok.
POLJANSKA DOLINA OB KOLPI. Klerikalna klika naše doline pod vodstvom gosp. kaplana iz Starega trga in cvelezaslužnega* g. Miheliča, kandidatnega namestnika in tigra •g. Nemaniča, kar piha od zelene jeze nad vrlo lepo uspelim shodom g. ministra Zupaniča, kandidata Narodnega bloka za Noto mesto in Črnomelj. Ko je g. Mihelič na shodu v Predgradu pihal in rjul od zelene jeze, je odvrnil, ko mu je nekdo rekel, naj molči: «Kaj bi bili Vi tudi tiho, če bi Vam hiša gorela?* Ako g. Mihelič še nikdar Tli resnice povedal, to pot pa je zadel istino. Res je, hiša gori klerikalnim kandidatom in jim bo 8. februarja pogorela do tal. Ko bodo klerikalni bratci plakali ob kadečih se razvalinah, naj se spomnijo besed Kristusovih, s katerimi je obsodil farizeje: cHinavci, gadja zalega, kako boste ubežali sodbi peklenskega ognja ?> G. Mihelič nam je dobro znan in svetujemo mu, naj nikar ne bodi prehudo na solnce. Sicer se po navadi skriva za sicer ne preširoki hrbet g. kaplana, ki mu poskrbi vsaj nekoliko sence. A kdo bo kril glavo g. kaplanu? Slepec slepca vodi, nazadnje bosta oba v jamo padla. Sedaj skuša g. Mihelič z vso silo
rovž le pod pogojem, ako pridejo zopet gg. tigri do svoj« zmage. Sedaj pa, dragi farani
lesa. Pa kaj bi zdihovali! Nemanič je zanič, zato je tudi njegovo orodje enako. Kmalu bo rekot,
in občani, dobro poglejte številko osem in1 da naj križajo prešustnike in brezverce. Ej, ni pol milijona k.ron ter preračunajte, tako hudo. ne! Kroglice bomo izpustili v drugo koliko pride na vsakega kmetovalca, in videli j skrinjico in konec besedi. Gremo pač po poti, boste čudo. kajti številka, ki je danes in bo | katera .ie prava!
pozneje za nas farane .uničevalna. Ne samo mi, I GRADAC V BELI KRAJINI. V nedeljo dno •temveč tudi naših otrok otroci ne bodo mogli 25. t. m. je vladalo v Gradacu svečanostno ra»-plačati dolga, iki bo padel na nas, ako se j položenja; raz hiš so vihrale zastave in na zgradi -nov farovž. Za popravilo sedanjega fa- j obrazih si videl navdušenje. Ob dveh p' poldne rovža je bilo računano okroglo milijon in sto-i so se zbirale ogromne množice in velika dvo-tisoč kron. Popravljeni farovž bi dobil po no-j rana pri županu g. Mazelletu je bila naenkrat vem načrtu 12 modernih sob, s katerimi bi se nabito polna. Na okrašenih vozeh in s tambu-g. župnik že lahko zadovoljil, kajti v našem rašlco godbo so v velikem številu prišli okoli-okraju ni niti enega posestnika z večglavo ; čani. Bil je shod Narodnega bloka. Ko je prišet družino, ki bi bil lastnik 12 sob. G. župnik j naš kandidat g. dr. Niko Zupanič v dvorano, hoče nov farovž in tako obremeniti z večnim so mu.navzoči priredili prisrčne ovacije. Shodu
dolgom nas farane. Jaz mislim, dragi farani, da mora vsak pošten in razumen človek obsojati delo g. župnika, ki ni zadovoljen niti z 12 modernimi sobami, a mnogo nas se mora zadovoljiti z eno sobo za celo družino. Bodite uverjenl, da ne bo novega farovža, ker ga ni potreba, ako bomo oddali svoje kroglice dne 8. februarja v našo, to je v d r u g o skrinjico. Ako klerikalci zmagajo, bo farovž nov, se je izrazil g. župnik. Storimo vsi svojo dolžnost, da SLS ne bo .nikdar več na krmilu. — Fa-ran.
MIRNA. Pretekli teden smo imeli dva pogreba. G. župnik pa menda še ni bil zadovoljen, ker pokojnika nista bila dovolj bogata. On se ob vsaki priliki izraža, da nima zadostnih dohodkov in da je premalo pogrebov. G. župnik je res dober človek, ker nam tako rekoč želi, da bi hitreje umirali in bi se tako
je predsedoval župan g. Mazelle, ki je po iskrenem nagovoru na navzoče dal besedo g. dr. Zupan i ru. Kandidat je za svoja odkritosrčna iz-vajaja žel vsestransko priznanje in ko je na koncu pozval navzoče, da vržejo kroglice 8. februarja kroglice v drugo skrinjico, so vsi navdušeno obljubili, da mora 8. februarja zmagati Narodni blok. Za dr. Zupafiičem .je dobil besedo namestnik kandidata g. Karel Muller iz Črnomlja, ki je navzoče z izbranimi besedami bodril, da vržejo kroglico v skrinjico, katere kandidat je domačin dr. Zupanič, ki pozna vse težnje Belokranjcev. G. Smuk, župan is Podzemlja, je kandidata dr. Zupaniča toplo pa-zdravil ter mu v imenu svojih občanov razložil težkoče in potrebe belokranjskega kmeta, nato pa je pozval navzoče, da brez izjeme vržejo kroglice v drugo skrinjioo, kajti le dr. ZupaniJ bo znal izboljšati naš obupni,položaj. IstoUktt
Je učitelj g. LubiC pozdravil kandidata ta ga
najtopleje priporočal. Za njim se je oglasil k besedi v imenu naprednih Metličanov g. Ivan Malešič mL. trgovec v Metliki. V lepih besedah je zborovalcem razjasnil, kaj jih čaka, če bi zopet volili naše zatiralce klerikalce; dokazal je, da klerikalci ves čas svojega posedanja v skupščini in ministrovanja nimajo niti ene zasluge za Belokranjca, pač pa so našemu kmetu napravili zelo mnogo škode s povečanimi davki. Celih šest let so nas vodili za nos s samimi
čez Srbe - radikale, bo ga z medklic! spraševali, zakaj je potem šla SLS v Beograd; ko je prišel na korupcijski zakon, so mu vrgli v obraz sleparstvo z voznimi listki in clhre Par-ten hat dio Korruption gefordert*. To pa g. Kulovcu ni bilo všeč ter je precej razburjen začel tako kričati, da je postal hripav. G. Ku-lovec, ako še enkrat pridete, bo še večja zabava, 8. februarja pa tudi par kroglic iz <mla-dih» rok. Republikanskim prerokom Marnovim se pri nas le smejejo. Socialiste so pa celo
obljubami. Pozval je navzoče, da volijo 8. Ie-. izžvižgali, da so jo morali odkuritL Prepelu-bruarja Narodni blok. Veličasten zbor je za-i hovci se pri nas ne oglašajo; menda mislijo, ključil g. župan Mazelle in razložil zboroval- da bo tudi tako <uspeh>. Pametni ljudje vedo, eem, za kaj gre pri sedanjih volitvah. Naša i da je treba kroglice izpustiti v drugo skrinjico, država mora priti do resnega dela. Skrajni čas
je, da se uredijo naše gospodarske razmere in da se končno strnemo vsi trije bratje v eno močno talango. ki je ne bo nikdo več mogel razrušiti. Narodni blok edini stremi za tem, da
se neznosne razmere našega kmeta izboljšajo.	g.h ruda|.jev Karnorkoli pogiedamo, moramo z
Po zborovanju so se ponovile kandidatu dr. ?.u-	^^^ priznatu da tako nef,uveno pa£
v nobenem revirju ni gospodaril klerikalizena
Štajerska:
TRBOVLJE. Žalostna trboveljska dolina! Tako slišimo dan za dnevom vzklikati one sotrpine, ki se zavedajo današnjega položaja na-
paniču burne ovarije in zborovalci so vzklikali: Zivio kralj! Živio Žerjav, Pribičevič in Pašič! Zivio Narodni blok! S tem so pokazali Belo-kranjci, da so siti klerikalnih demagogov in da bo vsi za Narodni blok. 2iveli zavedni Belo-kranjri! — V o 1 i l e c.
BUČKA. Naš župui upravitelj g. Kopitar je Jako čuden dušni pastir. Že od novega leta sem se ne čuje v cerkvi več bo-žja beseda, ampak samo politika. Prvo nedeljo je psoval cDomo-\\nn> z najgrSimi imeni in prosil večinoma iene. naj vplivajo, da se ta pošlje nazaj. Drugo nedeljo se je spravil na našega g. župana, češ, da on ni dal nič bere, čeprav smo jo mi pred
kakor zadnja leta tu pri nas. Močne strokovne in politične organizacije rudarjev je umel tako nesramno razkrojiti, da predstavljajo danes 14 brezpomembnih strančic, dočim velik del rudarjev sploh nikamor več ne pripada. Ni čuda, saj se je toliko raznih ljubljanskih pustolovcev okoristilo z nami ter nas končno zapustilo, čim so se dokopali do premoženja preko hrbtov ubogih rudarjev. Posebno sramotno pa nas je ociganil zloglasni Štefanovič, ki mu ni bilo dovolj, da nas je vrgel v stavko proti veliko močnejši delodajalki, s čemer je le sebe okoristil: in nas prodal nato še črnemu režimu kleri-
ST. LENART NAD LAŠKIM. Naš dopisnik nam je poslal nastopno ptauioo:
Mračen je nekoč priplaval ptlfi, t fari naši gnezdo si napravil; v gnezdu se je izvalil mladič.
»Klerikalstvo zovem se,» je pravil. £
Kmalu je imel privržence, a ' rse Senilenartske bedake le, V prvi vrsti Cen cel iz Gore; kjer je ta, Cirilek manjkati ne sme,
m.
Tu pa tam Se najde s« kdo dragi, ki se šteje v vrsto njih slabotno. Ubogi šolarček samo se trudi: rad povečal stranko bi abot.no.
IV.
In poklicali Gosarja so, da jim glavice bolj zbrihtal bo. Skupaj vezali otrobe so, prazno tolkli s cepci ajdovko.
V,
Oj, junak Cirilek, moj preljubi, lo za Micko skoči in jo snubi. Prav tako odklonjen tamkaj boš, kot politika gre tvoja v koš.
VL
lagal, da se bo pri nas ravno tako zgodilo, če »e bomo volili SLS. To je hudobna laž, ki jo lahko takoj ovržemo z dejstvom, da imamo že
•Jemokrati, dragi, zvesti sa|, na volišče gremo vsi! Četrta tam je skrinjica; v njo skoči naša kroglica!
Štajerski demokrat
SV. LENART NAD LAŠKIM; Naš g. župnik izza plota, da stoje ob naši strani. Pisali so v j ^ jezj5 ker se t glavah nas Šentlenarčainor
14 let; za vselej odkupil. Tretjo nedeljo je pa kali Pk, je znal izzvati latlsko !eto L junija
lagal, da so na Francoskem izvolil, take po-; aferQ z Orjiuio, kar naa, je po prelivanju krvi slance, ki so ,z cerkve vrgli kriz in da se j ^ veg led ^ ^ ^ kak() go nas tj krščanski nauk v sol, več ne uči. Potem pa je	^ oboževali ter	kakor cigan
cSlovenru> vse mogoče in nemogoče, pretakali
sedaj vlado Narodne;,a bloka, ki pa vero bolj! krokodilove solze, zraven Pa samo špekulirali,
r	'kako bodo iz tega kovali politični kapital. A
spoštuje, kakor so io klerikalni tigri, ki so se , .	, .	, . .. ., ,
zvezali v prejšnji vladi s Turki in brezverci.! f^jmo le, kako «Slovenec> zdaj p,se. Kako
Gospod Kopitar, vprašamo vas: Ali vas ni sram. ker se iz nas nevednih kmetov tako norčujete? Ali vi mislite, da smo mi tako neumni, da nismo izpregledali vaših debelih laži raz prižnice? Ali mislite, da vam je res kdo verjel? Ali se res ne bojite Boga, da bi vam za vaše debele laži vzel še tisto malo pameti, kar jo imate? E, pride že dan tudi za vas, in ta je blizu. Vas Bučklanarje pa opominjam: Farov-ških obljub smo dobili pred dvema letoma več kot 30 centov, dejanja pa nobenega — o pač: dobili smo grozne davke, težke takse in pa *tlako>, katero pa je dr. Žerjav takoj odpravil. Zato pa vsi kakor en mož vrzite kroglice v dru?o skrinjico, kajti naša stvar je sveta stvar. Ce hočete, da dobimo mi naše sinove iz Makedonije, da se davki izenačijo, da se agrarna reforma izvede nam v prid, da se blago za obleke poceni s povečanjem dinarjeve vredno-nosti itd., oddajte 8. februarji kroglice v drugo skrinjica in naj reče g. Kopitar, kar hoče. Vedite. da je vsak sam sebi najbližji. Po volitvah jeziti se. je prepozno. Uverjeni smo, da bo zmaga naša, a ne Kopitarjeva.
f RM0SNJ1CE PRI SEMIČU. Zadnjo nedeljo je bilo tudi pri nas živahno. Ker so ljudje precej naprednega mišljenja, je neki črni gospod iz Stare cerkve pri Kočevju naročil g. Kulovcu od SLS, da bi nam kaj povedal. Na shodu je govoril take stvari, da po shodu in še manj pa 1 6. februarja nihče ne bo vedel, kaj je mrmral. Ker ne zna dobro nemško, niso prisotni — j tikali 30,— *koro nič razumeli. jKo je udrihal j
\ hinavsko nam očita, kaj so njegovi mračnjaki
dosegli za nas — toda žal. mi ne verno za vse
jasni. Posebno hud je postal zadnje čase, ker smo si naročili večinoma •vsi, ki imamo malo možgan v glavi, list »Domovino«. Vprašamo g. župnika, zakaj je proti »Domovini*, saj vendar ta list ni proti veri, ampak je proti brezvestnim duhovnikom, ki zlorabljajo vero v svoje poii-
i to nič. S tem nas hoče pridobiti za črne kleri- ij£ne namene. Morda je on tudi eden izmed
kalne nakane. Ker si klerikalni rokomavbi ne upajo priti pred nas, se poslužujejo raznih delomržnežev, ki hodijo ponoči v farovž ali pa v klerikalni konzum po navodila in tudi dajejo informacije za dopise v cSlovencu*. — Dne 23. t. n,. je ta list dosegel rekord klerikalne dopisunske nesramnosti. V opominu sotrpinom
dstih.
SV. LENART NAD LAŠKIM. Napredna m!
sel se v našem kraju vedno bolj širi. Posebno j« razvoj pospešil dr. Gosar, sedanj kandidat (S)trank« (L)judskih (Sleparjev, ko je imel shod pri nas. Cndno se nam pdi, kako si je SLS. izbrala kandidata dohtarja iz Ljubljane, katerega
rudarjem kličem: Bliža se dvanajsta ura,mislite nifci mjrnar,j poznamo. Vemo le, da je «kr-
trezno, ne dajte se motiti po Koroščevih in .Radičevih agentih, strnite svoje vrste in na voliščih oddajte glasove za Narodni blok, to je v četrto skrinjic«, s čemer bo uničen in za veke pokopan razdiralni pokret Stranke Ljudskih Sleparjev. S tem boste zagotovili sebi in svojim potomcem boljšo, človeku pripadajočo bodočnost, državi in narodu pa močan temelj za gospodarski razvoj in za konsolidacijo na znotraj in na zunaj. Na dan 8. februarja vsi na volišče! Za nas je prava četrta skrinjica, skrinjica Narodnega bloka, ki se bori za bratstvo, slogo in enake pravice vseh stanov in vseh plemen. Naš kandidat dr. Roš bo vselej in povsod, kakor do sedaj, za rudarje kot naš rojak odločno in neustrašeno nastopal. On pozna nas, mi pa njega in medsebojno si lahko zaupamo. Geslo vseh rudarjev je:
Kroglice v četrto skrinjo, Sige v klerikalno gin jo I
g&inski komunist*. — V sili vrag muhe žre. Klerikalna stranka je mislila, da ima dr. Gosar vse rudarja v Trbovljah za sabo, ker je bil leta 1919. komunist, kar nam pa na shodu ni povedal. Zeol se je zmotila klerikalna stranka; mi vOTic, da komunistov ni več veliko v Trbovljah, ker se je večina delavstva iztreznila. Dobro, da vemo pravočasno za s1epar?tvo klerikalcev, sicer U nas dr. Gosar Se .opeharil za kroglice, kakor nas je leta 1923. bivši poslanec Kugov-n?k, ki je hodil samo kimat in dvigat mastne dijete v Beograd. Mi kmetje in delavci smo siti praznih klerikalnih obljub, korupcije in hinav-Sčine ter se bomo dne 8. februarja otresli teh ljudskih pijavk s tem, da bomo vrgli kroglice ▼ ; 4. skrinjico.
SV. LENART NAD LAŠKIM. Nisem bogat, sem le mali kmet, a hvala Bogu, brez dolga. Hiša ni bila v najboljšem stanju, zato sem jo moral popraviti, in ker sem lansko I leto pridelal več krme, sem hotel prikupiti
, Rudar. Uar y©Učkov. Za vse to pa je bilo potreba.
1f
denarja. Napotil sem se Kot zvest prlstaS SLS. v trg k naši hranilnici in posojilnici, da zaprosim za posojilo. A mojo prošnjo so mi odborniki, sami mogočni stebri SLS, zavrnili, češ, da nimajo denarja in da v druge občine ne izposojujejo. Jemljejo ga pa. hinavci! V trgu sem pa zvedel, da imajo na milijone denarja v Zadružni banki v Ljubljani, katera jim plačuje višje obresti, kakor jih smejo zaračunati izposojevalcem. Ce kmet prosi posojila, pa raje rečejo, da nimajo denarja. Ljudski sleparji! Denar ie od kmetov, dajte ga tedaj kmetom, ne pa banki! Drugi dan sem šel prosit posojila v tako zvano liberalno posojilnico In dobil sem ga, čeprav sem bil znan klerikalec. Ljudstvo, izpreglej, tvoji prijatelji niso v SLS. Ta stranka pozna samo tvoj denar in tvojo kroglico, a v potrebi te ne pozna. O Slovenstvu vpije, dela nerazpoloženje proti Srbom in te s tem vara. Kmetje, spametujmo se! Jaz volim 8. februarja g. dr. Roša, ki je znan ljudski prijatelj.
SV. JEDERT KAD LAŠKIM. V odgovor našemu g. župniku na dopis v (Slovenskem gospodarju* le nastopno: Rudarje demokratskih ali, kakor dopisnik pravi, orjunaških nazorov iz Hude jamo naj ne drega preveč, ker mu ne hodimo niti najmanj na pot, sicer se bo bridko spominjal Orjune, kadar pride beračit po župniji z vrečo v imenu sv. Jederti. V svoji politikujoči pozi izgleda res kakor plešoč derviš. Žalostno je to za dušnega pastirja, Čudno je, da takšen strankar jemlje pšenico in drugo od svojih nasprotnikov. Nesramnost duhovščine v politiki presega že vse meje in čas bi že biL da se zadevno ukrene vse potrebno. Duhovnik naj se vrne v službo božjo ali pa naj se mu da mesto cerkve kaka dopisunska pisarna sirovega (Slovenskega gospodarja* in naj si potem tamkaj služi kruh. cSvaka sila do vremena*. — Rudar.
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Kakor po
mnogih krajih naše lepe Sloveuije tako tudi pri nas zadnje čase zasledujemo in s pametjo presojamo politične dogodke. Minii so za nas oni nesrečni časi, ko so nas Sentjedrčane klerikalci vlekli za nos, nam obetali ob volitvah vse najbolje, a ko so minile volitve, so klerikalni poslanci barantali po Beogradu z nami kakor mesar z živino. Vsi dobro vemo, da niso od zadnjih skupščinskih volitev pa do zdaj napravili klerikalni poslanci in ministri za Slovence prav nič koristnega, a ogromno hudega. Ko pride oni usodepolni dan skupščinskih volitev, bomo dali klerikalnemu kandidatu dr. Gosarju nezaupnico m bomo volili ljudstvu naklonjeno Samostojno demokratsko stranko.
RT. RUPERT NAD LAŠKIM. Cenjeni g. Urednik! 2e dolgo se mL šentruperčani. nismo oglasili v Vašem cenjenem listu, a zdaj se pa vseeno moramo javiti. Imeli smo shod Stranke Ljudskih Sleparjev. Klerikalnim petelinom je zrastel greben preko vse meje. Napredni možje in fantje smo se oglasili s stvarnimi ugovori, klerikalci pa so nas začeli psovati s kukavicami. Kristjani božji, kako bi pa vendar mogel biti tiho, če se tako čudno govori, koliko so Stigri pretrpeli, ker jim steji vse nasproti: icDvor, vojaštvo in vse, kar se giblje!* Potem ae pa še taka tigrovska figura drzne reči, da jkdor ne bo volil SLS, je »izdajalec naroda* in ;da bodo tigri že znali obračunati z vsemi, ki ne tnamo po tigrovsko rjoveti! — V splošnem je pri nas prav luštno. Naš srčkani kaplan je na vse kriplje živahen, da se mu vse smeje, kdor ga vidi; pri ranem opravilu leta okoli cerkve gologlav; Skoda, da si tistih kanonastih škor-sjev ne seuzje, bi vsaj lahko tiho hodil, tako pa
n]ev ne sezuje. bi vsaj Iuh7«o tiho bodli, tako pa pa, kadar se zažene v polnem diru, kar grmi za njim. Ljudje pravijo, da mu bodo prinesli prosa v škornje, da ga bo ophžl. — Župnika smo dobili novega, pa bi bil čisto dober, ko bi le na prižnici imel enako močan in lep glas kakor na shodu. Kar spogledavali smo se na tigrov-skem sestanku, ko se je oglasil tako močan, sveže doneč glas; na prižnici pa tako govori, kakor bi se bal povedati božjo besedo vsem, ki ga poslušamo. Vendar tudi njegovo grmenje ne zaleže toliko, da bi mi volili tigre, ker nas samo farbajo. Jaz pravim, da se v klerikalno skrinjo sploti b( jim utakniti roko: kdo pa more dati garancijo, da v njej ni skril kak tiger, pa bi me prav po salamensko ugriznil za nohte! — SL RuperČan.
HUDA JAMA PRI LAŠKEM. Dne 31. decembra smo imeli tukaj sestanek SSDU. Dopisnik (Slovenskega Gospodarja* z dne 15. L m. se je zmotil, ko označuje sestanek za shod. Sploh mora biti dopisnik (Slovenskega Gospodarja* zelo učen možak, ker ne zna dalje šteti kakor do tri, ker piše, da so se tega shoda (sestanka) udeležili samo trije rudarji. Dalje nas dopisnik imenuje junijske morilce in požigalce, kar je stara klerikalna oslndna kleveta, ki tu pri nas nič ne zaleže, ker rai prav vsi dobro vemo, da so klerikalci glavni hujskači za poboje. Vprašamo še, kdo je krivec žaloigre na Zaloški cesti v Ljubljani, kjer je bilo ustreljenih 13 žrtev - delavcev. Kličemo Vas na odgovor. Drugo krvoprelitje v Trbovljah je bilo tudi od strani klerikalcev samih uprizorjeno radi neprestanega ščuvanja ljudi. Vprašamo Vas torej? Kdo je večji morilec in požigalec? Jasno je nam vsem, da so tigri protidelavska stranka, ki le lovi delavske glasove s tem, da ščuva za plotom na izgrede, katere hoče potem izkoristiti. Iz istega vzroka se klerikalci, kalerim je prvo polna bisaga in farovška malha, slinijo napram komunistom, katerih glasove bi klerikalci radi pobasali kakor duhovniki bero. (Slovenski Gospodar* piše o nekih treh govornikih na sestanku, češ, da bi jih kmalu nekpj skupili. Ne vem, kaj si je mislil dotični klerikalni lažnivi lopov. Tukaj imamo prav mirno kri. Ako bi prišlo do kakih rabuk, bi motilci zleteli j tako nenadoma na sveži zrak, kakor se je od-, peljal E1 ja v nebo. Z redukcijo pa naj se ne . vrši hudobna demagogija. Za delavce, ki res i potrebujejo dnevni zaslužek za svoj življen-ski obstoj, je poskrbelo obratovodstvo v sosednjih rudnikih, da nihče ni prišel ob kruh, kdor je le helel delati. Kar se tiče večjih posestnikov, so dobili pa dopust Redukcija se je morala izvršiti glede na zmanjšanje rudnika. Klerikalce rnočno grize po črevih, ko vidijo, da se zbiramo delavci v močno napredno falango. Naše delavstvo se z vašimi beda-stočami in lažmi ne bo dalo črno' prebarvati. Naše geslo je: Bratstvo, enakost in svoboda. Zatorej mi budojamski rudarji gremo na dan 8. februarja v boj proti našim krvnikom, katerih spričevalo je s krvjo omadeževano. Voliti hočemo ljudi, ki so za delavstvo že kaj storili, in o katerih zato vemo, da še bodo delali za nas. Mi bomo vrgli kroglice v četrto skrinjico. Živela napredna SSDU.
STRMCA PRI LAŠKEM. Trpin sem. rudar, ki težko služim svoj borni in grenki kruh. Pred letom dni je tudi mene zadela usoda, da sem bil odpuščen kakor mnogo drugih, ki so odšli s trebuhom za kruhom po Širokem svetu. Ker imam majhno kočo in družinico, nisem odšel v tujino, trdno verujoč v vsemogočnost SLS., katere zvest pristaš sem bil. Prepričan sem bil, da mi stranka pripomore
zopet do kruha. Toda varal sem se hndo. Ho*
dil seni od tigra do tigra, prosil in prosil, a vse zaman, ostal sem na cesti. Obljub je bilo polno ali od teh nisem bil sit, ne jaz ne moja družina. Nihče mi ni hotel ali mogel pomagati, Trkal sem tudi na vrata socialističnih in komu* nističnih voditeljev, a spoznal sem, da so ti generali brez vsakega vpliva. V svoji nesreč! sem se naposled obrnil na toliko oklevetana demokrate, na g. dr. Roša v Laškem. Poznal me je, da sem bil klerikalec, a to ga ni motilo, da se je zavzel za mene — rudarja. Na njegovo priprošnjo sem čez teden dfii zopet vesel odhajal na delo. Demokrat je rešil men« in družino stradanja. Tisočera livala Vam, gospod doktor. Delavci laškega okraia! NaS zagovornik iri resnični prijatelj delavstva j« g. dr. Roš, ki sedaj kandidira v narodno skupščino. Kdor hoče sebi in delavstvu dobro, ia bo volil le njega. Vsi mogočneži drugih strank, osobito pa klerikalci nas poznaio samo ob času volitev, v nesreči pa vam nikdar no pomorijo. Delavci! Naš poslanec mora po-tsati g. dr. Roš. Zanj vsi na delo!
JAGOCE PRI LAŠKEM. Moja kmetiia nI prevelika, a družinica je številna. Da se pre-živiino. moramo garati od jutra do večera. Prihrankov ni nobenih, vse gre sproti. V trgovinah še vedno grozna draginja; če pa imam kaj prodati, bi bilo dobro, da bi dal zastonj. G. urednik, huda šiba tepe nas kmete. Skoraj sem že obupal. Najbolj nas pritiskajo davki. Občinske doklade so neznosne. Naša občina požre veliko, imamo pa tudi občinska gospodarje, strne tigrnvce, ki bi spadali pod nadzorstvo. Veliki občinski lov so oddali pod roko (nekateri že vedo, zakaj) za borih 2500 kron, ko bi lahko bili dobili zanj naimani 20.000 kron. torej v šestih letih 120.000 mesta 15.000 kron. Kai vse bi se lahko napravilo s tem denarjem. Ko bi imel moč. bi pognal taka gospodarje k vragu V strahu pred hudičem pa plačuiemo mi ubogi kmečki posestniki molče visoke občinske doklade. ne da bi napravili takemu Izkoriščcvaniu konec. Kmetje, SLS. jc vaša nesreča. Milia Hrastnik, komandant našega občinskega odbora, se nam vsem za hrbtom smee, ker le on ima dobiček od naše neumnosti. Kmet, spreglej in pomedi 8. februarja z lažnivo Slovensko ljudska stranko.
SLfVNO PRI LAŠKEM. Se večkrat smo 0[>07,oriLi na.ie klerikalne ateke. ki so merodajnl ki popravilo občinskih cest. dn je cest;i pri na« tako zanemarjena. da ne moremo priii po njej niti s praznim vozom do glavne rečiške ceste. Zaradi malomarnosti treh kimavcev moramo prevažati drva in los jk> stranski poti. kjer zamudimo časa čez eno uro. Znano nam je. da j^ bilo [»opravilo ceste odobreno na občinski seji že pred meseci, a stavni cestni odtmr se niti n« zgane. Vrtno, da <r<*-podje sedaj nimajo časa, ke se bolj brigajo za a«itacijo ter sleparijo nezavedno ljudstvo. (Posebno se odlikuje znani rečički mlmar.) Mi pa trpimo po krivdi malo-marnežev hj se lahko zavedamo, kako src« imajo klerikalci do ljudstva. Vsa njihova zar kotna agitacija ne ho j>omagaln. ker mi želimo ljudi, ki so delavni, kar bomo 8. februarja pokazati s tem. da bomo vqjli kroglice ▼ četrt« s k r i n i i c o.
LAŠKO. Nempnro'-a go^zen v Laškem se S« do danes nI razkužila. Posebne posledice s« kažejo v tovarni umetnega skriVa. rato opozarjam«, da se napravi takoj red, sicer poro« čamo več. Toliko za danes.
BREZNO PRI SV. JEDERTI. V nedelj« 25. t. m. se je vr?il v go^tflniškffi prostorih f.\ Kozoletft volšm sestanek Narodnega bloka. Pj;W
mati moram, da sem se čudil, videč prihajajoče skupine volilcev, ko so že pred 15. uro zasedli vse sicer precej obširne prostore tako tesno, da se skoro ni bilo mogoče gibati med njimi. JTočno ob 15. uri je g. Golob kot sklicatelj otvo-ril sestanek s j>oudarkosm, da tudi nasprotniki, ako so navzočni, dobe besedo pod pogojeni, da ee pokore zborovalnemu redu — Nato je podal besedo sreskenm kandidatu g. drjti. Rošu. O kandidat je v svojem eno uro trajajočem govori orisal v poljudnih in. kar lahko trdimo, iz glo-ločine za narod čutečega srca izvirajočem iz Tajanju v glavnih potezah vso podlost, zavijanje in nesramnost taktike (S)tra.nke (L)judski!> (S)Ieparjev v volilni agitaciji, iMDsebrro med kmeti, katere imajo ti farovški netopirji še na lelo neumne. Toda sedaj niso več časi avstrij skih krvnikov in zato se tudi kmečko prebival stvo iztreznjuje, ker nima več krutega biča nad Sabo. V momentu, ko se je g. govornik dotak »il pravilnika bratskih skladnic, je v kotu, kjei je gostovalo celih pet klerikalnih mračnjakov jkkI vodstvom klerikalnega prvaka Napreta za vrelo kakor v osjem gnezdu. Imenovani, ki se je pozneje, ko mu je zmanjkalo vseh sleparskih Strankinih sredstev za obrano, izjavil, da je na sestanek službeno poslan od oblastnega odbori (S)tranke (L)judskih (S)leparjev (torej komisar). Imenovani klerikalni vetemjak, ki je bržčas dobro financiran od g. Korošca, je pač vreden in morda (»oklican kapitan za rešitev zavožene in potapljajoče se barke. Njegov pajdaš, na-
vabilu, da imejo dostop na shod samo izraziti klerikalni somišljeniki, se večina nas železničarjev shoda ni udeležila, ker nismo izraziti klerikalci, posebno še izza časa ministrovanja klerikalnega ministra Sušnika ne. Edini železničar, ki se je udeležil shoda iz Rimskih Toplic, je bil železniški čuvaj Anton Pinter, katerega zavedni železničarji priporočamo onim, ki so za bivšega ministra Sušnika.
BIIDCE PRI DOLU. Kakor marsikje tako tudi pri nas izgublja klerikal.zein med ljudstvom zaupanje. Dasi še pred letom dni ni bilo pri nas skoro nobenega naprednjaka, jih je danes mncgo več kakor klerikalcev. Vsi zavedni možje uvidevajo, da znajo klerikalci samo lagati in bujskati proti samostojnim demokratom, Četudi imajo baš klerikalci največ napak na sebi. Naše ljudstvo se ne bo več vsedlo na klerikalni lim. Dne 8. februarja bomo Brdčani volili Narodni blok.
SV. ŠTEFAN PRI DOLU. Tudi mi smo bo začeli precej zanimati za politično življenje. Z veliko hitrostjo se množi pri nas število onih, ki so za pametno ureditev države. Ni še dolgo, odkar so drveli vsi tukajšnji kmeti in delavci za (S)tranko (L)jndskih (S)leparjev, a danes je vse spremenjeno. Večina zavednih mož se je včlanila v .JDS.. v kateri vidijo, da je zasigurana boljša bodočnost. Uvidevamo, da ne zašije za nas Jugoslovene prej zlata svolioda, dokler ni zrušen zločinski klerikalizem. Zatorej smo se odločili, dne 8. februarja zbrati večino volilnih
Vzočni Jakopič iz Marnovega, mlad po letih, še i kroglic v 4. skrinjico.
mlajši po razumu, je pokazal sicer mnogo ko- j DOL PRI HRASTNIKU. Dovoljujem si, g.
rajže, a nvkakih zmožnosti. Tem gotove.iše je urednik, tudi jaz poročati o naših razmerah. D<>-
torej, da bo barčica plavala le še do 8. februarja. Ta d.-yi se bo [»otopila z vso mračnjaško posadko v morju volilnih krojile Narodnga bloka. Imenovana, ki sta zaradi svoje neprevidnosti izgubila s svojim čenčanjem še tri izmed ivojih pristaešev, sta morala končno na poziv tborovaleev osramočena molčati. Brihtni Napret
celo stavil *a dva »Štefana* na zmago klerikalcev v občini Sv. Krištof. Beležimo, da bosta ta dva »Štefana* ravno prav za sedmino ob Ko-m roščevem polomu. Ker je imenovani Nanret tii<'.5 občinski odbornik (SLS.), smo radovedni, kaj ta komedijant tafmcaj ijrfa. sicer pa vemo, da j'; iadiriič na takem mestu, ker je treba vendar »ekaj delati, ne pa samo mlatiti ajdovko. V pri-lodnje naj ostane doma in krmi svoje kravice. ki mil bodo zate hvaležne, ne pa občane s svojimi bndaloMini. Zmafra v naši občini mora biti Baša. K^o^liep mo^aio v 4. skrinjico.
ŠMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Kakor je več ali manj znano, je ustanovil neki trgovec Bregar pri nas svojo trgovino, ker mi-ili. da bo tu delal »kšeft*. Toda predobro po-tnamo mi vse njegove namere, zato bo pri na-»lal»o »»spel. Moiak baje namera igrati vlogo klerikalnega špi.vona. Svetovali bi mu, da naj »Temeni svoje načrte, sicer bo njegova trgo vina v nanredni fimnrWi slabo uspevala.
ŽMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Pri nas politična afritaciia v zadnjem času prav Živahno razvija. Najpridnejši med vsemi je naš fiiežnar Kari, ki si brusi pete po več dni skupaj po Šmiklavžti. Ima zvestega namestnika (deklo), katero je prav po svoje zdresiral in ki pridno ivoni in navija uro v stolpu. Zato pa imamo lelezničarji smolo, da pridemo včasih po celo uro nrej v službo. Upamo, da bo g. žunnik na pravil tozadevni red, saj ne dajemo mežnarju bere za politično agitacijo.
RIMSKE TOPLICE. V nedelo 18. t. m. so abirali klerikalni i, tek i na shodu dr. Korošca, ki se je vršil v Celju. Mnogi izmed nas železničarjev, ki se še nismo odločili, so se hoteli
Udeležiti shoda. Ker je pa bilo »značsao naj gospodarja* aa g, Smida, ki ga vsi jKianamo in
bro presojamo politične dogodke in delo vseh strank, zato ni čudno, da ima napredna misel čedalje več pristašev. Večina naših treznih mož se huduje nad bivšimi nesposobnimi tigrovskimi poslanci. kajti gospodarstvo klerikalnih tigrov je popolnoma oslal ilo našo državo in provzro-čilo ljudstvu ogromne davke in celo vrsto drugih nesreč. Če ne bi bilo samostojnih demokra tov. bi (»ostali Slovenci pravi sužnji klerikalnega režima. Dne 8. februarja se odloČimo za sreskegi kandidata, drja. Roša. Klerikalni stranki, pro vzročitel.ii kuluka, povijanja davkov in drugih stičnih dobrot za kmete in delavce, pa honw obrnili hrbet. Dolžnost vsakega Dolanca je. da vrže kroglico za svojega domačega kandidata drja. Roša v 4. skrinjico.
MAR "T PRI DOLU. Z velikim zanimanjem in navdušenjem smo vzeli na znanje vest, d.i nastopi kot kandidat Narodnega bloka za srez Laško naš domačin g. dr. Roš. Vsi, ki ga po znamo, vemo, da je to mož. ki ima radi svojega delovanja za procvit države in koristi ljudstva mnogo zaslug. K največjim podležem in ne sramnežem prištevamo one. ki ga napadajo, in to so v prvi vrsti naši klerikalci, ki pa so takr ožigosani, da jim pri nas nihče več ne zaupa in verjame.
HRASTNIK. Pri našem rudniku je v službi paznik Podlogar ml., ki na nesramen način ob rekuje napredne rudarje, cclo^v službi. Ko pride v rov, kjer delajo delavci naprednega prepričanja. jih pozdravi z «Orjunci» itd. Opozarjamo vodstvo rudnika, da napravi nemndoma red.
JURKLOSTER. Na dan sv. treh kraljev ai imeli klerikalci tukaj shod, na katerem je z veliko težavo in z majhnimi uspehi zagovarjal dr. Gosar pretiljudsko politiko SLS., kajti na prednih udeležencev je bilo lepo število, in sicer precej več kot klerikalnih. Ta za nas sijajno uspe.li shod je priča, na kako ostuden način zna zavijati »Slovenski Gospodari, ko piše v 5. številki o klerikalni zmagi na tukajšnjem shodu. — Oni naravnost barabski napadi »Slovenskega
spoštujemo, 90 nov dokaz, da so klerikalci pravi* strokovnjaki v lažeh. Dne 8. februarja bomo pa mi v Jurkloštru vrgli kroglice v 4. skrinjico in s te,m uničili dosedanje izkoriščevalce ljudstva.
BRASLOVČE. Naša občina je znana po svojih trdnih in razumnih gospodarjih. Hmelj j^ prinesel k nam blagostanje in z blagostanjem možnost, da si ljudje nabavijo več čtiva in takj bolj vedo, kaj se godi po svetu. Pri nas je bila pri občinskih volitvah odločno napredna večina in takšna bo ostala tudi sedaj. Mi volilci računamo čisto jasno, da so kroglice vržene za g. Puclja ravno tako izgubljene kakor za klerikalce. Volili bomo Narodni blok in vrgli kroglice v četrto skrinjico. Saj bomo s tem glasovali za kmeta g. Drofenika, ki pozna vso kmečke težave in tudi naše hmeljarske težnje.
ŠOŠTANJ. Nedavni vrlo lepo uspeli shod Narodnega bloka pri nas, kjer srno spoznali tudi odličnega nosilca kandidatne liste, narodnega borca dr. Ljudevika Pivka, je pokazal, da tudi naša šaleška postojanka čvrsto vztraja v narodni iin napredni fronti. Narodni živelj v Šoštanju in Šaleški dolini se ne da begati z obu-panimi priganjači vsakojakih strank in strančio in bo dne 8. februarja manifestiral svoje čvrsto, v prestanih bojih z vsemi so vragi slovenska misli preizkušeno narodno prepričanje s temt da bo oddal kroglice v četrto skrinjico.
SV. ROK NAD ŠMARJEM PRI JELŠAH. (Posirovela in neznačajna mladina.) 21. januarja proti polnoči so prišli pobalini po svojih ponoenjaških potih do Arzenškove hiše pri Sv. Roku nad Šmarjem. Začeli so telči in razbijati po oknih ter štrli nekaj šip. Ker pa to še ni bilo zadosti, so začeli metati tudi kamenje na omenjeno hišo ter pri tem poškodovali steno in okvire oken. V hiši so seveda že vsi spali, razbijanje in repotanje pa jih je takoj zbudilo. Morali pa so previdno in tiho iz hiše v spalni obleki, da so tako prepoznali "obaline. Ti lepi ponočnjaški razgrajači so od čevljirja Regcrška v Korpulah. Imenitno je za takega gospodarja in mojstra, da depušča svojim po-balinom ponoči okrog. Mojster Regoršek raj bi raje fante učil, kako se čevlji delajo in (likajo, da bi čevlji, pri njem narejeni, malo daljo trpeli, kvečjemu vsaj pol leta. Vsekakor pa njegovi ponočnjaški rogovileži ne uidejo zasluženi kazni.
TINSKO. Farovški hlapci, tako imenovani klerikalni pipčeki, so pri nas pridno na delu.-Od klerikalnih voditeljev nahujskani politični priganjači so se spravili nad Narodni blok. Zakaj pa jim je baš Narodni blok na petu? Zato, ker klerikalci debro vedo. da bo poleg klerikalcev le Narodni blok dobil mandate. Tinčani - mprednjaki, naše kroglice spustimo dne 8. februarja v 4. skrinjico! V vsako drugo skrinjico izpuščene kroglice so izgubljene; od nj h bo imela samo Koroščeva, nam kmetom škodljiva stranka koristi.
KONJIŠKI OKRAJ. G. urednik, iz našega sreza prejmete prav malo novic. Mogoče zato mislite, da popolnoma spimo. Pa se kljub temu gibljemo. Dne 25. t. m. smo imeli dva zaupna sestanka. Prvi se je vršil pri g. Knezu na Ljub-nici, kjer so se cule zanimive stvari, posebno pritožbe delavcev g. Hasenbuchla radi majhna arezde. Poslušajte in strmite: neki delavec v premogokopu zasluži dnevno 50 do 60 kron, so sicer nekateri, ki zaslužijo nekaj več, to je po 100 do 120 kron, toda od te vsote se jim cd-tegne še za smodnik, katerega rabijo za raa-streljevanje premoga v rudokepu. Mogoče boste mislili, g. urednik, da Vas «farbam>, pa uram že črno na belem in smo že tudi napravili korake, da se bo ia stvar uredila, čejgrat^
Kranjce
Mori nas
klerikalna kuga; zdravila zanjo daje skrinja
druga
da mora ta (brezverski* list povsod v peč. Poglejte, ljudje božjil List, ki je zagovarjal v svoji zndnji številki pokojnega župnika Špar-bakla, torej duhovnega brata g. Pučnika, je brezverski in mora v peč in B j varuj da bi se čital v krščanski hiši. Človek pri zdravi pameti bi mislil, da so g. Pučniku zavreli možgani. Sicer je pa lahko g. župnik brez skrbi; <Domovina» se je našemu kmetskemu prebivalstvu tako priljubila, da i /?-le da ne pade nikomur v glavo, da bi jo sežigal, ampak povemo g. župnku na uho, da gre iz roke v roko in še celo verni pristaši SLS jo radi čitajo, ker piše dostojno, ne pa kakor vaš lažnivi (Slovenski gospodar*. G. župnik, le pustite v cerkvi politiko raje lepo v miru: saj ste že gotovo slišali, da je g. Gomilšek odhajal iz Št. Petra ob zvokih «plehniuzike». Poznamo vaše proti-državno delovanje, za kar so nam priče na razpolago, in pazite, da ne boste imeli opravka z državnim pravnikom! Svohodno vam vaše prepričanje, a v cerkvi nas pustite s politiko v miru. — Zavedni in napredni Šentpetrčani. samostojni kmetje, mi pi agitirajmo od moža do moža in vrzimo 8. februarja vsi svoje kroglice v 4. skrinjico, v skrinjico našega kmečkega kandidata Drofenika. Dovolj imamo obljub lažnivih klerikalrev in farovških gospodov, ki so nam prijazni le takrat, ko nas rabijo, kakor hitro bi jih pa rabili mi, nam pokažejo hrbet. Kmet, zaupaj svojo kroglico kmetu Drofeniku!
ROGAŠKI OKRAJ. (Dopis kmeta.)
Pridno sem čital do nedavnega (Slovenskega svitati, tako da lahko računamo na lepo število Gospodarja*, ker sem verjel našim duhovni-Icmečkih in delavskih glasov. Naša skrinjica je kom, da bomo dosegli mi kmetje na podlag. Četrta. - Tu pri nas se marsikomu čudno vidi, raznih obljub vse ono, kar je pac potrebno za
Hasenbuchel zavrača delavce, češ, komur ni prav, pa naj pusti. Tam okoli Stranic so majhni posestniki v hribovitih krajih in ker jim posestva ne vržejo toliko, da bi se mogli preživeti, so torej prisiljeni, da si iščejo postranskega zaslužka. To pa g. Hasenbuchel izrablja. Delavci, zaupajte v nas in Narodni blok! Se pred volitvami vam bomo pokazali, da se demokratska stranka zna brigati za vse sloje in torej tudi za delavce, čeprav lete na nas lažnivi očet-ki, da smo kapitalistična stranka. Ravnali smo se in se bomo ravnali po našem geslu: svoboda, bratstvo in enakost. Skoda, da se ni poprej nihče pritožil, ker zdaj bodo naši nasprotniki takoj začeli kričati, da delamo to v svrho lovljenja glasov. Tovariši, skrajni čas je, da se pridružimo vsi, kmet ali delavec, demokratski stranki, ki se bo potegovala za pravice vseh krivično zatiranih. Sedaj, ko je 21 tigrov pokazalo nezmožnost, se je začelo tudi pri nas
Na
se tudi klerikalna kug-a širi; pred njo nas tam rešuje volilna skrinja
v ■■ ■
stal
da klerikalci ne prirejajo nikakih javnih shodov, temveč samo tajno lazijo po farovžih, do-
boljši napredek kmetovalcev. Posrečilo se jim je, da so preslepili tudi mene in slepili so s
aov, temveč samo uijuo iaziju pu laiuv/.iu, uu- — ■ .	.
Eim »o 1.1923. oblezli vsako najmanjšo kmečko j svojim časopisjem tako premeteno da se se
. .	. .	»,<1 niiti-am na^iifiiti cv,ni rmu-nvinnnslL
vas. Bojijo se očitkov, bojijo se vprašanj, kaj so ves čas delali v naiodni skupščini. — Vse svoje politične nasprotnike opominjam, naj prenehajo širiti govorice, da zaslužim velikanske
danes ne morem načuditi svoji krakovidnosti, kako sem sploh mogel kdaj nasesti takšnim farbarijam. (Slovenski Gospodar*, ali misliš, da smo pri zadnjih volitvah glasovali za nino-
muo Siriu govorice, na iasiu/.im »cimanfnc -- - <	».	,
vsote od strani demokratov za agitacijo. Vsa-j go^fno povišanje davkov, katere ste nam oblega obrekovalca, ki ga izsledim, bom pozval! ljubili amat.? Z avtonomijo m Makedonijo ste pred sodišče, kjer naj doprinese dokaz resnice, j nas krmili istotako le zato, da b. ponižno .n z -- Frane PetelinSek, srezki kandidat navdušenjem vrgli kroglico za gospode okrog
I % F____ X » A T? <1 ^ nnnliirfn • m n In « O 1ICQ'/"1 rl n lfl V
KOSTRIVNICA. Tudi tukaj nismo zadnji med onimi, ki spoznavajo pogubno dvoreznost politike SLS. Združili smo se 26. t. m. z vrlimi somišljeniki iz sosednjih občin v lepo uspeli shod v Podplatnein. na katerem nam je podal naš delavni kandidat g. Drofenik z nepobitnimi dokazi jasno sliko klerikalne politike od preobrata sem do današnjih dni. Kdo je torej kriv, da se je izročilo leta 1918. vse premoženj® kranjske deželne kase Beogradu? Kdo je za-ukazal v maju 1919. ustrelitev revni1' delavcev? T!do je dal premestiti že leta 1919. naše fan*" v Makedonijo, ko "e je vojnemu ministra zatrjevalo, da so slovenski fantje nezanes'jivi, in prosil za južne polke? Kdo je tisti, ki doma proti ljudstvu blati cirilico, v Beogradu pa jo je prvi predlagal v decembru 1918.? Kdo na-n je vedno in najbolj zabavljal čez previsoke davke, kadar je volil svoje vrlilce. in jih poteia petkratno povišal? Kdo je zahteval na Bledu s pomočjo Radiča in Turkov pri samem kralju samoradikalsko vlado, doma po Časopisih pa ! udri' ' po njej? itd. Vsega tega so krivi l.eri-kplni kolovodje, ki po stari navadi mečejo j kiivdo seveda na druge. Narod je Seveda iskal krivce vseh krivic Ijo drugil taborih, ker je i verjel raznim agentom SLS in zašel na lima-! mre (Slovenskega Gospodarja*, ki vbrizgavajo j ."trupeM mržnjo do vsega, kar noče plesati z I njimi. Sirom Slovenije se danes klerikalci že j močno zavedajo, da njihove laži s kratkimi ! nogami ne pridejo do 8. februarja. Tudi pri
Narodnega bloka.
PTUJSKA GORA. V nedeljo 25. t. m. smo
Imeli pri nas v gostilni Klemenčič volilni shod Narodnega bloka, ki je bil zelo dobro obiskan. Govorniki iz Ptuja (dr. Fermevc in namestnik srezkega kandidata gosp. Vindiš) so stvarno pojasnjevali program Narodnega bloka in želi za svoia izvajanja zasluženo priznanje. Shod se je vršil pod predsedstvom domačina gospoda Ivana Pečeta, ki je v svojem lepem začetnem in zaključnem nagovoru žigosal brezdelno politiko klerikalcev in republikancev. Govornikom tudi nekateri navzoči nasprotniki niso mogli ugovarjati. Istočasno so v sosednji gostilni zborovali davidovičevci (dr.Pc-Zovnik) in lomili kopia za klerikalce. Zavez-niki-radičevci pa so jim že po prvih besedah (je medklici in kričanjem shod popolnoma one-jinogočili. Intervenirali so celo orožniki, ki so ^morali dično družbo razgnatl. Vsakemu po aasluženju! In tako se predvsem davidovi-cevcem prav godi, ko jih mlatijo njihovi lastni zavezniki po zobeh. Večina naših zavednih ljudi pa stoji neomajano z Narodnim blokom lin hoče pripomoči 4. skrinjici do zaslužene 'Zmage.
j ST. PETER NA MEDVEDJEM STLU. Naš tlupnik, kateremu delajo nedeljske pridige menda največje preglavice, kajti mož mečka ,po cele ure in nam navsezadnje le ničesar ne pove, je bil prošlo nedeljo tako korajžen in na-
» Vf J V/ Ull	wo»v/	H<" v «»•-'■ — . . w — -- -----«	m
Badel_tebeA draga (Domovina*.. Rotil nas Je,igaškega okraja^
Korošca. Edino zaslugo imate navsezadnje v tem, da ste danes odprli bolj previdno mislečim kmetom oči, ki sedaj spoznavajo vaše slepilo. In danes? S takimi obljubami si več ne upate, temveč ste se omejili v agitaciji samo na pogansko blatenje vseh oseb, ki so vam nasprotne. O, da, ko bi bil naš kandidat posestnik g. Drofenik na vaši listi, častil bi ga hinavski (Slovenski Gospodar* v vsaki številki na osmih straneh in ga poveličal na ministrski stolec. Tako mu pa klerikalni agitatorji od človeka do človeka blatijo pošteno zaupanje med ljudstvom. Do 8. februarja bo blata dovolj in odločili smo se, da bomo vso klerikalno nesnago ta dan zvozili z velikim vozom na gnoj. Sam pekel more biti s (Slovenskim Gospodarjem*. da zna ta tako kunštno obračati. Pravi, da jo dr. Pivko izdajalec. Podleži, lažnivci, farizeji! Sami ne»verjamete v to. Ko bi se malo iztreznili in povedali raje nekaj bridke resnice o g. Korošcu. Bog varuj, tega pa že ne, ker potem izgubite ljudstvo, a ljudstvo izgubi vero, a ne v Boga, temveč v vas. Ce bi bil Korošec naš, Pivko pa vaš, tedaj bi vam za prvega farbe zmanjkalo. V vero verujemo, v vas pa nikdar več, ker ne govorite in ne pišete v imenu resnice in pravice za blagor bodočnosti preprostega naroda. Zato proč z vsemi takšnimi listi in agitatorji! Komur se doslej niso odprle oči, ostane v imenu (Slovenskega Gospodarja* slep do konca dni. -—Kmet iz r o -
i nai bo potekel dan volitev v znamenju pre-| 0hra'R na bolje. G. Dr-teniku. marljivemu na- " i rodnemu delavcu, izrekamo spolno zaupanje ! in naj bo uverjen. da bo 4. skrinjica pckazala
I lep uspeh. Klerikalni skrinjici nismo dolžni ničesar več. pač pa imamo še terjati od nje večni dolg sladkih obljub.
ST.JANZ PRI Z1BIKI. V nedeljo 25. t. m. smo imeli sestanek zaupnikov Narodnega bloka. G. Fink nam je razložil pomen podpisanih izjav in legitimacij, za kar smo mu zelo hvaležni. Povedal nam je še več zanimivosti ia nas vzpodbujal k požrtvovalnosti za Narodni blok. Nato sta govorila še gg. Srabotnik in Mal-gaj; posebno pa nas je zanimal govor bivšega republikanca g. Coha, ki nam je orisal Radi-čevo podlost in povedaL zakaj je pristopil k Narodnemu bloku. Naša skrinjica je četrta.
Št. RUPERT V SLOVENSKIH GORICAn. Ker Vi, g. Ferdo Pohraški, v (Slovenskem Gospodarju* (da ste dopisnik. Vas izdajajo besede) odgovarjate na napačen naslov, Vain pišem v pojasnilo te-le vrstice: Dotični dopis je prišel od preproste kmečke roke, ne pa od kakšnega inteligentnega dopisnika, kakor Vi mislite, ker imate ob koncu neke latinska čačke, kojih mi preprosti ljudje niti ne razumemo. Ne mislite, da smo mi možje tako no-umni, da ne bi znali spisati kakšnega dopisa. Tudi imenujete dopisnika lažnika in obrekovalca. Kako to? Saj so nam vendar naša dekleta, ko so prišla 8. prošlega meseca od na-luka za Marijino družbo,, pripovedovala, da
ste Jim med drugim govorili v žagreda ali zakristiji, kako naj gredo od hiše do hiše ter agitirajo za <Slovenskega Gospodarja* in <Stražo>. Ali zakristija ni del cerkve, ali ni pod isto streho? Kdo je torej lažnik? Vas ne bo sram stopiti drugič pred dekleta? Pa še nekaj! Pregovor pravi: Nova metla čisto pometa. Tako je menda tudi pri Vas, ko ste prišli k nam, ste govorili dekletom, da radi delate. Kako pa še zdaj? Ako pride kdo po Vas, da bi šli h kakšnemu bolniku, se radi razburite in pravite, da Vas že kličemo, ako kakšno babo bolha piči. Vprašamo Vas, kje pa naj ubog bolnik išče tolažbe, ako ne v zakramentu sv. Itešnjega telesa. Ako hočete, da Vas bo naše ljudstvo kot božjega namestnika spoštovalo, ne razburjajte se za vsako malenkost! Ako ste pa prišli k nam prepir sejat, bi pač bilo mnogo boljše, da bi Vas ne bilo, ker tega nismo vajeni. Drugič več!
Ruperčan.
SELNICA OB DRAVI. V soboto 17. L m. smo doživeli lepo slovesnost Odlikovan je bil s častno diplomo vrli župan g. Martin Hernah, ki županuje v Selnici že nad 25 let in ki je v dobi Avstrije le nerad ustregal zahtevam oblasti. Zato so mu izkazali vrli Sel-ničani čast, ki si jo je kot poštenjak zaslužil. Zastopani so bili pri slovesni podelitvi diplome: občinski odbor, učiteljstvo, pošta, gasilno društvo in orožništvo. Tudi pri gasilnem društvu deluje g. Hernah že dolgo vrsto let. Bil je imenovan za častnega člana, kar si je tudi po pravici zaslužil.
MALA NEDF.LTA. Vserfrso še v spominu govori in obljube dr. Hohnjeca pri zadnjih volitvah. Obljubljal je mnogo, a dosegel ni ničesar za kmetski slan. Radi tega dr. Hohnjec ni upal več govoriti na javnem shodu, ker se boji ljudske sodbe, ampak se je skrival po zasebnih hišah. Ljudstvo je sito obljub in hujskanj ter hoče in zahteva od svojih poslancev kaj uspehov. Uspehi se dajo doseči le po složnem skupnem delu vseh stanov, zalo pozdravljamo skupen nastop Narodnega blol a. V slogi je moč. Vsi na delo za našega kandidata domačina gosp. Jakoba Žemljica iz Radinec, ki bo najbolj zastopal koristi domačega kmečkega ljudstva. Dne 8. februarja vsi na volišče, vse kroglice v četrto skrinjica! Nobeden naprednjak ne sme ostati doma, ne sme biti izdajalec kmečkega stanu.
MALA NEDELJA PRI LJUTOMERU. Dne 23. t. m. so se k nam utihotapili g. Hohnjec in agitirali za SLS ter sejali avtonomijo, da nas je bilo kar groza. Najbolj so udrihali po JDS in SKS: pravili so, da so nam vsega zla krivi demokrati. Nam se čudno vidi, kako bi bilo to mogoče, saj je vendar bilo v Beogradu 21 klerikalnih tigrov, ki so zastopali Slovence in vlekli mastne dijete zato, da bi za nas delali. Seveda so tigri ponoči hodili na zabavne večere, nam pa nalagali težka bremena. Če bi rada imela SLS avtonomijo, naj gre v Radgono, kjer je tri vagone avtonomije, ki čaka že dolgo odrešenja. Mislim, da bi jo zdajNjobili, ne da bi plačali carino. G. Hohnjec so tudi pravili, da naj spustimo pri volitvah kroglice v klerikalno skrinjico, češ, da je ta najboljša. To se pravi: zanj in za njegove je najboljša, za nas pa ne. Seveda se mi ne damo več slepariti od tigrov in bomo volili po naši trezni pameti in po lastnem prepričanju. Ko pa g. Hohnjec niso ničesar več vedeli, pa so začeli razlagati povesti s Švedskega, katere so najbrže čitali v naprednih listih, namreč v cJutru*. — Se nekaj iz Male nedelje, g. urednik: Na-novega leta dan je bila pri nas inštalacija g. župnika. Seveda so se g. župnik »hvalili vsem navzočim, pevskemu
društvu in našim naprednim irmzikantom. Mi pa se imamo sedaj njemu zahvaliti, da nimamo miru pred njim. Dne 11. t. m. so g. župnik be-sedičili na prižnici: «Kdor ni dal vsega za zvonove, temu se ^>o smrti ne bo zvonilo ali pa samo z enim zvonom.* Tega pa g. župnik niso povedali, koliko so oni prispevali za zvonove. Saj imajo vendar oni najraje dohodke od cerkve. Slišal sem tudi, da so g. župnik pravili, naj si naročamo samo dobre Časopise. Baje mislijo pobirati zanje. Župniku je seveda največji trn v peti <Domovina». Svetujemo g. župniku, naj pusti naše časopisje pri miru in naj se bavi s cerkvenimi stvarmi. Politika dušnemu pastirju sploh ne pristoja. Če bodo naš župnik zopet postali pravi dušni pastir, se bomo zopet gledali s prijaznimi očmi. Zdaj pa čakajmo mirno na voLtve, ker zmaga bo gotovo naša. Pa drugič več. — Opazovalec.
PODČETRTEK. Dne 22. t. m. je sklicala tukajšnja krajevna organizacija JDS sestanek ob sedmih zvečer. Kljub pozni uri so se sestanka udeležili skoraj vsi člani organizacije. Tajnik sreske organizacije g. Malgaj je poročal o položaju v kozjanskem okraju, ki je zelo razveseljiv za Narodni blok. G. Gobec je v svojem krasnem govoru razlagal nasilja graščakov in kloštrov še v preteoenem stoletju. Naglašal je, da tudi nas čaka še kaj enakega, če se ne bonso zavedali naše dolžnosti napram naši jugoslc-venski državi. Ni pa zadosti, da na dan volitev oddamo le mi glasove za Narodni blok v ! četrto skrinjico, ampak smo si prisegli, da bo | vsak izmed nas :I:ušal pridobiti še več drugih i volicev za četrto skrinjico. Končalo se je nad i tri ure trajajoče zborovanje z iskrenim vzkli-| kom: Živel Narodni blok! Živeli kandidaSje ! Narodnega bloka! Naša skrinjica je (4.) četrta. To veleva pamet nam zdrava, da skrinjica naša četrta je prava!
RUŠE. (Komunistični dopisnik poka od jeze.) Na naš zadnji dopis v »Domovini® se v komunističnem »Delavsko-kmetij^kem listu» oglaša znan gromovnik in poka od jeze, ker smo zadeli v živo. Zmerja nas napredne delavce za band«, menda zato, ker ravno mi njnga poznamo za liandita, ki mu je vsak nemčkutar in narodni [odpadnik pod krinko internacionale ljubši ka-j kor pa naroden in napreden tovariš. Take ptičke že poznamo po petju, oziroma piskanju. A vaše oholosti in sirovosti bo še prej konec, kakor si sami mislite. Živela SSDU!
ORMOŽ. Te dni je bil v Ormožu odrešen odborniške časti Radičev podrepnik in kandidat g. Ivan Rojs. Možak nosi skrajno pisano politično suknjo. Bil je nemškutar, nato se je ponujal naprednjakom, odfrčal ter postal zagrizen klerikalec. Ker se ga je SLS. odkrižala, je bil naenkrat radikalec, pri zadnjih občinskih volitvah je pa spravil na noge vse nem-škutarje v Ormožu ter prišel s to listo tudi i v občinski odbor. Pri sedanjih volitvah kandidira na Radičevi listi ter roma za — blaženo republiko — po ormoškem in rogaškem okraju od hiše do hiše ter obljublja zlate sadove Radičeve republike. To lahko tudi dela, ker ga plača naša država posebej za to v obliki orožniške penzije, katera se mu je pred ; par leti z zaslugo gerenta g. Šerbeca še po-I višala. Mož je prišel že pod Avstrijo krivično do penzije. V službi se je v Štermanovein vinogradu popolnoma opijanil ter prišel močno pijan v gostilno g. Zavratnika v Svetinjah, odkoder sta ga odnesla v šolo gospod in gospa Šijanec in mu dovolila, da bi pri njima prenočil. Toda v pijanosti jima je ušel in spotoma natrkan do skrajnosti obležal v senu pri Mihalovskem mlinu na travniku, proti jutru ga je zbudil jutranji hlad in še ves medel
sladkega alkohola jo je mahnil brez pusKe in čake v Ormož, kjer ga. je srečal na potu pri slovenski šoli g. Filip Horvat, ki je šel t:a delo v svojo kovačnico. Puško in čelado je našel g. Polanec iz Mihalovec v senu ter odnesel najdene stvari k županu g. Bogšu. Še isti dan si je moral službo zanemarjajoči Rojs v spremstvu dveh orožnikov iti po izgubljene stvari. Prišel je v preiskavo. Brilitna glava sestavi krasno vlogo na pristojno mesto, pusti isto podpisati od vseh županov — saj se ga je pri županu malezel — simulira slaboumnost ter se mu posreči speljati upravo na led in doseči upokojitev zbog — slaboumnosti. V Jugoslaviji izrabi gerenta g. Šerbeca ter doseže zvišanje svoje penzije. Medtem pa kot upravitelj posojilnice in Kletarskega društva še tudi pridno spravlja tisočake na kup. Sedaj ima krasno penzijo, dasi je v najboljših letih. Država ga plača, a možak agi-tira za to od hiše do hiše za republiko. Poživljamo oblastvo, da si to zadevo ogleda od bliže.
KLJUČAROVCI PRI ORMOŽU. Poslušajte, dragi bralci, kako klerikalni veljak ženi svojega sina. četrtič so se nedavno pri njem zgla-sili naprošeni dobri govorniki, da bi očetu namignili zastran izročitve posestva. Očka pn je takoj pogruntal, za kaj gre: «Aha, Franček bi se rad oženil; bo pač treba ,šicgrab'o' izkopati, da mi ne bo segel preveč pod suknjo.* Nič se ni dal omehčati, posestva noče dati iz rok, temveč pravi, da ga bo razdelil na tri dele. Franček pa se nato zasmeji: «Hvala, bom pač rajši na vse počakal; vprašam vas pa, kdo je delal in razne potrebne stvari spravil k hiši? Ali, kaj pomaga, ko vidim, da že peša naše gospodarstvo.* Oče Lovro se ne da omehčati, Franček pa čaka. Če bi vam, dragi bralci, hotel podrobno popisati, kaj vse tak-le klerikalni oče Zahteva cd svojega sina, ki je 3elaven mladenič, bi pač vsi rekli: Čudni so ti klerikalni očetje. Pa prihodnjič kaj več, saj vam "nameravam za letošnji pust podati v zabavo nekatere zgodbe, pri katerih upam, da bodo bralci lahko kihali brez paprike. — Opazovalec.
SV. TOM IZ PRI ORMOŽU. Star sem že in utrog čevljar, ki hodim «po šteri» od lirama do hrama, da delam čevlje siromakom, bogatinom, obrtnikom, delavcem, kmetom in vi-niearjem. Povsod, kjer šivam od zgodnje jeseni lanskega leta in komor grem, hvalijo tebe, draga »Domovina*. Vsi mladi fantje, ki imajo volilno pravico, vsi do sivolasega starčka preklinjajo Slovensko ljudsko ali Ko-roščevo stranko, ki so jo morali po receptu našega župnika voliti. Zdaj pa, ko nas je ta župnik zavozil s svojo klerikalno stranko, doni po vsej župniji klic, da gredo vsi 8. februarja volit za Narodni blok, v katerem so samostojni kmetje in samostojni demokratje, to je za 4. skrinjico.
SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Dragi občani! Mislil sem si, da je to posebna «kunšt», če kdo kaj »cajtinge« piše. Zdi se mi, da za to pač ni potrebno študirati bogoslovje. Če boste, g. urednik, to mojo pisavo obelodanili, bom pridno pisal za vsako številko »Domovine«, ki je, hvala Bogu, pri Sv. Tomažu zelo razširjena. V nedeljo 25. t. m. smo imeli klerikalni shod, na katerem je tudi tak nešolani kandidat Bedjanič iz Obreza »brbraU, da ni imelo ne glave ne repa. Ljubi g. Bedjančič, iz Vašega govora je bilo razvidno, da bi se Vam, če bi prišli v Beograd med poslance, zelo tresle lilačice. Ostanite lepo doma ia «štriglajte» Vaše krave. Nas siromakov trpinov no pripravi nihče, da bi volili tisto, kar nam prigovarja naš gosp. župnik, ki ima rad dobro kapljico. Mi vržemo 8. februarja naš«
Kdo tu razsaja in razbija? To je hujskačev kompanija.
če bi oblast v roke dobili, državno stavbo bi razbili
občinskem zasfopa — ne! Samo «špasa» se, ker nas menda smatra le za ljudi, s katerimi lahko uganja burke. Volitve pa so za nas bolj resna stvar, kakor za tistih par najetih klerikalnih razgrajačev iz Poljske občine, ki so nas obiskali preteklo nedeljo in ki se bodo lahko zabavali nad svojo »resnostjo« in »politično zrelostjo*, ki veje iz dopisa v »Slovencu*.
Domačinom nam je prav iskreno Žal, da se napovedani sestanek »Narodnega bloka* v nedeljo «pri Pečarju* ni mogel vršiti vsled nujnega zadržka poročevalk cev, o čemer nas e obvestil g. PavšiČ. Upamo pa, da se nas »Narodni* blok še spomni pred volitvami — in takrat se bo klerikalna platruija iz Poljske občine« Bevkarjev Jože. Anžurjev France. Mejač in drugovi lahko prepričala, da so shodi »Narodnega bloka« povsod resni in stvarni, če ne sijajni in da nasprotniki na teh shodih ne morejo ovreči niti ene trditve naših govornikov. V nedeljo «pri Pečarju* navzoči domačini iz Besnice, Češnjice, Za-gradišča in Sadinje vasi pa smo se brez shoda z g. Pavšičem, ki ima pa čisto drug nastop, kakor poljski teroristi in izzivači, prav mirno in stvarno razgovarjali o vo litvah ter pritrjujemo njegovim resnim tw* sedam.
Rcsnico pa je poročal »Slovenec* v tem, da je bil ta dan res god g. Pavšiča in da smo mu — kakor je to pri nas navada — napravili «ofreh|b. Gotovo pa ni pričakoval od nasprotnikov, ker je preskro-men, take časti, da bodo njegov god objavili v «Siovencu». Ker so klerikalni raz-
kroglice vsi v 4. skrinjico in potem bomo rešeni Vašega grešnega klcrikaliztna, g. župnik Zemljič.
SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Nag angelsko nedolžni g. Matija Zemljič, ki je po božjem usmiljenju postal župnik tomaževski, ga v svojem blagoslovljenem razpoloženju pije tu nekaj požirkov, tam zopet nekaj kapljic, med potoma tu ali tam kak liter »ali dva, ki mu korajžo da* za agitacijo glede povečanja števila mladih Orlov in glede pobijanja števila naprednjakov. Potem se ga nabere, da sam oe ve, kje in kdaj. Pa vendar je dobro, da si cmoti glavo in srce, ker gre potem stokrat laže domov. Vse je megleno v njegovi zavesti in zdi se mu, kakor bi bile vse to le sanje, ki so sicer neprijetne, a kot sanje kmalu minejo. Kaj ne, gospod, da to z mirno vestjo podpišete, kakor bomo tudi mi vsi na dan 8. februarja z mirno vestjo darovali naše kroglice v 4. skrinjico, ki nam bo prinesla ,V našo bodočnost obilo sreče, Vašemu kle-rikalizmu, g. Zemljič, pa dajte ta dan z novimi zvonovi zvoniti za srečen «Requiescat»
GUŠTANJ. Iz naših krajev, ljuba <Domo-vina», menda še nikoli nisi dobila dopisa. Kakšna krivica v očigled zanimivostim, ki se dogajajo tukaj! Za volitve n. pr. je iz Guštanja in okolice vse polno kandiJitov, ki naj bi že s svojimi imeni pnlovili vse kroglice tukajšnjih delavcev in kmetov. Nemška lista ima kar dva tukajKnja kandidata: zagrizeni velenemec E. Osaiander, veleposestnik, se druži s svojim namestnikom, slovenskim delavcem P. Škofom. Ni še pozabljeno, kako se je med vojno g. Ossi-inder mastil v svojem gradiču in bogato gostil jnega podpolkovnika, renegata Jauernigga, katerega preklinja sleherni tukajšnji delavec radi njegovega brezsrčnega postopanja z ubogo delavsko paro. Jauernigg je ob prevratu komaj oSel maščevanju delavskih rokj Ossiander pa
se upa tukaj še kandidirati, in kar je najbolj i f,r' J.ači. kIJ.ub «°frektu» niso dah »potre* žalostno, najde se še slovenski delavec Škof, j n , da .nam. hribovcem m bilo treba pač dvakratni izdajalec, ki dela temu vele- , J'l UC,ltl ra»nire.' £ Pavslc vzel ha.™0-nemcu štafažo. Na <komunirtični> listi sta tudi | ^^^I^1?!:3^J®^®"111!1/, dva kandidata iz tukajšnjih krajev. Eden izmed
teh niti za svojega očeta ni hotel skrbeti, tako da je moral oče umreti v največji bedi in zanemarjenosti; sedaj pa aoEe ta <vzorni> sinko kot prslanec «skrbeti» za druge. Brrr... okrajni kandidat na klerikalni listi je dr. Go-sar iz Ljubljane. Dr. Gosar veija drugod :a delavskega kandidata. Ker pa tukaj potrebiih
godba celo na divje zveri blažilno vpliva, toda pri šestorici poljskih tigrov tudi to nI zaleglo. Ker so še vedno zabavljali in se celo hoteli norčevati iz nas domačinov, smo jim že hoteli dati njihovemu obnašanju primerno lekcijo — in le pomirjevalnim besedam g. Pavšiča naj se zahvalijo, da niso skupili, kar so iskali. Svetujemo pa
tidijuiUB'«. nci ua lutv« |	u ni;	..__,	.,	, ...	■ .
kroglic ne bo dobil od delavcev, lovi kmete naj v dnfč n,far ne .hodlJ° s takim
Kakšna hinavščina! Kmetje, prihajajoči od se-	nast0p0!n med Das- ker se I™, sicer lahko: stanka z dr. Gosarjem. so zmajevali z glavami,
češ, lepo je že govoril, kako pa bo kaj delal ali za delavce ali za kmete? Najbrž 7a nobenega! «Domovina> je po do!jem priromala zopet v te kn je. Vzbudila je ir. ogo zanimanja ' SLS ni za slovensko ljudstvo naredila prn<T nič. Zato pa vi vsi pametni GuItanjUni, Ilotulci in Tolstovi^čani volite Narcdtii blok, kjer so združeni demokratje in uvidevni samostojni l«r.c'je. Zato:
če vržeš v skrirjo, ki v vrsti je četrta, v boljše čase pot ti bo odprta
pripeti, da jim pošteno zagodemo — pa ue s harmoniko!
V hribih se dela dan
Iz Desnice v dobrunjski občini nam pišejo:
♦Slovenec* z dne 27, januarja se je enkrat spomnil tudi nas »hribovcev« ter nas počastil z dopisom, katerega so zlegli nekje «dolinci». Pa ne mogoče, da bi dopisnik poročal kaj pametnega iz našega kraja, n. pr. kako nas tepe. prezira in zapostavlja klerikalna Selanova ječrna v
Klerikalci in vsi naši nasprotniki pa na| si zapomnijo: v hribih se dela dan. čeravno vlada po dolincah še marsikje črna noč! To dokažemo 8. februarja, ko bomo vrgli kroglice v drugo skrinjico ter volili našega kandidata, domačina iz Rudnika, g. Zebala, nasprotnikom pa pokazali — fige.
Kmetijski pinsk
VNOVČEVANJE MLEKA — 3ISTVEN POGOJ ZA NAPREDEK ŽIVINOREJE.
Poglejmo, kamor hočemo, povsod se nam po< kaže isti razgled. Povsod vidimo, da je živinoreja z vso svojo kravjerejo in bikorejo uspešno m najbolj napredovala le po tistih krajih in deželah, kjer se je pričelo z mlekarstvom, pa naj si bd že na ta ali na drug način. Tam, kjer so začelf živinorejci obračati svojo skrb na večjo mlečnost' svojih krav in podprli svoje gospodarstvo z dohodki od mleka, tam je šla živinoreja navzgor in je dosegla marsikje že višek svoje vrednosti m dobičkanosnosti.	- " - ; '■» v- v -
Poglejmo v Švico, poglejmo na Dansko in v druge kraje, ki stoje na vrhuncu uspešne živinoreje, povsod vidimo, da je prišla živinoreja do današnjega razvoja potom mlekarstva. Živinoreji so iskali po teh krajih svoje dohodke že od L aaj v mlekarstvu. Zaradi tega so se vse bolj zanimali za dobro kravjerejo in po kravjereji tudi za dobro bikorejo, ki je največjega pomena za uspešen napredek kravjereje. Na ta način se je dvignila vsa reja in z njo vred seveda tudi vsi dohodki iz mlekarstva in živinoreje. 7 odbiranjem dobrih bikov in molznic so prišli sčasoma do današnjih dobrih molznih krav in do svoje sploh dragocene živine.
Vsa drugačna slika se nam pa odoira po krajih, kjer igra mleko postransko vlogo pri gospodarskih dohodkih, kakor to vidimo po »vinskih" in „volovskih" krajih. Tam je ves napredek silDo počasen in težak, ker se gospodarji premalo zanimajo za rejo dobrih krav in zaradi tega tudi premalo za rejo dobrih plemenjakov. I:, taka slika se kaže tudi po naših kraj;h. Kjer imajo gospodarji največ smisL za rejo in prekupčijo volov, tam ga manjka za rejo krav in za rejo bikov. Zato pa ne pridemo z našo živinorejo ntprej, ker ji nrnjka dobre in trdne podlage, ker ji manjka stalne reje dobrih krav in dobrih plemenjakov. V takih krajih se živina prevel mm'ava ui premalo redi. Živinorejci se radi zatekajo k tujim pasmam, misleč, da bodo z njimi več cesegli kakor z dobro domačo rejo.
Za marsikatere kraje bi veliko bolj kazalo, da b; se živinorejci namesto reje volov poprijeli dobre kravjereje, ki bi lahko dosti več nesla, če bi krave mclzli in vprezali. To velja posebno za naše maloposestniške razmere in za kraje, kjer bi se dali najti vsi potrebni pogoji za uspešno kravjereir in za zadružno vnovčevanje rtileka, ki je :n ostane še naprej najvažnejši pogoj za uspešen napredek naše živinoreje.
Easiso
X Kraljica Marija za vojne sirote. Kraljica Marija je povodom svojega rojstnega dne poklonila vojnim sirotam 15.000 dinarjev za nabavo zimske obleke in drugih potrebščin.
X Potujoča bigijenska razstava. Higijen-ski zavod v Ljubljani pripravlia potu očo higijensko razstavo v večjem obsegu. Razstava bo naložena na velik sanitetni avto, ki jo bo prevažal iz kraja v kraj.
X Ogromno predpotopno pošast so Izvohali ameriški lovci in ribiči onstran brega osamljenega jezera Alkale, ki namreč na eni strani zajeda v prašumo, z druge pa je dostopno. In s te strani so lovci videli pošast. Ako je vest resnična, objavili pa. so jo vsi ameriški listi, mora ta pošast biti stara kakor zemlja, z žirafjo glavo in 20 do 30 metrov dolgim telesom. Pošast, ki utegne biti redek živ preostanek predpotopnih dvoživk, menda prebiva v duplu na onostranskem jezerskem obrežju.
Klerikalni tigri Se ne upajo na solnce. Hvalijo se venomer, da predstavljajo slovensko ljudstvo, a se predenj ne upajo. Niti enega večjega shoda še doslej niso priredili. Imaio samo zaupne sestanke po kaplanilah, hištrnah in orlovskih telovadnicah, kamor spuščajo samo svoje najzvestejše kimavce. Kjer pa pripustijo tudi druge volilce, čujejo marsikatero bridko. In če se prikažejo na svetlo, jim nejevoljno ljudstvo pomeri podplate, kakor je to posebno izkusil Zebot, ki je pri Zgornji Sv. Kungoti tako bežal, da so mu kosti šklepetale.	-
i» t •
Za nas pa to je delo pravo: možje gradijo nam državo.
Da bo še lepše šlo od rok, ti volil boš napredni blok!
Preden greš volit, pomisli naslednje s
Nesposobnost: in nedelavnost opozicijskih strank.
demokratov za ljudski blagor.
Delo
I.)	Ali so klerikalci, ki so imeli 21 od| vseb 26 slovenskih poslancev v narodni skupščini, držali svojo obljubo glede znižanja davkov? Ne! Še podpirali so Markovo j vlado, ki je povečala davke. Ko so bili klerikalci v vladi, je še posebno pritiskal davčnij vijak.
II.)	Kaj je s klerikalno obljubo, da bo dobila Slovenija avtonomijo, če zmagajo klerikalci? Klerikalci se niso po zmagi prav nič brigali za uresničenje svoje avtonomije, ker bi nam ta prinesla ponovno ogromno povečanje davkov, s čemer bi se prehitro razkrinkalo, da je bila njihova avtonomija ie volilni lim za oezadovoljneže.
III.)	Kako so držali klerikalci obljubo glede izvedbe agrarne reforme? Ali ni g. Vesenjak kot minister za agrarno reformo izločil velik del škofovega posestva iz agrarne relorme f
IV.)	Kaj je s klerikalno obljubo glede službovania slovenskih fantov-vojakov v ožji domovini?
V.)	Klerikalci so podpirali Markovo vlado, ki je povišala takse in železniške tarife.
VI.)	Klerikalci so podpirali Markovo vlado, ki je uvedla kulak, katerega so morali potem pod pritiskom samostojnih demokratov odpraviti.
VII.)	Kako je s klerikalnimi obljubami, da bo Korošec takoj po izvolitvi znižal cene?.
VIIL) Kdo je dal streljati r,a ubogo delavstvo na Zaloški cesti v Ljubljani, kjer je izgubilo življenje 13 oseb?
IX.)	Klerikalci so uganjali, ko so bil« r vladi, najhujšo korupcijo. Hoteli so oslepa-riti državno blagajno za ogromne vsote, ko so izdali naredbo za cenejši prevoz živil iz Banata, a so potem vozne liste prodajali po 500 do 800 dinarjev.
X.)	Klerikalci so v vladi izvajali najgrše nasilje, ko so preganjali uradništvo njim nasprotnega političnega naziranja.
XI.)	Klerikalci so vedno kričali, da vojaštvo ogromno stane, toda Davidoviceva-Koroščeva vlada je poročala Zvezi narodov, da ne more znižati vojaškega kontingenta ter ničesar storiti za razoroženje. Ta vlada je tudj povišala proračnn za vojsko in mornarico za 2 milijardi.
XII.)	Klerikalci so dali, ko so bili v vladi, poplavijencem le pol milijona dinarjev.
XIII.)	Klerikalci so skušali v Ljubljani' škodovati vinogradnikom s tem, da so hoteli na vino uvesti visoke davščine ter s tem preprečiti dovoz vina v Ljubljano. Ds so to namero opnsfiii, je tadi zasluga našega lista, ki se je odločno zavzel proti tej grdi nakani.
XIV.)	Ko so bili klerikalci na vladi, so izdali takšno uredbo o »povišanju« doklad za upokojence, da je okrog 2000 slovenskih upokojenih poduradnikov in slug pričelo dobivati pokojnine, ki so za 50 do 200 di^ narjev manjše od prejšnjih.
XV.)	Kaj so defaTi klerikalci ves fas v narodni skupščini in kai imajo pokazati od svoiesra vladovanja?
XVI.)	KaJ ima:o pokazati ostali slovenski poslanci g. Pucelj, Nemec g. Schauer in dva radičevca? Kaj so delali v narodni skupščini?
XVII.)	Slovenski samostojni demokratje pa smo imeli le enega poslanca in vendar moremo tudi saaio z eaim poslancem beležiti lepe uspehe:
1.)	Kuluk, ki je pomenjal težko obremenitev za vse sloje, se je odpravil le na zahtevo samostojnih demokratov.
2.)	Na posredovanje samostojnih demokratov se je povišal minimum za dohodninske davke, f.ar najugodnejše občutijo mali kmetje in obrtniki.
3 } Le samostojnim demokratom se je zahvaliti, da niso dobili Nemci imaj svojih nekdanjih trdnjav celjskesra nemškega doma in mariborskega gledališča.
4.)	Zasluga samostojnih demokratov ?e razširjenje kompttesice okrajnih sodišč, kar ie posebno važno za podeželsko prebivalstvo. da mu ni trefca vedno tekati na okrožno sodišče in da se pravde hitreje rešijo.
5.)	Samostojni demokrati so s svojim posredovanjem preprečili, da bi se v raši Kmetijski dražbi vgnezdila klerikalna korupcija,
6.)	Važna zasluga vlade narodeega bloka, predvsem samostojnih demokratov, je, da pri trgovinskih pogajanjih z Italijo niso prodrle italijanske zahteve po uvoza njihovih vin v našo državo, ki še svojih viu ne more razpečati.
7.)	Vlada Narodnega bloka je s spretno gospodarske politiko povečala izvoz tako, da beležimo v leta 1924. prvič po prevratu prebitek našega izvoza Rad uvozokj v ogromni vsoti 1 milijarde dinarjev.
8.)	Vlada Narodnega bloka ie s svojo dosledno valutno politiko in s pametnim gospodarstvom, zlasti s povečanim izvozom dvignda vrednost našega dežiarja, in ko je pričela delati red v državi ter dala zapreti boljševiškega agenta Radiča, je dinar porko-til na takšno višino, ki ie ni nihče pričakoval. To je najlepše znamenje, da je inozemstvo Bgodnj tolmačilo odločen nastop vlade za red v državi. Inozemstvo namreč niso naši klerikalci, ki so takrat kričali, da je aretacija Padiča nasilje, temveč je inozemstvo miru;o ugotovilo, da se dela tudi v Jugoslaviji red, kakršen je že v vseh velikih evropskih državah, Scjer bi takšnega prismojenega ljudskega za-peliivca Radiča niti 24 ur ne pustili na svobodi.
9.)	JDS. je izposlovata zakonsko pooblastilo, da se morajo izvršiti nove volitve v Trgovsko in obrtniško zbornico.
10.)	Prekmurska proga od Ormoža do fturske Sobote, ki je bila etvorjena v novembru, je izključno delo JDS.
11.)	Sloveaci demokratje so imeli le ene-&a poslane?., toda znali so v Beograda tudi s svojim vplivam snaogo doseči. Klerikalci sami priznavajo na svojih shodih, da ima dr. Žemv v Beogradu velikanski vpliv in dostop pa marsikatera mesta, lamor klerikalci ne morejo. Take klerikalci najizbor-jiejše agitira'© za dt. Žerjava. Dr. Žeriav je v Beogradu agiedaa in nvai; va»a oseba, 7ato je bij tudi poklican y noyo volilno vlado, dasi ni bil poslanec. Čeprav nimamo tedaj narodne skupščine in je tieh te /lade omejeno v prvi vrsti na pripravo "olit»v, vendar tudi sedanja vlada ne pozablja aa Jiudske koristi.
Na mnogih vzgledih vidimo, da ie baš dr. Žerjav izredno delaven. t)e'al ie že prej, ko ni bil niti poslanec, niti y vlad% a briga sc za ljudske koristi posebno še »edaj, ko je minister.
12.)	Že poprej ie dr, žeršiv posredoval, da se je pri trgovinski pogajanjih z Italijo vneslo v pogodbo tudi določilo, da smejo krošnjarji iz logarkega in kočevskega okra a svobodno krešnjarit. preko italijanske meje.
13.)	Na intervencijo dr Žerjava se je izvršila korektura našr meje napram Italiji, čeprav je Davidovičeva-Korosčeva vlada že podpisala definitivno mejo.
14.)	S posredovanjem dr. Žerjava se je zopet pričelo delo v ljubljanski artiljerijski delavnici, s čemer je prišlo zopet do kruha lepo število revžev.
15.)	Dr. Žerjav je posredoval pri finačnem ministru, da se delo na izenačenju neposrednih davkov nadaljnje in da se zbere ves materija! za zadevni z?konrki načrt. Ko so bili klerikalci v vladi, se za to niso prav nič po-, brigali, čeprav so prej neprestano kričali, da Slovenija plačuje preveč davkov.
16.)	Dr. Žer'av je sedaj kot minister za šun.e in rude sklical konferenro lesnih indn-strijcev, da se odpomore lesni industriji in trgovini, ki je prišla v resne te?koče. Sestavile so se na tej konferenci resolucije, ki se bodo vse uvaževale.
17.)	Sedanja vlada se je na posebno prizadevanje dr. Žerjava pobrigala za kredite rokodelcem pri Narodni banki.
18.)	Dr Žerjav se je prizadeval za to, da ! je vlada sprejela 100mi|ijonski kredit za posebne doklade invalidom. Ta kredit se že izplačuje.
19.)	Dr. žerjav in JDS. so začeli odločno akcijo, da se v domačih podjetjih zaposlujejo domačini in izločijo tujci. V svrho izognitve nezaposlenosti, ki grozi delavstvu, j odločno zahtevalo uvedbo nove carinske ta-j rife, ki ščiti izdelke obrti v Sloveniji pred tujo konkurenco.	j
20.)	Dr. Žerjav se je odločno zavzel za državne miloščiuarje in roa'e upokojence, da se jim izplačajo dcklade, zlasti za orožniške upokojence.
21.)	Dr. Žerjav je za novi proračun izpo-sloval izredne kredite za kmetijstvo v Slo vesiji, zlasti za kmetijsko šolstvo, za živinorejo, za planinstvo, vinogradništvo in melioracije.
22.)	Dr. Žerjav je v svojem resoru kmetom izposloval ugodnosti za uporabo, razširjenje in izboljšanje planin v državnih šu-mah. Odredil je ustanovitev drevesnic za po-gozdovarie v vsakem okraj«.
23.)	Dr. Žeriav je uredil s podržavljenem Južne železnice plače in avanse železničarjem, izposloval, da so bilj prevedeni na novi zakon. Izposloval je razš'rjenie kolodvora na Rakeku, otvoritev in ureditev več malih postaj, elektrifikacijo kurilnice v Ljubljani in dosegel ugoden sklep za izplačilo rckviriranih zemljišč na T^znu v Maribora.
21) Dr. Žerjav je zaustavil padanje prometa na Južni železnici z zopetno pridobitvijo traazita češkoslovaškega in avstrijskega blaga v Trst in s tem zaustavil odpuščanje domačih železničarjev.
25.)	Dr. Žerjav je izp&sl#va'i zadostae kredite za bolnice v Sloveniji.
26.)	Zahteva samostojnih dcis®!rraf®v fe, da sc ponovno uvedejo davčni plačilni nalogi, da bodo davkoplačevalci vedeli, ra kaj davke plačujejo. Ta naša zahteva bo gotavo prodrla.
27.)	?as!n*a samostojnih demokratov, zlasti tudi intervencije dr. Žerjava, je zopet* na uvedba davčmh komisij, ki so vsai nekoliko ublažile kruto davčno prakso.
28.)	Klerikalci so vzeli gasilcem pravico do znižanih voženi po železnici, katero pravico so jim morali zopet izposlovati samostojni demokrati. Na predlog dr. Žerjava ie bilo baš zadnje mesece odlikovanih več zasluženih slovenskih gasilcev brez razlike straisk. S tem ie država priznala požrtvovalno delo naših podeželskih ogniegascev.
Tako smo našteli nekaj od velikega de'a, ki ga lahko pokaže vlada narodnega bloka, pri kateri so, kakor smo videli, častno sodelovali samostojni demokratje, med temi posebno tudi slovenski samostojni demokrati, čeprav smo imeli prei v narodni skupščini le enega poslanca. Pri tej priliki še enkrat vprašamo: Kaj so napravili klerikalci, kaj g. Pucelj. kai g. Schauer in kaj obadva slovenska radičevca?
Ker naši nasprotniki nimajo pokazati nikakega uspeha, s katerim bi agitiralj za stranko pri ljudstva, zopet samo psujejo. si izmišljujejo klevete, kradejo čast našim kandidatom, poštenim ljudem, ter po svoji stari pavadi zonet — obljubljajo. Slovenski demokratje imajo pokazati precej doseženih uspehov, a če bi imeli toliko poslancev, kakor so jih imeli klerikalci, bi naši poslanci dosegli vse zahteve, ki jih postavlja naše ljudstvo. Čim več poslancev bo imel Narodni blok v Sloveniji, tem več dela za ljudstvo lahko pri-čakuiemo. Dovolj smo pokazali, da razumemo ljudske težnje. Volilci, če hočete, da se bo tako delo nadaljevalo in da nas bodo V Beogradu še bolj uvaževali, tedaj vrzite vsi svoje kroglice NA KRANJSKEM V DRUGO (2.), A NA ŠTAJERSKEM V ČETRTO (4.) SKRINJICO.__
NAŠI VOLILNI SHODI IN SESTANKI.
Za.slepl,jeucein se odpirajo oči. Volilni shodi
Narodnega bloka za srez Konjice. Dne 25. t. in. sta se vršila dva zaupna sestanka: eden na Ljubnici, drugi v Tepanjah. Poročali so gg.: srezki kandidat F." ie Petelinšek, dr. Anton Prus in notar Jereb. — Dne 1. februarja se bo vršil javui shod v Konjicah ob 10. uri dopoldne v prostorih okrajno posojilnice, popoldne ob 2. uri sestanek v Draži vasi v gostilni Marguč;-dne 2. februarja javni shod v Zrečah ob pol 9. uri di poldne v prostorih Martina Kročuna, popoldne ob 2. uri v prostorih g. Kuneja v Oplotnici. Govorili bodo srezki kandidat g. Petelinšek iz Oplotnice, gg. dr. Reisman in Doležal iz Maribora.
'Tedenske novosti
*	Važno za naše dopisnike. Za prihodnja! številko pošljite dopise takoj, da lili borna imeli najkesneje do ponedeljka v rokah. Radi preobilice gradiva pozneje došlih dopisov ne bomo mogli priobčiti.
•	Zahveia Jugoslovcnske gasilsko zveze ministru dr. Žerjavu. Jugosioven* ska gasilska zveza v Ljubljani je poslala ministru za šume in rudnike dr. Žerjavu naslednjo zahvalo: «Upoštevajoe Vaše vssstrausko zanimanje in dobrohotno naklonjenost ter pomoč v dosego teženj slovenskega gasilstva je odbor Jugoslo* venske gasilske zveze v Ljubljani na seji dne 30. decembra 1924 sklenil izreči Vara najiskrenejšo zahvale z vljudno prošnjo, da blagovolite tudi v bodoče dobrohotna podpirati razvoj in napredek prepotrebn,® gasilske, organizacije*..
*
*	Shodi In sestanki Narodnega bloka
so po vsej državi številno obiskani. Kakor je sedaj razpoloženje med jugosloven-skim narodom, upamo lahko na ogromno večino. Narod odpira oči in ne verjame več zapeljivcem. ki so jih le sladke besede, delati pa ne znajo ničesar. Narodni blok bo dobil kak?nih 170 do 180 mandatov v državi ter bo tako vzel vlado v svoje roke in uredil državo po geslu: svoboda. bratstvo, enakost.
*	Stroga papeževa obsodba klerikals nega časopisja. Te dni so bili Sveti Ste« lici predloženi dokazi o zločinskem rovarjeniu našega klerikalnega časonisia, ki se po krivici samolastno naziva kato« liško. Med glavnimi dokazi se nahajajo posamezne številke obeh listov ljubi jnn= ske?a škofa »Domoljuba« in «Slovenca». Predloženi članki in notice teh dveb listov so v Vatikanu povzročili pravo ogorčrnie. V smislu papeževega navodila so dobili vatikanski uradi nalog za na« dal in je ukrepe. Sv. stolica je obveščena, da je bil «Dorr>oliub» med tem ustavljen, kar ona s stališča cerkvene politike in krščanske morale ponolnoma odobriva. Panežev uradni l^t ie objavil članek, v
-katerem se najodločneje obse ia gonia slovenskega klerikalnega časopisia ter se pozivaio škofi, ra' krenejo po* resnice, pravice in krščanske lj»bt*zni. Obenem pravi dotični članek, dn so katn« liVi bl-iko tudi pristaši drugih strank. Trko je torei sv. oče enkrat jasno pove« dal. naš«? duhovščina le farba. teže in zlorsblja vero. kadf>r trdi, da se re sremo organizirati v dr-utfh strankah, fn , naša demokratska stranka je nač boli za i vero kakor klerikalna, kaiti demokratje smo nroti verskim zlorabam v nrosvetne Stvari in za čistost Kristuscvih naukov.
*	Ljubljanskega škofa nameravajo radi nepokorr«o«ti napram sv. očetu in« ternirati v kakšnem samostanu. Iz Rima poroča jo: V poučenih vatikanskih krojili I zatr jujejo, c'a ljubljanski škof radi dovo«! Ijenja verskih zlorab in nesposobnosti! ne spada več na svoje mesto. Domneva se, da bo sv. oče po izvršeni preiskavi dai ljubljanskega škofa internirati v kakšnem samostanu v Italiji.
*	Slovenski farovži ustanavljajo novo vero. Kakor doznavanio iz popolnoma zanes-! ljivih krogov, se namerava naša politiku-1 joča duhovščina odk>čno upreti zapovedi sv. očeta, ki zabranjuje mešanje svete vere s posvetno politiko. Ker pa duhovščina ve, da bo vrhovni poglavar katoliške cerkve vztrajal na tej svoji zahtevi, se pripravita med našimi farovži odstop od katoliške in ustanovitev takšne vere, ki bo prilagodena morali naše duhovščine. Namesto katekizma bodo p® šolah čitali »Slovenca«, »Slovenskega gospodarja« in »Stražo«, zlasti takšne številke, ki so polne poučnih izrazov, kakor bandit, tolovaj, ropar, tat. Judež IškarijofJ cigan, korupcija itd. itd. Šolarji, ki se bodo naučili največ psovk, bodo posebno nakradeni. S tem se misli dvigniti morala našega ljudstva. Amen!
*	Odlikovanja aašfli županov. Kralj Aleksander je odlikoval z redom sv. Save V. razreda gosp. Josipa Globočnika, župana v Železnikih, z zlato kolajno za državljanske zasluge pa župana g. Ivana Jezerška v Oslici.
*	Vsem občinskim uradom. Po volilnem zakonu imajo volilni odbori v svojem poslovanju na gojiščih sestaviti veš zapisnikov.,
Da se olajša volilnemu odboru sestava teli zapisnikov in s tem tudi glavnemu volilnemu odboru pregledovanje volilnih spisov, bo deželno sodišče vsem voliščem v volilnem okrožju Ljubljana - Novo mesto poslalo lito-grafirane zapisnike. Volilni odbori naj uporabljajo le te zapisnike, katere je pismeno izpolniti.
*	Podpore trboveljskim rudarjem. Na ini-cijativo srezkega kandidata Narodnega bloka dr. Josipa Bohinjca je T. D. prodala nafto, da izplača takoj vsem prizadetim enkratno podporo. Posebna deputacija rudarjev se je te dni zahvalila g. dr. Bohinjcu za uspešno intervencijo.
*	Inž. Sernec in cigare. Zgodilo se je med vojno v neki gorenjski vasi Takrat so se dobili, kakor znano, vsi tobač.ii izdelki in tako tudi cigare samo na izkaznice. Inž. Sernec. velik gospod, seveda tega ni upošteval ter je zahteval od nekesra trafikanta cigare, katerih pa po tedanjih predpisih ni mogel kar tako dobiti. Gosp. Dušan Sernec. ravnatelj elektrarne, je nahrulil trafikanta, češ, ako nimate zame cigar, nimam iaz za vas električnega toka. ln res je takratni lavnatelj in sedanji izvrstni kandiJat SLS. in?.. Dušan Serncc odvzel še istega dne trafikantu električni tok.
*	G. Pucelj tudi krepko udari. Ljubljansko okrajno sodišče je razpravljalo te dni o pretepu g. Puclja. ki je nedavno na Grosupeljskem kolodvoru pobil s pestjo na tla nekega vračajoče^a se Anierikanca g. Jožefa Kardiša. G. Pucelj je g. Kardiša pobil do nezavesti in ie ranjenec ležal še tri dni v omotici. Zagovornik g. Puclja je pred sodiščem dosegel, da se je razprava preložila. ker se bo zaslišala še ena priča. Opasno je, da bo g. Puce.j preizkušal svojo pest tudi na volilnih shodih.
*	Vzoren dušni pastir je Ciril Milavec. kaplan na Igu, ki je znan politični hujskač v cerkvi in izven nje. kar vzbuja občno ogorčenje med poštenimi župljani. Radi njegovega hujskanja je moralo posredovati celo okrajno glavarstvo, ki ga je ponovno pozvalo na razgovor. Toda, kaj hočete meni. si je mislil kaplan Milavec in zavračal vse pozive okrajnega glavarstva, ki mu je končno zagrozilo, da ga bo dalo privesti z orožniki. Kaplan Milavec je bil tako predrzen, da se je vrliu tega še norčeval iz oblastcv. Ko se je končno le oglasil pri okrajnem glavarstvu. So ga obsodili na denarno globo 1000 dinarjev ali v primeru neizterljivosti v zaporno kazen.
*	Ljudsko šiclje v MaiiV.ru. Meseca decembra se je vršilo v Mariboru ljudsko štetje, na podlagi katerega šteje Maribor sedaj 28.379 prebivalcev, in sicer 13.178 moških in 15 201 žensk. Po narodnosti jc: 26.872 Jugoslovenov. 663 Avstrijcev, 419 Cc-hoslovakov, 214 llalijanov. 72 Rusov, 41 Madžarov, 29 Nemcev 7 Francozov, 12 Poljakov, 6 Švicarjev, 6 Amerikancev in 2 Grka. Z vojaštvom vred šte«'e Maribor okoli 35.000 prebivalcev. Po zadnji statistiki je mesto štelo 30.641 oseb.
*	Vojaške zadeve. Rojstni letnik 1907.. je stopil s 1. januarjem 19J5. v vojaško dolžnost. Letošnji nabori se bodo vršili najbrž že spomladi. K naboru pridejo rojstni. letniki 1900, 1901, 1903, 1904 in 1905.
9 Povraiek Jugoslovanov Sz Rusije. Naš poslanik v Varšavi g. Simič se zazvzema za to, da se vrnejo naši državljani, ki se še vedno nahajajo v Rnsiji. Te dni se pripelje zopet večji transport Jugoslovanov v. domovino,	• •
*	Otvoritev poŠte v Topclščlcl. V državnem zdravilišču Topolščici je bila dne 12. t. m. otvorjena pošta. Poštni okoliš tvorijo naslednji kraji: Topclščica-toplice, Lom in Sv. Jakob. Nova pošla ima ob delavnikih dvakratno, ob nedeliah in praznikih pa eno-kratno zvezo s šoštanjsko pošto po svojem slu.
*	Čaruga bo obašen. Prošnja slavonske* ga razbojnika .love Čaruge za potniloščenje je bila odbita. Caruga bo obešen že prihodnje dni.
*	Kot nadomestilo za «DomoIjuba» dobivajo bivši »Domoljubovi« naročniki ob četrtkih »Slovenca«, ki je seveda »Domoljubu^ primerno prikrojen. Človeku se obrača želodec od gnusa, ko bere ta bogokletni, ban-ditski in sirovi časopisni izvržek, v katerega pišejo do mozga pokvarjeni, perverzni izprijena". Zdi se, kakor da hoče ta banda popolnoma izruvati iz src našega ljudstva vsak čut za poštenost in čast. In takšen list pravi, da je branilec krščanstva. Ali ni bogoklet-nost, ki kriči do neba?
*	Velavažna knjiga. Doznavamo iz uredništva «I<metijskega lista«, da njegov urednik in bivši poslanec g. Ivan Pucelj pripravlja velikansko knjigo svojih spominov z naslovom: «Kaj sem i^elal kot minister In poslanec?« — Mi sicer vemo, da je na to vprašanje edini pravilni odgovor: »Nič!« Toda ker nam iz uredništva «Kmctijskega lista* zagotavljajo, da bo gospod Pucelj začel tO knjigo pisati šele po volitvah, si mislimo: Po volitvah bo imel časa dovolj, ker v Beograd kot poslanec ne pojde več.
0 Visoka starost. V Škof ji Loki ja umrla v 97. letu starosti ga. Zofija GuL* denprein. Blag ji spomin!
° Plavljenje na Dravi ustayl}ene. Drava je radi suhe zime tako zelo padla, da je promet s splavi nemogoč in popolnoma ustavljen.
*	Uboj v Devici Mariji v Polju. Ko se je v nedeljo zvečer vračal delavec Albin Ha-bič iz gostilne v Devici Mariji v Polju proti domu, ga je na cesti počakal neznan napadalec in ga udaril s kolom tako močno po glavi. da je Habič včeraj v ljubljanski bolnici podlegel težkim poškodbam. Habič je bil zaposlen v vevški papirnici.
*	Konec sveta bi bil klerikalnim tigrom in Puclju bolj zažeben kakor pa njihova propast pri volitvah. Mislijo si: če že vse vrag vzame naj tudi Narodni blok. Zato rjujeja kakor pred vesoljnim potopom, toda rjujejo le zase. Oni se bodo potopili. Narodni blok pa šele prav razpne svoja jadra.
Iz razsuli krajev
*	V Dobranjah so v nedeljo zvečer neznani storilci napadli mirno se domov vrača-jočega delavca Josipa Rusa in ga težko poškodovali na glavi. Rus je bil prepeljan V, ljubljansko bolnico.
*	V Kam&iku je umrl v visoki -jtarcsii 80 let splošno priljubljeni čevljar g. Josip Fugec. Bil je zaveden narodnjak, Blarj mu spomin!
9 Pri Sv. Štefanu pri Trebnjem s nagajali fantje kolarskemu pomočnr < Žepiču, ker je padel s kon ja, ki ga je gr l napajat. V jezi je Ženič zabr.del posest» nikovega sina Antona Mišica z Rožnega vrha. Žepič se izgovarja s pijanostjo.
*	Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju so neznani tatovi ukradli posest* niku Janezu Potočniku iz hleva kobilo, vredno 7500 Din.
Kaj nam obeta devet kvanjs^lh
in štirinajst štajerskih skrinjic?
*	V Mozirju je umrl g. Ivan Kleme« ®ak, ugleden posestnik in član načelstva \nozirske posojilnice. Blag mu spomini
*	Na Rečici pri Bledu je v ponedeljek rano zjutraj izbruhnil na Pemovem hlevu ogej, ki se je nalo razširil tudi na sosednja gospodarska poslopja ter restavracijo Mangart, last g. Franca Arha. Na kraj nesreče ie prišlo domače gasilno društvo in ukrenilo vse potrebno, da se je ogenj omejil. Škoda je ogromna.
*	V Slivnl pri Vačah je umrl 20. t. m. v starosti 79 let posestnik g. Jožef Krlilikar. Pokojnik je bil poštenjak ves čas svojega življenja in daleč naokrog spoštovan. Mnogo let je bil tudi cerkveni ključar. Zapušča dve hčerki. Naj mu bo lahka slovenska žemljica!
*	V Starem dvoru pri Radečah je umrl g. Anton Zavrl, posestnik, dober gospodar in kremenit značaj. Blag mu spomin.
*	V Breznicl se je v sredo 21. t. m. usta novila krajevna organizacija JDS. za brez-niško občino. Za predsednika >e bil izvoljen g. Ivan Bizjak iz Most. Pozivajo se somišljeniki, da prijavijo svoj vstou Vsi somišljeniki dobijo v vseh zadevah potrebna pojasnila pri krajevni organizaciji, č;sar aaj bi se vsi pridno posluževali.
*	Pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah je prošli ponedeljek pogorela hiša posestnika g. Kukovca. Gasilna akcija je bila radi pomanjkanja vode zelo težavna. Kako ie ogenj nastal, ni znano.
" V Trbovljah je preminula ga. Ana Gorjup, soproga g. Jura Gorjupa, upravitelja Trboveljske premogokopne družbe. Pokojnici blag spomin!
* V Preserju se je pri kopanju vodnjaka smrtno ponesrečil J. Zalokar iz Mengša. V globočini 12 metrov je z gramozom napolnil veliko železno posodo, nakar so jo zunaj čakajoči po žici potegnili navzgor. Ko je bila posoda blizu vrha. se je
i žica utrgala in posoda z gramozom ie padla Zalokarju na glavo. Nesrečnik je bil takoj mrtev, blag mu spomin!
V Bukovici je umrl 22. t. m. po dolgi muke polni bolezni občnoznani tesarski mojster g. Anton Kranic v 49. letu svoie j starosti. Bil je blaga duša. zelo podieten in naprednega mišljenja. Naj mu bo žemljica lahka, težko prizadeti rodbini pa nuj« globokejše sožalje.
RAZDELITEV NAGRAD NAJMARLJIVEJSIM NABIRALCEM NOVIH NAROČNIKOV.
Ravnajoči se strogo po stavljenih pogojih smo razdelili nagrade med one naj-marljivejše nabiralce, ki so izpolnili vse pogoje. Najiskrenejše se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli do razširjenja našega lista. V svrho kontrole, da so se nagrade pravilno razdelile, navajamo v oklepajih številke polletnih naročnin.*
Prvo darilo dobi Franc Arh. Srednja vas v Bohinju (24 polletnih naročnin): drugo Stanko Stupica. Šmarje pri Jelšah (19 polletnih naročnin); tretje Julka Povšnar-Zalokar, Kokra (16 polletnih naročnin); četrto Ivan Pangerc, Rečica, pošta Bled (13 polletnih naročnin); peto Franjo Zurbi, podpreglednik finančne kontrole, Kranjska gora (13 polletnih naročnin); šesto Rudolf Mejak. Vrbinska vas, p. .Videm pri Krškem (12 polletnih naroč-i
nin); sedmo Franc Kvas. Stranice, p. Konjice (11 polletnih naročnin): osmo Franc Košir, gostilničar. Preserje (IU pulietnih naročnin); deveto Ivan Brežan. Kopriv-nik. p. Bohinjska Bistrica (9 polletnih naročnin); deseto Franc Rcgoršek. Mali Lipoglav. Loče pri Poljčanah (8 polletnih naročnin). »Domovino« dohe eno leto zastonj: France Dvoršak. Sveča. p. Ptujska gora (5 polletnih naročnin): Franc Senica. Loke pri Trbovljah (7): Oton Arzenšek, Sv. Rok. Šmarje pri Jelšah (5); Ivan Reven, čevljar v Novi vasi. p. Ziri (6): Konrad Ažman. stražmojster pri KJD., Jesenice-Fužine (6).
Ker smo rekli v razpisu za nagrade, da mora biti s tekmo nabranih najmanj pet novih naročnikov, ki plačajo vsak za pol leta naročnino, odnosno se plačana celoletna naročnina računa pri tekmi za nagrado za dva nova naročnika, niso prišli v poštev pri nagradah vsi oni. ki niso
dobili zadostno število novih naročnikov. Nabiralcev, ki so nam pridobi le po 1 do A nove naročnike s plačanimi polletnimi naročninami, je bilo 87. Nabiralcev, ki so nabrali naročnike brez naročnine, je bilo 112. Tudi tem se za trud najiskrenejše zahvaljujemo, dasi jih seveda po stavljenih pogojih nismo mogli nagraditi.
«IZ TORBICE BELOKRANJSKIH PALČKOV.«
Zbral in ilustriral Albin Čebular. Izdala in založila belokranjska podružnica SPD. Bela Krajina je prejela že drugo svojo mladinsko knjigo, katere snov je zajeta iz njenega zapada. V knjižici so zastopani najka-rakterističnejši kraji: Talčji vrh, Petrova vas, Dragatuš in Sinji vrh.
Gospod Albin Čebular je razdelil, kakor je razvidno iz zbirke, vso snov v pesmice, uspavanke, nagajivke in igre. Mične pesmi e nam prikazujejo belokranjsko otroško dušo, ki se razigrava ob razgovorih. Urejene so nastopno: 1.) Razgovori s pticami in živalmi. 2.) O juhu. 3.) Dela: na pust, Jurjevo, Vidovo in Križevo (katero je zlasti značilno za Eelo Krajino; pastirji dobe na ta dan brašnjo, s ka ero imajo opravka na paši). 4) Večer. — Zelo značilne so • tudi uspavanke, katere po ejo zibarice detetu, da prej zaspi. Najmičnejše so pa nagajivke. Vsak dobi svoj kotiček pa naj bo Franc, Jure, Mica ali kdorkoli. Pri igricah ie avtor že sam omenil, da jim je tu postavil prvi mejnik. Prav, da so dobile tudi one svoje mesto, saj takih še nj objavljenih. — Knjižica je prav ljubka, zato jo priporočamo vsem. Knjižica stane broširana 5 Din, vezana 8 Din in se naroča pri Ivanu Zagaženu, predsedniku belokranjske podružnice SPD. na Planini, Črnomelj.	J.
Vera in sIovenstyo
V	Avstriji, ko je po nas Slovencih neusmiljeno udrihal nemški bič, ko je nemško uradništvo izmozgavalo in iz-podjedalo slovenski živelj na rodnih tleh, ko se je v šulferajnskih šolah potujčevalo našo deco, v teh obupnih časih pred vojno je slovensko ljudstvo istotako pošiljalo v dunajski parlament pretežno večino klerikalnih poslancev. A kaj so delali ti možje? Podkupljeni z drobtinami dunajskih ministrstev se niso zmenili za nemški naval, ki je preplavljal slovensko domovino, temveč so denuncirali narodnjake za srbske prijatelje in imeli za glavno krilatico: «Vera ie v nevarnosti!» Seveda vera v licemerski Avstriji ni bila v nevarnosti, pač pa so bila v nevarnosti naša slovenska tla, v nevarnosti je bil obstoj Slovenstva.
Danes pa, ko smo svoji gospodarji na svojih tleh, ko smo že davno pomedii z nemškutarsko oholostjo, ko imamo slovenske šole in smo deležni popolne jezikovne svobode — danes pa je glavna' klerikalna krilatica: «Slovenstvo je vi nevarnosti!...»
V	Avstriji torej, ko smo bili sužnji dunajskih trinogov, je bila za klerikalne poslance le vera v nevarnosti, dandanes v Jugoslaviji pa je za klerikalne tigre v prvi vrsti Slovenstvo v nevarnosti! Hinavstvo S(tranke) L(judskih) S(leparjev) v verskem in narodnem oziru je vnebo-.vpijoče,
Gospodarstvo
PLENARNA SEJA SADJARSKEGA ODBORA ZA OKRAJ RADOVLJICO
se je vršila 10. t. m. v Lescah. Seje se je udeležil poleg članov odbornikov tudi višji sadjarski nadzornik g. H u m e k iz Ljubljane, na posebno povabilo tudi več delegatov kmetijskih podružnic iz okraja ter razni priznani sadlarjj iž okoliša.
Načelnik odbora gosp. Ivan A ž man je otvoril sejo, pozdravil navzoče, nakar je podal posle vodeči tajnik, okrajni-ekonom, gosp. S u s t i č, kratko poročilo o dosedanjem delovanju Sadjarskega odbora, o ustanovitvi in dosedanjih delih v okrajni drevesnici v Mošnjah. Odbor ima v zakupu za dobo 15 let 75 arov primernega zemljišča za drevesnico. Jeseni preteklega leta se je rigolala in istočasno gnojila parcela za I. le nik drevesnice v izmeri 15Vi ara. Gnoja se je porabilo za to ploskev 45 in pol voza (košev) po okrog štiri do pet metrskih centov. Na posebni parceli (blizu dveh arov) se 'e jeseni posejalo 1-80 kg hruškovih in 1 kg jabolčnih pešk, dobavljenih od domačih sad'erejcev. Sejalo se bo pa tudi še letošnjo pomlad v približno enaki izmeri, ker je pričakovati v bodoče živahno povpraševanje po dobrih divjakih. Za nasad 1. letnika v tekočem letu se je nabavilo 3338 jabolčnih in 807 hruškovih divjakov. Strafi-ciralo se je tudi 434 orehov z odbranih domačih dreves.
Nato se je pričela razprava o izbora sad-nih \rst, kaiere se bodo vzgajale v okrajni drevesnici. Tajnik :e preči al razna zbrana zadevna mnenja in nasvete, nakar je povzel besedo nadzornik g. H u m ek, ki je razmotri-val izbor sadnih vrst s stališča gojitve sadja sploh, a predvsem uporabe in vnovčevanja sadja v prihodnosti. Poudarja, da je gojenje jabolk laže in navadno uspešneje nego gojenje hrušk. K debati se zglasio nato gg. Rus, nadučitelj v p. z Bleda, Jakob j a n iz Pod-homa, P r i s t o v iz Seia pri Žirovnici. Ivan M arčun iz Ljubnega in drugi, ki se vsi zavzemajo za čim večji odstotek hrušk, katere naj vzgaja drevesnica, utemeljujoč to z gospodarskega stališča gorenjskega kmeta in predvidno večiega povpraševanja po hruškah. Končno se odborniki na Janov predlog uedi-njjo, da goji drevesnica v bodoče po 50 od-sotkov jablan in 50 odstotkov hrušk, a začetkoma po razmerju, kolikor je bilo mogoče dobiti sadnih divakov.
Ob živahni debati se nadalje sklene, da goji drevesnica od hrušk: 50 odstotkov tepk, 35 odstotkov moštnic in 15 odstotkov žlahtnih vrst. Od pos^dnjih se bodo gojile: Stutt-gart, Kozarska, zimska pas orovka in Aman-liška. Od jabolk se določi za gojenje: 20 odstotkov rdečega mašancgarja, 20 odstotkov Baumanove renete, 20 odstotkov šampanjske renete, 25 odstotkov Boikovega jabolka in 15 odstotkov Burdina.
Cepiče si npbavi drevesnica po možnosti v domačih okoliših od odbranih zdravih dreves, v sadovnjakih dr. Cattija v Begunjah, gcspe Linner v Zgoši i. dr, ostalo iz Šajer-ske. Letošnjo jesen priredi odbor ogled (zbirko) vseh tipičnih domačih žlahtnih sadnih vrst v svrho podrobnega upoznanja in ocene njihove gospodarske vrednosti za gorenjskega kmeta.
Nadalje se sklene, da izšola odbor mladeniča specialno v sadjarstvu in drevesničarstvu, ki se nato pritegne v pomoč sedanjemu poslovodji drevesnice g. nadučitelju Š t u p i c L
Končno se izvolita gg. šolski nadzornik v p. T u r k in nadučitelj v p. Rus v strokovni nadzorstveni odsek za notranja dela
drevesnice.
Lepa udeležba in živahen potek seje sta dokazala izrecno zanimanje za pozitivno delo na povzdigi sadjarstva v okraju. Zal, da se te seje, ki je ooleg važnih sklepov nudila z živahnimi strokovnimi debatami mnogo poučnega, niso udeležili delegat je vseh kmetijskih podružnic v okraju, dasi so bile vse povabljene na posvet Pogrešali so se zlasti zastopniki podružnic kranjskogorskega sodnega okraja.
TRŽNI PREGLED.
ŽITO. Cene čvrste. Na novosadski blagovni borzi so bile 28. t. m. naslednje cene za 100 kg; pšenica 475 Din, ječmen 335 Din, turščica 210 do 240 Din, moka «0» 690 Din, otrobi 285 Din.
GOVEDA. Na mariborskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: voli, debeli 11 do 12-50 Din, poldebeli 9*25 do 11 Din, plemenski 7 do 8*75 Din, biki za klanje 7 do 9-50 Din,, krave, klavne debele 8 do 9^75 Din, plemenske 7'50 do 8-25 Din, za klobase 5-75 do 7 dinarjev, molzne in breje 7 do 10 Din, mlada;, živina 7-50 do 10-25. Din, teleta 11-75 Dim,
SVINJE. Na zagrebškem sejmu so se trgo* •
vale za kilogram žive teže: svinje, nepitane sremske 18 do 19 Din, pitane hrvatske 16 do 18-25 Din, bosanske svinje 14 do 16 dinarjev, prasci do 1 leta 11 do 13 Din, starejši 13 do 14-75 Din.
KRMA se je dobila na, zagrebškem sejmu po naslednjih cenah za 100 kg: detelja in lu-cerna 125 do 150 Din, seno 90 do 115 Din,; o tava 120 do 125 Din.
= Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 28. t. m. v devizah: 100 avstrijskih kron za 8% pare, 100 italijanskih lir za 254 Din 50 par do 257 Din 50 par, 1 dolar za 60 Din 62 par do 61 Din 62 par, 100 češkoslovaških kron za 180 Din 95 par do 183 Din 95 par.
Sdkolsivo
Sokolsko društvo v Sodražici je imelo 6. t. m. svoj redni občni zbor ob veliki udeležbi članstva. Izvolil se je nastopni novi odbor: starosta Jože Oberstar, podsiarosta. Andrej Gornik, načelnik Vence Drobnič, na-čelnica Pavla Ivančeva, tajnik Fran Fajdigv blagajnik Evgen Ivane, prosvetar Jože Ivane; odborniki: Iv. Vesel, Alojzij Gnidica, Franc Mikolič, Stanko Vesel; namestniki: Francka Levstek, France I esar; računska pregledo-valca: France Košmrlj in Janez Štrbenk. — Želimo, da gre društvo po isti poti naprej, kar z gotovostjo pričakujemo od novo \Zn voljenega odbora. Zdravo!
+ Naš! duhovniki ne ubogajo sv. očeta.
Poročali srno že, da je sv. oče odločno obsodil podivjanost in posirovelost naše politikujoče duhovščine, ko je napratn zastopniku naše države izjavil, da bo odločno nastopil proti zlorabam vere in cerkve. Toda naša duhovščina, kakor nam poročajo iz raznih krajev Slovenije, se za ta ukor sv. očeta niti ne zmeni, temveč še nadalje psuje in zmerja s prižnic, kakor, da se nahaja v kakšni zamazani beznicL' Ali še ne bo kmalu konec tega strašnega skrunjenja svetih hramov? Ali imaš, ve*;
Čina slovenske duhovščine, Se kaj resničnega globokega verskega občutenja ter vere v Boga v sebi, da si tmaš kaj takega počenjati, ne da bi se bala božje kazni? Oni, ki je nad nami, vidi in ve, da nimaš prav in da hočeš le v nizkotne posvetne koiisti zlorabiti ime Njegovo.
+ NnJkvrsti»jSi klerikalni kandidat. Poleg korupcionistov Sušnika in dr. Korošca kandidira klerikalna stranka tudi inženjerja Serneca, ki ga imajo klerikalci za izvrstnega kandidata, to pa menda zato, ker se pri klerikalcih »izvrstnost« sodi po koritarstvu in korupciji. V teli dveh lastnostih je namreč Icženjer Sernec občudovanja vreden mojster. Iz uradnih spisov je ugotovljeno, da je ta možak oškodoval deželno elektrarno za več milijonov. Vrhu tega je še svojo službo kot ravnatelj opravljal tako »vestno«, da je prišel v poldrugem letu samo štiri- ali petki at pogledat v elektrarno, koliko je ura. Ni torej čudno, da ga je postavila SLS., za kandidata. Tigri niso doslej ničesar delali in tudi v bodoče ne bodo. Za takšno «delo» pa je Inž. Sernec nedvomno zelo sposoben. Klerikalcem je silno na poti, da se je ta klerikalni kandidat tako hitro razkrinkal in v tako nagnu«ni luči. Možak je tipičen koritar,
+ »Zasluge® dr. Korošca, Dr. KoroSec v zadnji narodni skupščini niti enkrat ni odprl ust na korist slovenskega ljudstva, kar je dokazano iz stenografičnih zapisnikov narodne skupščine. Dr. Korošec je odprl v Beogradu usta samo takrat, kadar je sedel pri kosilu. Ker je tako »vneto zagovarjal* ljudske koristi in pravice v narodni skupščini, ga je klerikalna stranka postavila za nosilca kandidatnih list na Štajerskem, Kranjskem in v Ljubljani. Bolj primernega kandidata nam
nelnformirane volllce? Ker Vas poznamo kot moža, upamo, da nam daste točen odgovor. — V o 1 i I c i logaškega okraja.
+ Po smrti je prepozno, »Severna Straža*, glasilo štajerskih samostojnih kmetov, izvrstno zavrača g. Puclja. ki nastopa z volilno krilatico: v boj za kmet-. sko vlado. Tako vlado bi po »Severni Straži» dosegel g. Pucelj mogoče čez 50
. ..j,.pi iijiv.1 ucjia Adiiuiudia nam- i...	„ , , t	.
reč klerikalna stranka ni mogla najti. Sma- If,1' «beverna Straža« dokazuje v članku.
trala ga je torej za najboljšega — kakšni so šele potem drugi tigri! Slovenski kmetje pa 8. februarja ne bodo pozabili, kako temeljito in dosledno je molčal dr. Korošec zadnji dve leti v beograjski narodni skupščini in bodo 8. februarja vrgli kroglice na Kranjskem v 2. skrinjico, na Štajerskem pa v 4. skrinjico, s čemer bodo pokazali, da se od klerikalnih ljudskih sleparjev, ki imajo za kmeta lepe besede samo pred volitvami, ne dado vleči za nos.
+ Tolovajske napade na naše kandidate uprizarja razno nasprotniško časopisje. zlasti «Straža», «Slovenec« in «S!o-venski gospodar«, ki sicer kričijo o nasilju, a vendar smejo po čarugovsko krasti čast
ki vidi le sebe in svoj žep. V Ljubljani ves; političnim nasprotnikom. Posebno «Štraža
se razbojniško zaganja v nosi'ca kandidatne liste Narodnega bloka na Štajerskem znanega narodnega borca gospoda M. Pivka ter mu danes v svobodni Jugoslaviji šteje za greh. ker je izpostavljal v času vojne svoje življenje za osvoboditev Jugoslovenov. Klerikalna baraba, ki očita v «Straži» dr. Pivku. da ie hote! Slovence privesti v objem Italije, ne zasluži v odgovor niti piiunka v obraz. Takšno be-ganje nepoučenih in nerazumevajočih ljudi
ki ga tudi mi navajamo, da je seveda tudi ta krilatica neiskrena, ter obenem navaja odgovor nekega preprostega kmeta, češ, kaj nam more koristiti takšna vlada čez 50 let, ko pa že sedanje razmere zahtevajo delo za kmečke interese. Po naši smrti nam kmetska vlada ne more nič več koristiti. Sicer pa smemo imeti dovolj zaupanja v Narodni blok, odnosno v samostojne demokrate, ki so doslej že več storili za kmeta kakor g. Pucelj.
-f Kdor se skriva za plotom, ne more biti poštenjak. Klerikalci namreč shode sklicujejo večinoma skrivoma m vabiio nanie le svoje naizvestejše. Takšne ovčice seveda verjamejo vsako budalost in vsako laž, ki o brezvestno vrže med nje klerikalni govornik. Strašno se bojijo klerikalci resnice. Seveda, ko bi bili takšni shodi iavnejši, bi tudi zate-lebani backi čuli ugovore in bi se lahko izneverili črnemu klerikalizmu. Toda kljub' skrivanju klerikalnih shodov, se je sem m tja posrečilo priti nasprotnikom do besede. To so klerikalni barki zi;ali, ko so čuli, kako so jih tigri nad poldrugo leto varali in ničesar napravili za slovensko ljudstvo, dasi so skoro sami zastopali Slovenijo v narodni skupščini. Radi verjamemo, da si klerikalni
dan ne dela ničesar drugega, kakor kadi debele cigare, inozemske seveda, ker mu domača «trava», kakor sam pravi, ne diši. Mo-Žak lenuhari po raznih upravnih odborih ve-lekapitalističnih podjetij Zadružne banke. Z vseh koncev in krajev mu dotekajo mastne tfijete. dividende itd. Kot klerikalni kandidat ne hodi niti k maši in ne zna niti očenaša. Torej vsestransko izvrsten mož, ki je od 6amega »dela« tako rejen, da komaj hodi.
+ Klerikalni kandidat g. Smodej, ki lovi v ljubljanski okolici glasove za polomljeno politiko SLS., je v družbi z advokatom dr. Brejcem več kot 20 let vodil politiko koroških Slovencev, in sicer tako uspešno, da smo pri znanem plebiscitu izgubili slovensko Koroško, • čemer je bila zadana slovenskemu narodu nezaceljiva rana. Ako bi g. Smodej vršil na
Koroškem v letih pred prevratom in plebisci- ^le bhko^ačifti^ovsld zagow'"^! da * bil°	P™tašev najmanj tri- ali
P i hovih državnih tatvin na račun znanih1. . v±. ., ,	.. - ..
-------- ...—„..„	Drev07n;r 7a cpnpiši nrpvn? hranp i? Rt M« ta štirikrat vec]a množica umakni a. ka-
.venccv, ki ih je zapel al v družbi z dr. Brej- Pl<rvoz"lc za cenejši prevoz nrane iz Ba-
nata. «Slovenec» se pere. ceš. da je laz, ako se trdi, «da je dobila Zadružna zveza v Ljubljani prevoznic za 4000 vagonov, dasi jih je v resnici bilo namenjenih 2200 Zadružni zvezi v Ljubljani, ostalih 1800 pa]
v s vrh o agitacije je vredno le popolnih! k°jovodje ne upa;o pred široko javnost -izprijencev, ki koritarijo z zlobnimi jezuit-i Kdor ima tezko vest' se bo vedno sknvaL skimi obrazi okrog črnih uničevalcev slo- ; 4- «Shažiae» cvetke. Ker je g. Zebot do» venskega napredka in blagostanja sloven- j živel v Zgornji Sv. Kungoti grd polom, se skega ljudstva.	! «Straža» hudo razburja in psu;e g. naduči-
+ Saj nisem hotel ukrasti 8 milijonov,' tel'a Robnika,-ki je prišel na shod z isto pra-temveč Ie nad 6 in pot. Tako v kratkem; v;!C°. katK.?r v?akdo dru^- Ce «Straža», tom svojo dolžnost bi tekla n-iša meia 'ob bi se lallko 0ZIia"i! lovski zagovor nji da ,|f bilo n;enih pristašev najmanj tn- ali C do v^uTanek dan ji vodit el}* ^coroškihS lo-! hovih državnih	znanih; ^'^at;Vec,ikako;e_potem mogoče,.da.se
Cem s svojo nesposobnostjo in nedelavnostjo ♦ žrelo narodnemu poginu in potujčevanju, poskuša sedaj svojo srečo kot kandidat klerikalne stranke v ljubljanski okolici, ki so mu »jene potrebe in razmere še bolj neznane kakor pa one koroških Slovencev. Zakaj pa Smodej ne kandidira kot bivši voditelj koroških Slovencev v jugoslovanskem delu Koroške, v mežiški dolini? Bržkone zato, ker ga tamkaj preveč dobro poznajo še iz prejšnjih časov, pa bi ga nagnali z mokrimi cunjami. Sedaj misli, da bo ribaril v kalnem v ljubljanski okolici, kjer ga še ne poznajo prav dobro. Pa se moti, kajti zavedni ljubljanski okoličani bodo volili kandidata Narodnega bloka g. Zebala, ki je domačin in pozna razmere ljubljanske okolice.
H- V »LažiljubovU vlogi. List g. Puclja v sedanji volilni borbi vedno sramotneje pre-irzeaia vlogo klerikalnega «Lažiljuba». V gonji proti Narodnemu bloku namreč mesto
celjski Zadružni zvezi in Zvezi slovenskih zadrug.« Koliko vagonov je dobila klerikalna Zadružna zveza, bo ugotovilo državno pravdništvo, ki preiskuje to sleparsko zadevo. Za sedaj pa moramo ugotoviti, da je «Slovenec» z dne 4. novembra 1924. poročal, da se je »določilo za Zadružno zvezo v Ljubljani 3300 vagonov«. Recimo, da ni točno, da ie dobila klerikalna Zadružna zveza v Ljubljani prevoznic za 4000 vagonov, ker je bilo zanjo določenih samo 3300 vagonov. »Zaslužek« Zadružne zveze ne bi torej znašal 8 milijonov, nego samo 6,600.000. — Ali misli «Slovenec», da je opral greh. ako trdi. da ni ukradel iz državne blagajne 8 milijonov, ampak samo 6.600000?
kor pravi «Straža», v privatno hišo? «Stra-žina» grožnja, da si bodo zapisali vse tiste, ki so c edaj baje v velesrbski službi in da bodo po 8. februarju pošteno obračunali, nas seveda niti malo ne razburja. Obračun bo prišel, toda drugačen, kakor si ga klerikalci obe ajo. «Straža» ve povedati, da tajništvo demokratske stranke pošilja kmetom na Pohorje, ki so pod agrarno relormo, pozive, da se naj javijo v pisarni, češ, sedaj je čas, imamo ministra dr. Žerjava. To «Stra-žino* poročilo je seveda navadno volilno sleparstvo, ker iz tajništva demokratske stranke ni bil poslan niti eden tozadevni poziv. V ostalem pa pooblaščamo častito «Stražo», naj objavi fakšimile iakega dopisa, ki je po njeni trditvi izšel iz našega tajništva v Mariboru. «Stražina» fabrika smradu je že začela brizgati svojo smrdečo gnojnico na vse strani in je v zadnji številki poleg velikega župana dr. Pirkmajeria obrizgala tudi naše kandidate Narodnega bloka gg. Podies-nika, Lešničarja itd. 'er mnego drugih naših
stvarnih dokazov Razliva umazane psovke.	______ _____________________.
Menda misli, da že s tem opravlja delo za i + Gosp. Lenarčiču, kandidata SKS za! somišJ enikov/ Sporočamo j»,"da imamo zelo kmetske koristi, ko_prej v narodni skupščini logaški okraj. Pišejo nam: Glede na Vašo! dobre živce in da nas tak način boja niti naj-
kandidaturo Vas prosimo, da nam odgo-|manj več ne preseneča, niti ne razburja. Go-vorite na naslednji vprašanji: 1.) Ali je spod odgovorni urednik Vlado Pušenjak bo
ni delal ničesar. G. Pucelj je lahko prepričan, da mu psovke v «Kmetijskem listu« ne bodo pridobile niti enega voliJca več. Kaj mislite, g. Pucelj, da se s psovaniena pridobivajo pristali. Gospod, pokažite, kaj ste delali.
res, da nimate predpisane starosti za na rodnega poslanca? 2.) Ce se tega zavedate, ?<akaz begate s svojo kandidaturo
za pisavo «Straže» že dobil primeren odgovor na primernem mestu.
t
Zanimivosti
Ledene gore v morju
Ledene gore, to so velikanski kosi ledu, ki prosto plavajo po morju, so zelo nevarne za ladje Menda je še vsem v spominu strašna nesreča, ki se je pripetila pred vojno ogromnemu parniku «Titamcu». «Titanio je zadel namreč v takšno ledeno goro, se
razbil ter se potopil, pri čemer je prišla ob življenje večina potnikov in posadke. Naša slika predstavlja dve takšni ledeni gori, plavajoči na Atlantskem oceanu; zadaj za n^i-ma je patruljska ladja, ki izza nesreče «Ti-tanica* opravlja varnostno službo.
Kitajsko gledališče
V	glavnem mestu Kitajske, v Pekingu, se često vidijo na ulicah skupine mladih 8 do IS letnih fantov, sprehajajočik se resnega obraza pod vodslvcm svojega učitelja. Tem mladeničem pravi Kitajec (bratje perzijskih vrtov*, v Evropi pa bi jih nazivali gojence gledališke šole. Resni mladiči se pripravljajo v gledališki šoli za bodoči poklic. Njihov pouk se začne takcj po soinčnem vzhodu. Cele ure se morajo vaditi v petju, prav za prav v vpitju, da se jim razvije glas. Na ta način se leto za lettem šola po 100 učencev, dasi je samo v Pekingu 2000 igralcev brez posla.
V	deželi vzhajajočega solnca ne čislajo preveč gledaliških igralcev. Do leta 1907. je veljala določba, da se igralčevi sinovi ne smejo sprejmati v državne službe. To določbo so sicer odpravili, vendar pa igralce še vedno gledajo zaničljivo. Celo najslavnejše gledališke zvezde si ne morejo priboriti častnega mesta v družbi.
Eden takih slavnih kitajskih igralcev je Mei-Lang-Fang, ki je zdaj dovršil 30. leto. Ta je bil že v gledališki šoli zbog svojega gledališkega obličja in glasu določen za cvetličarko. Pripomniti moramo, da menda ni gledališkega komada na Kitajskem, v katerem ne bi nastopila cvetličarka. Od tega časa igra samo ženske vloge in se lahko — po sodbi nekega ameriškega gledališkega kritika — ko.,a z najboljšimi evropskimi igralkami. Če hoče od-! lični Kitajec videti igro Mei-Lang-Fanga, pošlje 1 v gledališče svojega slugo, ki zasede mesto in se mirno zalaga z melonovimi jedri, ne meneč se za dogodke na odru. Ko pa ima priti na vrsto Mei-Lang-Fang, pristopi gospodar in sluga odide. Gospodar si da postreči s čajem in z melonovimi jedri, kakor je to v kitajskih gledališčih naravnost dolžnost. Igrajo neprestano od ene popoldne do večera. Komad sledi komadu: vsak traja povprečno trideset do štirideset minut
Kitajsko gledališče ne pozna zavese. Ozadje je pestro pobarvano in tla pokrita s preprogami; to je vsa inscenacija, ki predstavlja po potrebi palačo, gozd, ječo itd. Izprememba dej janja se označuje tako, da igralec na levi strani odide in se na desni vrne. Temo označujejo kaj preprosto: upihnejo sveče. Prihod noči oznanjajo z bobni; nevihto uprizorijo tako, da ma-
hajo sem in tja z zastavicami; sneg napravijo iz belega papirja, ki ga zakulisni mož vpričo vsega občinstva mirno trosi okoli po odru. Če ima igralec pokazati, da gre čez prag, dvigne nogo; kadar pa dejanje nanese, da se ima po vzpeti na kak hrib ali na hišo, spleza na stolico ali na mizo. Belo napudran obraz pomeni, da igralec igra izdajalca, ker se plemeniti obraz nikdar ne maže s pudrom ali s pomado; brke sme imeti le junak. Nebeška bitja nastanejo tako, da si igralci nalepijo na obraz zlat papir. Če vidiš tu in tam barvne madeže, vedi, da igralec predstavlja bogove. Duhovi se pojavljajo v črnem pajčolanu in s šopom papirnatih trakov za desnim ušesom. Nevesta ima krvavordeč prt čez obraz, bolnik pa žolto cunjo.
Če igra veleva, da se mora nesrečni junak v samomorilnem namenu vreči v vodo, gre igralec na konec odra, razširi roke, kakor bi se hotel vreiči v deroče valove in — mirno odšeta v ozadje. Ljudje pijejo čaj, natakarji mendrajo sem in tja, gostje se lepo po domače pomenkujejo med seboj, igralci pa nemoteno igrajo in se prav nič ne razburjajo, če jih gledališki goetje tudi ne poslušajo,
Ujete živali
Ako opazuješ živali v ujetništvu, prideš do zaključkov, da so se njihove posebnosti in njihov značaj znatno spremenili. Nedvomno ujetništvo pokvarja prvotni značaj živali, odnosno ga bistveno spremeni, tako da bi v svobodi živeče živali težko priznale v kletki živečega tovariša za sebi enakega.
Jako težko je v Evropi za tropične ptice, ki so navajene na dolge svetle dneve, dočim imamo pri nas pozimi povprečno le 8 ur dnevne svetlobe. Te ptice ne marajo uživati hrane v temi, tako da morajo umetno razsvetljevati njihove kletke.
Levi in tigri se v ujetništvu, ako pridejo skupaj, mnogo ostreje napadajo kakor v svobodni prirodi. Slonova koža postane pozimi pri nas v Evropi raskava in jo morajo z oljem naribati, da postane zopet mehka.
Zelo zanimivo je bilo razmerje dveh belih medvedov, samca in samice, v nekem coološkem vrtu. Obe živali sta se silno tnr-zili, dasi se kaj takega v prosti prirodi pri
tej živalski vrsti ne opaža. Samica je bila napram samcu skrajno neljubezniva. Za o jo je samec cesto vrgel v vodo ter sedel na njeno glavo, ki jo je potisnil v vodo. Nekega dne je pa le predolgo sedel na njeni glavi, zaradi česar se je samica zadušila. Če je bil možek potem vesel, da se je rešil prepirljive soproge, ni znano.
X Radi vere se koljejo, brezverce pa po-ščajo. Irci in Angleži se posebno črtijo med seboj radi vere. Irci so zagrizeni katoličani. Angleži pa protes anti. In če pride sumljiv človek v kakšno irsko vas. ga takoj vprašajo, kakšne vere je. Ce reče, da je protestant, mu pač najraje premerijo kosti. Prišel pa je nedavno neki Amertkanec med irske može, ki so bilj oboroženi. Takoj naperijo vanj usodno vprašanje. «Jaz sem Amerikanec,* se izvija tujec. «Tega vas nihče ne vpraša,» pravijo možje, * povejte, katere vere ste?...» «Katere vere? Nobene!* — Potem takem ste brezverec!» — «Kako pa!» — «Dobro je!« In so ga izpustili. Tako so ti irski katoličani, ki se strastno borijo za versko prepričan e, pustili na miru Amerikama ravno za to, ker je rekel, da je — brezverec.
X Mrtvaška celica. Amerikanci so izumili novo sredstvo za odpravljanje ljudi s tega sveta. V Ameriki so se, kakor znano, smrtne obsodbe doslej izvrševale z električnim tokom. Toda v marsikaterem primeru se je ta način usmrtitve izkazal za nepotrebno mučenje in mnogokrat so tudi znanstveniki dokazali, da se žrtve pokopljejo še žive. __ Zdaj bodo smr ni obsojenci v Ameriki deležni tistega sredstva, ki je v svetovni vojni na mah uničilo cele čete. Obsojenca zapro v ozko celico, ki je zelo dobro zaprta in ima le malo odprtino na stropu Skozi to odprtino spu-stiio v celico strupene pline, ki obsojenca naj mah zadušijo.
X Usodepolno zmoto je nedavno zagrešil francoski škof Dubcis. Naprošen je bil, raj pridiguje «Društvu padlih in skesanih dekel». In je začel: «Moje hčerke, z veseljem, ugotavljam, da so z vaših lic že izginili sledovi vašega grešnega življenja in da ste se kot izgubljene ovčice vrnile k svoji čredi.* Tedaj ga kaplan hiro potegne za kardinalski plašč in mu nekaj šepne v uho. Kaj je bilo?: Kardinal je kratkoviden, pa ni spoznal, da' ne pridiguje dekletom, temveč njihovim za-j ščitnicam, ki so same najuglednejše soproge, j Pa so ga tudi hudo gledale...
X Skrba baba. «Škrba baba v kambrd; sela, tristo hlebov kruha snela, enega pa le ! pustila, petelinu razdrobila. .» Tako na Do-' lenjskem paglavčki včasi nagajajo brezzobim j 1 ženicam. Tega pa ne bi več mogli napraviti | neki 731etni ženici iz Brightona na Angle-| škem, kajti njej že tretjič poganjajo novi zobje. Pred leti si je bila dala vse populiti in si vtaknila umetno čeljust. Iznenada pa so 3 jeli poganjati novi zobčki, nekateri so že čisto zunaj, drugi samo kukajo na dan, rastai pa prav polagoma. Če ji Bog da zdravje, bo še dolgo otepala kruh s skorjo vred.
X Sto zajcev. V južni Franciji se je nedavno hlapec Degoud ob 4. zjutraj peljal s kolesom skozi gozd. Seveda je bila še tema, a vendar je videl, da se je tik pred njim podilo ravno več sto uhljačev čez cesto. Zapletli so se mu v bicikelj tako, da jih je pet povozil, obenem pa se sam prekucnil s kolesa in telebnil tako nesrečno na trebuh, da se je šele čez dobri dve uri zavedel, pobral zajce in se srečno pripeljal domov,
t«
Kaj, počenjale gospodje duhovniki?
f)olenia vas pri Ribnici, 24. jan.
Videli in slišali smo že mnogo duhovnikov, ki so politizirali. To pa, kar „a:.jata naš župnik g. Skulj in kaplan g. Knafl, presega že vse meje turških dervišov na minaretih, ker ti oznanjujejo iz svojih stolpov vsaj nauk o &vojem bogu, naša dva „dušna pastirja" pa omenjata Boga le v toliko, kolikor jima koristi za agitacijo na prižnici. Dolgo smo molčali in mirno gledali početje plačanih agitatorjev' klerikalne stranke v mašniškem oblačilu. Sed j pa imamo dovolj! Ako se bosta kaplan in župnik še nadalje ;r '.uževala cerkve v Bvrho politične propagande, jima bomo pck?zali vrata in dali cerkev duhovniku, ki bo res skrbel samo za naš dušni blagor in vzpojo mladine v ljubezni do staršev, ne pa hujskal starše proti otrokom in otroke proti staršem! Ako bosta še nadalje hujskala proti naprednemu časopisju, naj se enkrat lepo pripravita, da bosta oba zletela s prižnice.
Mi takih duhovnikov ne potrebujemo! Gospoda, ali se spomnita na bič Kristusov? Ali ne bi tudi danes, ako bi prišel na svet, upravičeno rekel: „Moj dom je dom molitve, vi pa ste spremenili to hišo v jamo razbojnikov", in Vas pognal iz templja ven. Kristus je rekel: „Moje kraljestvo oi od tega sveta". Hudič je pa njemu odgovoril, da ima le sam na tem svetu oblast. Torej se vi potegujete za oblast hudičevo. Ali se vidva spominjata Kristusove izjave: „Ne imenuj nikogar na zemlji očetom svojim, kajti le eden je vaš oče in ta je v nebesih! Dober pastir da življenje za svoje ovce! Ljubite tudi svoje sovražnike in storite dobro vsem, ki vam hudo store!
Ali se vidva ravnata po teh svetopisemskih izrekih? Kot duhovnika si lahko v svetem pismu poiščeta še druge izreke, ki vama bodo postavili lase pokoncu. ako jih razumeta. Tako lahko tudi glede tu citiranih izrekov sama poiščeta mesto v svetem pismu, da bosta vsaj enkrat čitala božjo besedo, ker jo oznanjevati ne znata! Gospod Skulj, ali se oznanjuje beseda božja s časopisom v roki, kakor ste to storili na praznik raz-glašenja Gospodovega 1.1025.? Vpili ste, da prekolnete hišo, kjer se čita napredno časopisje. Hujskal i ste starše proti otrokom, ki to Čita jo, in priporočali, da take sinove starši soode iz hiše! Kapln pa je poleg drugega vpitja proti časopisom in naprednjakom končal svoj politični govor na naslednji način: „Ne-emu kmetu je po nevednosti došel napredni časop'-. Kmet je vzel gnojne vile, ga nataknil in nesel na gnoj. Amen!"
Fej, taki oznanjevalci božje besede! Nikar si Be domišljujta, da bosta nemoteno ie dolgo razgrajala na prižnici in v naši cerkvi. ALo ne bo pomagal člen 12. ustave, ?.dnji odstavek, bomo znali sami napraviti konec vajinemu -divjanju! Za enkrat toliko v opozorilo Sv. oče je proti takšnemu zlorabljanju cerkve in vere. Ali 8e bosta mogoče ravnala po nrpovi zapovedi?
■v
Kako se spozna volnena tkanina. Ako ie ftanina dobre vrste, mora biti mehka in elastična. Ako jo zmečkaš v pest, se ne sme, ko jo zopet izpustiš, poznali n;ti sled odtirka. Ako vidiš, da je os ala zmečkana, potem je tkanina gotovo mešana z bombažem. Ali je tkanina dobra, se lahko spozna tudi tako. da se izvleče iz nje nit in skuša polagoma pre- i trgati. Dobra volnena tkanina se razvleče1
in ne pretrga V svrho preizkuSenja tkanine! ie dobro tudi nit zapaliti. Čista volna gori počasi brez svetlega plamena in ko je izgo-, rela, je ostal cvrknjeni pepel, dočim bombažna tkanina hi^ro gori in zapušča droben običajni riepel.
Za smeh in kratek čas
Prijateljici med seboj.
Evlalija (ki se ie nedavno poročila): «Ti, danes mi je pa nekdo še rekel gospodična.«
Emilija: «1, no! Kdo bi pa mogel verjeti, da si res dobila moža!»
Mnogo poljubov.
On: «Ti me poljubljaš samo, kadar potrebuješ denar!«
Ona: «No, mar to ni dovolj pogosto?!«
Na tramvaju.
Sprevodnik: »Gospod, opozarjam vas, da na tramvaju ni dovoljeno kaditi.« «Sai ne kadim!«
•Kako. da nc! Če imate vendar cigaro v
ustih!«
«Hm, imam tudi noge v čevljih, pa vendar ne hodim.«
3e ii prenehanje bolečin vredno ene poiz'nje?
Potem De toži. temveč poskušaj. LEKARNARJA FELl.ERJA EL-AELUD. Imaš Ii bolečine » obrazu? Po vsem telesu? Muči te Ii revmuti-zem. glavobol, zobobol? Ako si preobčutljiv proti mrzlem u zraku, ti bo drsrnenje t Elsa-Eiuidom olajšalo bolečine, te okrepilo iu odvalilo. Znotraj zk želodec, pri krčih, bolečinah nekoliko kapljic na slaitknnu. Mnogo izdatneje in bolje delujoče kot Francosko žganje, najboljše sredstvo te vrste! Z zavojnino in poštnino vred stane:
1	zavoj s 6 dvojnatimi ali 2 special stek. 62 Din.
2	zavoja s 6 dvojnatimi in 2 special siek. 9(> Din.
3	zavoji s 12 dvojnatimi iu 2 special. stek 130 Din.
6 zavojev s 18 dvojnatimi in 6 special stek. 240 Din.
Naročila naj se natančno naslove na:
EUSEN V. FELLEf*. lekarnar
v Stuhici Donji, Elsatrg 8G0. Hrvatska.
1» do|*flmtev zavoja ee pii|>oroct>jo' EI.SA KRuO LICE miin otlvaj.n« sre4*lvu r. Aur>r<u us)'?hnm ELSA RIBJE OLJE krepi cM* otroke in odrasle
Važno za ženine in neveste!
Naiboljši nakup ra/.iiovt^tui ga blaga belega p atna 2arjub4', raznega belega blaga, cvilba, oilej, volu, nega Hl»ifa za obleke. pliSa, lisira vsin nudi tvrdka
FRANC GROBATK, d. z e. z , Kranj.
Wa drobno I	Na debelo!
Sedai ie dobro I pravi mož, ko mu fe nie-gova pametna žena zdrgnila hrbet in ude 3 F e 11 e r i e v i m bolečine olajšnjočim Elsa-floidom. Imate h bolečine v udih. nahod, glavobol, zobobol. grče? Ah trpite na slabosti, slaben spanju, nervoznosti? Poizkusite Felleriev Elsa-fluid, kt vam bo v hudih dneh dober prijatelj. Zavoi s 6 dvojnatimi ali 2 specijalnima steklenicama z zavoinino in poštnino za 62 Din pn lekarni E a g e a V. F e 11 e r v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska.
popolni,"
ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI


kevoi, goid&rjt. delavot. priporočamo Vam, tta si kupit«
obleke,
pelerine, suka Je. hlače. dežne plaftče iz q»a« me, vsakovrstno perilo po «aiaižjt ceat le pri kontekel]ski industriji
Drago Sckwab, Lmbljaaa
Dvorci trg št. 3 (pod Narodna kavarno).
Največja zaloga vsakovrstnega blaga za mošks m dečke. Zahtevajte v«etee 1	*
Neročeuo blago »e razpošilja po poštnem porzerj«. V lastni režiji se izdelujejo usnjem (kožui) rekelei, hlače iu čepice v črni, rjav« in sivi barvi. .	Obleke po meri.	■■
Haicenejše strešno Isritje!
Združene opekarne, d. d. ? Ljubljani
prej VIDIC-KNEZ, tovarne n» Viču in Brdu
«t"<dijo v poliutmi tr.uoiioi, takoj dobavne, oajboliše preiz-l''ibue m dele strešnikov, % eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrcvcer (biberi in
s&idno opeko.
Na žello sa pošljeta takoi popis In ponudba I
Odgovoru' urednik Andrej Ražem.	izdaja konzorcij «Domovine». Tiska Delniška tiskarna, d. d< v Ljubljani
o